KRONIKA K ZGODOVINI ZVONARSTVA V LJUBLJANI MAKS SAMASSA Neposredni povod za ta kratki zgodovinski pre gled je dala opustitev nekdanje Samassajeve zvonarne na Karlovši cesti št. 1. Jeseni leta 1932. so sedanji lastniki, »Strojne tovarne in livarne« preložili vse podjetje v nekdanje Žabkarjeve to varne na Tvrševi cesti. Poslopje zvonarne, kakršno stoji še danes na Karlovški cesti št. 1, je sezidal 1, 1792. Jakob Samassa. Služilo je torej celih 140 let svojemu namenu, in zdi se mi pač upravičeno, če je dala opustitev povod zapisati zgodovino te zvonarne in ž njo tudi zgodovino rodbine, ki je več generacij v njej delovala. Glede na dejstvo, da je starejšo zgodovino zvonarstva na Kranjskem že izčrpno obravnaval župnik I. Sašelj v »Zgodo vinskem zborniku«, t. j. prilogi Ljubljanskega župnijskega lista, in sicer v letnikih 1889—1895 pod naslovom »Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem«, potem v letnikih 1912 do 1916 v »Carnioli«, in da je sestavil poleg tega kronološki seznam vseh zvonarjev na Kranjskem od 14. stoletja dalje — odpade torej samo po sebi ponavljanje in upravičil je omejitev na rodbino Samassa, zadnjo stalno naseljeno zvonarsko rod bino na Kranjskem. Pripomniti pa je izpočetka treba, da spada med posebne značilnosti zvonarske obrti, da se, kakor nobena druga, ponavadi deduje skozi več generacij od rodbine do rodbine. Tako je bila tvrdka Samassa v tem smislu znana sirom dežele, bila je sploh najstarejša v prejšnji monar hiji, vendar pa imajo v Nemčiji še veliko sta rejše. To se razlaga po eni strani z veliko ljubeznijo do te poetične umetne obrti, ki se je podedovala od očeta na sina, po drugi strani pa z velikim zakri vanjem skrivnosti, s katerim so vedno varovali svoje delo. Vsaka zvonarna ima svojo tradicijo, bodisi glede uporabljenega materiala, bodisi glede načina v izdelovanju. V industriji so se marsikdaj posmehovali tem skrivnostnim skrivanjem, dejstvo pa je, da so v povojnem času kakor gobe zrasle zvonarne pona vadi ustvarile le manj vredna dela, kar dokazuje, da brez tradicije pač ne gre in da teorija sama vsega ne opravi. Sledeči zapiski pohajajo po večini iz dobro ure jenega Samassajevega družinskega arhiva, pone kod tudi iz mestnega in drugih arhivov, katere je uporabil domači zgodovinar Peter pl. Radics, ko je spisal obširno zgodovino rodbin. Deloma pa je nekaj povzeto iz ustnega izročila. Za uvod v zgo dovino Samassa j evih je neobhodno potrebno, da omenim njih neposredne prednike. To je Caspar Franchi, ki je bil od 1.1687.—1733. zvonar v Ljub ljani in je tu v visoki starosti 1. 1733. tudi umrl. Njegovo največje delo je bil veliki zvon v ljub ljanski stolnici, ki ga je daroval plemič Peter Anton Codelli 1. 1706. in ki ga ni zadela vojna rekvizicija in ki še danes doni iz svojega stolpa. Zaradi visoke starosti je poklical v oporo Franchi 1. 