Neodvisen političen list | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. \ f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. { Izhaja vsak dan popoldne. j Mesečna naročnina: ? V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | H Uredništvo In npravništvo: Wolfova nlica št. 1/1, Telefon 213. Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini. Št. 230. V Ljubljani, \ soboto 11. oktobra 1924. Leto I. la pravo rešitev. Brez vsakega dvoma je, da se sme sedanja vladna kriza rešiti samo parlamentarnim potom. To tem boli, ker je bila kriza izzvana na nekorekten način in ker je s tem v debati vprašanje osnovnih državljanskih svobodščin. Zato ne sme biti pri obrambi parlamentarnega principa prav nobenega kolebanja, zato mora biti mišljenje vseh državljanov v tem vprašanju enotno. Parlamentarno rešitev pa moramo zahtevati še iz drrugega vzroka. Samo tista rešitev bo obveljala, za katero je večina naroda. Rešitev, za katero je le manjšina skupščine, bo veljala narodu kot nasilna in bo zato nad vse kvarno uplivala na razpoloženje naroda, ker bo povečala nezadovoljstvo. Tega nam je pa ravno v sedanjem trenotku najmanj potreba. Nahajamo se v stadiju vsestranske konsolidacije. Naše gospodarstvo vstaja, naša zunanja trgovina se popravlja, naš dinar raste — ali naj sedaj zgrešena politika vse to poruši? Kadar se pričenja konsolidacija, tedaj je treba pomnožiti število delavcev, tedaj je treba, da vse zagrabi za delo. V časih poprevratnega kaosa je bilo koncem koncev še nekako znosljivo, če je delal samb eden, ker je odtehtalo odsotnost nekaterih to, da se je vršilo delo v eni smeri. Danes pa je položaj drug in danes rabimo vsestranskega dete in na vseh področjih. In tudi v raz-hLhsmereh, ker se s tem dvigne intenzivnost dela. Konsolidacija države zahteva kategorično parlamentarno rešitev krize in ta gospodarski ra2log je zlasti merodajen. Parlamentarno rešitev pa moramo zahtevati tudi zategadelj, ker je to najbolj naravna in najlažja rešitev. Vendar pa tudi vsake parlamentarne rešitve ne moremo pozdravljati, temveč ideal nam mora biti samo ona rešitev, ki utrdi državno misel, ki omogoči, da bo naša vlada v resnici predstaviteljica Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato bi bila slaba in nezaželjena ona rešitev, ki ne bi vsebovala Hrvatov. Naš položaj ni tako ugoden, da bi mogli še nadalje prenašati abstinenco Hrvatov. Ne samo vsled tujine, temveč predvsem vsled tega, kar ne moremo Pogrešati onih tvornih sil. ki jih predstavlja hrvatski narod,, moramo zahtevati, da so v vladi zastopani tudi Hrvati Prepričani smo, da ni težko doseči tozadevno sporazuma z Radičem, samo če je volja dobra. V zadnjem času je Radič znova znatno popustil in v zagrebških listih čitamo, da je izjavil Radič dopisniku »Slovenskega Dennika«, da je v kolikor so tiče države in njene ionne za edinstvo, monarhijo in parlamentarni režim. Dalje je izjavil Radič, da je za monarhijo vsled tega, ker je ta oblika za našo državo najprikladnej-ša. In končno je izjavil Radič, da visoko ceni našega kralja, ker je spoznal da i« demokrat in moderen človek. Te izjave Radiča dokazujejo, da je z njim sporazum mogoč. Jasno pa je, da se mora tudi z druge strani pokazati dobra volja in da se mora odnehati na obeh straneh. Zato mora biti ultimatum, ki je bil stavljen Radiču za njegov vstop v vlado po obliki in po vsebini tak, da ga Radič more sprejeti. Ultimatum mora biti tak, da bo vsa javnost pripisovala Radiču krivdo, če ne bi prišlo do sporazuma. Ultimatum mora vzeti Radiču argument za obnovitev pasivnosti ali stopnjevanje opozicijonalnosti, ne pa mu dati orožje za še učinkovitejšo agitacijo proti Beogradu. Najslabša stran sedanje vlade je, da je v njej tako malo Srbov. To pa predvsem vsled tega, ker je naloga sedanje vlade, da izvede sporazum, ki pa more biti avtoritativen le, če je zanj večina srbskih poslancev. Zato je potrebno, da se sedanja vlada razširi in zato je po našem mnenju najidealnejša rešitev sedanjega položaja ona, ki je vsebovana v imenih Davidovič—Jovanovič—Radič— Korošec. Iz vsake kombinacije pa morajo biti izključeni oni, ki so živeli od hrvatsko-srbskega spora. Za te politike ne sme biti nobene rehabilitacije in nobenega Ultimatum Radiču. Beograd, 10. okt. Vladni krogi prikazujejo položaj takole: Radikali molče in delujejo za kulisami. Javno svojega dela nočejo pokazati, marveč samo čakajo, da bo vlada padla ter da bodo potem brzo nastopili in odigrali svojo vlogo. Jovanovič je pravi radikalni borec v tej situaciji. Vlada pa precizira stanje takole: Danes dospeta' v Beograd Maček in Predavec, ki bosta morala odgovoriti, ali pristaneta na kraljeve pogoje, ki predvidevajo priznanje države in narodnega edinstva ter monarhije. Pogoji obsegajo v celem 6 točk. Ako HRSS pristane na te pogoje, potem se bo izvršila rekonstrukcija vlade in bo nastala normalna situacija. Ako pa HRSS ne bo pristala na pogoje kralja, potem bo moral Davido- vič demisijonirati, kar se lahko zgodi že danes. Glede ostavke vojnega ministra pravijo radikali, da je ta stvar že rešena in da je pii tem tudi »doza« kraljeve politike. Beograd, 10. oktobra. Radikalni krogi poročajo, da so bili HRSS stavljeni sledeči pogoji za vstop v vlado: 1. priznanje monarhije, 2. priznanje vidovdanske ustave, 3. da se HRSS odpove republikanizmu in pacifizmu v vojski, 4. prihod radičevcev v Beograd, 5. politika državnega in narodnega edinstva in 6. HRSS mora v nar. skupščini v posebni deklaraciji demantirati staro politiko in izjaviti, da bo vodila novo politiko sporazuma. Šele potem sme HRSS vstopiti v vlado, Okoli rekonstrukcije vlade. Vlada ostane. — Kralj se strinja s Hadžičem. Beograd, 10. okt. Politični položaj je bil včeraj zelo živ. Vsa pažnja je bila osredotočena na izpopolnitev min. portfeljev. Poleg tega pa je zvečer prišlo na dnevni red znova vprašanje vstopa HRSS v vlado, da bi bila na ta način izvršena rekonstrukcija vlade. Beograd, 10. okt. Včeraj popoldne so se vrstile samo vladne konference druga za drugo. Davidovič je imel daljši sestanek z Nast. Petrovičem in Korošcem. Po tem sestanku je Davidovič izjavil novinarjem, da od daljše avdijence zavisi, ali bo vlada ostala ali ali ne. Davidovič je potem odšel na dvor kjer je ostal do 7.15. Po tej avdijenci je Davidovič izjavil novinarjem, da ni podal ostavke vlade in da ni krize. V predsedništvu vlade je Davidovič poročal o svoji avdijenci pri kralju, da položai ni tako napet, kakor je izgleda-lo. Kralj je izrazil željo, da bi se ob tej priliki tudi rešilo vprašanje vstopa HRSS v vlado, ako v resnici ona ni kriva, česar jo dolže, in naj pokaže svojo nekrivdo z delom. Politični krogi trdijo, da so HRSS stavljeni pogoji, katero mora sprejeti pred svojim vstopom v vlado, na prvem mestu mora HRSS priznati monarhijo. Beograd, 10. okt. Po konferenci vlade je Petrovič izjavil novinarjem, da je položaj za vlado povoljen, ker upa, da bo v najkrajšem času rešeno tudi vprašanje izpopolnitve portfelja voj. ministra in vstopa HRSS v vlado. Davidovič pa je pri odhodu iz pred-sedništva vlade izjavil, da vlada ne bo podala ostavke, pač pa se bo rekonstruirala. Radičeve! v vladi. Petrovič volni minister! Jovanovič vodja radikalne stranke. Beograd, 10. okt. Današnja »Politika« in »Vreme« ugotavljata, da se vlada nahaja v krizi. »Vreme« piše: »Napori Davidoviča, da se vzdrži na površju. Vlada išče izhod iz kritičnega položaja. Poskusi širše rekonstrukcije.