175. številka. Ljubljana, vtorek 3. avgusta. XIII. leto, 1880. NAROD lahaja vsak dan, isvsemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejenian za avstro-ogerske dežele ■a četrt leta 4 gld. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mei dom se raenna 10 kr. r.a mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gos| za celo leto 16 gl.( za pol leta 8 gl. mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na ... gospode učitelje na ljudskih šolah in ,« dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od ietiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se iivole frankiratL — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka Btolba". Op rs v ni a t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Banket ljubljanskih meščanov na čast državnemu poslancu vitezu Schneidu. Okolo 100 najodličnejših ljubljanskih narodnih volilcev se je bilo v nedeljo popoludne ob l.uri zbralo v Tavčarjevem hotelu na banket, ki je bil prirejen na čast ljubljanskemu državnemu poslancu gospodu vitezu Schneidu pl. Treunfeld. Zastopani so bili vsi stanovi. Videl si tu uradnika, advokata, zdravnika, duhovnika, trgovca, obrtnika i. t. d. Zbor se je mogel imenovati vreden zastop veČine ljubljanskega meščanstva, katero se je bilo zbralo, da sliši poročilo svojega lani izvoljenega državnega poslanca in mu izreče zahvalo za njegovo korektno d o z dunje poslansko vedenje in votira svoje zaupanje za prihodnje. To priliko so pa tudi ljubljanski meščanje porabili, da so jednodušno izrazili misel vsega slovenskega naroda ter izrekli tudi zdanjej vladi Taaffejevej svoje zaupanje, vladi, katera pač nij še mogla naših opravičenih terjatev izvršiti, od katere pa upamo in sinemo upati večje pravičnosti, nego od njenih prednic. Gospod poslanec vitez Schneid si je uže ■ Bvojim govorom za pravice našega narodnega jezika v državnem zboru pridobil vse simpatije svojih volilcev. Napadi, ki so jih imeli protivni listi tačas nanj, mogli so te simpatije le povečati. S svojim govorom na tem banketu in ko so ga tu imeli mnogi volilci še le prvikrat osobno izpoznati, vidno je bilo, da je g. Schneid te simpatije le utrdil. Po teh uvodnih besedah prestopamo k popisu banketa. Okolo ta dan slavljenega ljubljanskega poslanca so sedeli pri končnej mizi drugi na-vzočni zastopniki slovenskega naroda. Na desnici gospod vitez Schneida dr. Janez B1 e i w e i s, državna poslanca dr. Vodnjak, Viljem Pfei-fer, na levej dr. Z ar ni k. Obreza, potem K lun, dr. Po k luk ar, potem narodni deželni poslanci itd. Prvo napitnico je naredil dr. Janez Blei-weis na cesarja. Rekel je: Nij ga pri nas veselega obeda, da ne bi bilo napitnic. In da je denašnji naš obed vesel, nij mi treba na-glašati, saj imamo poslanca našega ljubljan. mesta g. Schneida pl. Treunfeldskega mej 80-boj, kateri je v vsem pomenu besede naš. (Živio!) Ker tedaj vem, da bode več napitnic vrstilo se, dovolite mi, da jaz napijem prvo našemu presvitlemu cesarju (trikrat burni: živio!) Dovolite mi, da še nekoliko besedij pristavim. Ta naša napituica nij občna navadna formali-teta, ampak prihaja nam od srca, ker cesar jaij le naš gospod in vladar, on je tudi naš dobrotnik in cicer v materijalnem in duševnem oziru. Kajti saj vidimo, da, če kje pogori, je cesar prvi, ki pomaga ubogim pogorelcem, če kje ljudi zadene elementarna nesreča, cesar prvi daje pomoč; za šole, cerkve, za vse dobro daje nagrade. Ta tudi v duševnem oziru nam je cesar dobrotnik. Kajti zdaj je poklical tako ministerstvo v svoj svet, ki obeta ravnopravnost vsem narodom. Cesar bode 18. t. m. praznoval svoj oOletni god. Bodimo mi tu zbrani Slovenci prvi, ki mu želimo sreče, Bog nam cesarja ohrani dolgo, na srečo Avstrije in naše domovine nam ga Bog ohrani še drugih 50 let. Živio! (Burni živio klici.) Poslanec vitez Schneid vstane in govori (slovensko:) „Gospoda moja! Zahvaljujem se slavnemu gosp. dr. Blei-weisu za prijazne besede, s katerimi me je omenil. Hvale in živio-klicev, katere mi izrazujete nikakor ne zaslužim. Storil sem le kakor hraber voščak svoje dolžnosti. Vaša hvala gre temveč našemu vodji grofu Hohen\vartu (Živio!) Iz Hohemvartovega delovanja sije prava ljubezen do domovine in do vladarja. Akoravno naša stvar ne bode premagala takoj, premagala bode vendar le! Mi nemarno posebnih interesov, temveč vsi naši cilji so obrneni le na mogočnost in velikost države! (Res je 1) Zadovoljen sem in veseli me, ko stopam denes prvikrat javno pred Vas, da se Vam zahvaljujem za veliko zaupanje, katero ste za časa mojega delovanja stavili v me. Nij mi treba še le zagotavljati Vam svoje tople želje, da sem se v vsakem oziru potegoval za pravice naše ljube skupne domovine. In poleg tega sem vedno dokazoval svojo nepremično udanost za to lepo deželo, ter sem vedno ostal zvest svojemu lojalnemu miš ljenju." (Živio!) (Nadaljuje nemški:) Mi denes stojimo v sredi velicega boja dveh mogočnih strank. Poslednji cilj obeh je enak: varovanje in vzvišenje moči avstrijske države. Jaz mislim, da bi bilo frivolno grdenje, če se izreka dvom, da jedna ali druga teh strank nema tega cilja, ali da ga nema v prvej vrsti pred očmi. V Avstriji nij nobenega volilnega okraja in nobenih tacih volilcev, ki bi poslali zastopnika v drž. zbor, ki bi hotel kak drug politični cilj dosezati. Diferenca torej po sreči ne leži v cilju, temuč v potih, po katerih obe stranki hodita, da bi k istemu cilju prišli, in v sredstvih, katerih se pri tem poslužujeta. I Liberalna stranka dela na izprerftembo in vedno reformiranje obstoječih razmer na vsem polji državnega bitja — kakor ste ^e le nedavno v kranjskem deželnem zboru videli, — in jaz mislim, da hoče svobodo bolj zavoljo reformiranja, in napredek bolj zavoljo sisteme nego iz notranje potrebe. Naravno je, da morajo v postavodajstvu in v upravi k centralizmu težiti, kateri jim vsled svoje organizacije olajšuje delo, nameravane spremembe izvrševati. V logičnej zvezi te koncentrujoče delavnosti morajo se vsi zadržki odstraniti, katere stare tradicije, narodne različnosti, in posebne navade in mišljenja nasproti stavljajo občnemu niveliranju. Gospoda moja! Duševno stanje 10. stoletja, organizacija človeške družbe, rastoča ljubezen do staronavadnega, dandenes ne pripuščajo več tacih stopljenj in zmešan j mej narod), navadami in pravicami, kakor so jih v prejšnjih dobah nekatere države doseči mogle. Sicer je centralizem le liberalnej stranki pripravno razpoloženje za boj, in liberalna stranka je imela pred nemnogimi leti tudi avtonomi-stično zastavo, ter nam je zapustila kot spomin svoje ne ravno srečne roke: življenja nezmožno občino in okrajne zastope. Nezmožna, da bi svoj cilj dosegla, stavi liberalna stranka državo v neprestani boj razžaljenih ljudstev in nezadovoljnih dežel, nehče končati narodnega vprašanja in vzbuja vedoe ustavne boje mej deželami in državo. (Klici: res je!) Naša pota, gospoda moja, so druga. Konservativna stranka ima za soboj složno množico ljudstva, ki nij prijazno prehitrim, nervoznim premembam, ki ne ljubi odpravljanja tacih zakonov, v katere se je vživelo, ki je protivno oviranju narodnega razvijanja: in boja zoper cerkev. Ker smo mi konservativni, stopili smo na stališče denes veljavnega državnega prava, katero, akoravno je ustvarjeno od nam nasprotne stranke zoper nas in brez nas, hočemo vendar zvesto in lojalno spoštovati, dokler nas potreba narodov ne prisili tako daleč, da bomo predlagali njega spremembe po postavnem potu. Ker smo konservativni, siliti smo morali na to, da se z državnimi osnovnimi zakoni zagotovljene pravice vsakemu narodu glede hranjenja in gojenja svojega jezika uže jedenkrat uresničijo, kajti mi hočemo, da so