204. številka. Ljubljana, v četrtek 6. septembra XVI. leto. 1883. Ichaja vsak dan iTeier, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za aviitrijsko-ogerske dežele ra tsc !H<» l« gld., na pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec l gld. 40 kr. — Za »jjubljano brez po&iljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., »a jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poet&uua icn&Aa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae drakiat. in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank i rat i. -- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v LjaMjaai t igrana Kolmana hifti .Gledališka stolna". D pravntfitvn naj Be blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, otenanila, tj. IN Adrumatrutivn« utvari. K ran j. vivšemu pred Miklošičeva slavnost. (Dalje.) Ribnica. — Miklošiču učitelju neizmerna hvala, — Miklošiču učenjaku neizmerna slava! Leveč. Konjice. — Zbranim rodoljubom slavečim diko našega naroda kličejo burni: živio! Konjiški rodoljubi. Rudolfov o. — Slaviteljem moža, kateremu ee ves učenje ški h ve t klanja in kateri mali slovenski narod poveličava: slava! Dr. G a 11 e , (i u t m a n , Reichl, Polak, Volčič, Reichl, Starič, dr. FerjanČiČ v Novem Mestu. — Slava slavnemu slavistu prosla-svetom i Slovensko! Čitalnica v Kranj i. M o/, i r j e.— Ob priliki sedemdesetletnice starostu slovanskih jezikoslovcev, veleuma na polji jezikoslovne vede, dovoljuje si odbor občine trga Mo-zirskega izražati na jiakrenejšo željo, da bi vsega-mogočni diko in ponos našega naroda, v delu za prosveto osivelega starčeka še mnogo let ohranil v slavo slovenskega naroda ! Anton Goričar, župan. Tolmin. — Duhom praznovaje slavnost velikana učenjaka, kličejo navdušeno: Živela slovanska znanost! Tolminski akademici. Šoštanj. — Slava zbranim čestilcem naj večjega slavista, trikratna slava Miklošiču, ponosu Slovencev! Blagor trgu, blagor narodu, ki je rodil takega moža! V duhu pri vas! Vošnjak, Kači C. Varaždin. — Društvo Dvorana v Varaždinu učestvuje duhom znamenitoj svečanosti braće nam Slovenaca, te iz dna srca kliče slavnomu i neumrlomu učenjaku gosp. Miklošiču: živio! Odbor. Dunaj. — V duhu praznujemo z vami velikana slovanskih veleumov. Slava jubilarju! Živeli njegovi častilci! Prof. Breznik, Pukl, Šolar, Gantar, UršiČ, Stritof, K ra igher, Kolšicki. — V imenu okraja Gornjegradskega da nam je mili Bog dal in še ohrani! slavnega veleuma in jezikoslovca, ki je Slovencem in Slovanom izgled vztrajnosti na polji vede in duševnega napora. Bog živi slavljenea dra. viteza Miklošiča Be mnogo let! Bog živi ves zbor njegovih če-stiteljev! Naj znamenita svečanost daje zaslugam slavo, slovenskemu narodu pa zavest, da veda, slovenska nadarjenost v poštenem in vztrajnem naporu prežene temo robstva! Gornjigrad 2. septembra 1883. Okraja načelnik: Rado s lav Špende. Mozirje. — Trikratna slava veleumu, starosti slovanskih jezikoslovcev dru. vitezu Miklošiču k 701etnici. Živeli zbrani njegovi častitelji! Občinski tajniki Gornjegradskega okraja. M oz i rj e. izražam veselje, Zagreb. — Miklošič proslavil je ime slovensko, zato slava mu! Živeli čestilci njegovi! Zagrebški Slovenci. Pazin. — Pridružujoč se v duhu zbranim čestilcem Miklošičevim, kličeva: Bog nam poživi Miklošiča še mnoga leta! Kos, Nemanič. Vransko. — Zdravstvuj muogu leta vele-učenjak ! Supan, Cizelj, Kokalj, O set, Poz nič, Gradišnik. Dobrna. — Slavnega jubilarja ljubi Bog ohrani še mnoga leta! Živeli njegovi slavitelji! Zemlj ak, Karba. Rogatec. — Čez hribe in doli uaj doni slava jubilantu! Mici Orač. Fani Wencovsky. Antou Klanjšek. Rudolfov o. — Zbranim častilcem učenjaka slava! Bog ga nam živi še mnoga leta! Živeli! Novomeška Čitalnica. Slatina. — Slava našemu učenjaku! Živeli vsi na vzorni! Učitelji Križevski, Kostrivniški in drugi narodnjaki. Bovec. — Slava nujvečjemu slavistu! Simon Gregorčič, Ivančič, Kragelj, Kravanja. Mozirje. — Savinjski Sokol kliče slavnemu slovenskemu duševnemu junaku dru. vitezu Miklošiču, ki je ponos in slavni izgled vztrajnosti svojemu narodu, svitlej zvezdi na polji vede in duševnega napredovanja, izrednemu velikanu, zmagujočemu jezike sveta, gromovit: Na zdravje! Josip L i p o Id. Spit al. — Izpod snežnih planin Korotana vzkliknem čestiteljem stožernika vseslovanskega, učitelja nudepolne mladeži, zbninim v slovenskej domovini, v naročji mile matere prirode: živeli! da bode mileje sijalo nam solnce! Hrašovec, kotarski sodnik v Špitalu. Šmarije pri Jelšah. — Navzočnim časti-teljem viteza Miklošiča, dike siavjauskih ved, gromo-moviti: živio in slava ! Rodoljubi v S m a i* i i i pri Jelšah. Gorica. — Diki slovanskega naroda, prvaku slovanske vede, čestita k sedemdesetletnici Slovenska Čitalnica Goriška. Metlika. — Slava prvaku slavistov! Bog ga poživi še mnogo let v prid Slovencem in Slovanom sploh! Čitalnica Metliška. Posto ji na. — Notranjci v Postojim zbrani srrno čestitamo. Za odbor: dr. Šterbenec. Velikovec. — Miklošič bodi nam uzor neumornega delovanja v prid mile nuni domovine. Njej posvetimo svoje duševne sile, deluimo neprestano in složno, in v slogi nam zlata prihodnjost cvete. Slava, tisočera slava Miklošiču! Slava