« Dalje piše omenjeni list o cepitvi v demokratski stranki, ki se bo po mnenju dobro obveščenih političnih krogov izvedla v najkrajšem času. Iz demokratskega kluba bo izstopil Kosta Timoti-jevič z 8 poslanci in prestopil k samostojnim demokratom. Timotijevič je nezadovoljen s politiko g. Davidoviča in čaka le ugodnega momenta, da svoje dejanje izvrši. Demokratski komentar. Beograd, 10. oktobra. Današnja »Pravda« piše, da je Pašič v nekem pismu odstopil Jovanoviču vodstvo stranke v taki situaciji. Pašičevci to brezpogojno potrjujejo in izjavljajo, da je Jovanovič na to pristal. Po ostavki vojnega ministra pa piše list, da se bo ali izvršila rekonstrukcija vlade ali pa bo nastopila kriza. Sinoči so govorili v radikalnih krogih, da je poleg Ljube Jovanoviča najresnejši kandidat za predsedništvo koncentracijske vlade brez radičevcev in Pribičeviča Marko Trifkovič in da je ta kombinacija neizogibna. Radikali pravijo dalje, da kralj ni hotel sprejeti nobenega od kandidatov za vojnega ministra in da prav tako noče, da bi bil vojni minister civilna oseba. POCETEK POGAJANJ S HRSS. Beograd, 10. oktobra. Danes zjutraj sta prispela v Beograd Maček in Rude Bačinič. Maček je od svoje stranke pooblaščen, da se pogaja v Beogradu za vstop HRSS v vlado. Pogajanja so se že pričela. Maček bo o poteku in rezultatih pogajanj takoj obvestil vodstvo stranke. Iz teh pogajanj bo Maček sprevidel, ali je potrebno, da odpotuje zvečer v Zagreb in obvesti o tem Radiča ali ne. Vendar pa. kakor vse izgleda bo to vprašanje rešeno še v Beogradu na klubski seji HRSS, ker bodo jutri prišli vsi predstavniki HRSS v Beograd. Seveda bodo morali imeti zato prehodno odobrenje od Radiča. SEJA ŠEFOV VLADNIH STRANK. Beograd, 10. okt. V predsedništvu vlade se je vršila dopoldne seja šefov vladnih grup, kateri so prisostvo- prizanašanja, ker bi drugače naraslo samo medsebojno sovraštvo, glavna ovira konsolidacije. Pa še nekaj je treba omeniti. Naj bo rešitev že kakršnakoli, zakon proti korupciji in obtožnice proti bivšim ministrom se ne smejo umakniti. Korupcijo je treba zatreti in zatre se jo samo tedaj, kadar se kaznuje velike krivce in se prelomi z onim znanim pravilom, po katerem so bili kaznovani le majhni,^do-čim se je velike krivce pustilo ubežati. Ko bo prvi bivši minister kaznovan, tedaj bo vzpostavljena morala v državi, šele tedaj se sme zahtevati tudi od revežev poštenost. To je okvir, v katerem je mogoča trajna in dobra rešitev. Samo taka rešitev pa bo tudi v čast svobodoljubnih državljanov in interes naroda je, da dobe tudi ti enkrat državno krmilo v roke. vali Korošec, Spaho, Davidovič, Petrovič, Maček in Marinkovič. Na tej seji so govorili o vstopu HRSS v vlado v smislu sinočnjih zaključkov vlade in pogojev, pod katerimi more HRSS vstopiti v vlado. Pogoji so v največji tajnosti. V kolikor se je moglo doznati, predvidevajo ti pogoji, da HRSS prizna ustavo in monarhijo. To sta najvažnejši točki. Spaho je po konferenci izjavil novinarjem, da vlada ne bo podala ostavke in da kriza ni nastopila. Maček je vse vladne sklepe sprejel. ZEMLJORADNIKI NE VSTOPIJO V VLADO. Beograd, 10. okt. Sinoči sta se sestala Voja Lazič in Davidovič in se razgovarjala o političnem položaju. Davidovič je skušal Laziča pregovoriti, da vstopi v vlado, nakar pa slednji ni pristal. Kajti v tem slučaju, ako bi ra-dičevci vstopili v vlado, bi morali zem-ljoradniki izstopiti iz nje in morda celo preiti v najodločneišo opozicijo. Beograd, 10. oktobra. Ves dan Je vladala v političnih krogih neizvest-nost tako da sedaj ni točno, v čem je stvar. Demokrati trde, da je Davidovič že nesel kralju v podpis ukaze o hne« novunju novih ministrov. Vojni minister bo Nast. Petrovič. V vlado stopita dr Maček in Predavec. Narodna skupščina sklicana. Beograd, 10. oktobra. Danes je predsedstvo skupščine objavilo začetek seje skupščine, ki je sklicana za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Dtv-Iočanje dnevnega reda. Davidovič ponudil Jovanoviču vstop v vlado. Beograd, 10. okt. Politična situacija je bila danes zelo živa. Okoli 9. dop. je Davidovič pozval Ljubo Jovanoviča na sestanek, ki je trajal od 10. do 10.30. Sestanku pripisujejo politični pomen. Politični krogi smatram, da sta politika na sestanku govorila o seji narodne skupščine. Davidovič je izjavil, da ne smatra za potrebno odlaganje sestanka nar. skupščine in je prosil Jovanoviča, naj skliče sejo za jutri. Razen tega je, kakor trdijo, Davidovič ponudil Jovanoviču vstop v vlado z radikali, katerim stop on na čelu. O tem ni hotel dati Jovanovič nobenega odgovora, dokler se o tem ne posvetuje s svojimi prijatelji. Nato je imel Jovanovič v predsedništvu parlamenta daljšo konferenco z Mišo Trifunovičem in ostalimi svojimi prijatelji. ' Petek iugoslovansko-italijanske konference. Benetke, 10. oktobra. Včeraj se je otvorila jugoslovansko - italijanska konferenca. Za italijansko delegacijo so bili navzoči senator Ouartiere. general JBodrero ter poslanec Castelli. Jugoslovansko delegacijo pa so zastopali dr. O. Rybar, Fignater, šilovič in Hačn. Na predlog dr. Rybafa je bil izvoljen za predsednika konference Oaurtiere, ki je v kratkem nagovoru pozdravil udeležence ter izrazil željo, da bi konferenca imela končni uspeh, da utrdi prijateljsko zvezo med Italijo in Jugoslavijo. Rybaf se je zahvalil za gostoljuben sprejem. Sestavile so se takoj podkomisije, v katerih sta zastopani obe državi. Pred za- ključkom je bila na predlog Ouartiereja poslana pozdravna brzojavka jugoslo-venskemu zunanjemu ministru Marinkoviču in Mussoliniju. Italijanski tisk z veseljem pozdravlja konferenco in še posebej povdarja, da bo na ta način že enkrat rešeno vprašanje Reke in Zadra. Ker :e program zelo obsežen, bo trajala konferenca precej dolgo in sicer 4 do 5 tednov. Konferenca nima samo tehničnega, ampak tudi političen značaj. Dalje povdarja jo listi, da je konferenca vsekakor v zvezi s sestankom Marinkovič-Mussolini, ki se bo vršil 21. in 22, t. m. v Benetkah. Razna ugibanja. Beograd, 10. okt. Politični krogi so takoj po Davidovičevi izjavi konsta-tirali. da položaj' za vlado ni tako težak. kakor je bil dopoldne. Dalje trdijo politični krogi, da je kralj pristal na širšo rekonstrukcijo vlade, ki predvideva tudi radikale. Ako vlada ne uspe s svojimi pogoji pri HRSS, potem utegne nastopiti neizogibna kriza vlade. Poleg Stepe Stepanoviča so vladni krogi največ imenovali generala Živkoviča in bo baje še danes podpisan ukaz o njegovem imenovanju. Istočasno pa bo tudi podpisan ukaz o imenovanju ministrov HRSS. PO GairZA 'vstop ADI CEVCEV. Beograd, 10. okt. Današnji dan bo za vlado odločilen. Vladni krogi in vladni tisk ugotavlja, da bo v tem slučaju, ako ne bo prišlo do sporazuma za vstop HRSS v vlado, vlada morala pasti. Prvi pogoj, kolikor se je dosedaj moglo doznati, za sporazum je, da se HRSS odreče republikanizmu, da se odpove pacifistični agitaciji v vojski in da prizna ustavo kot kraljevi zakon. V imenu HRSS Je Maček vse te pogoje sprejel. BOJI S KAČAKL Beograd, 10. okt. Iz Skoplja, Peči in Uroševca poročajo o novi akciji kačakov. Zasledovalni oddelki kačake pridno zasledujejo in je na več mestih že prišlo do bojev, v katerih so imeli kačaki znatne izgube. UBERALCrŠlTpODPIRAJO VLADO. Rim, 10. oktobra. Politični krogi živahno komentirajo izjavo liberalnih ministrov