vsi narodje v Avstriji zadovoljni. (Živio!) Mi se bojujemo zoper materijalistične svetovne nazore, ki jih liberalizem v svoje varstvo jemlje, kateri napolnjujejo narode se-Btrupom dvoma; mi smo prepričani, da ima domoljubje in čutje za cesarsko hišo, požrtvo valnost in udanost svoje korenike samo v nravstveno-verskej odgoji, nikakor pa se ne more doseči po potu filozotične indukcije. Gospoda! Padanje liberalnega strankarskega vladanja nij bil samo slučaj. Moralo je priti zarad raznovrstnih narodnostnih in političnih interesov, kater« je hotelo zatreti, ki se pa ne dade uničiti in, kakor resnica in pravica prebije vse, tudi dalje žive, nego strankarske vlade. A ker se je liberalno vladanje s strahovitimi zakonskimi zavarovalnimi sredstvi ogradilo za svoj obstanek, konservativna stranka tudi Se do denes nij mogla in ne more priti do prevladajoče večine in nadomestiti prejšnji sistem z d« uzi m. V takem stanju, gospoda moja, rodila se je koalicijska misel. Ako bi ta misel ne bila imela druge posledice, kakor da je odvrnila nastop strogo strankarske vlade, uže samo to bila bi preča za narode in odpočitek v boji interesov. A nje posledica je bila še jedna druga, mnogo važnejša. S koalicijo se je zmanjšala pri naših nasprotnikih zavest o njihovej moći, njih zakte-vanja so zategadelj oslabela in ekstremna prizadevanja so bila prisiljena udati se. To vidite jasno iz obravnavanj državnega zbor a, iz defenzivnega položenja liberalne stranke, iz predrugaeenja njenih reformskih predlogov, in v tem, da so se nje „naprednjaške" želje ohladile. A tudi mi smo dosti izkusili, marsikako željo odložili, in svoje sodbe ublažili. Ako nam je zmaga namenjena, ostali bodemo, tako upam jaz, konservativni. Zato pa je bilo zasedanje državnega zbora v resnici rodovitno in koristno, a ne neuspešno, kakor se očita. Prosim vas, gospoda, da se ne motite o težavnem boji, katerega moramo bojevati in ga bodemo bojevati morali še dolgo. Dunajsko časopisje, delujoče z velikanskimi duševnimi in gmotnimi pripomočki, ruje zagrizeno zoper nas s pomočjo mnogobrojnih intelektuelnih in političnih zaveznikov. V zvezi z našimi protivniki so visoki finančni krogi, od katerih pričakujejo ti, da bodo branili njih interese. Poleg tega nas nadlegujejo in nam škodijo perfidni in denuncijantovski napadi brez-imennih žurnalističnih kupljenih osob. O naših namerah ljudstvo slepe na tak način, za kateri ne najdem ni parlamentnega izraza. Mi nijsmo niti kaki reakcijo naiji, niti se v Avstriji ne najde tacih politikarjev, ki bi hoteli zopet fevdalne razmere ponoviti aH vspostaviti. Ali kljubu našim nasprotnikom in njih močnejšim sredstvom, mora moč stvari, katero mi zastopamo, koncem zmagati, (živio!) ker ona dela za moč države po zadovolje nji nj enih narodov. Ta zmaga pa ne pomeni uničenja nasprotnikov, piti proskripcije, niti političnoga mučeništva, niti proganjanja svobodnega mišljenja. Kljubu britkim izku Snjam ne bomo se dali zapeljati, da bi jednako z jednakim po vračeva li Mi bodemo znali v gospodarskem vpra Žanji na primeren način prisiliti premični ka pital na pomoč ne ozirajoč se na upor takih elementov, katerim nij mari za državo. Trudili se bodemo, da zabranimo strašno razširjajoče se propadanje posamnih gospodarstev produktivnih stanov v ljudstvu. Energično bodemo pobijali oderuštvo ter izsesavanje ljudstva po dobička željnih društvih in se ne bomo pri tem dali motiti od nobenih aoftstičnih doktrin. Trdno oklepajoč se državne misli, nepremično pazeč na velikost in moč države, dokazali bodemo vselej to svoje prvo in najsvetejše prizadevanje z žrtvami in uda-nostjo do države, s pokornostjo in zvestobo do vladarja. S temi nazori in temi nameni sem dozdaj deloval, hočem na dalje delovati (živio!) in čutim da sem v sporazumljenji s svojimi vo-lilci. (Živio!) (Gospod poslanec Schneid