njegovim čestilcem! Hočevar, Podobnik. Mozirje. — Slava tebi, kinč slovenski! Blaž, Sigi, Lipo t d, Lay-k a u l, Konečnik , Kr a n j o, dijaki. M o z i r j e. — S'ovenski veleum stoječ na vzvišenem mestu učenosti in prosvete, eastit in občudovan, slavni vitez Miklošič naj sveti sorojakom na Maribor. — Velikanu učenosti, Kroesu slo- veke! vanske vede, mojsterskemu učitelju in očetovskemu dobrotniku učencev kliče: „tisočero slavo" in „mno-gaja leta" ! večno hvaležni učenec in častitelj Maj ciger. Tolmin. — Prvaku slovenskih učenjakov kliče: slava! Šestorica Tolminskih učiteljev. Zeli am See. — Slavnemu slavistu slava! Josip L e n d o v š e k. Radgona. — Obžalujem, da ne morem biti navzoč. Slava Miklošiču! Srčni pozdrav vsem zbrauim,! Bor oven jak, župnik. Sofija. — Zbranim bratom slovenskim na današnji svečanosti slava! Prvemu slavistu slava! Njegova slava, vaša slava, a vaša slavjauska. Živio slovenski narod! Živio veleslavni mu sin! I pod Balkanom se razlega : Slavimo slavnih Slavov slavo! Slavjanska Beseda: Bežen šek. Trst. — Neizmerni odkrije se zaklad slovanske besede, Miklošič tvoje ime v slavi nesmrtuej blišči! Cegnar, Vekoslav Vavpo- tic, Žvab, Jereb, Ukmar, Gregor a č, Kavčič, Pogorel e c, s i i n • ■ k. Škof j a Loka. — Slava čestilcem učenosti! Živio naš veleum Miklošič! Narodna Čitalnica v Š k of j i Loki. Čitalnica Mozirska: Rado-slav Škofiek, predsednik. Šmarije pri Jelšah. — Še mnogo let nam Bog obrani neutrudljivega pospešdelja slovanskih ved in prvega učenjaka našega naroda! Slava! Rodoljubi okraja Š m a r i j s k e g a pri Jelša h. Ljubljana. — Učenjaku slovanske filologije slava ! Slava njegovim častiteljem! Predi ka, Orešee, Raj m. Čuče k. Postojina. — Pri slavnosti v Postojini zbrani Ljubljanski „Sokol" kliče vsem častiteljem Miklošičevim : Na zdravje! V a 1 e d t i d ć i č , starosta. Bovec. — Gromoviti zivio velikemu alav-ljencu ! Bovška Čitalnica. K ar love c. — Prvomu jezikoslovcu, napose slavistu i njegovim Štovateljem urnebesni: živio! Profesorja: Podgoršek, V a m b e r g e r. (Konec prih.) Položaj v Hrvatskoj postaje dan na dan ozbilnoji, izjemno stanje je pred vrati. General konjice, baron Rumberp, odposlan je v Zagreb kot kraljevi komisar, da Izvaja ukrepe mintsterskega sveta, da zopet napravi mir in red v deželi. Prestalo bode za nekoliko časa konstitu-cijonalno življenje, kako dolgo, kdo to ve V „Auramer Zeitung" obrača se v pOBleđoJBJ številki do vseh si vo- •. merodajnih rodoljubov, naj sodelujejo, da bode kraljevi komisar Čim preje tem bolj odvisen. Še le potem bode čas kritikova ti, kako se je proti Hrvatom postopalo in presojevati, v koliko je bilo postopanje zakonito in umestno. Omenjeni časopis poroča na dalje, da po včeraj zjutraj mu d oslih poročilih gibanje in upor v Zagoni narašča. V Bedoji prišlo je do sukoba in pol eskadrona konjikov moralo se je pred razjarjenimi kmeti umakniti po cesti proti Varaždinu, kjer so se združili z drugo polovico eskadrone, prišedšo iz Ivanca. Tudi pol kompanije pehote napali so kmetje v Budnji, na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Došla so tudi vznemirjajoča poročila iz Krapinskih Toplic, kjer so se sprli kmetje z žan-darji in je jeden kmet mrtev, več pa ranjenih ob ležalo. Naposled morali so se žandar j i vender umakniti in dobili bo vojake na pomoč, da so raz-podili kmete. Iz Desenica in Kraljevca poročajo se tudi izgredi proti oblastim. Položaj je jako težaven. V Bednji ponavljali so se izgredi. Ljudstvo s koli in gnojnimi vilami oboroženo, zahtevalo je od vladnega komisarja, dvornega svetnika Utješinoviča, da se odstranijo husar j i. Glavni uzrok tej zahtevi je pomanjkanje krme, poleg tega pa tudi barbarično odvedenje ujetih kmetov iz Stubice v Bistrico, kakor tudi to, da so husarji sami Ma-gjari. Da je ljudstvo zlasti proti husarjem razvneto, kažejo dogodki v Ivauci. Tam se je nabrala velika množica ter zabranjevala, da se ob 6. uri zjutraj doMim husarjem izroč' že pripravljeni zajutrek. Ker je množica vedno bolj naraščala in se vedno bolj pretilno obnašala, odšli so husarji po cesti proti Bednji. Uporno gibanje zavzima čim aalje tem širše kroge. Tudi v Jask: in Samoboru vre, osobito mej kmetskim prebivalstvom. Trgovcu Bruckuerju v Samoboru pobili so okna samo zaradi tega, ker je v svoje varstvo zaprosil in tudi dobil šest husarjev v hišo. Ker uam nedostaje drugih poročil, naj priobčimo še, kar v tej zadevi poroča „N. Fr. Pr.u, katerej se piše iz Zagreba v 5. dan septembra Bledeče: „Uporno gibauje po Zagoni se širi na jako nevaren način. Danes po noči došla je semkaj depeša vladnega komisarja Utješiuoviča. v katerej prosi, da se brzo odpošlje poldrugi batalijon pomožne vojske; le-ta se je s priprežuimi vozmi vred že odkazala. V So potu vrgli so uporniki nazaj žandarmerijo in vojake, pri čemer je bilo na obeh straneh mrtvih in mnogo ranjenih. V Ivanci potisnili so ven husarje, dočun so prijazno vzprejeli kompanijo domaČega polka. V Nagy-Taboru ob štajerski meji se zbira mnogo ljudstva ter se v Lončah boje, da se upor ne razširi čez mejo. Razven tega se je uporno gibanje zopet oživelo v Bednji, pri Sv. Križu in v Krapinskih Toplicah. Sila in beda prebivalstva je tako velika, da morajo koprive kuhati, ako si hote potolažiti glad; in vzlic temu je bilo še le pred šestimi dnemi v ta kraj poslanih 30 davčnih eksekutorjev." — boljša navajajo še: „Paraša" (1843), „L'za", „VeraB,'ob 9. uri pričel seje iz Goriškega kolodvora sprevod „Gjema", „Marijana" itd. Na pokojnega Turgenjeva sme ponosen biti vsak Slovan, k., j ti v svojih umotvorih pokazal je, koliko silo, koliko originalnosti ima genij slovanski, da se naše pleme sme po vsej pravici v spored staviti vsem narodom Evrope. Večen mu spomin! t Ivan Sergijevič Turgenjev. 