Farrochija in Cassatija na včerajšnji seji min. sveta, da bosta ostala še nadalje v vladi, ker se ne smatrata vezanega na resolucijo, ki je bila sprejeta na lib. kongresu v Livornu. To izjavo pozdravlja celo glavno glasilo liberalcev »Giomale d’ Italia« ter dostavlja, da sta oba ministra dokazala, da ni potrebna cepitev liberalne stranke, ker tudi dnevni red v Livornu pravzaprav ne izključuje sodelovanje s sedanjo vlado. Zdi se, da potemtakem še ne bo tako hitro prišlo do cepitve stranke, zlasti ne, ker so proti cepitvi v«i liberalni listi. ODLOK O DRAGINJSKIH DOKLADAH. Beograd, 10. okt. Pravni minister je podpisal odlok min. sveta, po katerem dobivajo sodni pisarji mesečnih 200 Din draginjskih doklad. Te doklade bodo dobivali baje tudi sodniki ki niso bili vpoštevani v prejšnji na* redbi. ' ioriRa porottla. LJUBLJANSKA BORZA, dne 10. oktobra 1924. VREDNOTE. Delnice: a) Denarni zavocH: Celjska po-sojllnlca den. 208, L). Kred. banka den. 225, blago 233, Merk. banka denar 123, blago 130, Prva hrv. šted. den. 015, Slav. banka blago 98. b) Podjetja: Strojne tov. n llv. blago 375, 2družene papirnice den. 112, blago 125. Založnice Itd. 4H% kom. zad. dež. banke blago 86. PRODUKTI. Deske 1., II., III« franko meja blago 680, hrastovi hlodi 53 mm. 16—30 cm, 2.90 m dolž., franko meja, kol. 1 vag., den. 1250, blago 1258, zaklj., hrastovi plohi 53 mm 15 do 30 cm, 2.60 m dolž. franko meja, kol. 1 vag. den. 1250, blago 1258, zaklj., hrastovi plohi 53 mm 22 do 30 cm, 2.80 m dolž,, franko meja, kol. 1 vag. denar 1250, blago 1258, zaklj., hrastovi plohi 53 mm, 17 do 30 cm 3.0 m dolž. franko meja, kol. 2 vag., den. 1250, blago 1258, zaklj., jesenovi plohi, suhi 20 do 100 milimetrov franko nakl. post., blago 1400, oglje prima, vilam), franko meja. den. 115, drva la. eksportng blago, franko nakl. post., den. 29, pšenica domača franko Lj„ den. 380, pšenica bačka, par. Lj„ blago 425, koruza bačka, par. Lj. blago 330, oves bački par. Lj. blago 320, fižol rlbničan, orig.. franko Lj. blago 320, žol prepeličar, orig.. franko Lj. denar 440, fižol mandalon, orig. franko Lj. den. 350, fižol rjavi, orig., franko Lj. den. 350, laneno seme par. Lj„ den. 685, pšenična moka, bačka, bas. O, sranko Li« blago 615, krompir »roza«, franko nakl. post., kol. 1 vag. den, 125, blago 125 zaklj. Beograd, 10. oktobra. Dunaj 9.85— 9.90, Italija 299-303, London 309 - 312. Neve York 69.25—69.75, Pariz 361—364, Praga 207-208.50. Curih 13.24-13.25. Trst, 10. oktobra. (Predborza.) Beograd 33.40—33.50, London 103.50—103.70, New York 23.05—23.15, Pariz 118.50-119, Praga 68.60—86.80, Curih 444-446. Curih. 10. oktobra. Beograd 7.45— 7.55. Italija 22.60—22.6050. London 23.40— 23.42, Pariz 26.80-26.84, New York 521*0 —522.50, Praga 15.55-15,65. Zborovanje pododborov Narodne radikalne stranke v Ljubljani. Mestni odbor NRS v Ljubljani je sk-cal za sinoči plenarno sejo svojih pododborov, na katero je povabil tudi načelnike pododborov ljubljanske oblasti. Sestanek je otvoril predsednik Mestnega odbora g. dr. Vladimir Ravni h a r, ki je tudi poročal o političnem položaju ter o pripravah za občinske volitve ljubljanske. Poročilu je sledila debata, ki je bila prav zanimiva in živahna. Razprave so se udeležili gg. dr. Zupanič, Blaž Zupanc iz Laškega, Zupan, inž. Šaplja, dr. Ažman, Bratovž, dr. Stare, Planinc, Babnik. Droll, Minkuš in dr. Zbor je odobril dosedanje postopanje Mestnega odbora v zadevi priprav za občinske volitve ljubljanske ter z ozirom na notranji politični položaj sklenil resolucijo: »Narod si želi miru in reda, brezhibne in neoporečne uprave, spoštovanje zakonov, nemotenega zakonodajnega dela v narodni skupščini.- »Večne, večalimanj umetno ali i2 pretirano sebičnih strankarskih koristi vprizoriene krize vznemirjajo narod, slabijo njegovo gospodarsko silo, za- virajo kulturno in socijalno delo ter jemljejo naši državi ugled na zunaj.« »Apeliramo na vodstvo NRS, kot najjačje stranke v parlamentu, da nesebično in v patrijotskem zanosu obrača vso pozornost notranji konsolidaciji države.« »Za temelj delu za konsolidacijo države smatramo bratski sporazum med tremi plemeni našega trojedinega naroda. Vsako drugo sredstvo, da premostimo obstoječe težave, se je izkazalo kot nesposobno, vse druge metode so po dosedanjih izkustvih pogrešne in celoti škodljive. NRS je kot relativno najmočnejša stranka v državi pozvana, da iniciativno proži roko vsem, ki se izrekajo pripravljene za sporazum. Bodimo pri tem širokogrudni in ne oklepajmo se nebistvenosti; ker bistveno je, da ostane naša država, ki je in tudi nosi naslov: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ena nedeljiva celota pod žezlom dinastije Karadjor-djevičev, o vsem drugem pa je mogoča razprava.« Sestanek, ki je bil dobro obiskan ter je bila zlasti zastopana Gorenjska, je predsednik zaključil ob pol 12. uri. Pismo iz Rusije. Da vidijo naši bralci, da smo točno in Sr avilno poročali o Rusiji, priobčujemo v Sledečem pismo, ki smo ga te dni prejeli od prijatelja, bivšega avsJcuitama in vojnega ujetnika in sedaj ruskega državljana iz Rusije. Njegovo pismo je bilo oddano v Moskvi dne 25. septembra in* je priromalo k aam že 6. oktobra. Med drugim piše naš prijatelj: Iz pisem, ki jih dobivam v poslednjem Času iz domovine, posnemam, da se vam vsaj v materialnem pogledu godi dosti boljše ko nam. To potrjujejo tudi pisma Rusinj, ki pišejo iz Jugoslavije svojcem. No, zato pa Vaše politične razmere niso prav nič razveseljive, kot menda sploh nikjer v EvropL Ne vem, v koliko je poslednja reforma, namreč razdeljenje Jugoslavije v štiri pokrajine, zboljšala položaj. Ali le sploh upati, da se plemena, sestavljajoča Jugoslavijo, pomirijo? Mogoče? Jaz skoraj ne bi verjel. Pa mogoče se motim, vsaj nisem bil že deset let doma. Po dolgem zatišju se je pri nas v zadnjih dneh avgusta zopet enkrat izvršil oborožen upor proti sedanji sovjetski vladi. Pa saj si gotovo že sam bral o vstaji v Gruziji. Vstaja je bila silno hitro likvidirana, preje ko v treh dneh in kakor pišejo listi je bilo prebivalstvo skoraj celotno na strani sovjetske vlade in zato je vstaja tudi tako hitro propadla. Druga naša senzacija je bil povratek Savinkova. Bil je obsojen na smrt in potem pomiloščen na desetletno iečo. Kakor Savinkov. tako so šli tudi voditelji gruzinske vstaje v Kanoso. Razlika je samo ta. da ni njim Kanosa nič koristila tn so bili vsi voditelji postreljeni. Prva dva dni se sploh ni poznalo pardona. Šele tretji dan, ko ie bila vstaja že skoraj zatrta, so prenehale smrtne obsodbe. Govori se, da je bilo v vsem ustreljenih preko 400 ljudi. Toda ne samo v Gruziji, tudi drugod so nezadovoljneži poskušali svojo srečo. Njih poskusi pa so bili povsod brezuspešni. Na Daljnem vzhodu je bila odkrita močna monarhistična organizacija. Voditelji so bili aretirani in ustreljeni. Pred kratkim se je vršil v kubanski oblasti velik proces proti drugi monarhistični organizaciji. Od 69 obtožencev je bilo več ko dve tretjini obsojenih na smrt. Sodeč po vsem tem je torej sedanja vlada trdna, lzgleda tudi. da so simpatije naroda na njeni strani. V koliko so te simpatije iskrene, je seveda drugo vprašanje. Jaz živim že dve leti v prav ozkih stikih z delavstvom in sodeč po svojih utisih moram reči, da so simpatije delavstva do sedanje vlade prav tako velike, ko so bile nekoč simpatije delavstva do bivše carske vlade. Ko je izginila stara