Tečaj II. V Gorici IT. junija 1864 LM 6- Izhaja 15. vsacega mesca navadno na */a P0''- n -rv-v~:n"J.;r".ii v-'1 ISHI MESEČNIK Velj « 5 pmt&ino eu goM i mir *-"J oev- A l f1 \ -v ^ /- Va |£ L j-J s* g, Polje, vinograd, ^ o. Gora, morje, g . zn •S) ii..j. i kmetijstvu, olirtnijstvo. V0DN. § LflUrt kli!!'!J" Klepljeir. •!.!> ■g S kruhom :a A ^ Pul moj d ^ Ruda, kupčija Tebe rede. in druge deželne zadeve, ter za Izobraževanje ljudstvu Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. Naznanilo. --»-S-J Na vrlu iu v brajdi kmetijske dražbe 0-jv UolUrO c brali,-cm neklcrc posebne delt opravljale, in vsakemu, j koli poduka žel/, r njegovem jeziku razlagale. Delalo se Ion in družili bučaslih rastlin, okoli čbel, trt itd, iu sie^r to ' 27., 28., 30. tega, 1., 2., 4., 5., prihodnjega mescu, : x>do iniur aie-dni: ii od 6. do 7. uro zvečer. Ravnateljstvo vrh ",',as c. k. kr.-.;S. f1-'-" CJstiiči obravnava glavne seje c. k. kmetijske družbe goriške 30. maja lSoi Pričujoči: Pl. gosp. Gvidoii bar Kiibeck, namestil, svetov. kot pooblisioi^ -c. kr. Namestnika tržaškega, Protcktorja družbinega. - Pl. gosp, »v d (i žel a i glavar. — Pl. gosp. Aleksander it. Clarieini predsednik o. V. družbe. — Potem Pooblastenci teh-le kmetijskih družb: Gosp. Konstantin dr. Cumano. poslanec vrtnarske družbo \ ' Karal VkjiU t itn llupiuk, uamestovavec družbe zoper trpinčenje. živa1 ;<:r?ci. gosp. Hehlor vit. Riiier, namostov. kmetijske družbe laško v Vidmu; gospod ,/„$ Koller poobl. c. k. kmetijske dražbo krajnske; g. Jernej Radica poobl. kmetijski],' družb štajarske in hvovaske; gosp. Frid. Dellabona namostov . c. k. kmetijs]^ družbe tiroljske. Cc. kk. kmet. družbe dunajsko, Ivovsko, novojičiusko jo zastopal naš predsednik gosp. Aleks. žl. Ctaridni in linško gosp. tajnik Frid. Parkar. Izmed poddružnie naših so bile poslalo svoje načelnike te-le: Tržaška gosp. viteza dr. Lorenzutli-a; gradiška gosp. Jož. F. Del Torre-tu) kampolonška g. Ani. dr. Savorgnani-ta; koruenska duh. gosp. Val. Dolijaka. Kazun teh jo bilo še 13 druzih udov km. družbo pričujočih. — Tajnik: gOSp. Frid. Parkar. Potem ko so bilo navadne formalnosti (šego pri takih sejah) opravlje-ne, je govoril iu dokazaval predsednik žl. C/aricini poprej sploh, kako je po. trebno, da se domače kmetijstvo podpira, potem pa so jo lotil razlagati, da nar veči zlo ali nadloga, ki nam tare kmetijstvo, ni pomanjkanje denarja, niso davki, ni toča ali kakor.sna bodi uima, ampak nekaj druzega, namreč : razkosljanje zemljišč. Potegaval so jc torej z uneto besedo za zlaganje (združevanje) in okro~ zevanje zemljišč po primernih zamenjavah. — Na to so prebere dopis deželnega odbora, s kterim so naznanja, da jo bil sklep deželn. zbora zastran kmetijske šole, ki se ima napraviti, na Dunaji dokončno in zatrdno pohvaljen. Rečeno je nadalje v deželno-odbornem pismu, da naj izbpre kmetijska družba izsred sobo trojo mož, da se vdeležijo pomenkovanj zastran učbenega načrta in sploh vsega, česar jo treba, da so šola s prihodnjim novembrom (o vseh Svetih) začne. (Dalje prihodnj.) Mrvi c c iK kmetijske kesaalje. Vvod. V nekem, šo precej rodovitnem kraji na Goriškem jo čedna vas^K. Vsi sosedje skorej