1729. svojega sorodnika Jožefa Samasso iz kraja Forni Avoltri. Forni Avoltri so ladinska naselbina v severni Benečiji, tik ob koroški in tirolski meji ter leže ob vznožju Hochvveissensteina (Monte Paralba). Še nedavno je bil tam neki Samassa župan. Ena veja rodbine se je izselila v 18. stoletju na Ogrsko, iz katere je izšel tudi tam zelo ugledni kardinal Jožef Samassa, knezonadškof erlauški, ki je izposloval za svojo rodbino dedno plemstvo na podlagi dejstva, da je pripadala rodbina Samassa- jevih ladinskemu praplemstvu. Druga veja pa se je menda izselila na Bavarsko, obenem z Jaco- miniji, s katerimi so si bili v sorodu, in na katere naletimo tam kot zvonarje, zakaj veliki spomenik kralja Ludovika I. pred stolnico v mestu Passau je tudi vlil neki Samassa. Ime nekega plemiča Jacominija pa je ovekovečeno na znanem mestu v Gradcu. Ta Jožef Samassa je torej prvi tega imena, ki je prišel okoli 1. 1729. v Ljubljano, zakaj 1. 1730. nahajamo že napis v zvonu: »Opus Caspari Fran chi Labacci 1730. J. S.«, ki brez dvoma kaže na njegovo sodelovanje. Po smrti Franchija je prevzel zvonarno in že leta 1734. ga najdemo kot župana ljubljanskega. V tem letu se je tudi poročil z Ljubljančanko Virgmijo Steverer. Toda že 1. 1740. je umrl. Pokopali so ga pri frančiškanih (poznejše licealno poslopje na Vodnikovem trgu), kar je veljalo za posebno čast, saj so tam pokopavali samo plemstvo in patricijstvo. Njegov naslednik je postal njegov sin Anton, rojen 1.1701. še v Fornih Avoltrih, ki je postal 1. 1742. meščan ljubljanski, pa je tudi kmalu umrl (1. 1749.). Njemu je sledil njegov bratranec 174 KRONIKA 175 Josip mlajši, katerega je poklical Josip stai-ejši in mu izdal učno pismo, čigar original je bil 1. 1841. darovan deželnemu muzeju. L. 1750. je postal tudi Josip mlajši meščan ljubljanski, umrl pa je že 1,1751. in so ga prav tako pokopali pri frančiškanih. Ta zgodnja smrt bi postala lahko nevarna za rod bino Samassajevih, ker je bil pravi naslednik Johann Jakob, rojen 1. 1744. v Fornih Avoltrih, sin 1. 1749. umrlega Antona S. še otrok, in so se tudi drugi zvonarji ukvarjali s to obrtjo. Bili so to Luka Dimiz, Zacharia Reidt, Benedict Huetterer, Johann Putz in Franc Burkhardt, ki pa so vsi delali le nekaj let. Mati Johanna Jacoba, vdova Antona S., ki je prišla 1. 1752. v Ljubljano, se je v drugem zakonu poročila s trgovcem Leonhardom Dicorono in je poslala svojega sina s 15. leti učit se v Graz. Po dovršenem učenju je šel, kakor je bil to običaj, na popotovanje in je delal tri leta po vrsti v zvonarnah v Passauu, Straubingu, Miin- chnu, Salzburgu, Brixnu in Boznu. L. 1767. se je vrnil s popotovanja, poročil se je z vdovo celj skega zvonarja Boltežarja Tadeja Schneiderja in je še isto leto prevzel zvonarno na Karlovši cesti štev. 1, ki je ostala odslej nepretrgoma do 1. 1909. v posesti rodbine. L. 1767. so smatrali za ustanovno leto tvrdke, čeprav so delovali pred tem v Ljub ljani že trije Samassajevi. Iz 1. 1767. pohajajo tudi poslovne knjige zvonov, ki so ohranjene še današ nji dan. Ta posest, imenovana »vor dem Alten- markter Tor«, kakor je napisano v listinah, je bila preje v rokah zvonarjev Luke Dimiza in Benedikta Huettererja, medtem ko je stala zvonarna Gašperja Franchija in Jožefa, Antona in zopet Jožefa Sa- masse še na Karlovši cesti št. 15. Johann J a c o b S a m a s s a pa ni bil samo zvonar, ampak tudi mehanik in izumitelj, sploh genialno darovit in izredno mnogostranski, s čimer si je znal pridobiti kmalu kaj ugledno stališče med pomembnimi možmi tedanje Ljubljane. Zla sti ga je posebno cenil in prijateljsko podpiral njegov