Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio I Oglasi v tem listu so uspesni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 10, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 158 Angleži navzeli Caen; Rusi v Vilni in Lidi Amerikanci zdrobili odpor v LaHaye; Rommel poplavil ceste, vodeče v notranjost Francije najvišji glavni stan zavezniške ekspe- DICIJSKE SILE, ponedeljek, 10. julija. — Mesto Caen, ki je predstavljalo tečaj, na katerega se je opiralo desno ki'ilo nemške armade v Normandiji, je včeraj padel pod Mogočnim napadom britskih in kanadskih tankov in.in-fanterije, medtem ko so ameriške čete na drugem koncu Aormandijske fronte zdrobile zadnji samomorilski odpor nemških sil v La Haye du Puits. Amerikanci, ki sedaj čistijo pada in prišli v mesto, potem ko so zavzeli pol ducata okoliških vasi. zadnje ostanke nacijskega od pora v La Heye du Puits, so Včeraj obenem napredovali tri. ^ ...... . milio J ■ • I Ostanki diviziie m pol Nemcev "Ulje juzno od omenjenega me-J . * sta do predmestja Saintenay in j ' Se nahajajo samo tri milje daj Zavzetje Caeng^nomeni, da so Westa Lessay, medtem ko so še zajeti v ozadju zavezniških linij dalje proti vzhodu prodrli šti-milje globoko v center nemške fronte. Največji triumf izza padca Cherbourga Padec mesta Caen ob - ustju reke Orne globoko v zaledju se SKiatra za največji triumf zavezniškega orožja v Franciji, od-^ar so ameriške sile zavzele Cherbourg. Vesti s fronte pravijo, da je ?en. Rommel, ki poveljuje vsem Nemškim silam v Franciji, v pri-^iidevanju, da zaščiti nacijaki u-ukazal odpreti jezove v ostanki ene in pol nemških divizij. Večji del sovražnih sil se nahaja v pasti v dvemiljskem o-zemlju severozapadno od Caena in uradno poročilo z glavnega stana zavezniške komande pravi, da se z njimi "sistematično obravnava." Glavne nemške sile zbežale iz mesta Caen je padel s presenetljivo lahkoto, potem ko so britske in kanadske čete vodile proti Nem-c e m nepretrgan napad, ki je trajal skozi 36 ur. Glavne nem- j blasti mesta prav do brega ka-j nalizirane reke, vsled katere je Cabourgu in poplavil ceste, ki ške sile so očividno ponoči zbe-vodijo proti La Havru ob obali: zale preko reke Orne na jugu. v notranjost Francije. j Britske sile so v popolni o- se bodo iNemci postavili v bran. j jjjjg mesto pred vojno sedma Vtis obstoji, da se bodo Nem-' največja luka v Franciji. Sedaj poskusili postaviti v bran je Caen en sam velik kup tlečih bodisi v Falaise, 21 milj južno razvalin. Caena, ali pa v Lisieuxu, 28 _ mili i. J , J, Prebivalci Caena pozdravili za- ""J vzhodno od padlega me-: sta ! vezniske sile Caen, kjer so Nemci od dne-; Časnikarji poročajo, da so invazije 6. ^ junija zavezniš-i prebivalci Caena, kolikor jih je silam zapirali pot proti 120 j ostalo v mestu, pozdravili za-oddaljenemu Parizu, je pa- i vezniske sile kot osvoboditelje, del, ko so britske čete vdrle v Mnogim so stopile solze v oči. Poslanik Fotič se uprl novi jugoslov. vladi WASHINGTON, 8. julija. — Jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič je ustvaril nov problem za Združene narode, ko je izjavil, da ne priznava nove jugoslovanske vlade. Njegova akcija se tukaj tolmači kot re-signacija z njegove pozicije. Fotič je izjavil, da je še vedno lojalen ge. Mihajloviču in da ne bo podal formalne resigna-cije, dokler ne sliši od narodnega odbora v Jugoslaviji, o katerem je rekel, da je gotov, da' ne bo priznal nove vlade v Londonu. Rekel je, da je nova vlada nereprezentativna, nedemokratična in da predstavlja poizkus manjšine, da vsili svojo voljo večini. Fotič razkačen Fotič je razkačeno trdil, da ni v novi vladi niti enega Srba iz stare Srbije ali kakšnega resničnega predstavnika srbskega ljudstva. Kot izgleda, namerava Fotič ostati v poslaništvu, dokler ne bo prisiljen zapustiti, kadar dospe semkaj novi poslanik, ki ga bo imenovala nova vlada. S Fotičevo akcijo je spor med pristaši gen. 'Mihajlovičia in maršala Tita prikipel na vrhunec. Dočim je Fotič, ki se nahaja tu od leta 1935, v uradnih krogih smatran za zmožnega diplomata, pa sta angleška in a-meriška vladi dolgo nazaj dali svojo podporo maršalu Titu, potem ko sta proti Mihajlovičevim četnikom naperili obtožbo pak-tiranja s sovražnikom. ■^esto od severa, medtem ko so ^aijadčani udarili od severoza- ko so videli prve britske in kanadske čete prihajati v mesto. Nova jugoslovanska vlada predstavlja Popoln poraz za MihajlovičeVe sile DRAGO MARUŠIČ IN IZIDOR CANKAR STA SLOVENSKA ČLANA V NOVI VLADI John MacCormac, poročeva-"New York Timesa" je 7. poročal iz Londona; Nocoj je bilo naznanjeno, da J® kralj Peter odobril formira-novega jugoslovanskega ka-od strani premierja Iva-šubašica, v katerem ima Maršal Tito, poveljnik partizanskih sil 'v Jugoslaviji, dva ®^oja zastopnika. Premijer Šu-^ašič je izjavil, da nova vlada 'zraža demokratično zvezo vseh patrijotičnih Jugoslovanov pro-Nemcem in njihovim kvizlin-Som. Dva Slovenca v kabinetu Nova vladna sestava, katera pomeni popoln poraz za Mihaj-lovičevo frakcijo, sestoji iz d^Gh Srbov, dveh Hrvatov in •^veh Slovencev. Ta vlada sledi ^^Gžirnu, v katerem je šubašič držal vse portfelje, potem ko je odstavljen kabinet premier-3a Puriča,' šesto ječ iz treh Sr-bov in treh Hrvatov, ki je pod-Pii'ala gen. Mihajloviča. AMERIŠKE ČETE 10 MILJ OD LEGHORNA RIM, 8. julija. — Ameriške čete so danes po treh dnevih Iju-tih bojev, v katerih sta obe strani utrpeli velike izgube, zavzeli dvoje gorskih krajev in se sedaj nahajajo se 10 milj od važne luke Leghorn (Livorno) na zapadni italijanski obali. "Hrvaški kralj" v avdijenci pri pipežu RIM, 8. juliji. — Včeraj je bil sprejet od papeža Pi-ja vojvoda A6s.ta, ki je IK) vpadu nacijev i-i fašistov v Jugoslavijo pos.al "hrvaški kralj", dasiravbo ni imel nikdar toliko po]^ uma, da bi šel v Zagreb ii; zasedel "svoj prestol." To je vzbudilo tukaj velikji senzacijo, kajti papež j*: z vojvodo govoril polnih « 40 minut, kar je nekaj nenavadnega. Opozarja se, f;la-medtem ko Aosta ne ka^i; nobenega zanimanja za "s^oj prestol" v Zagrebu, pa istemu tudi ni nikdar od[.!