vlada, so izginile tudi vse simpatije do nje. In bogve če nove simpatije ravno tako hitro; ne I2puhte ko stare. To je seveda le moje osebno mnenje, ki se bo morebiti zdelo Tebi čudno. ki pa sloni na osebnem opazovanju. Nato govori pismo o zunanji politiki in konstatira, da so tuje velesile danes ravno tako proti sovjetski Rusiji, kakor so bile nekdaj. Dogodk na Kitajskem so to zlasti dokazali. V tistem hipu, ko je Anglija pri- znala sovjetsko Rusijo, je na Kitajskem in-trigirala proti RusijL In značilno je tudi to, da je pričel nastopati Lloyd George proti angleško-ruski pogodbi ravno v času, ko se bližajo volitve v angleški parlament. Odločno se je postavila proti sovjetski vladi tudi Amerika. Vse to ni za bodočnost sovjetske Rusije prav nič razveseljivo in morebiti nas čakajo še hujši časi, kakor pa so se začeli z letom 1914. Pa da ne zaidem predaleč v zunanji politiki, naj se povrnem k naši notranji politiki. Kakor Ti je gotovo znano, se je po smirti Ljenina zelo pomnožilo število članov komunistične stranke. V stranko je vstopilo okoli 200.000 članov in šteje danes komunistična stranka okoli pol milijona članov. Ravno tako je silno narasla komunistična mladina, ki ima sedaj preko milijon članov, takozvanih komsomolcev. Istotako so mno-gobrojne čete takozvanih mladih pionirjev, ki so nekaki proletarski skavti Med mladino uživa torej sovjetska vlada sigurne simpatije. Da pa prav oceniš vse te številke je treba povedati, da se je vršil nabor novih članov za časa redukcije ali kakor se to pravi pri nas za časa »sokraščenja štatov«, ko se je vsakdo bal, da izgubi službo. V kolikor morem soditi po osebnih opazovanjih je bil merodajen za vstop v komunistično stranko edinole strah pred redukcijo. Pokornost je bila v ruskem narodu itak od pamtiveka zelo razvita. Grozovite izkušnje gladu v letu 1921-22 so ta strah samo pomnožile. V mestu, kjer prebivam jaz, se je inteligenca do leninskega nabora držala daleč stran od komunistov. Danes je vsa inteligenca organizirana v komunistični stranki in čeprav ni s srcem v stranki, vendar izpolnjuje vse strankarske dolžnosti zelo točno. S tem se pa sedanji vladaTli popolnoma zadovolje. , Nasilje je ostalo v bistvu isto. Izpre-menilo pa se je po svoji obliki. Ce je bilo preje nasilje brutalno, je sedaj rafinirano. V tem oziru je treba omeniti v prvi vrsti razne čistke, ki vse dobro učinkujejo. Zlasti še, ker se raztezajo tudi na sorodnike in prijatelje. Silno dobro se razumejo sovjeti tudi na propagando. Gledališče, kino, predavanja, skratka vse je v službi sovjetske propagande. Ce je mogel reči tujec o Rusiji 17. stoletja, da je to dežela neprestanih poklonov in večnega cerkvenega zvonenja, bi mogel sedaj reči tujec, da je Rusiia dežela večnih manifestacij in demonstracij. No, ene ko druge so čisto goli obredi in drugega nič. Veliko dima in malo ognja. O tem se more prepričati vsak, katerega je usoda zanesla v Rusijo. (Dalje prih.) Kar VI hočete to Je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—-. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donfa, Elzatrg 357, Hrvetska Ogledui&vo med velno. Bes princa loachltna. Naš šef se je vrnil v Pariz in, ukazal vsem, ki so vedeli o tej stvari, naj gredo v bližino prinčevega zapora, da natančno prouče položaj. Toda, ko je pokazal major Anderson tam svoj potni list, bi nam neki preveč natančni francoski častnik kmalu vse pokvaril. Zabranil je Andersonu dohod v one kraje, češ. da inozemci ne smejo v to ozemlje. Poslužiti se je bilo treba zvijače. Stotnik Odeli je bil slučajno prijatelj francoskega ogledniškega šefa in pod pretvezo, da s posebnim veseljem zbira razne žige, izvabil od njega žig, ožigosal nedolžno kos papirja, skrivaj pa Andersonov potni list. Dasi je stotnik nerad varal prijatelja, je bil zdaj v to prisiljen, ker je bilo naravnost nemogoče še nadaljnim osebam zaupati cel načrt. S ponarejenimi papirji se je Anderson naselil v hiši blizu ječe. Toda ujetnika so tako skrbno čuvali, da se je moral major pustiti aretirati in zapreti, da je prišel z ujetnikom v dotiko. »Jaz sem tu po nalogu petorice,« je dejal major princu. »Izpuščen bom kmalu in takrat morate pri svojem večernem sprehodu paziti na možnost bega. Ce me vidite pred vhodom v automobilu, planite tja — potem se nama bo že posrečilo pobegniti.« Potem je major zahteval, naj ga peljejo k poveljujočemu generalu. Pred odhodom pa ie del svojih stvari pustil v zaporu, da bi imel vzrok, vrniti se še enkrat tja. Drugo jutro so odvedli majorja k poveljniku taborišča. Tam je Anderson zahteval naj ga takoj izpuste in govoril o užaljeni časti itd. Izjavil je. da se bo pritožil pri Španskem poslaniku, če mu ne vrnejo svobode. Oeneral je pozval k sebi ogledniškega šefa in ko je ta priznal, da nima nobenih dokazov zoper ujetnika, ga je gene- ral oštel in ukazal, da se Spanca takoj izpusti. General je dobro igral to vlogo, ne da bi sam vedel, zakaj, dočim sta se šef in major komaj vzdržala smeha in bi mu naj-rajše vse povedala. Major je torej odšel po stvari, ki jih je pustil v zaporu. Pri tej pri- liki se je poslovil od ujetnika in mu še enkrat zabičil, naj pazi na dano znamenje. Odslej je stal vsak večer, ob času, ko so se ujetniki sprehajali, blizu zaporov močan avtomobil z veliko zalogo bencina. Par dni pa majorjevi osvoboditvi se je pripeljal stotnik Orcutt pred vhod ujetniškega tabora, baš ko se je princ sprehajal. Stotnik zapeljal prav do praga, pustil motor teči in poslal straže pod neko pretvezo stran. Potem je vstopil major, ki. ie bil doslej skrit, v voz in prijel za krmilo. Princ Joahim je šel baš mimo vrat: major mu je dal znamenje, in princ je planil skozi vrata v voz. Major je obrnil in avtomobil je zdirjal po cesti. Stotnik Orcutt je bil kmalu na vratih da bi ne mogel kdo drugi streljati za njima, potegnil samokres in oddal par strelov v zrak. Ko se je poleglo prvo razburjenje, je maior že izginil s princem v daljavi in ko je poveljnik avtomobilov poslal voz za njima z zasledovalci, sta bila oba begunca skoro že na španski meji. Ko je avtomobil s policijo pripeljal do nekega razpotja, je skrbel stotnik Orcutt za to, da je zavil v smer, kjer ni mogel škodovati. Tako je bilo majorju mogoče, da je nemoten pobegnil s princem. Obšla sta vsa mesta, kjer so bile amerikanske posadke, prišla kmalu do vznožja Pirenejev, skrila avtomobil in peš priromala v Španijo. Petorica je z neizrečenim veseljem pozdravila princa, dočim so majorju izkazali čudežno naklonjenost. Princ se mu je še posebej zahvalil za rešitev in majorja Andersona zvestoba je bila za petorico skalnato trdna. Bil je seveda pripraven mož, da jim preskrbi načrte Li-berty-motorja in major je izjavil, da je pripravljen in da mu to ne bo težko. Ko je princ izvedel da namerava major nazaj v Francijo, ni hotel pustiti svojega »prijatelja«, da bi se podajal zopet v nevarnost. Vendar so končno na prigovarjanje majorja samega sklenili, da mu dado še enkrat priliko, »da se maščuje«. (Dalje prih.) Politične vesti. = Vrnitev češkega zunanjega ministra Beneia. V sredo se je čehoslovaški zunanji minister Beneš vrnil od zasedanja Zveze narodov, po kratkem bivanju v Parizu, v domovino, kjer je bil na meji v Hebu, posebno pa v Plznu in Pragi s slavnostnim navdušenjem sprejet. V Plznu in v Pragi je Beneš pred političnimi zastopniki in ti-sočglavo množico govoril o delu v Ženevi in o smernicah čehoslovaške politike. »Bil sem globoko ginjen, ko je po glasovanju o protokolu stopil k meni neki politik nemške države in mi dejal, da ie naša politika ista, kakor politika našega velikega kralja Jurija s Podebrad in da je to naša tradicija. Mislim, da moramo imeti politiko, ki sega v naših tradicijah od Husitov preko Jurija s Podebrad in preporoda naroda do Masary-ka. To baš je naš ponos. S tem nadaljujemo našo revolucijo v vojnem času.