nadaljuje zopet slovenski:) Gospoda moja! Upajmo v prihodnjost. Ni dnevi in tudi meseci ne odločujejo dolgoletnih bojev! Moč Vaša bode vstrajala tako dolgo, dokler bodete imeli zaupanje v svoje poslance. Stvar, za katero smo se možato potegovali, je gotovo dobra in sveta. Zatorej vzdignem svojo č&šo ter kličem : živi bela Ljubljana, živeli vrli prebivalci glavnega mesta Ljubljanskega! (Burni dolgotrajni „živio "-klici.) Na ta s plošnimi prizivi odobravani govor poslanca Schneida vstane trgovec g. Josip Kušar in napije v imenu ljubljanskih meščanov vitezu Schneidu, izrekajoč mu zaupanje volilcev. Dr. Za rn i k napije zdanjej vladi in nje reprezentantoma ministru Taaffeju in deželnemu predsedniku AVinklerju. Dr. Vo-šnjak napije od banketa odhajajočemu dr. Bleiweisu, deželni poslanec (i ras seli i slovenskim državnim poslancem. Potem je prišla še cela vrsta neoficijalnih napitnic na vrsto. O vseh teh nrpitnicah več prihodnjič. (Konec jirili.) % uit le«kI izredni poslanik G s c h e a je 30. m. m. bil pri turškem vnanjem ministra Abedin paši. Poroča se, da je z Abedinom ostro govoril, iz česar se sklepa, da Anglija hi naposled tudi sama prijela za orožje zoper Turčijo. O afR-anlatf anftkcf katastrofi poročajo angleške novine ,.Diily Newsu, da je general Bnrrov imel 3000 vojakov, a od teh so jih Afganci pod Ayuh-kanom 2000 pobili. Druga poročila pa pravijo, da je bilo klanje še hujše. Politični razgled. V Ljubljani 2. avgusta. Zoper dunajski nemški ..»clitilverelii** je prinesla zadnjo soboto praška „ Politik" oster članek, v katerem naglasa, da ono društvo je čisto politično in da nabira udov tudi preko avstrijske meje, v Nemčiji. Tudi „Politik" pravi, da nemški „schulvereinu seje vihar, zato pa da se bode skrajen boj pričel zoper njega. Vii&tnI«• driuv«>. Prepir mej Holirarifo in Rumunijo raste zmirom; zdaj nema Rumunija nobenega zastopnika v Sofiji. „P. C." poroča, da je Rusija poslala KumiiiilJI ostro noto; v tej noti očita baje Rusija rumunskej vladi, da ta pusti, da se na rusko-rumunskej meji zbirajo nihilisti in preti, da bode Rusija zategadelj popolnem mejo zaprla. Rusi so začeli spet v srednjej Aziji vojsko b Tekinci. General Skobelev je 17. jul. napad Geog-Tekincev odbil in jim mnogo živeža uničil. Rusi so izgubili v devetih dneh re kognosciranja in* bojev tri mrtve in devet ranjenih. O evropskej demonstraciji z vojnimi ladi-jnmi proti Turčiji glasi se zdaj, da se — ne bo izvršila. Tako je pa tudi najboljši, kajti ladije bi itak menda ne smele ni streljati ni vojakov izkrcati na suho. Turčije nij strah pred tako prazno demonstracijo. ZUo pa svojo armado v Epiru in Tesaliji popolnem pripravlja za vojno z Grško. Isto tako zbira tudi vojakov, da bode zabranjevala združenje Vshodnje Ru-melije z Bolgarijo. Poroča se tudi, da je sultan de jal, da hoče nekaj koncesij dati Grkom, če ga bode pa Evropa dalje silila, postavil se bode na čelo turške armade. Dopisi. Izpod Triglav« 21. julija. [Izv. dop.] Ako se človek v preteklost 20 let ozre, res mora z veseljem konstatirati, da je narod slovenski v tem času mnogo, mnogo napredoval in ima uže tudi v mnogih okolščinah dober vspeh zabeležiti. Pred 20 leti je bilo še malo ali bi smel reči skoraj nič slovenskih društev po deželi kranjskej; zdaj ga pa' uže nij več jednega kraja, da bi se ne nahajala ali čitalnica ali bralno ali kako drugače imenovano društvo. Čudno se mi je zdelo, ko dospem po opravilih v Radovljico in vprašam svojega prijatelja, kje je čitalnica ? ko mi ta odgovori, da je tu še nij. — Kako, ali nemate v Radovljici nobenega društva, s katerim bi se k večjej zavednosti izpodbujali in bi se tudi včasih veselili „svoji pri svojih", vprašam dalje. Odgovor je bil zopet negativen. Ali v vašem mestu ne prebivajo narodnjaki, ali je tu samo nemškutarstvo doma? O ne. Tudi pri nas je