4. dan t. m. umrl je v Bougivalu pri Parizu slavni romanopisec Ivan Turgenjev, porojen 1818. 1. v Orelskej guberniji. Pokojnik bil je najslavnejši in menda tudi uajplodovitejši pisatelj ruski, in brez-dvojbeno izmej najznamenitejših pesnikov in pripovedovalcev sedanje dobe. V svetovnej literaturi bode njegovo im^ blestelo poleg največjih veleumov; Rusija obžaluje ob njegovej smrti izgubo genijalnoga pisatelja iu uzornega rodoljuba. Njegova mnogobrojna dela prestavljena so v vse evropske jezike, in mnogo so Turgenjeva duhoviti spisi pripomogli, da so se razgnali krivi in nejasni nazori o Rusiji, da je evropsko občinstvo začelo segati po slovanskih leposlovnih proizvodih. Njegovih del število je veliko. Na slovenski jezik preložen je „Dim", „Nov", „Pomludanski valovi", „Lovčcvi zapiski", (katere je letos izdala „Matica Slovenska"), „AsjaH in „Klara Milic", katero smo v podlistku priobčili. Razen teh se kot uai Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. septembra. Včeraj se je kraljevi komisar za Hrvatsko, general konjice Ram h erg podal v Zagreb. Danes se bosti baje v Pešti in Zarebu objavili cesarjevi ročni pismi, s katerima se grof PejaČevič od-stavlja baustvu ter najvišja civilna in vojaška oblast v Hrvatskoj izroča generalu Rambergu Ob jednem banom odstavili se bodo baje tudi vsi trije sekcijdki načelniki, v prvi vrsti Živkovič, duševna glava narodni stranki. Ako je res, da se generalu Rambergu doda civilni adlatus v osebi septeravira Bayera, bi to kazalo, daje provizorij namenjen za dlje časa, da se torej za zdaj še nikakor ne misli na imenovanje novega bana. Na Ofrerakcm nečejo proti židovski izgredi ponehati vzlic obsednemu stanu in vojaškim naredbam. Vedno prihajajo še v Pešto iz dežele posamična poročila o izgredih proti Židom. Hujskači govore kmetom, da je obsedni stan le komedija, katero je morala vlada napraviti Židom na ljubo. Zadnji nemiri so bili v Szigetvaru in Šča v niči; potem v Lugosu, NagyKostoIany, v Veszprimu. Nad*upan Griifl je poročil občinskemu predstojniku v Nyiregybaza, kjer se Židom vsako noč pobijajo okna, da bode trg napolnil z vojaki, ako načelnik ne bode skrbel za red; vsled tega se je oudu ustanovila »meščanska straža", ki bode vzdrževala red. V n a Bije držav«*. Organ srbsklli radikalcev, „Samouprava", nagovarjal je v številki od sobote ljudstvo, da naj poprime s a orožje. Takoj se je sestalo mini-sterstvo v zborovanje, telegrafovalo kralju Milanu ter posvetovalo se, bi li v očigled takim revolu-eijon irnim mislim trebalo obsednega stanu ali drugih strogih naredeb. V nedeljo večer pa se je ta nasvet zavrgel, ter samo dotični list rSamoupravew zaplenil. Vsi veliki listi runkl izšli so povodom smrti Ivana SergijeviČa Turgenjeva v žalne j obliki ter soglasno omenjajo na uvodnem mestu njegove slostvene in politične zasluge. Listi obžalujejo njegovo smrt kot občno izgubo za državo, kajti ruskemu narodu ni umrl samo najljubši pisatelj, nego njegov odgojitelj, kateri mu ie predočeval m razlagal njegove lastne misli. V Turgenjeva umrl je Rusiji jeden najhlažjih državljanov, čegar ljubezen do svojega ljudstva in vera v občno Človeško misijo tega ljudstva ste bile nerazrusljive. Turgenjevljevo truplo se bode po njegovej lastnej naročbi prepeljalo v Peterburg ter pokopalo zraven groba kri-tikarja in prijatelja Belinskega. — Boravek cara in carice v Kodanji bode trajal blizu mesec (Inij. Po povratku carjevem pričakuje se mnogo sprememb v osobji, nekatere celo priučipijalnega pomena. Manifest bo I ga r.«* k c grm kneza naznanja, da je knez v dosego trajnega stanja sklenil ustanoviti poseben komisij on, ki bode imel nalog, s sodelovanjem ministrov izdelati novo ustavo, katera se bode potem v odobrenje predložila posebnemu zboru. — Dopisnik iz Sred ca toži v „Tri-biini" o invaziji Židov v Bolgarijo, katera bode v nekoliko letih, ako pojde tako naprej, postala druga Rumunija ali celo Palestina. Španjski zidovi, že več stoletij ondu naseljeni, neso nevarni; a kadar doj • dejo civilizirani židje in se pomešajo ž njimi, tedaj naj se pa le gleda, kako se jih otrese. Iz domačega spora imajo le tujci, v prvi vrsti židi, dobiček; torej bi bilo iskreno želeti, da se duhovi v Bolgariji pomirijo ter da se dožene odkritosrčna sprava obeb velikih strank liberalcev in konservativcev. ItiiiiimiHlti minister-prvomestnik Joan Bratiano, dospel je predvčeraj na Dunaj, kjer ga je vzprejel rumuuski poslanik pl. Car p. Kmalu po I ni bodu obiskal je s Carpom vred ministra vnanjih stvari Kalnoky-ja ter bode danes ali jutri potoval v Gastein, kjer biva zdaj knez Bi srna rek. To potovanje nekoliko podpira trditev, da je kralj Karol v Berolinu in na Dunaji napotil sporazumljenje ter naslon Rumunije na obe srednjeevropski velevlasti. i)opi usi. Iz (*<»rice, 3. septembra, b grofa Cbambord-a v [Izv. dop.] (Po -Gorici.) Danes grofa Chainborda-a k večnemu počitku na Kostanjevico. Pogreb je bil res kraljevski, kakoršnega ni še videla Gorica. Že par dnij kazalo je naše prijazno mesto nenavadno lice; vsakdo je takoj raevidel, da se mesto pripravlja na nekaj nenavadnega. V mestu sreča vaj o se tujci, katerim se že od daleč pozna, da so tu nenavadni gostje. Vsak nov vlak pripeljal je še zmiraj novih in toliko, da so vlaki imeli mnogo zamude. Po boteSib so vse sobe oddane, po krčmah je povsod jako živahno življenje. Na cesti od kolodvora v mesto in po mestu, koder se je sprevod pomikal, postavljena so visoka praporišča, raz katera vihrajo črne zastave. Ulice, koder ide sprevod, so vse s črnim ali črno-belim platnom preprežene, iznad plinovih svetilnic, ki so bile mej pogrebom prižgaue, vihrajo črno-beli trakovi. Stolna cerkev in cerkev na Kostanjevici sta popolnoma črno prevlečeni; sredi stolne cerkve je pa napravljen visok mrtvašk oder, na katerega so položili truplo ranjcega grofa;' na stotine Bveč in grbov zaljša oder. Tudi kolodvor, kamor so danes ob 8. uri rakev pripeljali, je bil dostojno opravljen. Soba I. reda je bila povse črno preprečena, uhod in izhod sta bila s črnimi preprogami in grbi tapecirana. Kmalu po 9. uri, ko je dospel vlak iz Dunaja, kateri je pripeljal namesto napovedanega cesarjevega brata kneza Thurn-Taxis-a kot zastopnika Nj. Veličanstva, pričel se je sprevod proti stolni cerkvi pomikati. Vojaki so napravili špalir od kolodvora do stolne cerkve. Sprevod se je vrstil v sledečem redu: Križ, /a njim veteranska godba in jeden oddelek veteranov, 24 črno opravljenih siromakov, siromašnica, sirotišče, zavod gluhonemov, vojaška godba, zastopstvo ljudskih šol in otročjih vrtov, italijansko podporno društvo, različne bratovščine, mestna godba, duhovščina, na čelu jej gospod knezoškof dr. Alojzij Zorn, kateri je nalašč h pogrebu v Gorico prišel. Za njimi konj i k in voz, v katerim je bil red sv. duha, zadnji te vrste, kateri se mora po redovnih pravilih voziti in ne nositi. Na krasnem mrtvaškem vozu, pred katerega je bilo upreženiu sest navlašč za ta žalostui slučaj nakupljenih, črno ogrnjeuih konj, ležala je rakev s črnim mrtvaškim prtom pokrita. Za rakvijo korakal je knez Tburu-Taxis, kateri je prišel na mesto nadvojvode Ludovika Viktorja, za njim zastopniki druzih držav; njim so sledile francoske deputacije, Tržaški namestnik, tajni sovetniki, višji oficirji, mestni župan in mestni zastop, o trajno glavarstvo, različni uradi in nad 2000 Francozov B zastavami, venci, lilijami itd. Sprevod je sklenil zopet oddelek veteranov, kateremu je sledila še cela vrsta voz. Pred Francozi je bil velik voz, obložen z uaj-krasnejšimi venci. Okolu 10. ure dospel je sprevod v veliko cerkev, kjer je bral gosp. knezoškof sv. mašo in na to opravil navadne moiitve po mrtvih. Uhod v cerkev dovoljen je bil le onim, kateri so se sprevoda udeležili in takim, kateri so dobili od županstva dovoljenje. Pri vsem tem je bila cerkev tako natlačena, da dosti pogrebcev ni moglo v cerkev. V cerkvi je ostala rakev do 5. ure popoludne, mej tem časom je bil uhod v cerkev prost. V jednakom redu so spremili po 5. uri truplo ranjcega grofa do frančiškanskega samostana na Kostanjevici, kjer ostanejo do 4. t. m. francoski duhovniki, katerih je bilo lepo število tukaj; opravljali bodo molitve vso noč. Še le zjutraj po sv. maši prenesejo rakev v „žerfa pod velikim altarjem, katerega so v zadnjem času razširili in popravili. Na levi strani v onem žerfu nahajajo se rakve kralja Karola X.., njegovega sina vojvode Angoulemskega in njegove soproge, na desni pa je rakev vojvodinje Parmske, poleg pride še rakev ranjkega grofa Chamborda.. Tam ostane tudi še prostor za soprogo blagega grofa. Gorica se je resno potrudila, da je dostojno spremila k večnemu počitku blagega gospoda, po katerem je imelo mesto mnogo zaslužka, brezštevilno revežev pa zdatnih podpor. Jedni in drugi ga bodo zelo pogrešali. Naj počiva v miru ! r#i Dunaja 5. septembra. [Izv. dop.] Na Dunaji in v njega okolici ponavljajo se poslednji čas kar zaporntioma silni po'ari. Na,huj'i bil je zadnjo nedeljo v IX. mestnem okraji, v tako imenovani Rossauerliinde, ki je trajal celo popoludoe, celo noč in še drugi dan. Zgorelo je več hiš in n>» tisoče in tisoče sežnjev đrv za kurjavo. Škode je baje najmenj 1 milijon forintov. Kako je požar naBtal, se za gotovo še danes ne ve. često se trdi, da je bilo podneteno. Isto noč (od nedelje do ponedeljka) nastal je tudi požar pri južnem kolodvoru. Gorele so skladbe polne sena firme Abeles Wetzler i. dr. Nocojšnjo noč nastal je zopet strašen požar v NuBsdorferlfinde, in sicer okolo 11. ure po noči. Zgorelo je zopet več tisoč sežnjev drv za kurjavo (lastnina grofov Falkenhavua in Thuna). Škode je baje 100 000 forintov. Ogenj je bil baje podneten od zločinske roke. In bivši teden je bil strašen požar v Matzleinsdorfu, ki je tudi prouzročil veliko škode. Razvidno je, da to neso slučajni požari, temveč zločinski. Izgredi so ponehali, in pred sodnijo vrši se ravnokar razprava o zadnjem velikem izgredu pred policijsko direkcijo. Delavski in drugi revolucijonarci ne mirujejo in, sodeč po silnih izgredih onkraj Litave proti Židom, na Hrvatskem proti magjarskemu grbu in brezsrčnim eksekutorjem, a tukaj po ponavljajočih se delavskih nemirih in sedaj po požarih, roke! bi. da živimo skoro v Času popolne anarhije. Kaj nam prinese najbližnja bodočnost, nihče ne ve. Veselje, ki je zavladalo vsled veselega dogodka v cesarskej obitelji, kali pa največ sovražno razmerje mej Magjari in Hrvati. Da stoje Hrvati na potu nn-godbe in prava, potrjujejo razni trezni glasovi Čeravno je za sedaj zmagala ogerska vlada, bode ta dbgodjaj Tis/ovo miuisterstvo znatno omajal; govori 8e celo, da bo minister Szaparv, ki je zraven Davida največ zakrivil hrvatske izgrede proti Ma-gjarom, v kratkem moral odstopiti. Proti vladne stranke na Magjarskem pripravljajo se na občni napad na Tis/ovo miuisterstvo in kdo ve, koliko življenja mu je še prisoj^nega. Predvčerajšnja konferenca, katere j je predsedoval cesar, odločila je, da se na Hrvatskem z?> nekaj časa suspenduje konstituei-joiialii.--. vlada. Za kako dolgo, nihče ne ve. Pravijo, da bode to od Hrvatov odvisno. General kavaleriie Itaniberg, ki j'i bil tu, namenjen je za vladnega komisarja. Kakor žalostno je tako nadvladje, vender bode najbrž Hrvatom v korist, Magjarom pa v pogubo. Morda je ravno ta cesarjeva doiorba, ki je volila Srednjo pot, narodna rešitev za Hrvate. Stranke se mej tem lehko zjedinijo, možje, ki so oklevali, postali bodo odločni, in ljudstvo bode, ker poučeno, prihod njič lehko volilo, ker bode menda le jedna stranka v vsej Hrvatskej, namreč narodna. Če znamenja ne varajo, bodo prihodnjič Hrvati in Srbi ua političnem polji bojevali skupen boj proti niugjarskej preširnosti in krivičnosti. Danes je svečan krst najmlajše nad voj votlin je v Laksenburgu. Na Dunaji vihrajo nekatere cesarske In belgijske zastave, pa jih je prav malo. Morda radi tega, ker od davi dežuje. Ravno sem zvedel, da je včeraj meščan v IX. mestnem okraji, Erndt, pod durmi svoje hiše na$el pismo, v katerem se grozi, da bodo njemu, Troll-manu in c. kr. amodkarnici zanetena poslopja. Ti požigalci so pa še navrh poetični, kajti pismo končuje z verzom: „Wir sind unser dreissig Und brennen wird's fleissig." X. IVai Igu 4. septembra [Izviren dopis.J Danes je bila pri nas občinska volitev, županom bil je izvoljen Janez Šenk, za svetovalce: Jakob Mirt, Alojz Mi na ti in Janez V i ran t, vsi posestniki v Studencu. Neka stranka hotela je bolj ponižnega moža na županovi stol posaditi, kajti sedanji jej je prestrog in za olepšanje Studenca neki premalo unet, a spodletelo jej je, ker Ižanec sedaojega župana dobro pozna, da je zato mesto sposoben in pa da ima srce za blagor svoje občine. Ponižnim bil bi pu ?.e vender 'e č»s hjprevidetf, da se I$*nc<*m * t m ne korist', ako se zvonik vsako ieto z drugo b irvo pleska; vprašaii bi pač te može, kje so videli, da se lepa bakrena streha prepleskava z grampovo ru-javo barvo? — Torej živeli zavedni volilci, ki ste izročili žapanstvo značajnim možem! Domače stvari. — ( Ha kij ada in serenada.) Društvo „SokolJ in pevski zbor Čitalnice Ljubljanske prire dila sta sinoči ob l/«9. uri, povodom krsta novorojene nadvojvodinje na Turjaškem trgu pred stanovanjem goap. dež. predsednika bakljado in serenado. Peli so se trije zbori: Cesarska himna, Nedvčdova „Zvezda" in Vilharjeva „Slavnostna kaniata", vsi trije zbori izvrstno in z velikim efektom, zlasti do-padal je tenor-solo gosp. Medena in bariton-solo gosp. Puciharja. Vmes svirala je jako precizno vojaška godba 7. pošpolka baron D-ihlen. Mnogobrojno občinstvo je zlasti koncem „Cesarske himne" z burnimi živio-kliei izražalo svojo lojaluost. — (Grad Goričane), kjer sedaj prebiva mil. gosp. knezoškof dr. Pogačar, je bil sinoči okrog devetih, ravno ko je mimo drdral gorenjski vlak, z bengaličnim ognjem čarobno razsvitljen. Priliko je menda dal veseli dogodek v cesarskej rodovini: krst nadvojvodinje Elizabete. — (Mil. knezoškof g. dr. Pogačar) podaril je čebelarskemu in sadjerejskemu društvu za Kranjsko, čegar častni član je, 25 gld. — (Ugovorna obravnava; „Slovenskega Naroda" zaradi konfiskacije lista, v katerem je bil dopis iz Zagreba, ki opisuje, kako ho se trgali grbi jin pozdrav „Savinjikega Sokola aŠUi oddelki im;ij"o danes j»očitek. jutri pa odidejo na r:»>iia rndstl. 07. pešpotk povrne se v Puij, 7. pospolt v Celovec, 17. pešpolka L, 3. in 4. bata-lijon ha je baje namenjen na Ptuj, kamor bi odrinil jutri zjutraj ob l/j6. uri. (Premeščenje). G. Fran Kodrič, c. kr. okrajni sodnik v Cerknem, prestavljen je na lastno prošnjo v Tolmin. — (Imenovanje) G. Viktor Haslioger, c. kr. pristav v Slovenjem Gradci, imenovan je okrajnim sodnikom v Kotočah na Koroškem. — („Slovenski čebelar in sadjere-jectt) bode naslov novemn listu, ki začne tekom tega meseca izhajati kot glasilo čebelarskega in sadje-rejskega društva za Kranjsko. — (Obsojen) je bil pri mestnej delegiranej sodni ji Ljubljanskej g. Vokalič, ki je neopravičeno dolžil odbor Ljubljanskega veteranskega društva, da nepošteno oskrbuje društveno premoženje, na 26 gl. globe ali pet dni zapora. — (Tatu) ki je ulomil v barake stannarjev in v loterijo na sv. Jakoba trgu, je policija že zasačila. Doma je iz Litije. Našli so pri njem mnogo „vitrihovJ, ključev itd. — (V mestnej klavnici) je bilo meseca avgusta 1883 pobitih 28G goved, 266 prašičev, 647 telet, 718 koštrunov in kozlov in 4 kozlički. Dva prašiča sta bila i krasti, in sta se torej oddala konjaču. — (Ša leska Čitalnica) obhaja obletnico svojega ustanovljenja dne 'J. septembra ob 3. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem 2 Govor; 3. Petje z ogerskimi napisi raz poslopje finančne direkcije, |111 godba; 4. Prosta zabava. K obdni udeležbi naj-vršila se je daues pri c. kr. deželnej sodniji. Pred- I nljuiiueje vabi odbor, sedoval je tiskovnemu sodišču c. kr. nadsodnije j — (Požar). V Mateni pri Igu je 4. t. m. svetovalec g. Kapretz, votanta sta bila c. kr. de- Uvečer ob 7. uri goreti pričelo. Jedua hiša in 5 želne sodnije svetovalca gg. pl. Zhuber in baronjdruzih kmetijskih poslopij, založen,h m nadetih z Rechbach, zapisnikar g. Verderher. Državno pravd- i mnogovrstnimi poljskimi pridelki, je zgorelo. Dobro, ništvo zastopal je g. Pajk, n vetnik g. dr. Zamik. Ugovor se ni uslišal in konfiskacija se je potrdila. Vsi obravnava proti slovenskemu listu se je vršila slovenski, tudi gosp. predsednik Knpretz razglasil je razsodbo in nje nagibe slovenski, samo za državnega pravdnika namestnika k . INiJka ne existira §. 19 državnih osnovnih poste v, tudi se ta oblastni gospod ne briga za naredbe pravosodnega ministra barona dra P raža ka, kajti g. Pajk so malo peščico besedij, katere so blagovolili povedati /a utemeljenje konfiskacije, govorili nemški. Obširneje poročamo. — (Izpred sodnije.) Danes vršila se je obravnava zaradi znanih škandalov v poznej noči pred gostilnico „pri južnem kolodvoru". Gosp. Pavel Achtschin bil je obsojen na pet dnij zapora, g. Alexander Mallitsch na 15 gld. globe, Kunsko v sin pa je bil zatožbe zlobnega poškodovanja tujeg.i imetka oproščen. Sodil je c. kr. adjunkt Fr. Čuček. Zatožencev ni bilo navzočnih pri ob ravnavi. — Zadnji teden pa so bili od inagistrat-nega svetnika g. Perone obsojeni zaradi motenja ponočnega miru g. Pavel Achtschin na dvajset goldinarjev, g. Altjxander Mallitsch na desetin znani dopisnik Dunajskim židovskim listom g. Karel Konschegg na deset goldinarjev globe. — („ Edinost") je v svojih zadnjih dveh številkah zaradi naših dopisov iz Trsta strastno vzkipela. Ni nas volja pri sedanjej razburjenosti spuščati se v neplodno polemiko, Je to drznemo se vprašati: Ako so bili omenjeni dopisi (ali vsaj jeden izmej njih) res iz „Edinostiu prepisani, čemu se potem tako srdito zaganja v ta „sad svojega telesa" V V ostalem pa konstatujemo, da imajo v Trstu bogato zbirko psovk, u. pr.: „podla duša, hudobni obrekovalec, brigante della penna, duševni izmetek, duševni kretin, obrekovalec, laž, obrekovanje najnižje stopnje, Ksantipin značaj itd.u. Bis! Patent pa naj hitro vzamo za take napade, „kateri so škalpirani s pečatom slepe strasti in osobnega mrzenja". To je vsaj nova figura! — (Vojaške vaje) in manevri v okolici Ljubljanski so se včeraj mahoma ustavili. VBi vo- Slovenski Narod*' od- ^a MO Mudje mahoma pristopili ter ogenj udušili, tla se m bližnjih s slamo kritih poslopij prijel. Velika srera je tudi, da nikakeršne sape bilo ni. Ko bi burja ali jug potegnil, šla bi vsa vas. Čudno je to, da sta lansko leto skorej baš osovrej dve tretjini druzega konca vasi zgoreli. Škoda je velika, zavarovani so le za male vsote. Slavno uredništvo! Vsled prinesene novice v vašem častitem listu od 22. t. m. št. 191 „Na Ljubljanskem Graduu v oddelku: „domače stvari", čutim se dolžnega oziroma na §. 19. postave za tisk v poravnavo vašega ravno omenjenega poročila za razglas sledečih vrstic prositi : „Da bi bilo zapovedalo oskrbništvo c. kr. kaznilnice na Ljubljanskem gradu, naj se cesarsaa pesen pri božjej službi dne 18. t. m. le nemški poje ni resnica, resnično je le, da Be je zaukazalo to pesen o godu in o rojstnem dnevi Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja slovenski in nemški peti in sicer iz tega uzroka, ker se v tukajšnji kaznilnici več nemških kaznjencev nahaja — ne pa le smio jedeu in še ta protestant, kakor vaš list omenja.4* „Zakaj se to povelje od odgovornega uradnika ni spolmlo, dokazala bole v tej reči že začeta disciplinarna obravnava.w C. kr. oskrbništvo kaznilnice v Ljubljani, 24. avgusta 1883. llernbiiuer, ravnatelj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. septembra. Danes ob 1. uri popoludne krstil je svečano knezo-nadškof dr. Ganglbauer v gradu v Laksenburgu novorojeno iiadvojvodinjo. Presvitla cesarica bila je kumica. Novorojena iiadvojvodinja dobila je krstno ime: Elizabeta, Marija, Henrijeta, Štefanija, Gizela. Dunaj 6. septembra. BWienerzeitung" : Na podlagi po vodji pravosodnega ministerstva stavljenih predlogov za pomiloščenje pomilosfil je cesar dvesto in dva obsojenca ali deloma ali popolnem. Budimpešta 6. septembra. Uradni list objavlja kraljevi ročni pismi na Pejačevića in na Ramberga-a. Prvi odpušča se definitivno z banskega sedeža, slednji imenuje se kraljevim komisarjem, da izvede potrebne naredbe in začasno vodi deželno vlado, dokler bode zopet možno nastaviti bana. Novi York 5. septembra. Včeraj bil velik vihar na obali Nove Anglije, ki je poškodoval mnogo ladij. Veliko ljudij je poginilo. Pogreša se trideset ladij. Narodno-gospodarske stvari. Cesta čez Lužarje. (Konec.) Zadnjih dvanajst let so se o preložitvi ceste čez Lužarje močno trudili okrajni cestni odbor Velikolaški in nekateri lesni trgovci iz Ložkega, Velikolaškega in Ribniškega okraja. Z združenimi močmi okrajnega cestnega odbora in teh trgovcev se je najprej pred štirimi leti preložila cesta čez Veliko S levico. Slavni deželni odbor kranjski je preložitvi Velikosleviške ceste dal iz deželnega zaklada 2000 gld. podpore samo pod tem pogojem, da okrajni cestni odbor Laški takoj prične delati na to, da se preloži tudi cesta čez Lužarje (dež. odb. razpis s 4. decembra 1871, št. 6205). Po dovršenih osnovnih delih obeta deželni odbor v tem razpisu deželno podporo cesti čez Lužarje. Z razpisom s 7. decembra 1873, št. 4457 spet deželni odbor pozivlje okrajni cestni odbor Velikolaški, da naj prične s tehničn-mi pozvedbami, kako bi se preložila cesta čez Lužarje, da naj dalje predloži načrt in proračun ter da naj prosi podpore iz deželnega zaklada. Na to je okrajni cestni odbor Laški dal trasirati novo cesto čez Lužarje, zdelati natančen načrt ter sestavit' podroben proračun. Po tem načrtu bi imela nova proga 1650 sežnjev dolgosti ter bi stala okoli 7182 gld. Strmec novi cesti bi bil deloma 1 palec, deloma 8Vi in 4Va palca na seže n j, v tem ko ima zdanju cesta po SO do 24 palcev strmca na se/en j. Vse te dokumente je okrajni cestni odbor izročil due 16. decembra 1881. slavnemu deželnemu odboru, kateri je z razpisom z 10. januvarja 1882 št. 7354 de 1881 odgovoril, da „unter dem Vorbe-hulte der demnachst erfolgenden Beschlussfassung iiber das vorgelegte Umlegungsprojekt nach vorge-nommentr Priifung durch das hiesige Bauamt und zwar erforderlicben Falls mittelst Vornahme eines Lokulaugeuscheiues an Ort und Stelle" — deželni odbor rad da cestnemu odboru 3000 gld. podpore za to prepotrebno novo cesto, polovico kadur se cesta prodere in tuudira, polovico pa, kadar bode zvršena cesta odobrena. Da bi se cesta čez Lužarje prej začela delati, izjavil je neki tukajšnji posestnik in trgovec okrajnemu cestnemu odboru V t likolaškemu. da mu hoče on brez obrestij takoj posoditi od deželnega odbora obljubljenih 3000 gld. in da je pri volji tudi ostale stroške '/a preložitev ceste zalagati pod tem pogojem da mu to posojilo o svojem času vrne de-ielni zaklad v mesku 3000 gld., ostali znesek pa c. kr, davčni urad v Vel. Laščah iz cestne priklade, ki bi jo bilo za to eesto Velikoladkemu okraju plačevati. Vrhu tega je ravno tisti posestnik izjavil, da hoče za preložitev nove ceste brezplačno prepustiti ves svet kolikor bi šlo nove ceste po njegovem zemljišči. Poleg tega so uekaieri trgovci in posestniki v Velikolaškcm okraji za preložitev te ceste radovoljno podpisali izdatne svote. Vidi se iz tega, da je tako potrebna preložitev ceste čez Lužarje od vseh atranij zagotovljena, a vender se z delom ne more pričeti, dokler slavni deželni odbor predloženega mu nečrta ne odobri in name; ova ne nove črte na samem mestu in kraji ne ogleda. Preverjeni smo da bi b I slavni deželni odbor v svojem razpisu /. dne 10 januvarja 1882, št 7354 de 1881 obljubljeno konečno razsodbo o načrtu že zdavnaj izrekel, uko bi ne bile prišle vmes nove deželnozborake volitve, deželna slavnost o prihodu cesarjevem itd. A zdaj je slavni deželni odbor pomlajen. Novi, delavni možje Bede* v njem. Prosimo ga zatorej iz vsega srca, naj vzame v svoje roke to vele važno stvar, ter naj nadaljuje delo tam. kjer je njegov prednik prestal. Prosimo ga pred vsem, naj r- e letošnjo jesen pošlje gospoda deželnega inženirja na Lužarje, da si ogleda uamerovano preložitev rer potem to že toliko let zavlačevano pa tako silno potrebno stvar tako pospeši, da'se bode vsaj prihodnjo pomlad gotovo začelo prelaganje Lužar-ske ce&te. Ves Laški iu Ribniški okraj — kaj pravim vsa zapadna Dolenjska in velik del Notranj- ske hi hvalo vedela slavnemu deželnemu odboru, ako bi to preimenitno stvar nujno, t. j. gotovo še lotos rešil, da bi se delo spomladi moglo pričeti na nove j cesti, ki bi mnogo koristila vsej deželi, jako pospeševala trgovino vse zadnje Dolenjske in Notranjske, a največ dobička nosila volilcem v Ribniškem, Laškem, Loškem in Logaškem okaji. Od slavnega deželnega zbora pa pričakujemo, da bode namerovanej cesti obljubljeno svoto 3000 gld. še za nekaj povišal, saj je celo Ribniškemu cestnemu odboru samo za v/>državanje stare ceste pod Bon carjem dovolil že 2000 gld. podpore. Na Karlovici 31. avgusta 1883. Fr. L. Tujci: dne 5. septembra. Vieaole iz Trsta. — Sever iz Ptuja. — Evropa Loser iz Trata. Pri Ji Mil I: Viconte iz Francoskega Meteorologično poročilo. a a 00 Čas opazovanja 7. zjutraj S, pop. 9. zvečer .Stanje barometra V 111II). Tem* peratura Vetrovi Nebu Mokrimi v mm. 729- 25 ■■. I+ 14-3» C 730- 35 mm. + 178* C 731- 72 mm. +12 8" C si. jz. bI. vzb. si. sev. 25<>0mm. dež. obl. obi. I dežJa- luče so poštni upravnik, prost vojaščine, zmožen slovenskega iu nemškega jezika, proti ugodnej plaći. Tisti, kateri so i/.učeni v kupčiji, imajo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo upravniŠtvu „Sloven-skega Naroda" pod n. r. 454-. (585—1) na deželi, 29 let atar, s 550 gld. letna det', plače in 2000 gld. premoženja, želi se zaročiti z lepo, mlado, pošteno, jednako bogato gospodično. Resne ponudbe s fotografijo posredno ua upravništvo „Slovenskoga Naroda". (574—3) Srednja temperatura + 15-0°, za 10° pod nor malom. ID-cun.aosjsa, "borza, dne 6. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.; Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . . . Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta..... . . . Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... London . ..... Srebro ........ Napol. ........... C. kr. cekini. . . ... Nemške marke ... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/„...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5n/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/nr. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 77 gld. 90 kr. 78 a 20 ji w 80 S34 n — It 288 » 40 3 20 — n « 51 n t) D n 67 n 58 n 45 » 120 50 „ 168 n 50 n 9ii n 20 •t 119 n 10 n 86 55 n ji 15 n 104 n 25 T! 114 50 n 118 30 107 f. 30 n 104 n 75 n 168 n 50 TI 20 25 106 n — _ 229 * 25 .1 Za svojo trgovino n papirjem potrebujem tuko; jednega pridnega učenca, tega znanja ter je ; czika. Iv. Giontini v Ljubljani. kateri ima zadostno šolskega znanja ter je /.možen s love u-skega in nemškega jezika. (586—1) V najem se daje oostilnica, ležeča blizu postaje južne železnice. Ponudniki, ki morajo znati nemški in jeden slovanski jezik, dobe potrebna pojasnila ustno ali pismeno v tovarni aca ooment (582—1) pri Zidanem Mostu na Štajerskem. Priporočilo. Grueden, Tirole, Avstrija, priporoča se prečastiti duhovščini in čč. gg. cerkvenim predstojnikom v izdelovanje cerkvenih m iomai oltarjev kakor tudi vsakterega stila ter ima naročnikom na ogled in iz-bero veliko število fotografij v velikej obliki. Izdeluje tudi križeva pota v reliefu e okvirom (vsakršnega zloga) in pa velike jaslice po vsakej meri in načrtu; posebno priporoča čč. duhovščini večje cerkvene jaslice, katere se postavljajo na altarje in so prevlečene z najfinejšim prahom suknenih odstrižkov. — Proračune objavlja brexplacuo9 vender pa si izprosi načrte in temeljne obrise nusaj, ako se naročba ne more izvesti ali potrditi. Jamče vaje za pristno, sloga primerno izvršitev priporoča se naj topleje v prijazno naročevanje z odličnim spoštovanjem udani J. B. Purger. Spričevala. Nj. blagorodju visoko čislanemu g. J. B. furger-fu v Urođenu na Tirolskem. S pravim veseljem Vam morem poročati, da je po Vas doposlani Čorpus Chrhti za misijonski križ našel občno zudovoljnost. Kristus je tako lep, da bi delal čast najlopšej cerkvi, in skoro da obžalujemo imeti ga na prostem in ne v cerkvi sami. Način zavoja je jako primeren ter se sme vsak naročnik zanašati, da je kako poškodovanje skoro nemogoče. Firma J. B. Purger v Grodenu na Tirolskem bodi torej slehernemu najtopleje priporočena. A nt i s en hofen, Gor. Avstrija, v oktobru 1882. Anion Neliweuter9 kapelau. Feldbach, Štajersko. V našej farnej cerkvi postavila se jo letos v povzdigo gorečnosti vernikov ob spominu na Oljsko goro na Btranskeiu altarji podoba, predstavljajoča molečega In kri potečega Izveličarja. Ta kip izdelan je v cerkvenem umetalnem zavodu J. B. Purger-j a v Grodenu (Tirole) in dela vso čast svojemu mojstru. V vsej tej podobi izraženo je v resnici življenje kaj natanko in vsakega gledalca spodbuja k pobožnosti. Cena je primeroma nizka in se torej rečena firma za jednaka dela gorko priporoča. Župnija v Foldbachu, dne K), aprila 1882. (375— 3) JoMip Kovaeie, župnik. Umrli so v Ljubljani: 3. septembra: Pavla Valjavec, železnizkega ■prevodnika h6l, 2 mes., Poljske ulice št. 08, za drisk«). — Ana Purkel, mesarjeva hči, 5 let, Poljanska I cesta št. 47, za vodenico v glavi. — Reza Podgoršek, I delavka, 20 let, Poljanska cesta št. 5o", za pluono tu- berkuloio 4. septembra: Janez Mauser, zasebnik, 49 let, I Gradišče št. !», za jetiko. V deftelnej oolniei -. 30. avgusta: Marija Slapničar, šivilja, 86 let, I za tuberkulozo. 1. septembra: Jakob Ohlumoekv, pilar, 45 let, j pilar, 45 let, za jetiko. | erie s firmo priporoča j)o uajnižjej ceni „NARODNA TISKARNA" v I . j iit»I j:i iii. 1 )evet moclttJij. R BUDIMSKA AKOCZY reaoioa, katero so analizovali iu označili deželna akademija v ltudiiu-peftti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. tJcbhardt v Budimpešti, profesor dr. Zeissel na Dunaji iu druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lilhioua; posebno uspešno se. uporabna pri trdovratnih bolesnih preMVilnill organov In zapretji vode ter se pred vsemi znanimi greueicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in o'»iaialnie:ih mineralnih voda, vedno na novo natočene. Prosi ne, da se zahteva Izrecno Budimska Rakoczv (800—17) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovorni ureduik Makso Ar mi 6, Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".