« Minister Beneš se tekom tedna odpelje na grad Topolčiansky, da poroča predsedniku republike o svojem delu. —- Mac Donaldove zadnje besede. Pred glasovanjem nezaupnice vladi in preiskovalnega predloga liberalcev je Mac Donald izjavil, da sprejetje obeh resolucii znači konec vlade. Vlada je veliko storila za ugled in čast dežele in če pade, bo imel narod priliko izreči svojo sodbo, česar posledica bo, da se Mac Donald vrne na svoje mesto. Končno je premier naznanil, da bo vlada takoj podala demisijo, če bodo predlogi sprejeti.« Nato so bili predlogi, kakor sm> poročali, z veliko večino sprejeti. == Razvoj ruske vojne industrije. Sovjetska industrija beleži svoj prvi veliki uspeh. Avlatično podjetje »Ikar« baš končuje prvo serijo težkih letalnih motorjev, ki so zgrajeni izključno iz ruskega materi-jala in z ruskimi sredstvi. Ker so se poskusi s temi motorji nenavadno dobro obnesli, se je pospešila njih produkcija. Letalci so preleteli 8000 metrov visoko gorovje Hindukuš kar pomeni novo ero ruske aviatlke. Vzporedno s tem dogodkom se ustanavljajo lokalne fllijalke takozvanega »Dobrohima«, čigar. stvarnik je Trocki] in ki propagira kemično obrambo države. Član moskovske lokalne organizacije ie slavni ruski kemik prof. Ipatjev. = Skrzynski o ženevskih rezultatih. Poljski zunanji minister je ob priliki svojega povratka iz Ženeve govoril o zbližanju Poljske s Čehoslovaško in izjavil, da se je z zunanjim ministrom dr. Benešem zedinil, da se v najkrajšem času urede vse zadeve med obema državama, posebno kar se tič trgovinske pogodbe in transitne konvencije. Glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov, je Skrzynski dejal, da je poljsko stališče identično s stališčem Franclje. = Novi režim v Španiji. Glasom poročil obstojajo možnosti, da zamenja vlado sedanjega fašistovskega dlrektorija zmerna socijalistična vlada, s Primo di Rivera kot ministrskim predsednikom. Direktorij se je izrazil o zahtevah zmernih socijalistov, da so skoz in skoz simpatične in da ni nikdar oviral socialističnega razvoja. Voditelj socijalistov Besteiro se je vrnil iz Anglije. Pričakuje sc, da se de Rivera priključi narodnim socialistom in postane premier prihodnje vlade. — Udušitev Georgljskega upora. Glasom poročil je caristični upor v Georgiii ruska sovjetska vlada Tesničtro udušlla v treh dneh. Ustreljenih je bilo 320 upornikov. Sovjetska vlada trdi, da je bil upor mišljen kot večja vojaška akcija in da je ideia izšla iz francoskega generalnega štaba. Upor bi naj Izoliral cel Kavkaz proti sovjetski Rusiji. Ker se v Georgiji nahajajo najboljša ležišča mangana in je tam ključ do petrolejskih vrelcev v Baku, postane zmisel upora razumljiv. Prosveta. LJUBLJANSKA DRAMA. »Firma P. B.«. To je pocukran bluf, za lasč privlečen »Dutzendstiick«, obupno lokaliziran, brezvsebinski zos... Igrajo dobro. Lipah, Šest, Šaričeva v lepem tempu drže to neverjetno reč. No, za velesejm... po dobri večerji... —I. »Carjeva nevesta«. Danes zvečer se poje v operi »Carjeva nevesta«. Pri tej predstavi poje prvikrat vlogo Grjaznoja operni pevec-baritonist Cveiič. Predstava se vrši za red B. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V nedeljo, dne 12. oktobra: Kirke. V torek, dne 14. oktobra: Kirke. Mladinska glasbena predavanja. Kons. profesoT Karel Jeraj je priredil pod okriljem Glasbene Matice in Prosvetnega oddelka v lanski koncertni sezoni 15 mladinskih predavanj, ki so uspela nadvse pričakovanje ter našla simpatičen odziv tako pri šolski mladini, za katero so v prvi vrsti namenjena, kakor tudi v naši javnosti. Ta mladinska glasbena predavanja se nadaljujejo tudi v letošnji sezoni in sicer se bo podalo v celi vrsti prireditev glasbo posameznih narodov, v prvi vrsti slovanskih. Prvo tako predavanje se vrši v nedeljo, dne 12. okt. dopoldne ob 11. uri v Filharmonični dvorani in sicer pod naslovom »Poljska glasba«. Uvodno besedo govori prof. Emil Adamič, spored pa izvajata pianistka gdč. Mimi švajgarjeva in operni pevec g. Hugo Z a t h e y. Predavanje, ki je namenjeno Izključno le mladini je brez vstopnine, vsak posetnik si mora kupiti le program, ki se dobiva v Matični knjigarni za 2.50 Din. . Natančni spored priobčim** jutri. O polfski upodabljajoči umetnosti. Ka» Takterističen znak današnjega gibanja poljske upodabljajoče umetnosti je historična retrospektiva. Preteklost ni pozabljena, pač pač žele gotova stremljenja to preteklost zopet oživeti. Nove stavbe, kakor n. pr. kolodvore grade v stilu plemiških gTadov. Iz skoro primitivnega nacijonalizma izvirajo bolje težnje rekonstrukcije, kakor konstrukcije. Vsled tega se mladi umetniki težko uveljavljajo in nimajo še velikega upllva. Tribuna te nove poljske umetnosti, ki se giblje deloma v francoskih, deloma pa 5P* skih in nemških smereh, je v Varšavi izhajajoča revija »Blok«. Od mlajših osebnosti sta priborila svoj izraz in svoja pota le Vladimir Strzeminski, predvsem pa Henrik BerlewL Strzeminski se oslanja na _Male-wiča, vendar v nasprotju ž njim podčrtava ploskev in statičnost v zgradbi podobe. Berle\vi poskuša razviti z kolikor mogoče manjšimi sredstvi čim največ energije. Vrača se k najpriprostejšim elementom, k(naj-priprostejšim oblikam in barvam. Njegova glavna zasluga je v tem, da je ustvaril nekak mehanlstičen sistem, ki izhaja iz industrijske tehnike in ki izpričuje eksaktno funkcijo. Vendar ustvarjajoči proces nikakor ni automatiziran. Nasprotno le dosežena večja svoboda ustvarjanja. O njegovem delu je obširno pisal Aleksander Wat, glavni zastopnik mlade poljske poezije. Mariborska drama. V nedeljo 5. t. m. se je vršila premije« Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, v sredo 8. t. m. pa prva repriza. Nedeljska predstava je bila kot otvoritvena dobro obiskana, ona v sredo pa bolj srednje (red C) Kdo ne pozna te duhovite Cankarjeve satire? Videli smo jo že često, vendar nas še vedno zanima, posebno, če jo inscenira naš Bratina. Iz vse inscenacije in režije odseva Bratinovo globoko umevanje tega sicer težkega dela. zato zasluži polno priznanje in zahvalo. Sam podaja Zlodeja dovršeno do vseh fines, umetniško in plastično. Veliko razumevanje, sposobnosti in talent kažeta obe novi igralki gdč. Kovačičeva In Gabrijelčičeva. Premijere, kjer ie igrala Kovačičeva Jacinto in Gabrijelčičeva eks-peditorico, nisem videl, zato ne vem, v kateri vlogi je katera boljša, vsekakor pa sta v sredo gdč. Gabrijelčičeva kot Jacinta in gdč. Kovačičeva kot ekspeditorica pokazali veliko moči. Tudi g. Železnik je pravilno doumel in zasnoval umetnika Petia — Cankarja. Original Prve vrste je ustvaril g. Kovič iz učitelja Sviligoja, na mestu pa so bili tudi vsi ostali. »Pohujšanje« je dober začetek in če bo naša mariborska drama stala vso sezono na tej višini, bomo lahko res zadovoljni. —r. Razstava Kos, Pirnat, Stlplovšek v Mariboru bo v nedeljo tn prihodnji teden odprta vsak dan nepretrgoma od 9. do 16. ure. Kdor si ie ne more ogledati ob delavnih urah, jo poseti torej lahko preko poldneva. Zikov godalni kvartet Je priredil koncertno turnejo po Španiji. Absolviral Je že dvajset koncertov z velikim uspehom in sijajnimi kritikami. Dne 28. sept. t, 1. le koncertiral v Gtbraltaru. Zveza slov. pevskih zborov založi v kratkem 6 narodnih pesmi katere ie za moški in mešani zbor priredil skladatelj Emil Adamič. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v pondeljek, dne 20. oktobra t. 1. v Gotz-ovi dvoTani v Mariboru koncert umetnih in narodnih jugoslovanskih pesmi. Iz strankarskega življenja. Trbovlje. Dne 5. t. m. se je vrlil pri Volkarju (v društveni sobi) v Trbovljah ožji članski sestanek krajevne organizacije NRS v Trbovljah. Tega sestanka se Je udeležilo nad 30 članov tukajšnje organizacije. To zborovanje je posetil član centrale NRS v Ljubljani gosp. Petrič. Predsednik Je s kratkimi besedami otvoril sestanek, nagla-šal, da je cilj Narodne radikalne stranke delo za dobrobit kmeta, delavca, obrtnika, uradnika in sploh za vse ostalo delovno ljudstvo. NRS je tudi zastopnica zatiranega ljudstva, njen klic Je: Nič za narod brez volje naroda. Po teh uvodnih besedah Je delegat centrale g. Petrič v poljudnem govoru očrtal današrtji politični položaj, stanje NRS v Sloveniji in podal smernice, kako se naj postopa, da se stranka širi in dobi tal med narodom. Njegov podučljiv In zanimiv govor so navzoči s ploskanjem odobravali. Pri debati je dal delegat iz Ljubljane članom razna pojasnila. Ta sestanek je bil nekako predhodnik k večjemu sestanku vsega članstva, kateri se namerava v najkrajšem času sklicati. Obča želja je, da posetiio ta omenjeni sestanek gospodje predstavniki NRS v ljubljanski oblasti Jan Neruda. AngelJtek. »To-le tukaj je torej Platonova šola, angeljček! Tu so navdušeni za idealno republiko — »Ah, kaj zato! Peščeni krožek kakor dlan in štiri ciprese naokrog in tam-le osel! Ce bi bile vsaj marelice!« Zraven je stala v pesku na petah kakor dete. Potem je poskočila in s korakom srne je hitela k bližnjemu drevesu, kjer je rdelo drobno sadje. »Živa, vesela — ljubka je vaša gospa« sem dejal galackemu trgovcu malce bolj glasno, ker je bil poštami gospod že precej gluh, deloma pa zato, da bi gospa še slišala. »O, ona je moj angeljček,« Je odvrnil soprog in zrl s tako prisrčno ljubeznijo, da me je kar stresla njena gorečnost. Zares vabljiv ženski pojav. Oblike Sice rniso bile dovolj okrogle, vendar jih vsekakor ne bom imenoval suhe. Velikost tako-le prava, lasje modrikasto črni in bogati, polt rujava in zdravo cvetoča, poteze južno zostrene, oči — njen pogled ... »oko Azije«, kakor pravi Byronov Mazeppa, toda njegov ifraz... pikantna zavednost evropske žene. Življenja polna dama jfet polna veselja do njega, šele zjutraj sem se seznanil 2 njo, na sprehodu skozi kraljevski park v Atenah. To je edini senčnati kraj v celih modemih Atenah, obenem edini dovolj pripravni kotiček, kjer se človek lahko vmisli v Atene, kakršne si je predstavljal prej, predno jih je videl. Sedeli smo na starem sarkofagu pod iglastim drevjem. Dolgo, svetlozeleno, kakor lasje viseče bodičje je šumelo v lahkotnem vetriču tako čarobno in tako bajno, kakor sen iz najstarejših dob, kakor trkanje na najbolj skrito kamrico našega srca. Gospa je šla s svojim soprogom mimo. Njena razposajenost pri prvem pogledu ni prezrla, da bi bili menda najrajši sami, in Že ji ni dala žilica miru. Hodila in čebljala je okrog nas, nas naenkrat nagovorila, zapletla v pogovor —- potem smo skupaj zajtrkovali in se skupaj peljali ven — Toda že je vesela gospa stekla k peščeni stezici in po tej k izhodu iz Platonovega vrta. Morali smo za njo. Ko smo prišli ven, .je sedela že v voizu in poskakovala, da so pokala peresa. »Ta moja nesreča leze počasi!« je dejala in gledala svojega vstopajočega moža. »Kaj praviš angeljček?« je vprašal soprog. Nekaj je zamrmrala, česar tudi mi ob ropotu voza nismo razumeli. »Zgorim,« ie pričela znova. »San- terica me žge v krvi! Kakor bi bila goreča smola v tem grškem vinu!« Postala je razposajena kakor razvajen otrok. Vse ob cesti ji je bilo v na-potje ali jo je pa razveseljevalo. Z belimi dvjimi oleandri se je prerekala, zakaj imajo tako »grenak duh«, ustrašila se je rože, ki se je spenjala do vrha drevesa, granatovemu cvetju je pošiljala poljube, aloji se je smejala, ko ie tako visoko v nebo ustrelila svoj cvet, z nekega drevesa je utrgala zelen strok in ga pričela pokušati. In za vse je našla pesmico, zdaj vlaško, zdaj turško, francosko, špansko, italijansko in tudi dunajska vierzeilige se je ukradla vmes. Bog ve, koliko jezikov je znala ta gospa, ali pa vsaj poznala pesmi! Njen mož je bil očividno srečen, da je bila tako razigrana. Prijemal jo je za roko, toda predno ji je roko poljubil, jo je zmlrom odtegnila. »Neumna je ta-le moja nesreča, kaj ne?« je dejala in se nagnila k nam. »Toda poleti imam veselje ž njim. Pustila sem si sešiti par vreč iz gaze, in sem rekla, da so proti muskitom. In predno mi da moja nesreča poljubček za lahko noč, imam že glavo v vreči in se mu smejem.« Tedaj se je voz ustavil. Pripeljali smo se v bližino kolodvora k baš izko-cavanemu starogrškemu pokopališču. Naš sprevodnik je pričel gospodu soprogu razlagati. Gospa me je prijela za roko in nadaljevala: »Vi mi nekaj ne verjamete — tako ste me pogledali.« »Saj ni ničesar treba verjeti ali ne-verjeti. Pripovedujte in smejte se, milostna gospa, in jaz se tako rad smejem!« »Ne, moj mož je res moja nesreča!« »Milostna gospa, vaša odkritosrčnost bi mi kmalu dala pravico, da bi vas vprašal, zakaj ste ga pa vzela? »Kaj jaz vem?« »No torej iz ljubezni?« »No, baš!« in zaničljivo se je ozrla na svojega soproga. »Potem pa iz hvaležnosti.« »Niti v glavo mi ni padlo — morda pa vsled tega, ker je tako dolgo hodil za menoj. Moj oče je imel v Šumenu veliko trgovino z žganjem, in nekoč je zgorel s svojim žganjem vred in s hišo. Moj mož je takrat stanoval pri nas, in pričel skrbeti zame — dobro, z žrtvami, to je res. Toda že kot otrok sem se ruvala ž njim, če me je hotel poljubiti. Končno sem ga pa vzela.« »Vsa nesreča je torej menda ta, da nimate otrok.« »Otroke! Nekoč sem tako divje plesala sama s seboj kankan v svoji sobi, da — toda. kaj ni komično, poglejte, na teh nagrobnikih, relief za reliefom — kaj pozdravljajo te figure prihod duš v nebo, ali se sorodniki poslavljajo od mrtvih? Dajejo si roke, »servus«, ha-haha! Te stare Grkinje so bile P» vendarle lepše od današnjih! Prosim vas!« naenkrat se je zdrznila in stopila pred me. »Kakšne narodnosti mislite, da sem!?« Zrla mi je naravnost v oči. »Španka?« »Vi namreč mislite —« in eraanci-pirana gospa je naenkrat zardela do ušes zaradi svojega Pokolenja, »— španska Židinja? Da — starši! — Kam se peljemo jutri?« »Zjutraj nameravamo posetiti Ta-mistoklejev grob.« »Kje je to?« »Prav pri Pireju. Iz pristanišča moramo ven do obmorskega pomola.« »Torej se bodemo peljali s čolnom _ jaz neizrečno rada — zrairom Imam tajno nado, da bo sreča mila in se prevrnemo -4- Poglej!« Krčevito je prijela svojega soproga za roko. »Ako bo sre-ča mila, ti bom jutri rekla tako-le, 90 starogrški navadi .servus’U Soprog je izbuljil oči. »Kaj hočeš, angeljček?