dosti odličnih narodnjakov, le žalibog, da je tukaj premalo sloge. Nehote mi pride na misel pregovor, ki pravi: „ Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa kravo pasel". Ker pri nas bi vsak le sam zvonec nosel, vsak Želi, da bi se mu drugi priklanjali, da bi le njega spoštovali, a ravno zarad tega ne pridemo tako daleč, da bi osnovali kakovo društvo. Take in jednake reči mi je pripovedoval moj prijatelj mej potom grede v gostilno se krepčat z kozarcem dobre pive. „ Meni so pa še druge misli rojile po glavi. Kamorkoli gre človek po našej deželi in dospe v večji kraj, najde kakovo društvo, le na bolj natanko določeno zgorenjem Gorenjskem se jih prav malo, aH nič ne dobi. Največji in prvi uzrok temu je mlačnost narodnjakov, to je, tistih mož, katerim je narod res pri srci; ker preveč za svojo osobo skrbe. Drugi uzrok je prevzetnost. Vsak misli, da je več ko drugi in vsak bi rad, da bi le njemu svet pokoren bil in hvalo pel. Prevzetnost je posebno na Gorenjskem doma; karkoli sem sveta obhodil, tolike prevzetnosti nij-sem nikjer našel, kakor ravno na Gorenjskem. Ravno prevzetnost je torej kriva, da v glavnem mestu zgornjih Gorenjcev nij nijednega društva, kajti ne morejo se zjediniti in kaj koristnega osnoviti. Res grdo je za naše glavno mesto, da nema ni jednega društva. Vzemite si v izgled Kropo! Zberite se možje skupaj in skujte domače društvo, ker se boste večkrat lahko duševno in telesno zabavali. Pu> ! štite osobne reči na strani in imejte glavno stvar pred očmi. Gotovo vas bo vse skupaj ves narod hvalil. K. Iz Trsta 27. julija [Izv. dop.] Naal la-honi so iin.di v soboto zvečer na morji veselico, pri katerej so spet kazali, da težijo in škilijo na onkraj Adrije v Italijo. Reči se mora, da so bile priprave za italijansko slovesnost res velikanske, vse luči, umetni ognji, rakete, vse je bilo v laških treh barvah. Da so naši italijančiči svojo notranjo italijansko navdu- fienje lavlje pokazali, šli so na ftirno morje in tam, kakor imajo navado, vpili: „eviva Italia!" T& stražniki pomorske luke so jedno tako lačko barčico ugrabili in jo tirali na kraj, ita-1'janskih kričnčev nekaj pa pod ključ dejali Lihoni so zarad tega razburjeni in se od jeze penijo, ter strašijo naše ljudstvo z raznim žu-ganjem in brezimnimi pismi. Da se nij treba bati takih ptičjih strašil, imamo večletne skušnje. L^h je zavraten mož sicer, naravnost poguma pa nema. V Kopru so predvčeranjem po noči razobesili na več krajih laško trobojnico, katere je policija v jutro sekvestrirala. Začeli so Lahi zopet rogoviliti. Tudi v Trstu bode trebalo drugače začeti postopati, da se bodo še druge glavice laškej hidri strle. Pa kdo da bi začel? Zelo so nas razburjale novice o Medvodah in o loškem tiemškutarskem umoru. Čudili smo se pa, kako je tist vaš Kravs, nemeurski najemnik sploh mogel in smel take laži tele-grafirati. Pri vsakem telegrafskem uradu je namreč — to tukaj dobro vemo — strogo prepovedano brzojavi ti take telegrame, kateri grdijo cel narod ali sploh napravljajo lahko zdražbe in nemir. Mar v Ljubljani nij tako? Vprašajte pri dotičnom telegrafićnem načelniku. Želeti bi bilo, da bi naše tržaško c. kr. in potem misel na nesrečne elementarno poškodovane rojake je nagnila občinstvo, da je brzo poseglo po številkah in s tem znatno zvekšalo svoto, ki se je po tej veselici nabrala za unesrečene. — (Deželni odbor) je sklenil darovati 500 gld. za uboge pogorelce v Kamniku pri Preserji. — Ravno tako je deželni odbor vsled reorganizacije služeb imenoval vse dozdanje uradnike zopet, samo mesta onih pri knjigovodstvu bodo razpisana. — (Tukajšnja, požarna straža) namerava 15. in 16. t. m. praznovati svojo deset letnico, o katerem namenu hočemo še izpre-govoriti. Narodna požarna društva po deželi, ki so povabljena, pozivamo uže denes, naj se udeleže te slavnosti v