*vedal. JAPONSIf OD-POR NA lAIPA-NU ZDROPUEN Amerikanci sc plačali visoko ceno za podjarm-Ijenje otoka, i katerega bombniki dosežejo Tokljo Novi grohoMl Nemški polom na vzhodni fronti raste od ure do ure; trdn java na poti proti Varšavi zavzeta JOHN KOCIN Kot smo že poročali, je v soboto zjutraj umrl na svojem domu poznani John Kocin, star 45 let, stanujoč na 19631 Kenwood. Pokojni je bil po poklicu barvar in papirar. Doma je \)il iz vasi Praprotni brd, fara Nova Oslica na Gorenjskem, kjer zapušča brata in sestro ter več sorodnikov. Tukaj je bival 37 !et in je bil član podružnice št. 8 S. M. Z. ter Painters Union Local 867. Zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Kerze, dve hčeri Laverne in Lauretta, bi^-ta Fi'anka, sestro Frances O-sredkar in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda 458 E. 152 St. Premijer šubašič obdržal tri portfelje Premier šubašič je poleg tega obdržal portfelje zunanjega in vojnega ministrstva. Kot voj ni minister bo imel oblast nad armado, mornarico in zračno silo. Zastopnika maršala Tita, ki sta na poti iz osvobojenega jugoslovanskega ozemlja, sta profesor Sretan Jukosavljevič, bivši član narodne skupščine, kjer je zastopal srbsko demokratično stranko in univerzitetni profesor, ki bo minister poljedelstva, šum in rudnikov, ter Drago Marušič, bivši liberalni minister in ban Slovenije, ki postane minister pravosodja in prometa. Izidor Cankar postal minister izobrazbe Sava Kosanovič, bivši minister in tajnik neodvisne demokratske stranke, ki je prebil zadnja tri leta: v Zedinjenih dr- 3 SINOVI POGREŠANI V ENEM MESECU TOWANDA, N. Y., 8. julija. — Družina Michaela Nilanda je od 6. junija že trikrat prejela obvestilo vojnega departmenta, da je eden njih sinov pogrešan v akciji. Eden je pogrešan v Burmi, dva pa v Franciji. Četrti sin je tudi v armadi kot vojak zračne pehote. DIREKTORSKA SEJA SND Jutri, v torek, ob 8. uri zvečer se vrši redna seja direkto-rija Slovenskega narodnega do ma na St. Clair Ave. Direktorji so prošeni, da se udeležijo. žavah, postane minister notranjih zadev, socialne politike, zdravstva in javnih del. Prof. Izidor Cankar, član slovenske katoliške stranke, ki je bil jugoslovanski poslanik v Kanadi, dokler ni položil ostavke kot protest proti politiki Puri-čevega kabineta, postane minister izobrazbe. Dr. Jura j šutej, minister za financo, trgovino in industrijo v prvi zamejni jugoslovanski vladi, bo imel isti portfelj v tej vladi. On je eden izmed vodilnih članov hrvaške kmečke stranke. Glavni stan ameriških sil na Pacifiku je včeraj naznanil, da je popolno podjarmljenje otoka Saipan, ki prfc^Stavlja notranjo obrambno linijo Japonske, zavrženo. Bila je to najdaljša in najbolj krvava borba v pomorski ofenzivi admirala Nimitza proti Filipinskim otokom in kitajski o-bali — do 28. junija je v borbi za posest važnega otoka padlo 1,474 Amerikancev, ranjenih pa je bilo 8,278. V istem času je padlo na Sai-panu 11,500 Japoncev. 1,260 milj od Tokija Zavzetje Saipana pomeni, da je prišla v ameriške roke baza, ki je oddaljena samo 1,260 milj od Tokija in samo 1,200 milj od Filipinskih otokov. Čete gen. MacArthurja se i-stočasno nahajajo tudi 800 milj južnovzhodno od Filipinskih o-tokov. Karolinški otoki odrezani S tem, da so Amerikanci dobili oblast nad Saipanom so Ka rolinski otoki, ki so bili poprej trdnjava japonskega imperija na Pacifiku, postali podobni zlomljenemu meču, ki visi v zra ku. Saipan je bila važna postaja v komunikacijski črti, ki je zalagala japonske baze na Karolinških otokih in v južnem Pacifiku, katerega sedaj domini-rajo čete gen. MacArthurja. Borba trajala 4 tedne Japonci so za svojo trdovratno obrambo Saipana, ki je trajala štiri tedne, plačali jako visoko ceno. Amerikanci so v kampanji potopili najmanj 58 japonskih ladij in uničili nad 900 japonskih letal. Japonci so imeli 11,500 znanih mrtvih, toda aktualno število znaša brez dvoma blizu 20,-000 mož. Tudi ameriške izgube so večje kot v katerikoli drugi kam- ure do ure. Več kot 1,200 naseljenih krajev osvobojenih Ruske armade dere jo naprej kot hudournik in so v teku zadnjih 24 ur zavzele preko 1,200 mest, trgov in vasi. Medtem, ko neko nepotrjeno poročilo pravi, da so Rusi že zavzeli Vilno, pa se iz uradnega sovjetskega poročila sklepa, da so čete Rdeče vojske udarile mimo mesta dalje proti zapadu in pustile tam dovolj sil, da rtie-sto očistijo Nemcev, ki so bili puščeni tam, ko je njihova glav- <.oi • 1 • .. -4. 07 C5 r> -7 (la sila zbežala proti zapadu. Blejsko jezero st. 27 S. D. Z., in podružniQe žtrzAl Z. Vsekakor pa je padec mesta VICTORIA DEMOJZES V soboto okrog 8. ure zjutraj je naglo zbolela, zadeta od mrt-vouda, kateremu je čez nekaj ur podlegla, Victorija Demoj-zes, rojena Malič, stara 55 let, stanujoča na 1222 E. 170 St. Doma je bila iz Sveta pri Kamnu, kjer zapušča brata Franka, sestro Louise in več sorodnikov. Bila je članica društva pušča žalujočega soproga Jo-sepha, doma iz Novega grada, Istrija, tri sinove, F 2,'c Jo-sepha v Great Lakes, 111., Pfc. Victorja, v Angliji, in Pfc. Wil-liama v Novi Gvineji, brata Louisa, in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnikoma ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše soža-Ije! Kratke vesti MOSKVA, nedelja, 10. julija. — Rdeča vojska je v soboto zavzela Baranoviče, važno nemško trdnjavo na poti proti Varšavi, danes pa so Rusi prodrli v Vilno in udarili brez odlašanja naprej in z naskokom zavzeli mesto Lido, 50 milj zapadno od Vilne, in sedaj prodirajo naravnost proti Kovnu (Kaunas), glavnemu mestu lit-vinske republike. Nemške sile na vzhodni fronti se umikajo v divjem neredu in njihov polom se veča od panji na Pacifiku. Tozadevno u-radno število še ni bilo naznanjeno. Toda materijalne izgube so bile majhne. Izgubljenih je PODPREDSED. WALLACE SE VRNIL S POTOVA3VJA BATTLE, Wash., 9. julija. — Podpredsednik Wallace, ki se je včeraj vrnil z obiska v Sibiriji in na Kitajskem, je imel danes tukaj govor, v katerem je apeliral za tesno sodelovanje med Zed. državami in "novim svetom, ki se poraja v severnem Pacifiku in vzhodni Aziji." SABOTAŽA, ULIČNI BOJI V SEVERNI ITALIJI ITALIJANSKO-ŠVICARSKA MEJA, 8. julija. — V severo-i-talijanskih mestih skušajo naci-ji na vse načine, zatreti sabotažo in poulične boje, ki izbruhajo vsepovsod. Eno poročilo pravi, da so Nemci v Genevi obrnili topove v luki na mestno četrt, kjer prebivajo pristaniški delavci, da bi prišli v okom ši-reči se sabotaži. BIVŠI SENATOR NORRIS JE ZOPET ZA ROOSEVELTA McCOOK, Neb., 8. julija. — George W. Norris, veteranski neodvisni senator iz Nebraske, ki bo v torek star 83 let, je da neizogiben in se vsak čas pričakuje, da bo o tem uradno naznanjeno. Proga med Vilno in Hvinskom presekana V soboto so ruske čete pretrgale progo med Vilno in Dvin-skom, ki je vitalne važnosti za nemško obrambo Vzhodne Pru-sije in baltiških držav. Istočasno je bilo naznanjeno, da so Rusi v teku zadnjih štirih dni pobili 28,000 Nemcev, ki so bili zajeti v pasti pri Minsku, medtem ko je nad J5,006 nacijev bilo ujetih. 