slavni sodobnik Žiga baron Zois, živahno zvezan pa je bil tudi z arhitektom in hidraulikom p. Gabrijelom Gruberjem, ki je zgradil Gruberjev prekop. Poleg veliko zvonov je izdelal tudi veliko gasilnih brizgalen, opremil je rudnik v Idriji s stroji, ki so bili potrebni za kopanje rude in za dviganje vode, vlival pa je tudi topove, med temi dva za meščanski lovski zbor v Ljubljani, kate remu je načeloval kot kapitan. Tu naj pripomnim, da je bila z zvonarsko obrtjo že od nekdaj zvezana tudi izdelava gasilnih brizgalnic in topov, odtod tudi oficielno ime »biirgerlicher Stuck- u. Glocken- Jakob Samassa Vincene Samassa giesser«. Na vsak način se je posrečilo njegovi sposobnosti prav kmalu potolči vso konkurenco, zakaj že po nekaj letih je bil on edini zvonar na Kranjskem. Zvonarno na Karlovški cesti je postavil 1. 1792. prav takšno, kakor stoji še dandanes. Zna čilno za njegovo daljnovidnost je, da jo je postavil v tako velikem izmeru, da je zadoščala za največjo letno produkcijo prav do svetovne vojne. Isto leto je dal sezidati tudi rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu, kjer počivajo vsi Samassajevi do današ njega dne. Prav kakor v poslovnem življenju si je znal tudi v socialnem pogledu priboriti ugledno stališče v ljubljanski družbi; bil je celih 20 let višji strelski mojster družbe »Rohrschutzov« (nje gova slika in tarča, ki jo je on poklonil, visita še danes na Strelišču). Zelo priljubljen je bil tudi kot član Filharmonične družbe. Njegov sin in naslednik Vincene S. je imel smolo, da je prišel ravno v francosko dobo, v kateri je bilo poteptano vse trgovsko življenje in so slehernega trli preveliki davki. Iz poslovnih knjig tega časa je razvidno, kako težko je bilo vzdržati z delom, in zaradi tega je odveč, ponavljati popis njegovega trgovskega delovanja. Tudi on je bil, kakor njegov oče, član strelske družine (njegova slika od Herleina visi tudi na Strelišču), meščanskega lovskega zbora in zborne kapele. Star 38 let je umrl že leta 1814., njegova vdova je vodila zvonarno pod naslovom Vincenca Samasse dediči z livarskim moj strom Jožefom Reissom. Samo energiji te žene se je zahvaliti, da se je ohranilo podjetje navzlic gospodarski stiski tiste dobe, ki je sledila franco skim vojnim. S 17. leti je prevzel 1. 1808. rojeni Anton Samassa 1. 1825. vodstvo zvonarne za račun matere in sester in je prejel od mestnega magistrata 1. 1831. dovoljenje za samostojno izvr ševanje obrti. Življenjsko delo tega moža lahko 176 KRONIKA Anton Samassa Albert Samassa šele pravilno ocenimo, ako pomislimo, da je moral začeti v naj žalostne j ših razmerah s klavrnimi ostanki premoženja, ki pa se je zgubilo v francoski dobi, in da je znal s sposobnostjo in z železno voljo povzdigniti obrt zopet do nekdanjega procvita tako, da je zvonarna iznova zaslovela daleč čez državne meje. Z Bavarskega in švabskega, z Rena in celo iz severne Nemčije so prihajali sinovi zvonarjev, da so se tu izučili. L. 1856. sta prišla Alojz Eberl (oče sedanjega draguljarja) s Tirolske in Viljem Strehi s Pomeranskega, prvi kot zvonar, drugi kot monter za gasilne brizgalne in za sesalke. Oba sta desetletja in desetletja služila trem generacijam Samassa j evih. Od 1764 zvonov, ki so nosili opusno številko Antonovo, naj posebej omenim zvonove, katere je dobavil 1. 1857. za Sudan v Gondokoro in Chartum. Kako visoko so ga cenili tudi oficielni krogi, dokazuje najbolj to, da je bila sprejeta njegova biografija v učno knjigo za višje obrtne šole, kjer so postavljeni pomembni možje obrti, umetnosti in industrije mladini za vzgled. Izdal je to knjigo 1. 1895. Franc Ritter von Havmerle, v slovenščino pa jo je prevedel Anton Funtek. Z njegovim poklicnim delovanjem pa karakte ristika njegove osebe še ni izčrpana. Kaj vse je storil v javnem življenju Ljubljane s svojim člo vekoljubnim prizadevanjem, se pokaže najbolje, če naštejemo vsa častna mesta, ki jih je imel: že leta 1831. je postal »Viertelmeister« in občinski sodnik, 1. 1832. je bil imenovan za svetnika revežev in za nadzornika ubožnice, 1. 1838. so ga izvolili v mestni odbor, 1. 1850. pa v občinski svet, kjer je bil do 1. 1861. in kjer je od časa do časa prevzel tudi mesto podžupana. Meščanstvo mu je bilo po deljeno 1. 1835., častno meščanstvo pa 1. 1865. Z njegovim delovanjem so zvezani vsi važni dogodki v občinskem življenju: njegova uvidevna presoja, njegove bogate izkušnje so vedno kar najbolje služile mestu. Trgovski in obrtni zbornici je nače- loval že 1. 1851. kot podpredsednik ter je ostal tam do 1. 1865. Pri Kranjski hranilnici je deloval od 1. 1835. do svoje smrti, od 1. 1840. kot ravnatelj, od 1. 1873. kot predsednik. Na njegov predlog so sklenili leta 1870. v proslavo 50-letnega jubileja, odkar so ustanovili hranilnico, da se sezida po slopje višje realke. Zelo pri srcu pa mu je bilo otroško zavetišče v Florijanski ulici, ki je oskrbo valo okrog 120 revnih otrok karlovškega pred mestja; vodil ga je od ustanovitve 1. 1834. do svoje smrti; vodstvo sta za njim prevzela njegov sin Albert in njegov vnuk Maks in vodila zavetišče do 1. 1919. Poleg tega je bil dopisujoči član Kmetij ske družbe na Štajerskem, član Industrijskega in obrtnega društva za Notranjo Avstrijo, član Dru štva za pospeševanje likovnih umetnosti na Dunaju, Muzealnega društva na Kranjskem i. t. d. i. t. d. Zadnjima je podaril 1. 1839. 2 listini, ki se tičeta zvonarstva na Kranjskem iz 1.1629. in 1723. Razume se, da so tako obče koristno delovanje za domovino znali ceniti. Bil je odlikovan z mnogimi odliko vanji. Kot nadporočnik nacionalne garde 1. 1848. je prejel od kneza Miloša Obrenoviča, ki je bil tu na obisku, diamantni prstan v zahvalo za častno stražo. Naposled naj omenim še iz lokalno-histo- ričnega vidika, da je bil dober prijatelj s pesnikom Prešernom in da so na marsikaterem zvonu vre zane besede našega največjega genija. Prav tako je bil v iskrenih prijateljskih stikih z lavantinskim knezoškofom Antonom Slomškom in tudi z ljub ljanskim knezoškofom Wolfom je občeval kaj prijateljsko. Konec 1. 1865. se je umaknil v pri vatno življenje, odložil je polagoma tudi vsa častna mesta in je umrl 1. 1883., star 75 let. S 1. januarjem 1. 