Ljubljani. — (Iz Logatca) se nam piše: Cesar je logaškej požarnej straži kot podporo za napravo gasilne priprave 80 gld. iz svoje privatne blagajnice podaril. — (Toča.) Piše se nam iz Prema dne 1. avgusta: Mislili smo, da se nas bode pogubna toča ognila, ker smo v kraji, v katerem nij ravno tako pogostoma se vsuvala kot drugod. — A temu nij tako. Včeraj popoludne je terjala svojo žrtev na topolskem in zare-škem polji: denes zjutraj je pa celjsko polje skoraj do Pregonja malo ne — popolnoma brzojavno ravnateljstvo v tej zadevi kaj storilo uničila. Požetega je bilo žita še malo, lorej in reklo. Domače sfvari. — (Nemški uradniki pri nas.) Graška „Tagespost" je v številki od dne 31. julija huda na „Slovenski Narod", da „denuncira" tiste nemške uradnike na slo venske j zemlji, ki ne znajo dovolj slovenskega jezika in so torej nezmožni slovenski uradovati. „Tagespost" imenuje to „proskrip-cijo". Zakaj tako? Mi mislimo, da bode nemškim uradnikom samim prav, če jih vlada pre stavi od nas „barbarskih" Slovencev proč mej rojake in somišljenike Nemce, a naše slovenske uradnike izmej Nemcev ven domov. — Pri tej priliki naj omenimo, da smo dobili pismo od prijatelja našega lista iz Ormoža in drugo iz Maribora tako, da adjunkt Avg. Schilling zna slovenski, da si je rojen Nemec. Tudi komisarja Gril in Korber da znata slovenski — govoriti (torej bi se tudi pisati lehko naučila). To popravi jaje, ponavljamo prošnjo do vseh gg. dopisnikov, da naj se vselej prej dobro prepričajo o polnej istini tega, kar nam pišejo. Ker nam je za princip, škodovati nikomur nehčemo; za osobe nam ne gre, stvar nam je vse. — (Beseda na korist po toči poškodovanim) na vrtu tukajšnje čitalnice v nedeljo zvečer je dobro izvršila se. Bilo je tudi dosti občinstva, a bilo bi ga še več, da nij ves dan nebo se držalo tako kislo, vsled česar mnogi nijso vedeli, je-li se bode veselica vršila ali ne. Kakor vselej, tako tudi je pri tej priliki žel „Sokol" obilo pohvale. Točno in krasno je izvrševal „žive podobe". Za pevce je bilo pa neugodno to. ker je bilo po vsem dvorišči razsedeno občinstvo, kakor pri tacih prilikah navadno, preglasno tudi mej petjem, in je bil oder za pevce postavljen na akustično jako neugodnem prostoru Vendar je pevski zbor čitalniški pošteno rešil svojo zadaćo ; posebno se je občinstvu dopala Vei-tova kompozicija „Praha", gibajoča se bolj v cerkvenih, fugalnili oblikah Za loterijo je dala požrtvovalnost ljubljanskih rodoljubov je na žitu škode veliko, kakor tudi na krompirju in fižolu. Ubogi kmet vedno upa in upa na boljši čase, a godi se pa ravno nasprotno; za njegov up obišče ga nesreča, in pahnen je potem še v večjo nesrečo. — ( S t r e 1 a i n požar.) ()d Št. Vida na Dolenjskem se nam piše dne 1. avgusta: Sinoči ob pol osmih zvečer je treščilo v poslopje posestnika Janeza Pajka pri sv. Roku blizu Št. Vida na dolenjskej cesti. Kljubu velikej plohi, ki se je takrat vida in pridnemu gašenju ognja nij bilo moči pogasiti. Pogorela je imenovanemu posestniku hiša, hlev, pod in veliko uže spravljenih poljskih pridelkov. Res, bogato je letošnje leto na mnogovrstnih nesrečah, ki zadevajo našo domovino. — (Iz S t. Le n s r t s k e g a okraja) se nam piše: V gorenjej Volčini, št. Roprtske župnije, v slovenskih goricah je v soboto 31. m. m. ob četrtej uri popoludne strela udarila v hišo kmeta in vdovca Josipa Vraza, ga tako omamila, da je nesrečnež v malo trenotkih dušo izdihnil. Skoda na notranjih delili hiše je znatna ; a tem britkejša je nagla smrt domoljubnega in občečislanega slovenskega kmeta, znpustivšega devetero, dvoje preskrbljenih, a sedmero nepreskrbljenih otrok. — (Iz Škofje Loke) se nam piše dne 1. avgusta: Dne 27. m. m. ob 4. uri zjutraj je besnita silna nepogoda ; strela udari v poslopje Jere Ilafnarjeve v Starej Loki št. 16, katero je stalo takoj v