275,000 Nemcev ubitih ali ujetih od pričetka ofenzive. Od pričetka poletne ofenzive na centralni vzhodni fronti 23. julija, pravi uradno rusko poročilo, so armade Rdeče vojske tam ubile ali zajele 275,000 Nemcev. Berlinski radio naznanja, da je po daljšem počitku prešla v ofenzivo prva ukrajinska armada, kateri poveljuje maršal Gregor Žukov. Medtem.ko se v Moskve o tem ničesar ne poroča, pa berlinsko poročilo brez dvoma odgovarja resnici, kajti Rusi imajo navado, da poročajo o novih operacijah šele, kadar so v polnem razmahu. Aktivna fronta raztegnjena v južno Poljsko Prva ukrajinska armada je glasom berlinske vesti stopila v akcijo med Kovelom in Lvo-vom v južnem delu stare Poljske, kar pomeni, da je Rdeča vojska sedaj v ofenzivi na 500 milj dolgi fronti, ki se razteza od Dvinska blizu latvijske meje pa do vznožja Karpatov v bližini Lvova. Glasom zadnjih vesti s fronte. so Rusi v Vilni zavzeli ko-lodvor in zrakoplovsko polje m Rdeča vojska samo 80 milj od Vzhotlne Prusijc Prva baltiška fronta, kjer je bilo zadnje dni primeroma mirno, je zopet vzplamtela. Rusi so tam udarili naprej in zavzeli nad 700 naseljenih krajev, najvažnejši od katerih so Braslav, 25 milj južnovzhodno od Dvinska, Druja na stari poljsko-lat-vinski meji, in železniško steka-li.šče Lyntupy, ležeče med Dvin-ikom in Vilno. 19 nemških generalov ubitih ali ujetih Kakor se poroča, je v okolici Minska padlo v ruske roke toliko ujetnikov, da jih ni mogoče ■jproti prešteti. Tam je bilo včeraj zajetih nadaljnih obkoljenih 6,530 nacijev, s čemur je itevilo Nemcev, ki so bili izza 4. julija ubiti ali ujeti samo na dotičnem sektorju, narastlo na 49,632. Med ujetniki, ki so v soboto padli' v ruske roke, je bil tudi general Trobetz, komandant 57. nemške pehotne divizije. On je devetnajsti nemški general, ki je bil ubit ali ujet na vzhodni fronti izza 23. junija. Ruski vojaki in nemške laži volitev predsednika Roosevelta. Rekel je, da bi bila sprememba bilo samo 172 ameriških letal in predsedništva v tem času tra-poškodovane so bile štiri ladjei gična pomota. nes izjavil, da je za ponovno iz- zadali Nemcem težke izgube v bojih na ulicah. V nedeljo ponoči so Nemci poslali tja veliko silo padalne pehote, ki je bila u ničena do zadnjega moža. LONDON, (O.N.A.) — Iz francoskega vira se je izvedelo, da pokušajo nemški oficirji v Franciji pridobiti ru§ke vojne ujetnike, da bi se borili proti zaveznikom, s tem, da jim pripovedujejo o skrivnem paktu med Rusijo in Nemčijo. Pravijo, da je mo;:no, da so nekateri Rusi popolnoma odrezani od zunanjega sveta in od domačih novic, ker ne razumejo zavezniških radijskih oddaj, verjamejo, kar jim Nemci povedo. Nekateri ruski ujetniki, ki so bili prisiljeni z grožnjami ah pa na kak drug način nositi nemško uniformo, Imajo neverjetne plače do 100 frankov na dan in hrano, pravijo francoski viri. Vkljub tem ukrepom pa jc Wehrmacht težje iz dneva v dan držati ruske ujetnike v vrstah, ko se ruska armada pomika proti zapadu. Poudarjajoč pomanjkanje delovnih sil, je bilo opaziti vedno več tujih elementov v nemških garnizijah v Franciji od časa invazije. V enem mestu so našteli osem narodnosti, celo 18 Kitajcev je bilo vmes. Večina je seveda Poljakov, Rusov in Hr-yatov, katerih opravilo še ni znano, to se pravi, če morajo delati za fronto ali globlje v zaledju. Knpujte vojne bonde ki vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, l(ar ono predstavlja! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 10. julija, 1944 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TUB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CIiAIB AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: .(Po raznaSalcu t Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)........................................................$6:60 Por Half Year — (Za pol leta)__________________________________________________3.90 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada Mexico: .(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto).__ Por Half Year — (Za pol leta)_________ Por 3 Months — (Za 8 mesece)________ —$7.60 _ 4.00 _ 3.36 Por Europe, Boutb America and Other Foreign Countries: AZa Evropo, Južno Ameflko in druge inozemske države): Por One Year — .(Za celo leto)_______ Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________ -$8.00 - 4.60 Bntered aa (Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. PARTIZANSKA BORBA ZA ZEDINJENO SLOVENIJO ■ Naslednji značilni članek je bil priobčen v slovenskem partizanskem tisku ter je sam na sebi zgovoren dokaz razpoloženja, • ki preveva ljudstvo zasužnjenega Pri-jnorja; ' . ' j I Skozi stoletja smo se bqrili pod Avstrijo za svojo Jiarodno neodvisnost. Po svptovni vojni 1914-1918 leta $0 nas odtrgali s silo od domovine 1,n tili smo podvrženi )iajhujši podlosti, katero svet pomni: italijanskemu faši-gmu. Naše šole in vse naše kulturne ustanove .zaprte, ^Narodni dom je sežgan. Fašistična oblast je nasilno spremenila imena naših mest in vasi, imena naših lepih slovenskih gora, rek in dolin. Izpremenili so tudi družirtska in krstna imena, ki so skozi stoletja prehajala od očeta na pina. Surovi podlež si je dovolil izbrisati ta imena z nagrobnih plošč in križev naših pokojnikov. Gorica je postala Grorizia, Postojna Postumia, Kras Carso, Soča Ison-zo in lepo slovensko ime Rožič Jožef—Rossi Giuseppe. fTudi v cerkvah je bila zabranjena pridiga v slovenščini, flisti, ki so branili materinski jezik, so bili brez usmilje-Jija obsojeni na smrt ali pa vrženi v ječe in internacijo. Bratje iz Jugoslavije so z žalostjo opazovali naše trpljenje in ao nestrpno čakali, da nam pomagajo na težki poti do SVOBODE, Toda tudi v bivši Jugoslaviji ni bilo vse v redu. Grabežljivi ministri protinarodnih, vlad $0 mislili le na svoj žep in ne na narod. Iskali so kupca, Ida prodajo tudi svoj narod — in kakor ste videli — prodali so ga Hitlerju in Mussoliniju. iToda kupci so se zelo prevarali. Naš narod ni blago, Jiatero se kupuje in prodaja. On ljubi SVOBODO nad vse in jo je vedno plačal s potoki svoje dragocene krvi. On jo sedaj plačuje dražje nego kdaj prej in zato bo se-(daj svoboda zasijala s svojo pravo svetlobo, kakor sonce na jasnem nebu, sijala bo na veke, za vse naše potomce in zagotovila nam bo DELO, MIR, SREČO IN BLAGOSTANJE. Že dve leti in pol vodi naš ponosni narod junaško Jborbo proti osvajalcu. Ni več meje med bivšo Jugoslavijo in Slovenskim Primorjem in Istro. Zmagovite čete naše Narodno-Osvobodilne Vojske in naši neustrašni partizanski oddelki so poteptali to mejo in jo izbrisali za vedno. Naše udarn e edinice so že prekoračile staro državno mejo in se sedaj borijo pri Vidmu, na Koroškem in na Ogrskem. Ni sile, ki bi mogla ustaviti njihov junaški polet. V teh zmagovitih borbah, o katerih piše ves svetovni tisk, o katerih govori vsak dan radio vseh držav, sodelujejo člani vaših družin, vaši sosedje, sodeluje cela Istra in Slovensko PrLmorje. Tisti, ki se danes borijo ob Soči, so vaši ožji rojaki, morda je med njimi celo vaš oče, vaš brkt, vaša sestra ali vaše dekle. Oni se bijejo s pesmijo na ustih in ne poznajo strahu. Oni vas kličejo, da pridete in delite z njimi nesmrtno slavo, da skupno z njimi vstopite v zgodovino, katero bodo potomci čitali jokajoč od ganotja in navdušenja. In vi? Kaj čakate za bodečimi žicami jetniških taborišč, v katera ^o vas v zmoti pahnili zavezniki, ki niso vedeli kdo ste, ki niso znali, da ste pravi bratje junakov Tolmina in Kobarida? Njim je žal, da so to napravili. Odpirajo vam vrata v svobodo, nudijo vam svojo obleko, mi pa vam bomo dali znake slavne Titove Narodno-Osvobodilne Vojske! Kvišku glave — naši bodoči junaki! Veselo poletite v svobode ;n pojoč pohitite v objem bratov, ki vas čakajo z odprtimi rokami, da skupno z vami krenejo v domači kraj. ŽIVEL MARŠAL TITO! ŽIVELA NARODNOOSVOBODILNA VOJSKA! ŽIVELA SLOBODA! Nabrusimo kose, že klas dozorevali Smit fašizmu — svoboda naiodu! & "It i_____ SRETEN ŽUJOVIC—ČRNI: VPRAŠANJE V LUČI ODLOČB ASNOJ-A MAKEDONIJE Predsednik je vedno prvi Pripomba Združenega) odbora južnoslovanskih Amerikancev: Makedonija — zemlja, ki je rodila Aleksandra Velikega in hr. Sv. Cirila in Metoda — je str at e-gičen ključ Baikana. Grški, srbski in bolgarski šovinisti, kakor tudi tuji imperijalisti so se desetletja borili za prevladanje nad vardarskih dolinah in Solunom. Vprašanje Makedonije se je vedno smatralo za eno izmed najbolj delikatnih in najbolj zamotanih. Članek g. Zujoviča predstavlja en značajen doprinos temu vprašanju, ker ga a-nalizira v luči narodno - osvobodilne borbe naroda Jugoslavije in novo ustvarjene situacije vsled historičnih odločb Narodr nega Sveta v Jajcu preteklega novembra. Članek je ponatisnjen iz Partiz'anskega časopisa "Nova Jugoslavija" od 15. marca, 1944- Njegov avtor, Sreten Žu-jovič-Crni, rodom je iz Beograda in minister prevoza v narodni vladi m,aršala Tita. Nikoli ni bila nobena toliko pomembna dežela tako popolnoma oropana vseh pravic kakor Makedonija pred vojno. Vprašanje Makedonije je bilo prejšnjega leta eno najbolj zamotanih in se je vselej reševalo ob rožljanju orožja. V resnici pa ni šlo za rešitev vprašanja samega, temveč za križanje in spore osvajalnih interesov, ki so se bolj ali manj vidno pojavljali v raznih razdobjih mednarodnega političnega razvoja. Za takozvanW makedonskim vprašanjem se je skril pohlep po zemlji in oblasti na Balkanu. V diplomatskem jeziku je pojem Makedonija pomenil Balkan in narobe — pojem Balkana je neizogibno postavljal na dnevni red vprašanje Makedonije. Makedonija — zlagana skrb za usodo makedonskega življa — kakor so to vprašanje prinašali pred javnost — je bila vedno povod, da so na Balkanu prihajale na dan zatajene impe-rijalistične težnje in računi, da 30 se netili diplomatski zaplet-Ijaji in podpihovali vojni spopadi. Kadar pa so razpravljali o makedonskem vprašanju, se ni nihče oziral \ia razpoloženje makedonskega naroda samega in nihče ga ni vprašal kaj misli. Nasprotno — niti pravice, da bi samega sebe imenoval narod, mu niso priznavali. Pdrekali so mu vsako narodnostno svoj-3tvo, jezik, pravico do njegove zemlje, nacionalno zgodovino, življenje in njegove kulturne pridobitve. Velesrbski znanstvenik Nikola Vulič, profesor na beograjski univerzi, je proglasil makedonski jezik za srbsko narečje in podprl to "resnico" s trditvi- j jo, da je Makedonija zibelka: stare srbske slave, veličino Dušanovega carstva, itd. Vulič kajpak ni bil edini velesrbski znanstvenik, ki se je ukvarjal s tako "znanostjo." Gibanje makedonskega naroda za edinost, svobodo in neodvisnost je bilo zadušeno v krvi za vstajo za 11 i n dan leta 1903 in 15 dnevno republiko v Kruševcu se je turško carstvo maščevalo s pokoljem makedonskega naroda, velesrbski in bolgarski šovinisti in zavojevalci pa s terorjem komitskih tolp. V času bivše Jugoslavije je vladal v Makedoniji najbolj surov in zavojevalski žandarski teror in nezaslišano ropanje ko-rumpiranega uradništva. Danes, sredi narodno osvobo- dilne borbe, se je vprašanje Makedonije popolnoma bistveno spremenilo ^n ni več posebno vprašanje. Nerešeno nacionalno vprašanje v stari Jugoslaviji je bilo največja ovira razvoju bratskih odnosajev med narodi Jugoslavije in medsebojnih od-nošajev ostfdih narodov na Bal-kanu. Nerešeno nacionalno vprašanje v stari Jugoslaviji je bila negativna sila, orodje zavojevalcev in reakcijonarjev, bilo je vzrok, da je Jugoslavija slabela in da so njene narode podjarmili nemški imperijalisti. Tega so krivi v glavnem velesrbski hegemonisti, ki so izročili zemljo nemškim zavojevalcem v upanju, da bodo tako obdržali diktaturo nad svojim narodom in nadoblast nad drugimi. Velesrbska • reakcija, ki je zatirala mnoge narode, se je pojavila v začetku kot vladajoče središče ne samo jugoslovanske, temveč tudj balkanske reakcije. Zaradi tega je postala ljubljanska mednarodna reakcija in zavojevalci všega sveta so se kosali, kdo bo bolj vplival nanjo. Da bi si velesrbska reakcija o-hranila hegemonijo, se je po nujnem razvoju spremenila v najbolj odvratno izdajalsko kli-ko, ki je zapletla usodo jugoslovanskih narodov v največje za-vojevalne račune, dokler je ni pred vojno dokončno vpregla v hitlerjevski nemški imperially zem. Hitlerjevemu računu je u-gajala taka Jugoslavija, vse dokler se ni izkazalo, da mu velesrbska reakcija vendar ni mogla zagotoviti mirnega zavoje-vanja Balkana in onemogočiti povezovanja bratskih balkanskih narodov v borbi za svobodo in neodvisnost. Borba jugoslovanskih narodov proti zasužnjevalcem in reakciji je ovirala imperialiste in Hitlerja. Vendar je bilo potrebno, da bi se na čelo osvobodilne borbe postavil srbski narod, ki je bil do tedaj vladajoči narod, in da bi se narodna gibanja povezala in zlila v splošno narodno osvobodilno gibanja. Z borbo proti svoji lastni reakciji in proti njenim hegemonistič-nim načrtom je srbski narod o-mogočil razvoj enotnega splošno narodnega gibanja, ki je rastlo iz ideje borbenega edin-stva, bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije in vseh balkanskih narodov. Narodno o-svobodilna borba, v kateri je i-mel srbski narod odločilno mesto, je^ zdrobila velesrbsko he-gemonistično središče imperialističnih in reakcijonarnih zamisli o zatiranju in nadoblasti nad narodi, nosilca nacističnih mračnjaških načrtov o "novem redu". Danes je Narodno osvobodilna vojska s silo narodnega edinstva in oboroženo borbo razkrinkala to gnezdo in ga pokazala takega, kakršno je v resnici: peščica med seboj povezanih izdajalskih skupinic (lon-donsko-kairska vlada, klika izdajalskih razbojnikov in oficirjev z Dražo Mihajlovičem, Ne-dičeva skupina ubijalcev in plačancev, peščica neposrednih nemških agentov ali Hitlerjevih agentov v zavezniškem zaledju.) Borba narodov Jugoslavije pred vojno, 27. marec 1941, u-por srbskega naroda in upori o-stalih narodov Jugoslavije, porajanje Narodno - osvobodilnih vojsk v posameznih naših pokrajinah in narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, politično in nacionalistično edinstvo, ki je prišlo do izraza na drugi skupščini antifašističnega sve- V sleherni kampanji, ki je v teku za napredek ali dobrobit dežele, je predsednik Roosevelt med prvimi, ki se s prispevkom odzovejo. Slika kaže kako mu Miss Mary Brown, z Clevelanda, pripenja kampanjski gumb Ameriškega rdečega križa, tekom kampanje, ki se je pred časom vršila. ta narodne osvoboditve Jugoslavije, vse nadaljne borbe, ki so narodom Jugoslavije skovale in še kujejo njihovo samoodločbo in izbrisali vsako sled bivše Jugoslavije — ječe narodov. Poraja in razvija se nova, enakopravna, demokratična, federativna Jugoslavija, bratska družina narodov, vzgled, ki navdušuje ostale narode v osvobodilni borbi, jamstvo svobode, neodvisnosti, bratskega prijateljstva in sodelovanja vseh narodov na Balkanu. Spričo vsega tega sploh ne obstoji v današnji osWbodilni vojni in tudi ne pozneje vprašanje Makedonije kot posebno vprašanje. To vprašanje, kakor tudi vprašanje ostalih pokrajin v Jugoslaviji se je rešilo na drugi skupščini ASNOJ-a: Makedonija je makedonska in makedonski narod je suveren in e-nakopraven v resnični domovini vseh narodov demokratične in federativne J^ugoslavije (odločba št. 3 druge skupščine AS NOJ-a o zgraditvi Jugoslavije po federativnem načelu). Okupator in reakcija se na vse pretege trudita, da bi zlomila borbeno enotnost narodno osvobodilnih gibanj in to naše narodno osvobodilno gibanje kot celoto, kakor tudi njegovo snotno povezanost z osvobodilnimi gibanji drugih dežel. Namen vsega je: izolirati ali podrediti zlasti narodno osvobodil-ao gibanje v Jugoslaviji, ki je najbolj močno in ima največji vpliv. Takim poizkusom lahko lasedejo tudi dobromisleči u-deleženci narodno osvobodilne 'oorbe, če ne bi spregledali ozadja takih manevrov in predlogov, ki v resnici škodujejo splošni borbi proti fašizmu. Namen vseh teh načrtov je izkoristiti neenakomernost razvoja osvobodilnega gibanja v posameznih pokrajinah in zadušiti ta gibanja z reakcijo,v tistih pokrajinah, kjer se še niso dovolj razvila. Dobrodošli za to so jim Arnavti v Črni gori, Bolgari v Srbiji in Makedoniji. Za to so predlogi o ustvaritvi nekakšnih avtonomij ali federacij — v kolikor ne prihajajo od Nemcev izraz slabosti in pomagajo Nemcem, ker ne slonijo na sodelovanju v oboroženi borbi, temveč na abstraknem baran-anju in kombinacijah. Sovražniki zlasti poizkušajo prav v tem pogledu izkoristiJ:i Makedonijo in to zaradi njenega položaja, ki ga je imela prej v mednarodnih odnosih. Kako je torej danes z vprašanjem samostojnosti Makedoitije in kako so pri tem prizadeti Bolgari? To vprašanje se je kakor smo že rekli, brez dvoma v bistvu spremenilo. Geslo avtonomije sploh ne pomeni samostojne držf vnosti, zlasti ne danes. Sicer pa — kako bi mogel danes gledati makedonski narod na svojo bodočo samostojnost pod geslom avtonomije in zveze, recimo, z Bolgarijo, ki je profa-šistična? Tisti, ki danes v Bolgariji povdarjajo geslo avtonomne Makedonije v okvirju Bolgarije, ne odrekajo Makedoniji samo nacionalne pravice, temveč tudi utrjujejo postojanke Hitlerja, ki je Makedonijo bojda izročif Bolgariji, v resnici pa zasedel samo Bolgarijo. (Dalje prihodnjič) DRUGA VRTNA PREDSTAVA Za v sredo je namenjen sledeči program slik: Mehikanska biko-borba. Naši farmarji v Madison— Geneva, kako smo pekli krompir in obirali grozdje. Pogreb škofa Jegliča v Ljubljani. Gremo na Gorenjsko stran. Nekaj pogrebov in porok. Vojska, kako se je vršila invazija zaveznikov n* francosko obalo. Predstava se začne kakor hitro se zmrači. — Vrši se v sredo 12. julija. To pot bo nekdo srečen! Prinesite s seboj listke prve predstave ! " WARREN H. CHASE Mr. Warren H. Chase, inženir za zgradbo in opremo pri The Ohio Bell Telephone Co., je bil pred nedavnim izvoljen predsednikom N. C. Kingsbury društva telefonskih pionirjev v. Ameriki. Podpredsednik pa je bil izvoljen Mr. Lester E. Smyth. Člani te organizacije so telefonski delavci, ki se nahajajo p r i družbi n a d 21 let. N. C. Kingsbury podružnica ima nad 2,800 članov, narodna organizacija pa ima skupnega članstva nad 80,000. Clevelandsko podružnico tvorijo člani Greater Clevelanda, Painesville, Wil-loughby in okoliških naselbin. Mr. Chase stanuje na 1300 O a k r i d g e Dr., Cleveland Heights. Rojen je bil v Clevelandu in k družbi v Clevelandu je pristopil pred 24. leti. Pozneje je delal za Bell System v New England, ter na pacifični obali, nakar se je zopet vrnil v Cleveland. O sestavljanju jedilnika Pri hrani sta v naših družinah vedno dva tabora. Prvega tvorijo mož in otroci; tq. vedno prepeva: "Kaj bomo jedh??" Drugi tabor sestavlja samo gospodinja, ki stoji na drugem koncu kakor osamljen hrast in ji vedno samo šumi po glavi: "Kaj naj skuham?" Med tema dvema taborama je le redko soglasje, morda se le o največjih praznikih sklene začasno premirje, ki se pa razde-re že takoj naslednji dan, ko je treba pospraviti ostanke. V današnjih časih preživljajo zlasti delavske gospodinje o-bupne ure, ko bi moralo včasih že vreti, namesto tega pa stojijo in še vedno premišljujejo, kaj bi kuhale, da bi zmogel žep, pa bi vseeno vsem teknilo. Tako so danes pri sestavljanju jedilnika gmotne prilike prvi in najvažnejši činitelj. Kljub temu pa mora gospodinja še prav posebno dobro prevdariti, če ustreza vsak jedilnik "svojemu namenu, če je pravilno sestavljen. Lahko i-mamo najpreprostejše obede, danes morda fižol s solato, jutri repo s krompirjem, pojutrišnjem krompirjev golaž, pa pre-žganko z žganci itd., če so skib-no pripravljeni in so čim bolj raznovrstni, bodo družini teknili in tudi kaj zalegli. Ce nam žep dopušča, moramo pri sestavi jedilnika upoštevati starostno dobo, zdravstveno stanje, poklicno delo in letni čas. Mladi ljudje, ki še rastejo in 3e veliko gibljejo, rabijo več hrane kakor stari ljudje, pri katerih organizem že slabše deluješ Za te so okusne, lahko prebavne jedi, ki želodca ne obremenjujejo. Bolniki in okrevajoči rabijo posebno lahko prebavno hrano. Človek, ki mora težko delati, posebno če se giblje na svežem zraku, lahko dobi tudi težje prebavne jedi, n. pr. fižol, ržen kruh, obilo maščobo itd. Vse to mu daje moči in sile, ki jih njegovo telo porablja p r i 'zvrševanju dela. Za duševne delavce in osebe, ki vehko sedijo, pa izberemo lahko prebavno hrano, ki he obremenjuje prebavil, -r- Tudi po letnem času se moramo ravnati pri sestavi jedilnika. Cim več toplote odda naše telo, tem več rabi hrane, ki proizvaja toploto. Zato rabimo pozimi mastne, močno zabeljene jedi' ki nam poleti ne dišijo. Hrana ne sme biti enolična' Hrano, ki pride pogosto v isti obliki na mizo, telo odklanja-Zato mora gospodinja tudi pi"' najskromnejših sredstvih gledati na to, da pride vsak dan kaj drugega na mizo. Vsaj s kako malenkostjo mora vedno spremeniti to ali ono jed, ki jo j® prisiljena večkrat skuhati. Pa* žiti je treba tudi na to, da j® hrana okusno pripravljena i" lepo podana. Le hrana, ki j" organizem rad sprejme, se do" bro prebavi. Večkrat se gospodinja ogib® kake jedi iz strahu, da preseg) njene premoženjske razmere-Zato je pametno, če hrano včasih preračuna. Dostikrat nam tak proračui^ naenkrat pokaže, da ta jed, k' se je nismo nikoli upali skuha' ti, ni prav nič ali vsaj ne mno* go dražja kot ona,, ki jo kjiha' mo dan za dnem. Če kuhamo včasih tudi ^ svinčnikom v roki, nam lak pre' račun pogosto razprši neutcrne' I Ijeno bojazen kot prevzet pred' j sodek in pokaže možnost, P^' I staviti tudi kaj boljšega ali vsaJ I kaj drugačnega na mizo. 10. julija, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG Native Labor Enlarges Airport for B-29 (Nadaljevanje) "Hm!" je zamrmrala Judita. "Nič ne potrebujem." Amelija je opazila, da je Judita topa in ravnodušna do vsega okoli sebe, in je očitala sama seTSi, četudi se je spomi-iijala zaobljube, ki jo je bila napravila na vrtu tisti dan, ko je videla Marka Jordana. "Pre-ponosna je, da bi me vprašala, ali sem govorila z njim o najetju kosca," si je mislila, "in je žalostna zastran tega." Toda stara navada jo je silila molčati. Garovi so delali pod »Kale-bovim ukazovanjem ločeno; vsakdo je skrbel za lastno opravilo. Kalebova krasna lanišča so postala podobna bledosrebrne-niu tkivu pod nebom. Kaleb jih ]e tačas slednji dan opazoval, nieril višino bilk in preizkušal vlago zemlje. Lan je bil njegov ponos — njegova velika nada. Letos ga je posejal dvakrat toliko ko lani. Navodila za goje-•'^je lanu so mu postala beseda božja. Rži je zraslo vedno v izo-ne da bi se bilo treba brisati zanjo, in prodal jo je vedno vVjctorv )»• $6# FOlt 0Wl' dobro, toda lan je bila stvar, ki je bilo treba moliti zanjo. Tisti dan, ko sta si bila prišla z Amalijo nekoliko navzkriž, kakor se je izražal Kaleb, je meril počez in podolgem gozd, ki g? je bil "kupil" od Fusija Aron iona, in postajal je vse zado voljnejši. Na južni strani je ležala goščava in izsušeno jezerišče, ki ga je zamenjal za, les. Fusi ga bo nedvomno lahko* koristno porabil, saj so Islandci umni gospodarji . . . Kaleb se je zadovoljno smehljal, ko je gledal, kako se je zasukala stvar. Tre. ba je le dobio zasnovati in človek dobi vse, česar poželi. Res, da bo malce težavno pregovoriti prasičjeglavega Thorvald-sona, naj mu proda tisti pašnik, ki meji na zapadu na njegovega. Sramotno je uničevati tako zemljišče za krmljenje par zani-karnih, od moljev ogrizenih kanj. Treba Bo na vsak način nasuti Thornvaldsonu peska v oči. Kaleb se je čutil po svojem sporeku z Amalijo varnega in lahkega. Žena je s svojim vedenjem izdala, da ne bo podpirala Judite v nobenem njenem načrtu. Kakor noben pravi sebič-než ni mogel razumeti, da bi mu mogla Judita kljubovati brez pomoči kakega, četudi zgolj enega pripadnika njegove rodbine. Kaleb ni želel napenjati zadevice z Markom Jordanom do skrajnosti. Stvar je za zdaj dišala zgolj po spletkarjenju bistrovidnega, potuhnjenega mojstra. V nekem smislu je izgubila resen pomen in postala nekaka igra, ki si je z njo Kaleb preganjal dolgčas. Četudi bi razplet te igre mogel nemara priviti vijake življenja na farmi, bi SOMEWHERE IN INDIA—Soundphoto—B-29's, America's most powerful bombers," were tuned up at this base in India and started from here on the mission to bomb the steel center of Japan, which was lilt on June l»th. In this photo native women, usei to enlarge the airport to enable the mammoth shins to take off. anijoar in the foreground as the plane is worked on in the background. I Njegova "prva i liubezen" Stuart Martin, član trgovske mornarice, M se vežha v Sheeps-head Bay, L. /., z zanimanje ogleduje žogometno opremo. Martin je pred vstopom v mornarico igral žogo z Cardinals in Cubs teamom. Naznanilo in zahrala Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena, dobra mama Helena Boldin Zatisnila je svoje blage oči dne 16. junija 1944. Pogreb se je vršil dne 19. junija iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzetje ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Blagopokojnica je bila rojena dne 24. maja 1880 leta v Idriji. V dolžnost si štejemo, da Se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem in sosedom, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Posebno se zahvalimo številnim sosedom, ki so prispevali za cvetlice ter Mrs. Peter Rostan, iz £. 158 St., ki je pobirala prispevke za ta namen. Dalje hvala onim, ki. so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Sve-tek za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Ti ljubljena, • nepozabna mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo za vedno! Žalujoči ostali: FRANK, JOHN, HELEN, STEPHANIE, LOUIS, MARY in JOSEPH, sinovi in hčere. Cleveland, Ohio, dne 10. julija, 1944. tako, da so ostale za njim kakor njegova verna- podoba. Judita je lahko šla za štiri dni neopaženo, kamorkoli je hotela. Toda dekle ni poskušala poiskati Svena. OSMO POGLAVJE L Kaleba ni bilo doma, toda življenje je potekalo Garovim slej ko prej nepretrgano enolično. Martin je dodelal svojo vo-zarno in sanjaril o fiovi hiši; A-malija in Ela sta delali na vrtu, molzli, pinjili in odpravljali pre-višek smetane po Skuliju Erik-sonu na postajo. Od tega so si izposodili kan-gle, ker se Kaleb ni dal pregovoriti, da bi kupil za tako kratko dobo nove. Judita in Karli sta oskrbovala živino. Učiteljica, ki dva tedna.v juliju ^i imela šole, je z globokim sožaljem opazovala Garove in se ni upala približati nobenemu izmed njih. Ela je gojila v srcu komaj zatajevano nev.olja. do vsega, kar je bilo v zvezi z Lin-do Archer: od krasnega perila, ki ga je razobešala na vrvi, da bi s^ sušilo, do načina njenega poučevanja, ko je priporočala otrokom, naj iščejo lepote v slednjem živem bitju. Še tega si nikakor ni mogla zapomniti, ali deva Linda sladkor v čaj ali ne, tako malo ji je pomenila učiteljica in njen okus. Martin se je ]e izogibal iz same plahosti in spoštovanja. Karli je bil bolj neupogljiv in se je kdaj pa kdaj ponudil, da bi igral, z njo tenis, toda navzlic temu, da je bil že 3koraj odrastel, je bil fant bojazljiv in se je kremžil, kadar mu ni šlo kaj izpod rok; zate-Thie war worker Is stitching up a | , , • • , t- , nnayiti seam, but not on a woman's gown, l ni m0e,ia i-iinaa Opazitl She is joining the gores or panels na njem ničesar, česar Že ne bi of a flare parachute r.-.ade of nylon, i , „;j_i „ tt- i„i. which may save a lire. Essential to i Olla Vldel^ na Kalcbu. the manufacture of versatile nylon | Glede Judite je bila Linda V is the humble used fat salvaged in j - i i i- • i , homes throughout the land. | zagati. Kadarkoli je dekle z njo - I govorila, ji je glas zvenel roba- mogel vendarle potemniti slavo j to, malone žaljivo. Neki večer njegove junaške vloge v tej je odšla Linda k Sandbovim, Fats For Chutes Official OWI photo skrivnostni zadevi. Kajti Kaleb :ie je smatral vedno, čeprav je vedel za Amalijin moralni prestopek, preden se je z njo po- kjer se je često sešla z Markom Jordanom. Sven jo je vprašal, čemu je Judita zakrenila s poti, ko je gnala domov živino, ročil, za izdano in osleparjeno samo da se rje bi srečala z njim. žrtev v trikotniku. Morda je 1 Toda učiteljica ni mogla dobiti prav to odvračalo, da ga ni ni-; od Judite nikakega odgovora, koli pekla vest radi njegovega; ko se je dotaknila njenega raz-ravnanja. Čuvstva so se mu iz-1 merja do Svena. To jo je prese-kristalizirala v granitno trdno; netilo in jo bolelo, zlasti še, ker vero, da mu je življenje priza-: je bil po tisti prijetni nedelji delo večno krivico, ki je ne mo-{ Juditin odpor docela zlomljen. re f izravnati z nobenim svojim j dejanjem. ' III Zadnji dan junija je odrinil Kaleb v mesto na jugu. To potovanje, na katerem se je vsakega pol leta mudil tri ali štiri dni, je bilo namenjeno nakupu takih življenskih potrebščin, ki jih ni mogel dobiti v Yellow Postu ali Nykerku, toda Kaleb ga je odel vselej s sijem slovesne tehtnosti. Toda na farmi ni •bilo nikoli oddiha zaradi njegovega odhoda; prizadeval si je vedno, porazdeliti doma naloge Linda si je želela Marka Jordana poleg sebe. Saj je našla v njem toliko toplega razumevanja in preudarnega prijateljstva. Nekak neoseben žar je izžareval iz njega. Kakor po naključju ji je izkazoval venomer nežno zaupljivost, ki mu pa ni prešla posihmal nikoli več v napeto izjavo, kakršno ji je bil dal tisto noč, ko je stopila z dežja k njemu v hišo. Vendarle je kljuvalo v njej spoznanje, da mu spomin nanjo tiči tik za očmi, kadarkoli jo pogleda, in da se kdaj pa kdaj ne upa spogle-dati z njih od strahu, da ne bi prenaglo napočil veliki treno-tek, ki jima je bil čisto blizu, kakor sta se oba zavedala. Lindi je bilo jasno, da se ne siAe pogosto sestajati z Markom, da ne bi med naseljenci izzvala zlobnega obrekovanja. Nestrpnost zemlje se je povsem videzu vtihotapila tudi v dušo ljudem. Učiteljica pa je morala y blag spomin ••;■»;' •• . .4,'J Neko zaspano popoldne v času Garove odsotnosti je vzela Linda malega ponija Sandbo-vih otrok in odjezdila proti domačiji Dore Brundove, omože-ne hčerke gospe Sandbove, ki je živela kakor njena mati borno življenje pod oblastjo nasilnega moža. "Ubožica," je potožila gospa Sandbova, "kake bo vesela, ko pridete k njej." Pot je držala več milj daleč mimo močvirja, ki so na njem plavale ruše mahu in bohotne, lasem podobne trave. Pokrajina je bila ljubka in pusta hkrati, kakor da bi bila zadovoljna s 3vojo bornoatjo. ob peti obletnici smrti naše preljubljene soproge, sestre in tete Mary Matjazic Qanes je minulo pet let, odkar v grobu hladnem počiva, naša ljuba soproga, draga sestra in teta. Prezgodaj odšla si od nas; zapustila vse, ki si jih ljubila, zapustila svoje lastne drage. Bridka žalost je še vedno v naših srcih, kjer ostane, dokler se ne snidemo skupaj nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK, soprog; JOSEPH CINKOLE in njegova družina; ANTON CINKOLE, brat Cleveland, Ohio, 10. julija 1944 biti v njihovih očeh prvi vzor dostojnosti. Toda včasih so prišli trenotki, ko bi Linda najrajši izročila svoje opravilo vetrovom in se zatekla Iz mrzleg^ objema Garove domačije v o-krilje Klovaczeve hiše ter od same neznonsne osamelosti zakopala lice Marku Jordanu v naročje. Merila je z očmi enolično, ravno prerijo z nizkim, raztresenim gozdovjem na zapadu, severno od Garove pristave, in se je s strahom izpraševala, kako bo preživela poletje. Če bi ji ne bilo žal Marka, ki bi jo, kar je dobro vedela, težko pogrešal, bi bila sla nazaj v mesto na kratke počitnice. Zadaj med redkimi, bornimi brezami je stala koča Brundo-vih. Pokrita je bila z lepenko in latami. Imela je videz gladke ponje, poveznjene na zemljo. V enem edinem oknu na pročelju hiše je visel čipkast zastor z obrabljenimi robovi. Poševni skedenj in dve nelični stranski poslopji, ki sta imeli tako široke razpoke v stenah, da se je j videlo naravnost skoz nje, sta j stali pod rebrijo tik Lattskega barja. Živina Joela Brunda je I stala do kolen v vodi in glupo buljila v Lindo. (Nadaljevanje ) CHICAGO—Leading Democratic opponents of the New Deal gathered here, for a two-day conference of the American Democratic National Committee to map strategy in their yirogram to fight Roosevelt fourth term plans. Photo shows ' Senator W. Lee O'Daniel of Texas, on hand. I for the activities. ; PodpriBio borbo Amerike za demo-: ta-acijo in svobodo sveta z nakupom I vojnih bondov »in vojno-varčevalnih znamk! UNITED NATIONS GT^EAT 3niTA\N UNITED STATES "LET US DISPLAY OUR TLA6, AN1> THE TLAGS OF ALL THE UN1T£D NATIONS WHICH TIGHT BESIDE US, TO SYMBOLIZE OUR JOINT DEDICATION UNDER 60D» TO THE CAUSE OT UNITY AND THE "FREEDOM OF MEN' F^AhfHUN 7>»7fOOS£V£lT FLAG DAY -PROCLAMATION JUNE 1A■,^94'h TRANCE "POLAND NEW ZEALAND SOUTH AFRICA CANADA INDIA ^ WSTRALIA ^ Q] BELGIUM [ CZECHOSLOVAKIA^ YUGOSLAV auERIll-A^J TWELVE UNITED NATIONJ FIGHT FOR FREEDOM IN ITALY !■ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno Ž STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 10. julija, 1944 ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. Penicillin (Nadaljevanje) Tam pod Savo ne bo sreče. Toda, ako Bog da, bo tukaj. Odtod pojdemo v štajerske gore. Tam nas čaka Šterc s svojim ljudstvom. V njem bije srce celega naroda, on je dvignil narod na noge. Pavel pojde z nami čez Sotlo proti Stubici, kjer nas čaka Matija. Videl boš, Gu-šetič, kako bomo pretresli Bvet." "A kaj čakamo tu?" vpraša Gušetič, "in izgubljamo čas; čemu čakamo Drmačiča" ki spi morda v kaki krčmi. Saj imamo v naši krčmi Štajerce, ki poznajo pot, in poznaš jo tudi ti od prej. Dvignimo se proti Planini. Med gorami je naš hrbet varnejši, nego tu pri Savi. Dvignimo se takoj! Hočeš-li, Elija?" "Prav govoriš," potrdi glavar, "saj itak vemo, da se je dvignil celi kraj. Idi, reci glavarjem, da krenemo proti severu." Kmalu nato so zapeli bobni pri Sevnici, čete se razvrste o-koli voditelja, zastava zaplapo-la, vojska se pomakne, kričeč, kakor stoglava kača in kmalu Be izgubi med zasneženimi gorami štajerske strani. Nad gorami se rdeči nebo, na zapadu tone solnce, sipajoč poslednje svoje žarke po grdi pustinji gorskega snega skozi vitka debla zelenih jelk. Počasi se vije vojska po visokem snegu po strmi poti, drsajoč se navzdol, ter se premika s poveše-nimi glavami skozi gorske vasi. A kje so ljudje? Nihče jih ne čaka. Vsa vrata so zaprta, tako tu pa tam se vije skozi okno kak mračen, radoveden obraz. Nikjer ni čldveka, nikjer pozdrava, nikjer veselega vzklika. Med prijatelji? Med tujci? Tako je vzdramil Pavel Šterc kmete? Dospo na vrh samotnega griča. Tu stoji cerkvica, okoli nje pa gozdiček. Truma je opešala, ne more dalje. Odpočiti si morajo. Vedno bolj se mrači. Čete zakurijo semtertje ogenj. Bili so blizu vasi Podgorja. Tedaj pridirja od severa na konju kmečki človek. "Kje je Elija, vaš vodja?" vpraša. Povedejo ga pred poglavarja. "Kdo si?" ga vpraša Elija. "Glavar Skomin, mož za staro pravdo." "Kaj prinašaš?" "Slabe novice. Ako verujete v Boga, pojdite v Planino. Ne izgubite časa! Bog ubij vašega poslanca! Pregovoril je ljudstvo. Rekel je, da ste izdajalci in da ste prodali to zemljo Tur-činu." "Mi?" skoči Elija besen na noge. "Zdaj pa imaš svojega an-geljčka, Elija?" se nasmeje Gušetič. "Pridite, Hrvatje," roti Skomin, "ljudstvo se je razšlo. Pavla Šterca so izročili kmetje Nemcem v roke." "Pavla!" zaječi Elija. "Naprej, otroci! V Planino, da rešimo Pavla. Drugače smo izgubljeni. Ah, prokleta kača, zakaj sem te redil!" Hipoma se dvigne vojska. Bila je že temna noč, ko se začne pri Planini hrup. Ljudstvo se preplaši. V daljavi so se spuščala navzdol po belih gričih cela krdela Hrvatov, ki se bližajo mestu, noseč mesto luči plamte-če veje. Prične se svitati. Pod trdni grad prileti Elija s 40 konjeniki in zahteva, naj Sieben-reicher izroči vjetega Pavla. A izza trdnega zidovja se nasmeje Nemec. "Iščite vašega Pavla na celjskem gradu, kamor sem ga poslal sinoči pod varstvom straže." "Naprej, bratje!" zakliče o-bupno solznih oči Elija, "proti Pilštajnu, Klancu na Hrvaško, da nas Nemci ne odrežejo od Gubca. Naprej, ker gre od Celja nemška vojska." "A kar je gosposkega, zapa-lite!" zakliče jim Gušetič. Sedaj plamte baklje. A to niso jelkove veje. Gosposke pristave, žitnice, gosposke kleti gore z živim plamenom in svetijo hrvaški vojski od Planine do Kozjega, od Pilštajna in dalje ob Sotli proti Sv. Petru. Že so pri Sotli, že vidijo hrvaške gore. "Naprej, bratje!" škriplje z zobmi Elija, dirjajoč na konju, "Gubec nas čaka, tu v tujem kraju ne smemo iskati rešitve. Lejte jo, hrvaško zemljo!" Vodja leta, bodri, vzpodbuja, in komaj dihajoč se rine vojska skozi globoki sneg. Od napora padajo ljudje. Nihče ne povprašuje po njih. Umoril jih bo mraz, poklali jih bodo Nemci, požrli jih bodo krokarji. Velikih pušk ni za njimi zaradi klancev, zaradi snega. "Naprej, evo Hrvaško!" khče voditelj, kliče njegov tovariš Gušetič. Niso več daleč od Svetega Petra, blizu meje. Tu leži med griči dolina, v njo krene zmrznjena vojska. Nema je, nevoljna, godrnja in mrmra. A Elija jih tolaži in vzpodbuja. "Samo malo časa še, pa smo na Hrvaškem. Samo oni hrib še prehodimo, kjer je vhod v dolino." Ljudstvo krene navzgor proti vhodu v dolino. A glej, ondi na gorskem klancu se je nekaj zalesketalo. Ali se ne lesketajo meči? Ne trobi-I li trobenta ? Da, da! Strela naj jih ubije! To je vojska glavarja Jurija Schrattenbacha, to so celjski oklopniki. Kmetje se vzdramijo in vztrepečejo. Pre- Profesor Fleming, iznajditelj čudežnega zdravila penicillin" drži na zgornji sliki steklenico, v kateri se nahaja zdravilo, ki že sedaj igra zelo važno vlogo pri zdravljenju fantov, ki so ranjeni na bojnem polju. Profesor Fleming tolmači napredek njegovega zdravila turškim zdravnikom, ki so ga obiskali v njegovem laboratoriju v Londonu. kasno. S trobentanjem in z divjim vpitjem drvi železna sila navzdol po griču proti lačnim, u-bogim kmetom in jih napade kakor grom. A glej tam za hrbtom drugega sovražnika! Grof Ditrich-stein vodi silno četo najemnikov na konjih nad onemogle kmete. Najemniki nastavijo sulice in jih zabadajo kričeč v kmečka srca. Okoli in okoli sovražniki. Kmetje so stisnjeni na kup. Nimajo konj, nimajo topov, lačni so, žejni so, zapustile so jih moči. "V imenu božjem, tam so hrvaške gore!" kliče v daljavi E-lijev glas in šantalič dvigne visoko sveto zastavo s križem. O-bupno se upre ljudstvo, obupno dvignejo še enkrat onemogle roke, puška poči, sablja seče, kosa kosi. Razbijanje, pokanje, žvenket pretresa ozračje. Ha! Glej, prva četa se je prerila skozi, Elijeva četa, sedaj se hoče druga — napadala je, u-maknila se je , zopet je napadala — ah, ne more, ne more naprej. Stisnjeni so na kup. Schatten-bach seka in tolče, Ditrichstein prebada in kolje. Visoko se dvi ga jo na konjih železni ljudje, z višine pobijajo gole in lačne pe-šče. Volkovi, volkovi koljejo stisnjeno čredo, ker kratka je sablja, slaba je kosa, prazna je puška. Zastonj, zastonj, a vo ditelj! Ni ga nikjer! Pometali so od sebe puške in sablje, pometali kose in cepce in bežali, bežali. Kam? Nikjer rešitve, nikjer'odduška. — Krik in vpitje je napolnilo dolino, kri pobarvala sneg, na široko je kosila smrt. Ni več Elijeve vojske, ampak polno polje mrtvecev in petsto ubogih jetnikov, ki jih pelje z velikim zmagoslavjem glavar Jurij Schrattenbach v Celje, med glušnjivim trobentanjem trobentačev, pod zeleno zastavo štajerske dežele. Doli pri Sotli ležita v mesečini dva človeka, dva oborožena hrvaška kmeta, Gregorič in Gušetič. Prerila sta se skozi, bežita in gazita globoki sneg. Konja jima padeta, Gušetič omahne v sneg na štor. "Ne morem naprej, ne morem." "Samo nekaj časa, nekaj časa še," šepeče Elija. "Glej vas, ne vidiš-li luči? Napni svoje moči! Nočem, da me vjamejo živega." "Ne morem." "Slabotnež! In jaz? Rana me skeli na desni roki, znorel bi, a pojdiva dalje. Dvigni se!" Gušetič se dvigne in polagoma rijoč se skozi sneg prispeta oba do prve hiše zraven cerkve. "Ostaniva tu," reče Elija, to je župnišče." "Kaj hočeva tu? Pobili naju bodo. Odpočiva se kje v senu, potem pa idiva preko Sotle na Hrvaško. Brodarja poznam." (Dalje prihodnjič) ■A "I don't know wharthey^see^in^Kim -•>Have'you-seerf jhe WEEDS *in/ his Vietoiy Garden?!!"' GROWTH OF OUR MERCHANT FLEET AS OF JAN '1941 11942 1945 ESTIMATED EACH SYMtOi. REPRESENTS 10 KNLUON DEADWEIOHT TONS LOSSES NOT INCLUOCO : MAgiT.Mg COr