1866. je prevzel podjetje njegov sin Albert Samassa, rojen leta 1833., v srečnejših razmerah kakor njegov oče, zakaj po vojnah leta 1866. in 1870. se je industrija splošno razcvetela, stroj je pričel izpodrivati ročno delo, slednje se je umaknilo bolj in bolj v ozadje in kdor se ni o pravem času preravnal, je prišel pod kolesa. Po glavitna njegova zasluga je bila, da je ta duh časa pravilno zapopadel in ostal je vse svoje življenje napreden človek, kakršnega je zahtevala zadnja tretjina 19. stoletja. Tudi njegova izobrazba je bila času primerno boljša in mu je kesneje ugladila pot v bližajočo se novo dobo. V drugi polovici 40 let je obiskoval višjo deželno realko v Grazu, ker je takrat v Ljubljani še ni bilo, svoja učna leta KRONIKA 177 je odslužil v očetovi zvonarni, potem pa se je šel učit v tujino. Medtem so velika potovanja v Pariz na svetovno razstavo 1. 1855., v Belgijo, Švico, Anglijo in Italijo le še bolj razširila njegovo ob zorje, in tako se je lahko z bogatimi izkušnjami vrnil konec 50. let v očetovo podjetje. Umetniška pobuda, katere je bil deležen v Miinchnu, ga je napotila, da je začel izdelovati cerkveno orodje v masivnem bronu, zakaj izza renesančne dobe je prišlo to bolj in bolj iz rabe in ga je nadomestilo slabo pločevinasto blago. Z osmimi oltarnimi sveč niki, ki jih je sam zasnoval, je stopil pred javnost: uspeh ni izostal. Svečnikom so kmalu sledili le stenci, oltarne svetiljke, kandelabri za velikonočne sveče, kanonske table, oltarni križi itd. in na koncu še salonske in pisalne garniture. Po nekaj letih je bilo že nekaj sto in sto modelov v vseh slogih. Tudi za ljubljanski muzej je daroval Albert Samassa dva podobna velika kandelabra za stopnišče. Za stopstva in skladišča v Grazu, na Dunaju, v Pragi in v Linzu so skrbela za čim večjo razširjenost, zlasti pa se je kaj veliko izvažalo na Češko in Moravsko, medtem ko je Kranjska komaj prišla v poštev. S posebno ljubeznijo je Albert Samassa izdeloval gasilne brizgalne, saj so takrat začele vaške gasilne družbe rasti kakor gobe po dežju, njegove brizgalne pa so bile na najboljšem glasu. Bog ve kaj pa pri tem res ni zaslužil, ker se bri zgalne navzlic vsemu niso mogle izdelovati v seri jah. Glede na dejstvo, da je dobival vedno več naročil in da ni mogel zmagovati dela s stružniki na ročni pogon, se je odločil sezidati moderno tvornico na parni pogon. V letih 1869.—1871. je sezidal na mestu stare stanovanjske hiše na Kar- lovški cesti št. 1 novo vilo, kakršna stoji še danes, leto pozneje pa je kupil zemljišče v Zvonarski ulici, zraven tega pa še kos Prul, nakar je sezidal tvornico za kovinske izdelke, katero je odprl 2. jan. 1. 1874. Natanko o pravem času, zakaj svetovna razstava na Dunaju leta 1873. je prinesla veliko uspeha. Tvrdka je razstavila poleg drugih pred metov štiriglasno ubrane zvonove v Botundi, ki so vsak dan oznanjali začetek in konec in ki so pod imenom »Zvonovi Botunde« postali znani sirom sveta. Hkrati si je osvojil tudi tvornico peči Glev- evih dedičev poleg starega strelišča, za vodjo pa je poklical iz Berlina Avgusta Drelse-ja. Peči so se z novo emailno glazuro zlasti v Trst dobro proda jale. Vendar pa sta ga obe c stali tvornici zaposlovali preveč, in tako je že v 80. letih prodal to tvornico svojemu prej imenovanemu poslovodji. Narašča joča industrializacija Avstrije je poživila tudi pro- Maks Samassa met v armaturah, in z uporabo lesa za izdelavo papirja je bila podana možnost za tvorniško izde lovanje novega predmeta: armature iz fosforovega brona, ki so varne pred kislino in ki so jih rabili za celulozne tvornice. Kmalu se je posrečilo tvrdki, da je pridobila za odjemalce skoro vse celulozne tvornice v monarhiji, celo iz Finske se je prijavila neka tvornica za stalnega odjemalca. V začetku 90. let se mu je posrečilo dobiti zveze z ladjedel nicami v Trstu in z vojno mornarico, ne da bi bil takrat le slutil, kako odločilno bo postalo to za tvrdko. Od 2804 zvonov, ki jih je vlil Albert Sa massa, naj omenim največjo, šestglasno skupino zvonov za novo katedralo v Sarajevu 1.1887., za cerkev Srca Jezusovega v Grazu leta 1889. in za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani I. 1897. Samo za trapistovski samostan v Marian-Hillu v Natalu (Južna Afrika) in za njih podružnice je vlil nad 40 zvonov. Kot posebnost naj omenim še zvon za otok Cevlon. Velike črpalne naprave je dobavil med drugim tudi smodnišnici v Kamniku in vodarni v bližini Ljubljane. Posebno značilno za tedanjo dobo so bile številne razstave, katere je morala prirejati tvrdka že zaradi dobrega glasu in ki so ji prinesle nad 30 najvišjih odlikovanj. L. 1892. mu je bilo dano pi*aznovati 125-letni jubilej pod jetja; ob tej priliki je bil izdan umetniško oprem ljen spis, delavstvo pa je bilo obdarjeno z bogatimi darili. Tako je bilo neutrudno življenjsko delo Alberta S. kronano z bogatim uspehom in s ponosom je lahko zrl nazaj na svoje prizadevanje. Kar se tiče naposled njegovega delovanja v javnem življenju ljubljanskem, se je v teku časa udejstvoval pri bližno na istih častnih mestih kakor nekoč njegov oče, čeprav ne v toliki meri, ker so ga z ene strani zadrževala njegova podjetja, na drugi strani pa so se razmere v Ljubljani zelo izpremenile. S 2 prelomom stoletja se je umaknil, bil pa je zelo nesrečen: deset let pred smrtjo je oslepel. Umrl je 1. 1917., star 84 let. Že 1. januarja 1. 1900. je predal tvrdko svojemu sinu Maksu Samassi, rojenemu 1. 1862., s čimer začnem z zgodovino danes še živečega člana te rodbine. L. 1879. je maturiral na ljubljanski višji realki, prostovoljsko leto je odslužil pri domačem artilerijskem polku št. 12, potem je prakticiral v domači zvonarni, nakar se je 1. 1881. vpisal na tehnično visoko šolo v Stuttgartu. Po študijah in potovanjih je 1. 1886. vstopil v očetovo podjetje. L. 1892. mu je predal oče zvonarno, delal pa je tudi za armaturno tvornico. Posebno si je priza deval za razširjenje vezi z mornarico, ki jih je njegov oče započel. Ta prizadevanja je pospeše valo dejstvo, da se je 1. 1900. začela avstrijska vojna mornarica razvijati intenzivnejše. Seveda je bilo treba trdih bojev, preden se mu je posrečilo pobiti angleško industrijo, ki je doslej popolnoma prevladovala v avstrijskem ladjedelstvu. Ker so morale biti na bojnih ladjah vse armature iz brona, pri novih potniških ladjah pa se je v tem pogledu razvijala velika razkošnost, je imela tvrdka veliko dela. Največjo podporo je pri tem dobival od trgovinskega ministrstva, zlasti odkar je bil ime novan za industrijskega svetnika in je pripadal kot tak sekciji za plovbo. Tam je imel priliko, v kar največji meri zastopati koristi avstrijske indu strije. Naročila od mornarice so se kopičila bolj in bolj ter ga kmalu prisilila, da je povečal tvor nico. L. 1908. je sezidal poleg posebnega pisarni škega poslopja še novo kovinsko livarno, oprem ljeno z modernimi pomožnimi stroji za dnevno produkcijo 3000 kg; nabavil si je tudi livarno za železo, delavnice pa je povečal s prizidki. Nova livarna za kovine je bila takrat menda najmoder nejša in ena izmed največjih v monarhiji. Zmog ljivost se je tako znatno povečala in prevzel je lahko največja naročila, ki so bila vezana navadno na termine. Med svoje stalne odjemalce je štel odslej arzenal v Pulju, Llovdov arzenal in Stabili- mento Technico v Trstu, ladjedelnice Cantiere Navale v Tržiču (Monfalcone) in Danubius na Reki, poleg tega pa še manjše ladjedelnice v Lu- šinju itd. Bilo je seveda naravno, da so stopili drugi tvorniški izdelki spričo mornariških dobav bolj in bolj v ozadje, vendar pa je posvečal zvo narni slej ko prej vso pozornost. Ko je umrl v Wiener-Neustadtu njegov glavni tekmec Hilzer, se mu je ponudila prilika, da je lahko kupil tudi to njegovo zvonarno, ki je prešla 1. 1908. v njegovo KRONIKA posest, s čimer so se dobave razširile tudi na severni del države, zlasti na Galicijo in Bukovino. Kmalu zatem se mu je posrečilo s pogodbo ustaviti zvonarno v Linzu, ki je bila last stare, toda izumi rajoče rodbine Guggovih. 2428 zvonov je izšlo iz obeh zvonarn z njegovim imenom, pri čemer pa je treba upoštevati, da v štirih letih svetovne vojne ni mogel vliti nobenega zvona. Največje skupine zvonov je dobavil za cerkev v Krki (Koroška), za mestno farno cerkev sv. Egidija v Celovcu in velike zvonove po 4104 kg za cerkev v D Jakovem. Izdelovanje brizgaln je bilo treba počasi opustiti, ker se ni obneslo, medtem ko je izdelovanje svetilnikov in armatur ostalo pri starem. Za razstave ni imel veliko smisla, udeležil se je samo dveh: lovske razstave na Dunaju leta 1910. in v Buenos Airesu isto leto. Razstavil je zvonove in cerkveno orodje. Tako je prišla vojna in ž njo podesetorjenje vseh sil. Treba je bilo zgraditi torpedne čolne in podmornice na hitro roko, poleg tega je bilo treba armadi dobaviti vse polno kovinskih delov artilerijske municije. Čim dlje je trajala vojna, tem hujši in težji je bil boj za posameznega moža v delavnici; težavno iskanje sposobnih ljudi v koncentracijskih in ujetniških taborih je bilo po navadi brez uspeha. L. 1917. so bile zaloge kovin v monarhiji pošle, bronaste ladij ske armature je bilo treba nadomestiti z jeklom, katerega pa ni mogla dobavljati nobena avstrijska jeklarna in je moral priskočiti na pomoč zaveznik. Od neke tvrdke v Bremnu je prejel jeklo za obde lovanje in izdelal je zadnjo serijo avstrijskih pod mornic po risbah, ki mu jih je dala na razpolago nemška vojna mornarica. Štiri leta je trajalo mr zlično, živce uničujoče delo, čeprav je moral usta viti obe zvonarni takoj izpočetka, kovinsko livarno pa med vojno, ker ni imel dovolj kovin. Po padcu Gorice so pač sem in tja pripeljali tovorni avto mobili na piavski fronti zaplenjeno kovino, zado stovala pa je komaj za izdelavo nadomestnih delov za avtokolone. Z vohunstvom so izvedeli Ita lijani za delovanje njegove tvornice. Njej je bil namenjen napad iz zraka 18. II. 1. 1916., kar se je razbralo iz papirjev letalca, ki so ga sestrelili v Vipavski dolini in kar je priznal tudi na Gradu internirani letalski kapetan. Bomba je poškodovala v Zvonarski ulici sosedno hišo. Od tega dne je imela tvornica stalno letalsko stražo. V to mrzlično dobo 1. 1917. je prišel 150-letni jubilej podjetja. Prosla vil ga je z izdajo slavnostnega spisa in z ustanovo humanitarnih nagrad za delavstvo. Komaj leto pozneje se je monarhija razsula, z njo pa tudi 178 KRONIKA 179 delovanje njegove rodbine na Kranjskem. 190 let preje je skromno začel tu eden njegovih prednikov, že njegov vnuk je priboril podjetju konec 18. sto letja ugled in premoženje; vse 19., zlasti pa začetek 20. stoletja je pomenil za tvrdko nepretrgan porast; tvrdka je dosegla evropski sloves. Ker je ta Sa- massa izšel iz socialne dobe, se je sprijaznil z no vimi idejami, in takoj s prevzemom tvrdke 1. 1900. je znižal delovno dobo od tedenskih 60 na 56^2 ure pri nezmanjšanih mezdah. Nikdar pa se mu ni bilo treba tega kesati, šef in delavstvo je s tem le pridobilo, redka nesoglasja med lastnikom in delav stvom so se z zaupniki poravnala brez prepira in prevladovalo je staro, patriarhalično razmerje na vzlic strogim zahtevkom, ki jih je imel glede vest nosti in pridnosti. Že njegov oče je ustanovil sklad za vdove, in sirote delavcev, v katerega je on nadalje plačeval ter si v tem pridobil zvesto vda nost svojega delavstva. Imenovan je bil pozneje za komercialnega svetnika, tik pred vojno je bil poklican v sosvet državnih železnic, bil je več let član trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, nad 30 let član ravnateljstva Filbarmonične družbe, naposled še tradicionalni vodja otroškega vrtca. Ob koncu vojne se je bilo treba odločiti, ali naj ostane na Kranjskem, ali pa naj preloži sedež svojega podjetja v Wiener-Neustadt. Podoba je bila sledeča: Že mesece pred koncem vojne je iz vedel, da bodo ustanovili škofijsko zvonarno in da so bili na tihem zanjo pridobljeni njegovi ljudje. Visoka konjunktura, ki je morala priti z zaključ kom vojne, je bila torej zanj brez pomena. Dalje se mu je podrla tudi njegova kupčija z mornarico, saj so Trst, Pulj in Reka prešli v italijanske roke, potrebe jugoslovanske mornarice pa bi tega ne mogle nadomestiti. Ko je torej prejel od Jadranske banke kupno pogodbo, se je odločil in 1. februarja 1.1919. je prešlo vse njegovo posestvo v roke novo ustanovljene delniške družbe »Strojne tovarne in livarne«, ki je kupila poleg tega še strojne tvornice Tonnies in Žabkar in ki je vse združila. Aprila meseca 1. 1919. je začel obratovati zopet v neustadt- ski zvonarni. V naslednjih letih se je pričela bolj in bolj širiti nastopajoča kriza in on se je — utrujen — odločil, da preda podjetje svojemu sinu in da se umakne k počitku v stari domovini. S tem je bila zaključena zgodovina te rodbine, v kolikor se tiče Kranjske in Ljubljane. Čeprav lahko ta pregled koristi samo lokalnemu zgodovi narju, je vendarle izpolnjen njegov namen: saj je rodbinska zgodovina vedno tudi zgodovina dežele in mesta. Zgodovina posameznika ne pomeni nič, v takem skupnem pregledu čez dvoje stoletij pa bo prinesla morda bodočim rodovom vendarle spoznanje, kako veliko vrednost ima tradicija, ki jo današnja generacija tako zelo zanika. V