so kmetje; čevljarjev (šoštarjev) in kro-jaeev' (žnidarjev) imajo le toliko v vasi, da jih ni treba hoditi drugam iskat, kedar jili kdo potrebuje. Tudi kovača, in sicer prav dobrega, imajo doma; dela mu nikdar ne manjka. Samo tkalca nimajo več, kar je rajnki Tonče umrl, morda se za to obrlnost (antverh) zato nihče ne ponuja in v vas ne sili, ker že več let 110 lanu ne konopelj ne se-jejo in tudi ovac le po malem redijo, torej bi se bilo tkavcu bati, da bi zadosti dela ne iinel. Nadalje omenim, da imajo tudi pridnega kolarja; vse drugo je-kmet. Med krneli pa je ta razloček, da nekleri so sami svoji, t. j. kar imajo je njih laslina, nekteri pa imajo pol svojega pol gospojskega, ali pa več gospojskega ko svojega, in teh jc več-nko se ne motimo, dvakrat ali trikrat toliko ko unih. Da se tudi u-bozih 110 manjka, si že lahko vsakleri sam misli. Naše vaščane so imelo sosedne vasi že nekdaj za umno fzbrihtane), znajdene, pošteno ljudi, dasiravno ni bil morebiti ta ali uni lega dobrega iinena m — 45 — popolnoma vreden. Poprejšnim, starišim gospodarjem (sicer, kakor smo rekli -SJ''°I> prav poštenim) hi se bilo morda lahko to očitalo, da so fC v kmetijstvu preveč starega kopita držali, češ, da saj gre, in da, -hvala Bogu, pomanjkanja tudi ne trpijo, ne oni, ne njih družine. Zatorej so jahajali, pa ne vsi, Bog tega ne daj, skorej vsaki večer, v Jožkovo krčmo (oslarijo). Pijanega, trdi krčmar, da ni še nikoli nobenega vidil. le veseli, židane voljo so bili, ,,komimske" reči so kaj živo pretresali, nekteri so vodili tudi od zgodeb po svetu kaj povedati, in ko 50 bili s tacimi in enacimi rečmi pri kraji, so pomignili očetu krčmarju, da naj seže na polico - po karte. Takšna je bila sploh navada vseh „b<>ljšiha gospodarjev. - Ta navada ali razvada, ni spadala ravno, oko nočemo preojstri sodniki biti, v vrsto glavnih grehov, pa tudi med čednosti je ne moremo stavili, in to tem manj, ker je šlo doma med tem marsikaj navskriž. Gospodinja, ki je doma gospodinjila in gospodarila, jc imela le dve oči in ni mogla povsod biti, iu hlapci- so delali, kar so hoteli. Sicer po ne, da bi bile gospodarstva zavo'jo tega ravno vidoma pod zlo šle. Takrat so bili še dobri časi, dobre letine, zakup-šine (lita) in davkov (frankov) se je le malo plačavalo. Od krompirjeve iu trtne bolezni se ni nikomur sanjalo v tistih časih. Galeto je bilo na cente, trde ko orehi. Na gospodarjevo nemarnost ali neskrbnost se ni tedaj tako ojstro gledalo takrat, in tudi proti stari navadi pri kmetijstvu ni bilo kaj ugovarjati, saj so res vsega čez potrebo pridelovali. Ali, kakor se s časom vso spreminja, tako tudi stan iii okolnosti naših ..poštenih" gospodarjev, še bolj pa njih sinov . in naslednikov -mlajših gospodarjev. „Fili" so porasli, nadloga za nadlogo zadevala kiue-tovavce; .slabe letine, draginjo, veliki davki, z eno besedo, ni šlo več, da bi bili otroci delali, kakor so bili očetje vajeni delati; časi so bili drugi. In res - to bodi starim na hvalo rečeno - mladino so bili dobro zredili. Lahkobno, neskrbno, veselo življenje je, malo da ne, zginilo iz vasi, ko so stari pomrli, ali gospodarstvo mlajšim izročili. Mladi gospodarji so bili prisiljeni premišljevati, kako bi se dalo kaj »boljšati pri kmetijstvu. V krčmi ni bilo zdaj več tako živo in veselo, ko nekdaj. Sinovi poprejšnih navadnih Jožkovih gostov so ostajali raji doma in preudarjali, kako bi svoje poljske in drugo opravila loži in boljši opravljali. Ta sprememba v življenji mlajšega rodil je pa tudi že v malo letih svoj sod prinašala. Očitno jc bilo, da nad njih njivami fko božje čuje. Ne lo za domače potrebe, temuč tudi za prodaj jo bilo prideb. kov zadosti, fit in davki jim niso težav prizadevali, opomogli so se sploh prav lep6. Na "daljo so imeli tudi šo ta dobiček, da jih je poljedelstvo zmiraj bolj veselilo, ker so vidili svoj prid in trud obilno poplačan. Umni možje, kakor so bili, so prišli tudi večkrat zvečer skup in so se pogovarjali o tem ali unem opravilu, tej in uni prikazni pri kmetijstvu in njenih vzrokih. Tako so se vzajemno (eden druzega) po-dučevali v rečeh, ki so jih potem v svoj prid obračali. Potem ko so bili enkrat tako začeli, so se brž prepričali, da kmet, naj znrf in za-slopi in opravlja svoje opravila, kakor koli, se lahko še marsikaj uči. Spoznali so, kako koristno (nucno) da mu je, ako si kakošenkrat v bukvah dobrega sveta in poduka poišče. (Mladi gospodarji znajo namreč že sploh brali, ker imajo že kakih 20 ali 25 let šolo v vasi). Slišali so tudi od kmetijskih družb nekaj praviti, in da je tudi v Gorici taka družba; nekteri so si dali celo vpisati za ude, in prejemajo vse spise, ki jih ona izdaja. Po branji teh družbinih spisov so tudi marši kako podučno zrno dobili. (»mje prin.) Nekaj občinam (komunomj v poduk. Kar ljudi na svetu miče in veseli, je zelo različno. Razne so torej njih misli in ■djanja, razne njih navade in opravila; vsaka glava svojo pamet. V nek-terih rečeh pa mislijo in delajo vsi enako; vsi se celo nehote zedinjajo. Ena izmed teh reči jo tista, pri kteri, kakor nemški prigovor pravi, dobrovoljnost neha, to jo, denar. Kjer gre za denar ali za- „ moje in tvoje", za dobiček ali zgubo, je brž vsakteri po koncu. Vse v človeškem življenji — domačem in javnem (ko-munskem ali državnem) — se vrti večidel okoli evenka; on je duša človeških o-pravil. Ni ga človeka, sicer še tako nemarnega, zanikernega, da bi se brž ne oglasil, ko sliši besedi: „plačati" — „ potegniti " — Tu je vsaki prostak tudi brez šole modrijan; teče mu jezik, kakor dolitarju; samo da vselej prave ne zadene. Kar velja o denarjih sploh in kakoršnih koli plačavanjih, velja zlasti o davkih in tistih plačilih, ki se za javne namene (za komun, ali za cesarja) odrajtujejo. Tu vam je kričanja kakošenkrat in zabavljanja (šim-pfanja), da je strah. Zun uboštva je tega večidel nevednost kriva, nevednost v občinskih in sploh javnih zadevah. Torej ne bo morda nepotrebno, ako „ Umni Gospodar" kakošenkrat tudi o občinskih, deželnih, ali državnih zadevah v poduk kaj pove. Nekaj tacega ima že danas pripravljenega, iu sicer nekaj zastran povračanja stroškov domačim in ptujim bolnišnicam (špitalom) za ozdravljanje bolnikov. Računski sklep deželnega zaloga (Landesfond) goriškega za 1. 1803 kaže, da je za preskrbljenje bolnikov iz Goriškega po rtmih bolnišnicah (v Gorici, Trstu, in kterih koli drazih mestih) v imenovanem 1 m vseh skupaj plačanih bilo 37.9G7 gold. 87% soldov Povrnjenih je bilo deželnemu zalogu iz lastnega premoženja bolnikov ali njih zlahte sam.h O 9 gold. G7 s! Vseh ostalih 37,748 gold. in 20 s. je morala pacati dežela ta sicer iz pri klad o v k davkom (Steuerzuschlage). - Stroški te baze S po zgorrj omenjeni rajtengi veliki, in nar težji breme, kar jih je deželi naloženih. Čudno je, da povračila, ki od bolnikov sam.h ali njih rodovme do-o, tako malo znašajo! Veste pa od kod to izvira? Odtod, ker imajo župani o navado, vsakemu bolniku, tudi kjer ni silne potrebe, brz spričevalo (ate> S) ubožnosti narediti. Taki župani ne pomislijo, da s tem prav za prav same sebe in vso deželo tepejo, ker namreč breme z bolnikovih ramen snamejo pa ga celi de žel i naložijo. Da bi se deželi to breme zlajšalo, je nas deželni zbor že lani sklenil, da naj bi se ti stroški za bolnike ne placavali več zatrdno (definitivno) iz deželnega zaloga, ampak občinam kamor bolniki spadajo nakladali. Presvetli cesar so ta zborov sklep tudi potrdili m zaukazali, da vse take stroške imajo od 1. novembra 1863 naprej občine same nI a č a v a t i, in sicer na podlagi ugotovil likvidacij), ki jim jih bo deželno računarstvo (v Gorici) pošiljalo. ^ _ Po tem takem zdaj deželni zalog te stroske bolnišnicam, v ktenk so bili naši goriški bolniki preskrbljeni, le predplačuje (antecipuje), in jih potom tako, kakor smo rekli, od dotičnih obem potirja. Znal bi pa mord kdo reči: No,'zdaj imamo pa ze zopet nov davek. Nikar se ne bojte; to ni nov davek, ampak le drugačno placavanje sta-rega davka. Že preudarek deželnega zaloga za 1. 186o kaze, da se bo tistih jinklndov ali polkov, kteri so za leto 18G3 22% s. na vsaki gold. navadnih direktnih) davkov znašali, samo 17'/a od goldinarja placavalo. Kar se tega leta, 1 Mi t tiče, se niso dali ti prikladi tako znižati, ker bi bilo sicer deželnemu zalogu nemogoče, omenjene stroške raznim bolnišnicam predplacavati._ ° Občine, ki bodo imele za naprej to placavanje same v rokah, si bodo gotovo prizadevale, kolikor bo le mogoče, takih stroškov od tistih oseb (perSon), ktere so bile v kako bolnišnico sprejete, ali od njih rodovinc, iz tir j a ti. To jim bo moralo tem več na skrbi biti, ker imajo dolžnost, občinske (komuuske) bremena, kolikor se da, zlajšavati. €crl*veise in riig-c domače vesti. — Kako vendar svet napreduje! Naši St. Andrežnje (umni in pridni kmetovavci blizo Gorice), kteri že od nekdaj ne le Gorico, temuč veči del tudi Trst z zelenino preskrbujejo, so špargeljne letos celo na Dunaj pošiljali. Kakor v Trstu, so imeli tudi na Dunaji stalne (št. andrežke) „merkante", ki so robo prejemali in prodajali, dokler jim niso začeli, ko je prišlo bolj toplo, domači avstrijski in ogerski spargeljni kupa podirali, da so morali odrinili. — 3Ied 3. evang., na Travniku, presv. Telesa dan se je nenavadna nesreča zgodila. Nek radoveden fantalin se je bil splazil na železno zagrajo s suličasto-spičastimi končinami (špicami) (med stebri) pred št. ignaško cerkvijo; kar naenkrat se mu spoddrsne, ter omahne in se hudo hudo na trebuh nabode. — Letošnji mesec maj, ki smo ga bili - rekel bi- v kožuhu sprejeli, nam je tudi za slovo-sneg podaril. — Cesar stari ljudje ne pomnijo-27. imenovanega mesca je bil na Cacnu, nizko doli, sneg. V Gorici smo morali še enkrat zimske suknje poiskati. Slišimo, da je na Nanosu veliko, ker že ostriženih, kraških ovac mraza poginilo. — 2. t. m. o poldne je bil v sakristiji tukajšne Velike cerkve srebern kelih ukraden. Hvala vrli naši policiji, drugi dan je tatu že v pesti imeli. Plujec je, precej izobražen, pa prekanjen; ima neki veliko po-ali prenarejenih pisem. — Prve dni t. ni. je bil I\j. Eksc. g. namestnik baron Kellersperg na ogledovanji po Goriškem: v Monfalkonu, Ogleji, Cervinjanu v Komnu. V kratkem obhodi še o-stale okraje. , — V saboto 4. t. m. o poldne je volilo mestno svetovavsto v dvorani deželne hiše norega iupana. Predsednik je bil starešina med svetovavci g. BI. Lenassi. Ker se je že popred vedelo, in je tudi predsednik v seji naznanil, da poprejšnji župan g. Jak. grof Ilels-Colloredo zavoljo bolehnosti županstva, ko bi ga tudi vnovič izvolili, ne prevzame, je bil z 19 glasevi izmed 22 svelovavec tuk. okrožne sodnije in deželni poslanec, gosp. dr. Alojzi Višini za župana izvoljen. Une 3 glasove je dobil dr. J. Deperis, advokat in deželni odbornik. Za 1. podžupana je bil izbran imenovani dr. Deperis, za 2. pa zemljemerec, odbornik kmet. družbe g. A nt. Sireinz. — Poprejšnji župan, grofMels, je dal, ko je odstopil, - kar ni bilo do sedaj navadno - natisnjeno sporočilo ca svetlo, fca- ko jo, namreč, preteklo 3 lold službo opravljal. V lem sporočila nahajamo marsikaj is-nimivega, in bomo iž njega v časih kaj zajemali. - 4. I. m. se jo snidlo v prvo novoimenovano upravno (oskrbovavno) sve-lotatslco lukajšne grof Thurnove zastavljacnice (monfti), s ktero je (udi hranilnica (spar-kasa) združena. Po smrti prejšnega, prvega, dosmrtnega ravnavca (direktorja) Jož. Dom. Pellabona-ta, ki ga je bil leta 1S33 ustanovnik (začetnik) le naprave, grof Thurn sam postavil, gre za to, da se važna ta ustanova po potrebah sedanjega časa prenaredi in na novo uravna. V ta namen, in da bojo račune (rajtenge) pregledavali in v vseh zadevah »vetovali, so izvolili Nj. F.ksc. prč. nadškof, ki so po ustanovnem pismu skrbnik-kurator — zostavljavnice, 5 svetovavcov, ki so ti-Ie gospodje: Deželni odbornik, advok. g. dr. K. Doliak; ravnatelj deželnega računarslva g. Andr. Jeglič] ravnatelj cerkv. računarstva duh. g. Št. Kafol; kupčevavec, posestn. in' mestni 'odbornik g. BI. Lenassi, in c. k. okrajni ad-junkt in deželni odbornik g. Andr. \Vinkler. Popred sta rajtengo, le enkrat v letu ku-ratorju predloženo, samo mestna fajmoštra pregledavala in sicer menda le z ozirom na suhe številke. V prihodnje bo drugači. Zdaj že vidimo vsaki mesec na vratih nabito prav nadrobno mesečno rajtengo, in tudi v druzih ozirih se je že marsikaj popravilo; ali prava nova uredba (reorganizacija) bo še le prvo in glavno opravilo novega svetovastva. Sve-tovavcc g. Jeglič je šel torej te dni v Ljubljano, da v ondašnji hranilnici, cesarje treba, pozve', ker mislijo tudi našo napravo, kolikor toliko, po sistemu ljubljanske uravnati. — Kar se tiče sedanjega denarnega stanu naše zastavljavnice posnamemo iz poslednjega računa samo poglavitne številke. Konec maja so stale reči tako-le: Gotovega deuarja: Srebra: 10.702 : i9 '/„ g. a. v.; v papirju 10.137 : 61 g.; na zastave fpenje) naloženih 53.697 : 87'/^ g.; privatnikom izposojenih 19.712 : 3S g. Razun hiše znaša torej tačas vse zastavljavnično premoženje 94.280 : OG g. Začasni direktor je g. Anton žl. Fabris. Prevzel je premoženje 2. aprila t. 1. Komisarja o prevzetji in izročitvi sta bila gg. Jeglič in Kafol. H koncu bodi še to omenjeno, da 4 petine letnega čistega dobička so deželnini ubozim namenjene , ena petina pa se glavnici pridaja. — Občespoštovani profesor gimnazijsko-humanitatni g. Janez Milharčič je 5. t. m. v Ipavi, kjer je največ stanoval, umrl. Tukaj v mestu je bilo vsem žal, da niso mogli ljubljenemu starčku - duhovnemu očetu znamenitega dela naših izobraženeov-poslednje časti skazati. — V kratkem se bodo začele priprave za gazno svečavo v Gorici. Družba, ki je to delo prevzela je Porler in družniki; inženir: Jut i Quaglia. Ogled po svetu. , Konferencija v Londonu, kamor od 25. aprila ves svet oči obrača, jo do sedaj celo malo opravila. Premirje (ali prestanek vojske), ki je imelo i2. t. m. izteči, je bilo do 26. t. m. podaljšano. Važno na dalje je, da so vsi pooblastenci še precej edinih misli o tem, da to ne gre več, da bi se vse, krvavo pribojevane dežele danskemu kralju nazaj dale. Kar se tiče llolštajna, ni menda dvomiti, da se od Danije popolnoma odtrga, ali rastran Slesviga se ne morejo pooblastenci, ali njih vlade, nič kaj porazumeti; eni hočejo veči,-drugi manjši del odcepiti. Kaj bo potem z odcepljenimi deželami, se tudi še prav ne ve. Napravilo se bode menda posebno samosvojno vojsodslvo; ali kdo mu bo vojvoda, to ni še določeno. Nar veči pravice do nekterih teh dežel ima neki vojvodič (princ) Friderik VIII. Argustenburski, ki se je bil že brž po smrti poprejšnega kralja danskega (15. nov. Iansk. leta) za pravega vojvoda oklical. (Poprej je živel kot privatnik na Pruskem). Ali, ker ima tudi carska rodovina ruska pravice do nekterih izmed omenjenih krajev, iu je te svoje pravice velikovojvodski rodovini oldcnburški prepustila, se bo zdaj tudi ta za novo vojvodstvo poganjala. Šlesvig-Holštajnci bi radi Avgustanburikega imeli; kaj kouferoncija in zlasti Avstrija in Frnsija k temu porečete, so še ne va. Čo se pa v Londonu do 26. t. m., bodi si vsaj o trdnem premirji, ali zaslran odcepljenja šlesviškib dežel in novo dansko, nemške meje no zmenijo, se bo zopet vojska začela in . sicer večidel po morji. — Razun tistili 2 fregat, ki ste se 9. maja pri Ilelgolandu z Danci bile, je prišlo 16. iu 17. maja še 5 družili avstrijskih (naših) ladij v nemško morje; v kratkem so jim pridružijo menda še 3. — Naj novejši novica ki te dni zvonec nosi, je ta, da se snide-la cesarja, naš in ruski, in pa kralj pruski. Naš iu ruski prideta skupaj v Kisingen-u (toplicah na Parskem); s pruskim kraljem pa se snide naš cesar v Karlovih Varih (Karls-bad) na Češkem (Pemskem). S cesarjema iu kraljem pridejo tudi njih prvi ministri. Pogovori, ki jih bodo imeli med sabo vladarji in ministri bojo gotovo važni. — Se nekaj imenitnega se je pretekli mesec v južno-vzliodnem delu Evrope godilo. Zad za našim Er-deljskim (Siebenbiirgen) sto dve od 1. 1859 pod enim dosmrtnim knezom (Gospodarjem) združeni, pa ne popolnoma samosvojni, ampak, kar se uajviši oblasti tiče, Turku podložni deželi, Moldavija m Valahijrt. V teli, kakor v vseh deželah, ki jih ima v Evropi Turk, so že dalj časa važne reči pletejo. Gospodar moldavsko-valaški Aleksander Ivan I. Kuza je imel po kopitu družili dežel svoj državni zbor. Ali v zboru so imeli skor vso moč le boljari (žlahtniki), kterih štejejo 7 (to 8 tavžent družin. Srednjih gospojskih stanov iii tam skor nič; vso obrtnost (industrijo) imajo sploh le judjo v rokah; kmeljo so malo več ko sužni boljarjev, ker nimajo nič., svojega in skor nikakih pravic. Nižji ljudstvo je sirovo in neomikono. Ker je velika gospoda v zboru gospodarjevi vladi v mar--sičeni nagajala, je gospodar Kuza 14. maja t. 1. zbor razpodil, in misli glede' novih volitev za v zbor in tudi v družili zadevah kmetom več pravic podelili, da ne bodo žlahtniki toliko prevagavali. Ukazal je unidan-le vsemu ljudstvu glasovati, ali so mu te prenaredba po volji, ali ne. Kmetje so vriskali, so ve da; le majhno število glasovavcov je dalo lia znanje, da ni zadovoljno s tem, kar knez počinja. 5. t. m. je šel knez v Carigrad k sultanu (turškemu cesarju), da se ž njim zastran teh reči pomeni. Sicer pa je treba vediti, da po moldavsko-valaških postavah 1. 1858 danili, ni imel knez Aleksander pravice storiti, kar je storil. Kakošen kruh bo iz te inoke, bomo videli prihodnjič. — Tam doli, kouec jadranskega (tržaškega) morja jo 7 otokov, ki jim jonski pravimo. Ti otoki, ob greškem firegu ležeči, so bili do sili mat samovlada (republika) pod angležkim varstvom ; zdaj pa, kar je nekaj dni, spadajo h greškemu kraljestvu. — Iz Evrope ~ prestopimo v Ameriko. Da jo v zediujenih državah severne Amerike že 3 leta vojska, smo v tem lis tu že omenili. Od 5. do 12. unega mesca (maja) so bile strašne bilve; po 200 tavžent mož se jo borilo na vsaki strani; mrtvih, ranjenih ali zgubljenih se šteje po 30 - 45 tavžeut na vsaki strani, in vendar ni bilo prave zmage ne tu ne tam. — Cesar mehikaiiski, Maksimilijan, je zdaj že v svoji deželi. 18. ali 20. maja je imel stopiti "(v Vera Kruci) na suho. Sprejemali ga bodo povsod s vehkimi slavuostmi. Popotovanje po morji je bilo srečno. Sicer pa nimamo še gotovih novic o njegovem prihodu v Mehiko. — Slednjič naj povemo še to, da tudi v Afriki so homatije, ki dajajo Francozom še precej opraviti. Francozi imajo namreč v severni Afriki od leta 1S33 10 tavžent [] milj sveta (3 milijone ljudi). Francoske posestva se kličejo Algerija. Proti vzhodu od Algerijeje arabska država Tunis, ktero vladar se kliče bej (beg). Tu se je vnel zoper beja punt, ki sega tudi na Algersko. Arabski rodovi namreč ne morejo trpeli evropskega gospostva, pa tudi pri njih lastnih bejili ne trpijo ničesar, kar po evropskih šegah diši, ali na kake take naprave meri, ki se ž rjih vero ne vjemajo. — Nepričakovani zadržki so vzrok, da je prišel list še le 17. t. m. na svetlo. Vredu. V imena glavnega oclbora, Andrej Jlarailc, odbornik, odgov. vrednik. V Gorici, nal. Palemolli.