plamenu. Ogenj je bolj in bolj naraščal in tudi bližnja poslopja, katerih je bilo 3—4, so postala njegovo žrtvo. Požarna hramba in žandarmerija sta prihitela na pomoč, a prekasno. Pot trud a] nj k sreči nobeden, kar se je zahvaliti nekemu orožniku in vrlim gasilcem, kateri so z lastno nevarnostjo življenja gotovej smrti rešili tri ženske iu jednega starca. Skoda je velika, tem večja, ker je bil samo neznaten del poslopij zavarovan. — (Nesreča na železnici.) I/. Maribora se nam piše dne 1. avgusta: Denes predpoludne je trčil poštni vlak, ki se je peljal proti Koroškemu, V drug vlak, katerega so prerivali na tukajšnjem koroškem kolodvoru obilico dobitkov, nekaterih prav okusnih. To | Ker vlaka nijsta bila na jednen: tiru, sta se samo ob strani drsnila. 20 osob je precej ranjenih ; trije zdravniki so kmalu prišli ranjencem na pomoč. Druge natančnosti vam morda pozneje naznanim ; dostavljam le še, da se je nesreča po neprevidnosti nekega služabnika na tej železnici zgodila. — (Ujet.) V Mariboru na kolodvora je policija prijela in zaprla dne 20. julija nečega Karla Toischla, ki je bil v Trstu 2000 goldinarjev izneveril in ušel. — (Nesreča s puško.) Iz sv. Lenarta v Slovenskih goricah poizve „(»osp.", da je predstojnik v Jablancah ob enem krčmar snažil svojo puško, to pa tako neprevidno, da se je sprožila in gostu Fr. Nimšaku v hrbet vsipnila vse polno svinčnih zrn. Ko a i ranjenec strel od spredaj dobil, moral bi gotovo smrt storiti. — (V Cel j i) je bil 27. julija obsojen na tri leta ječe 24 letni vinenr Janez Šišek, ker je v Spodnjih Žerjavcih zažgal hišo. — Dalje je bil v skrivnej porotnej obravnavi obsojen Juri Nemec, 29 let star Črevljar, zarad nečistosti in spolnega posilstva. — (Roparji) so v Doblatinu na Spodnjem Štajerskem dne 25. m. m. zvečer vlomili v gostilno Oblaka, po domače Lavška. Pristavili so k oknu lestvo da bi notri zlezli; Oblak in njegova žena to opazita; Oblak zgrabi puško in vstreli v zrak, potem pa puško zopet nabije. V tem trenotku zapazi na drugej strani skozi okno v sobo riniti se druzega roparja; ta nameri s pištolo nanjo in ustreli; ker se je pa ona hitro odmaknila, zadene krogla njenega moža, ki se takoj mrtev zvrne na tla. Zena beži pod streho, klicaje zastonj na pomoč. Izpod strehe skoči na vrt in leti k sosedom pomoči iskat. Mej tem časom so roparji pokrali blaga in denarja za 134 gld. in z oropanim ubegli. Sosedje, ki so prišli na pomoč, prišli so prekasno. Ra'Atie vesti. * (Umor v nemškem Beču.) V noči od 27. na 28. dan m. m. je neki potepuh vlomil v hišo št. 59 v Florijanskih ulicah. Moral je dobro znati hišne okoliščine, kajti vedel je, kje da je kasa spravljena. Utrl je v onej sobi najprej steklo od okna, potem vrgel črez pU-HOVO svetilnico vrv, splezal gori in v sobo. Ko pa je okno utrl, padel je žvenkljajoč kos stekla na ulico na tla. V pritličnih stanovanjih bivajoči ljudje se zbude in takoj misleči na lopove, oborože se, ter gredo na ulico. Ropar to vi-devši, skoči skozi okno na ulice. A domači padejo črezenj in ga do dobrega pretepo. Neki kamenosek Wetterle je nad njim popolnem stolkel svojo palico se svinčenim gumbom. Pri tem, ko so roparja imeli na tleh, zasuče se on, potegne iz nedrij revolver ter ustreli. Krogla zadene mehanika Ambroša v čeljusti ter obtiči v možjanih. AmbroŠ je bil takoj mrtev. PrestraSeni drugi odskoMjo; to pa lupež porabi in ubegne. Kamenosek je hotel teči za njim, a potepuh se ukrene in z revolverjem nanj nameri. Kamenosek je potem vrnil se domov. Dunajska policija zdaj zločinca išče. — V nemškem Beču, olikanem, se tako godi. * (Kolera.) Na ogerskej postaji Szonta A fold Puljske železnice je umrl neki delavec; zdravniki so preiskali njega truplo in dejali, da je umrl za azijsko kolero. * (Uineteljni ogenj) užigali so dne 2*. m. m. nemški turnerji, ki so imeli te dni vebke