« Imel je strašno čuden izraz v obra« zu, kakor bi bil nor. Morda sta bila nora oba F Dnevne vesti. — Povratek prestolonaslednika Petra v Beograd. Včeraj opoldne se je odpeljala kraljica Marija v spremstvu dvorne dame gospe Hadžičeve v Vinkovce, kjer je počakala vlaka, s katerim se vrača prestolonaslednik Peter iz inozemstva v domovino. Z večernim ekspresnim vlakom sta se kraljica in kraljevič vrnila v Beograd, kjer je Prirejalo občinstvo po ulicah prestolonasledniku in kraljici navdušene ovacije. — Izjemoma se strinjamo z »Jutrom«. Minister Sušnik toži »Jutro* radi obrekovanja. »Jutru« ie s tem dana prilika, da Pred sodiščem dokaže, v koliko so njegove trditve pravilne. Do tu je stvar torej popolnoma v redu. Ni pa v redu. da Je minister Sušnik odgovorni urednik »Domoljuba«, ker je nepravilno, da je poslanec odgovorni urednik. Kdor zahteva od drugih zadoščenje, mora biti tudi sam pripravljen dati zadoščenje, ?ato se morajo odgovorni »redniki, ki so poslanci, nehati! — Molčijo. Pred tednom sme objavili ftjavi g. Juvana in g. dr. Ravniharja glede sporazuma naprednih strank pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah, izjavi, ki sta razpršili vsak dvom in ki nepobitno dokazujeta, da je bilo krivično tisto vedno očitanje, češ da je dr. Ravnihar zakrivil, ako ni prišlo do enotnega »naprednega« bloka v Ljubljani. Pričakovali smo, da bo takrat prijela za roko...« Sodnik: »Da, da, na prijazen način — no jezna ste bila, kajneda? — je na tla padla, kajneda?« Obdoiženka: »Ke na travo je padla.« Priča Franca Bavcon, Primorka, žena strojarskega pomočnika: »Ravno na cesto sem prišla, ko jo je prevrnila. Prijela jo je za roko pa na kamne prevrnila...« Obdoženka zahteva zaprisego Bavconove, ki je »podala poprej mesto prisege samo roko«. Bavconova: »Ja, prisega, prisega,« — Priseže. Sodnik: »Kje se je poškodovala?« Priča: »V sklepu, tako, da ima sedaj levo nogo v gipsu. Pregibanje ie bilo boleče.« Sodnik vpraša Metoda Bavcona, ki pa ni bil poleg: »Koliko je stroškov?« Metod Bavcon: »40 dinarjev za kolek na zdravniškem spričevalu, 20 dinarjev za zdravniško spričevalo in 1000 dinarjev za bolečine. — Sedaj bo otrok že 6 tednov v gipsu.« Obdoiženka; »Prosim, da se zaslišijo tudi moje priče, gospod.« Sodnik: »Jih bom tudi zaslišal.« Priča Kocjančič Alojzija: »Jest nism bia zravn.« Sodnik: »Vi, Pavšičeva, zakaj ste pa to pričo »noter dala«?« Obdoiženka: »E. sej en mav je pa že vidva.« Priča: »Ne, nč.« Priča Helena Seiko, vdova državnega uradnika: »Nisem bila navzoča.« Sodnik: »1, zakaj ste pa »noter djala to pričo«?« Obdoiženka: »E, dost ve...« Priča: »Glede slučaja samega prav ničesar!« Prečita se zdravniško spričevalo, iz katerega Izhaja, da je bila poškodba lahka in da obdolženim ne odgovarja za to, da je otrok še danes v gipsu. Sodba: Kriva prestopka po § 432 k. z. — Kazen 24 ur zapora, Metodu Bavconu, očetu poškodovane Zore Ima plačati 40 dinarjev za kolek na zdravniškem spričevalu, 20 dinarjev za zdravnika in 50 dinarjev za bolečine. S tem, kar Bavcon več zahteva, se zavrne na civilnopravno POL ZARADI KOMUNISTIČNE PROPAGANDE se je zagovarjal delavec France Odlazek, delavec v Zagorju ob Savi. Obtožen je, da je v letu 1924 razpečal 89 komadov brošure »Ljenin«. Facit dolgotrajno obravnave je bil ta, da je bil Odlazek obsojen na šest mesecev zapora. Zagovornik dr, Adlešič je prijavil ničnostno pritožbo. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovora? urednik: Železnikar Aleksander. Tiska ^Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Poslano. NA NASLOV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA IN NJEGOVIH ŠTIRIH MINISTROV. Spomladi letos, ob odgoditvi občnega zbora Kmetijske družbe, je Jugoslovanski klub javil takratnemu notranjemu ministru Vujičiču, da so se vršile pri Kmetijski družbi velike nerednosti in da presega primanjkljaj blizu 100 milijonov. Ker se do danes kljub težki obdolžitvi niti enemu takratnih odbornikov ni skrivil las, se danes ponovno obračam na vlado zakona, reaa in pravice s posebnim ozirom na sprejetje zakona o korupciji, da se čimpreje uvede pri Kmetijski družbi preiskava In da se izvrši aretacija vsega, ali vsaj delnega odbora Kmetijske družbe. Pozivam naše štiri slovenske ministre, la takoj intervenirajo pri notranjem ministra Nastasn Petroviču, da odredi preiskavo. Ne bilo bi lepo za klub, ki šteje 21 poslancev, od katerih so sedaj 4 ministri kr. vlade, da bi zamolčal težko izgubo škode v breme Kmetijski družbi in da bi poneverba 100 milijonov ostala nekaznovana ter da bi tako ostal sedanji vladni klub na laži pred javnostjo Apeliram na poljedelskega ministra dr. Kulovca, ki je strokovnjak za povračanje časti, da nemudoma intervenira in da resi čast Kmetijske družbe. Sedaj je za to najprimernejši čas. ko je vladni komisar PB Kmetijski družbi profesor Jarc. Upam, da moj apel ne bo ostal glas vpijočega v Puščavi Ivan Ažman, bivši odbornik Kmetijske družbe. ji 24 Edgar Rite Burroughs T9RZAH0VE ŽIVA L i Mnogo časa in napora je posvetil svojim posestvom jv Uziri; neskončno bogato je bilo delavno polje, ki se je odprlo tam njegovim skoro nadčloveškim silam. Toda boriti se nag in brez orožja s takim orjakom bikovskega vratu, ki je stal pred njim — to {"ga ni navdušilo. Niti v tistih letih, ko je poznal le (džunglo, bi se ne razveselil takega nasprotnika. Toda saj mu ni preostajalo nič drugega, kakor fotiti se besne živali z orožjem, ki mu ga je dala narava1 Za orjakovo ramo je Tarzan opazil glave in rame dvanajstih strašnih sorodnikov pračloveka. ♦Vendar je vedel, da ga cela gruča bržkone ne bo strnjena napadla. Razum človeških opic še ni bil toliko razvit, da bi pojmil pomen gesla: »Vsi proti enemu«. Po drugi strani pa mu je bilo jasno, da 'so že dolgo kraljevale nad temi kraji, ker so bild strahotno mogočne njihove geste in oskaljeno zobovje. Z globokim renčanjem se je zverina vrgla na Tarzana, toda opičji človek se je učil! Ne samo tega, kar se splošnega prime novinca v kraljestvu civilizacije. Poznal je tudi bojne metode, ki živalim džungle niso bile znane. Še pred par leti bi na surovo silo odgovoril tudi on s surovo silo. Zdaj se je naglo umaknil napadajočemu sovražniku. Skok v stran, besna žival za njim in že jo je zadel udarec mogočne desnice njenega človeškega nasprotnika v želodčno stran. Besno rjovenje je zadonelo v odgovor in človeška opica se je skrivljena od bolečine zvalila na tla. Zaman se je skoraj takoj trudila, da bi se spravila zopet na noge... Njen beli nasprotnik je s hitro kretnjo skočil k njej; kakor jastreb se je spustil nanjo in zadnji sledovi površne civilizacije so v hipu zdrknili kakor plašč z ramen angleškega lorda. Naenkrat je oživela v njem v boju s sebi enakim zopet žival iz džungle. Naenkrat je bil zopet Tarzan sin Kale, človeške opice. In njegovi ostri, beli zobje so se zasekali globoko v kosmati sovražnikov vrat. Žila dovodnica! V njegovih prstih se je vzbudilo, da bi se ubranil močnih nohtov in potem so zgrmele pesti kakor kladiva na besnega sovražnika. Naokrog so stali ostali člani plemena v pričakovanju in ne brez nekega gotovega užitka. Godrnjaje so odobravali, kadar so frčale cunje po zraku in utihnili od napetosti in začudenja, ko je skočila orjaška bela opica na hrbet njihovega kralja, ga z napetimi mišicami zgrabila pod pazduho in ga treščila na zaliti hrbet. Opičji kralj je ležal v gosti travi džungle, brez moči, pa naj je Še tako rjovel v obrambo. In kakor je Tarzan takrat pred leti, ko je odšel Iskat bitja svoje vrste in barve, porazil Terkopa, tako je poskusil zdaj isti prijem, ki mu ga