slavnosti v Frankfurtu in pri tej priliki je priprava razstrelila se ter jako nevarno ranilo 12 osob, dva človeka sta baje mrtva. Po novejših virih pa je nesreča večja; razpočil je žele/en možtmr in pusntnni leteči kosovi so ranili 2Q osob, jedno dekle pa je bilo ubito. Oil ranjenih os »b so uže četirim odrezali noge ali roke. MMtnlcM uredništva. Staremu naročniku: Tie budujte se, s „Solmoštroin* smo mi mislili in mi-tlimo le nemškiitarje vnfcpi B'nnii; pred poštenimi in narodu i ui i učitelji Imamo tudi mi ves potreben rošpekt. Matni« u o|»rat v«i*t v». (I Iv. P. v \Vulkers- dortu. s poslanim naročnina plaeam do dm- 81, št cenil)rit |8eXX S£111*11 W«» v I Jiil»IJuiii: 27. julija: Ivana Borštner, delavčeva lit'i, 2'/» 1.1 v Kravjej dolini št. 22. — Miha Vtdkavrh, branjevec, 63 I., ir. Patra cesta St.M. 88. julija: Alojzija Zemljak, mesarjeva Mi, 13 m., Da poljauskej cesti št. 47. " nij i ii i« u«. I. i-m. m iii-I. • in in I rn i con I. • >m Jeziku in v v*eh zeiiMkili roenlli delili« Za hrano hi |m>iluk ne plača na mesec gul. 1'oduk i/, godbe se posebno plaća. Vm;i S Sol glavič, groteskni in pm forsui jahalec, in gospica Faul Klstler, katera stojč jaha. Spoštovanjem C169) l^i* l^iiimigralli. kateri Vprašanje: g kupim šivalnih strojev in sistem Odgovor: Samo pri reelno znanej, uže 10 let ob-stoječej, največjim zahtevam služečej litini na tukajšnjem tržišči Prane Detter-ja, in sicer za 5 let garantovane originalne Singer šivalne stroje po tovarniškej ceni. Singer Manufaoturlng Oomp. jo najstarejša tovarna za Šivalne stroje, katere izdelki daleč slove, a za dobrosti in prednosti pravili Singer šivalnih strojev govnrč najbolj sledeči dokazi: 1. Pravili Singer iivalnih atrojev se zmirora več prodaja ter jih jo bilo prodanih samo leta 1879 komadov :»5\9 fino cizelirani; 2 krasna nmiiUna svečnika Olj britanija-srebra; 1 košek sa kruli, masivni, od britanija-srebra. i! kom. Vseh teh 47 reči j jo izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ti ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po 30 letnem rabljenji no more razločiti, za kar se garantuje. 6 ti 12 1 1 6 6 "= * af I *:§^ ■ H «2 s* S *.« B.J3 «5 S š §Z • Igo a a • P M Uileko večji l.BO, n „&—,„' "„ n n *60, , „ 4 _ « n • i n n .'J f 0 n 2 — in „ preje gl 4 —. zdaj g!. h »-•«'». i n n n 8.f0, , , a m in —.50 1.50 1.60 1.20 1.20 3.— 1,— —.dO — 75 4.50 Kazen tega bo ie dobi: 18 britaiiija-srebrnih noaev, vilic in »lic po 6 komadov, vseh 18 komadov samo gl d 75. 6 takih ilic za kavo........prejd gl. 3 —, zdaj gl. —.«0 1 aajeiualec aa Juho od brit, sreb. „ „ 3. —, „ „ 1 — ■ n n ti ta» ti iiodnožnikov 1 Nludkoi-nik 1 par Htečnikov 1 n „ 1 avouček 1 kocarček za jajca 1 soln,iik in |»oi»rujak 1 kMranlldelJ Zii jfMili nolje. 1 orodje za žyei>leuke za na mizo, težko, od hriianija srebra, prejo gl. 3.—, zUaj gl . Priprava za kavo in čaj h gl. 2—, 2.50, 3.—, 4.— ; klešče za sladkor a kr. 35, 50, 80, gl 1—• s adkorniki :'i gl. 2.— , 2.80. 4 — j sipalniki za sladkor a kr. 35, 40, 75, Hu, gl. 1.— ; karatindelj za losih in olj« a gl 2.— 4.—; skailjice za su.ovo maslo a kr. 75, 9 , gl 1,70, 2 80, 3.2o, 4.— ; in se mnogo dmzega blaga. V dokaz, da m je naznanilo nij »leparntvo, "^Hl za vežem so b tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji. Je vzamem brc* ugovora nasttj. Omenjam tudi mnogo meni pi•ipoalimih zahvalnih pisem, katera si boOeiu dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hoče te.iaj di biti dohro m soliui.o bl.igo a ne slabo za »vbj d-nar, naj se obrne samo uajediai kraj za nameitvo za vse ces. kr. avatio-ogerake pioviucijO pod naslovom: General-Depot der I. engl. Brilaniiia-Silher-Fabriken a. fra1ss, Wien. Rothentbui instrasse 9, gegeniiber dem erzbisohbfliohen Palal«- (^02—3) IzJatelj in urednik Makso ArmiJS. Ijastnina iti ttdk „Narodne tiskarne".