je razodel slučaj v takratnem boju. Že mala gruča besnih človeških opic lahko čula rahlo pokanje, ki se je pošastno mešalo s strašnim stokanjem njihovega kralja. Potem je naenkrat zahreščalo, kakor bi divji orkan izdrl iz zemlje še ravnokar trdno in kljubujoče drevo kakor žveplenko. Orjaška glava je klecnila na kosmate prsi. Mišice brez življenja, konec rjovenja... Male prešičje oči gledalcev so neodločno romale od brezgibnega trupla svojega voditelja k beli opici. Tarzan je vstal in stopil v stran. In potem so se pogledi zapičili zopet v postavo njihovega kralja, kakor bi se čudili, da ne skoči pokonci in ne pobije predrznega tujca. Videli so, kako je novinec stopil na tilnik svojega nasprotnika — in ta se ni zmenil. Tarzan je vrgel glavo nazaj in neizrečeno divje se je izdrl iz njegovega grla divji opičji klic. Tedaj so vedeli: kralj je bil mrtev. (Dalje prihodnjič.) Specialist za gorske čevlje in jahalne škornje P. LUKAS, Uubljana. Sv. Petra e. 7. Zavarovalni uradnik, 39 let star z 19-letno prakso, zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine, vešč vseh notranjih, posebno pa zunanjih poslov, bivši vodja podružnice in šef življenske^a oddelka centrale, želi iz osebnih ozirov spremeniti sedanje mesto. Sprejel bi glavno poverjeništvo večje zavarovalnice, ali kako drugo odgovarjajoče mesto. Reference prvovrstne. Nastop 1. januarja 1925, po dogovoru mogoče še preje. Cenjene ponudbe na upravo lista pod uradnik. Dražbeni oblic. Na predlog Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se bo vršila dne 13. oktobra 1924, ob 9. uri na licu mesta prostovoljna dražba izletnega prostora Sokolskega Saveza vlož. štev. 258 in 320 kat. obč. Sv. Petra Predmestje J. del vsled sodne dovolitve Nc I 156/24. Dražba vrši se po parcelnih kosih v štirih oddelkih in znaša izklicna cena za vsak kos v izmerju 9453 m2 236.325 Din. Ponudil se bode tudi ves svet za izklicno ceno po 25 Din za m* ali za 945.300 Din. Vadija je položiti 10% izklicne cene, tedaj za vsak blok po Din 23.640 in za celo zemljišče 94.530 Din v gotovini ali pupilarnih vrednoticah. Prodajalec ima pravico v 8 dneh od draž-b enega roka zaračunjeno najvišjo ponudbo potrditi ali zavrniti. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Natančnejši dražbeni pogoji pri sodnem komisarju dr. Kuharju, Kolodvorska ul. 3. Podpirajte »Jugoslovansko Matico ii NOVOSTI xa damske plašče in žopžce Saalikln, pili. astrahan In krimar priporoča v veliki Izbiri tvrdka A. & E. SKABERNE Mestni trg 10 - LJUBLJANA — Mestni trs 10 •v* • da se stvari, že obdelani jedilni stoli, klubske garniture. fotelji itd., ki so preoblečeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo in pridejo do prvotne barve, ima tvrdka DRAGOTIN PUC tapetnik v Ljubljani Kolodvorska ulica 18 Naznanjal da se nahaja naša podružnica v Mariboru v Gosposki ul. št. 36 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije. Uprava »Narodnega Dnevnika4*. KUPUJTE trgovcih ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku r Najnoaejše knjige O. ZUPANČIČ, Veronika DesenUka, tragedija, str. 185 —- »Splošna knjižnica« štev. 28 — Vaz. Oin 32'—, broš. Din 25'—, finejša izdaja celo platno Din 68'—, pol platno Din 60'—, broš. Din 52'—. luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130*—. F. Erjavec, Brezposelnost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev. 27 — Vez. Din 17*— broi. Din 12*—. L. ANDREJEV, Crne »Splošna knjii.« št. 20 - maske, drama, str. 82 — -Ve*. Din 17—,br. Din 12*— Zahtevajte cenik! E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez. Din 36*—, broš. Din 80*—. IL del (v tisku). L. N. TOLSTOJ, Kreutzerieva sonata, rom. str. 136 »Spl. knji*-« »c 22 — Vez. Din 20, broš. Din 14. J. ZEYER, Gompačl In komurasakl. japonski rom, str. 154. »Spl. knj.« it. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14. A, SIC, Kmečke hlie In njih oprava na Gorenjskem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140. Zahtevajte cenik! »» e—e »e c—JI iz nemškega, italijanskega, francoskega in srbskega Jezika na slovenski in obratno, vsakovrstne korespondeacije sprejme Izurjen korespondent trg. akademik. Cenj. ponudbe pod „Na-tančen" na upravo lista. Trboveljski premos drva, koks angleški premog ftlezijske brikete dobavlja Ilirija is. Kralja Petra trg it. 8. Tel. 220. — Plašilo tudi na obroke. Pristne kranjske klobase izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara renom. tvrdka M, Urbas, Slomškova ul. 13. (Poleg mestne elektrarne.) *C*eCe«»eaCe»CeeCee##e#*eC*^e« Ljubljana Gosposvetska c St. K priporoča svojo bogato zalogo pisalni strojev In „010810“, šivalnih strojev za rodbine In obrt ter voznih koles Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad). Mi zastonj in franho« MALI OGLASI nova, kompletna, jesenova, po-litirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta.__________ z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otroke, Išče mesto upraviteljice tajnice. Ponudbe pod ..Vestnamoč" na upravo Narod. Dnevnik* v Mariboru. Hi sobo nemeblovano v sredini mesta, eventuelno tudi v predmestju išče uradnik za takoj. Ponudbe na upravo lista pod „Mirni dom". imrn se več oseb na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava liste. odstranim brez bolečin. Garancija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatične bolečine. — Športna, živčna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13 priti., M. P. mm. Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK v Ljubljani, Krekov trg 8. Samostojna moli srednje starosti, katera je dobro izurjena v vseh gospodarskih delih išče mesta pri samostojnem gospodu. Šla bi tudi za vzgojiteljico otrokom, kateri so brez matere, ter bi isto vodila gospodinjstvo Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Skrb-na gospodinja". za izdelovanje damskih klobukov. Modni saion za damske klobuke Alojzija Vivod roj. Mozetič, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500-— K Cenjene ponudbe na upr. lista pod ,.Čimpreje“. Jesenski poiiiib moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Hrastov les suh, rezan 4 m dolg, 30 mm debeL 7—8 m3 se po ugodni ceni proda. Natančneje se poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št. 39, p. Ribnica Dolenjsko. Gobe in fižol kupuje Sever a Komp« Ljubljana, Wolfova uL 12. stara 30 let, čedne zunanjosti fn neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25.000 Din V gotovini in lastno opremo se želi čimpreje omožiti, najraje s trgovcem ali gostilničarjem. Vdovec ni Izključen. Le resne in neanonimne ponudbe pod ..Sreča" na upravo lista. srednjo, iščeta dva boljša gospoda. č* 1® mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod ..Mirni" na upravo lista. Kupi se dobro ohranjeno zensko kolo Naslov n« upravo lista pod „Takoj‘‘. neopremljeno če i* mogoče z souporabo kuhinje v mostu ali predmest|u išče mirna družina, Ponudbe pod ..Zadovolj-no*t“ »a ustavo lista. * trgovsko izobražena Išče mest* v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristlnjo ali blagajničarko. Priptavljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod „Pisarniška moč". je dobro idoča kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago . Proda se radi prevzem* drugega dela. Cenjene ponudb« prosim na kavarna BristoL Maribor _________ Najboljši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku!