1 Br^a društvo mladih jesenice zbira sredstva za letovanje otrok ...4 they are here to stay ... ... 8 pripravljenost mladih za uživanje drog ...10 odnos ljudi do homoseksualnosti ...11 pogostost in vsebina spolno obarvanih sanj ...12 razširjenost magičnih in misteričnih pojmovanj ...13 možnosti dogajanja v prostorih mej na kejžarjevi 22 ...14 plakat ... 16 kaj je moč uma? ...18 moč uma ... 19 hoja po žerjavici - nekateri celo zaplešejo ...20 sexxx ... 22 odgovor jeseniškega župana na uvodnik v prejšnji številki ...24 shizofrenija družbe in lažnost optimizma ...25 hokejistka naj bo! ...26 .. modre ... ...26 čez cesto ...28 z nivo po njivi na kamčatko ...29 krona ... 30 rambo jeseničnik ...30 križanka ... 31 m K* ■H ti / IMPPO KUT \ ^ KJJV6 ^ DMJ Društvo mladih Jesenico brcamo: izdajatelj: Društvo mladih Jesenice urednik: Blaž Račič. Članki: Blaž, Mirsad, Sladana, Anita, Tjaša, Iris, Nevresa, Mar0*3- R ^ Nina G., Nina B., Lili, Romana, Branko, Neja, Boris, Miha, Aleš, Gašper. Lektoriranj®- brcafon: o41 557 735 e-pošta: brcabrca@email.si Neja; Pesem: Marko; Fotografije: Blaž, Boris, Jagoda, Mina, Maja, Špela, Romana, tisk: Medium, Zabreznica naklada: 1000 izvodov Izdajo časopisa Brca podpira občina Jesenice. Deisy; Križanka: Boris, junij, 2oo5 > ti prejšnji številki časopisa Brca smo nekaj (tudi ostrih) besed namenili stanju dialoga v občini. Ugotavljali smo, da dialoga ni oziroma daje omejen. Z zapisanim v našem časopisu smo želeli spodbuditi razpravo. Uspeli smo delno. Na naša izzivanja v prejšnji številki seje odzval župna Boris Bregant (njegov odgovor najdete na strani 24), medtem ko svetniki, ki smo jih pozvali naj predstavijo argumente za povišanje sejnin občinskih svetnikov, še vedno molčijo. V uredništvu ugibamo, daje morda naš časopis "premajhna riba' in zato nismo relevantni sogovornik. Če so prejšnji vladi očitali oholost, lahko ravnanje tistih jeseniških svetnikov, ki so izglasovali povišanje sejnin (večina prihaja iz LDS), označimo enako. "Zakaj je prejšnja vlada na volitvah pogorela" so se spraševali številni politični komentatorji in med drugim ugotavljali, daje k temu prispevala tudi njihova oholost. Je podobnost z Jesenicami naključna? Ali pa je to prepoznavna politična drža? Zgodbo o sejninah nadaljujemo na naslednjih straneh, odziv svetnikov pa komentiramo žalostno in neambiciozno. Gospe in gospodje, Jesenice rabijo dialog. Posamezniki moramo svoje ideje dati iz sebe in jih predstaviti okolju. Okolje mora ideje "prežvečiti". Tudi javno. Zato, da bomo sami sebe prepričali v to, da nekaj zmoremo. Bodimo ambiciozni. Brca, na primer, je takšna. Ne boji se ovir. Ali kakor je dejal Nietzche: kar me ne uniči, me naredi močnejšega. To si velja zapomniti. Gremo naprej. Raziskovalna dejavnost je pomembna za pridobitev statusa mestne občine. Pri tem kriteriju so Jesenice zelo "tanke". Raziskovalna dejavnost je razvita le v Acroniju. Ker menimo, daje raziskovalna dejavnost potrebna za spoznavanje pomembnih dejavnikov pri načrtovanju prihodnjih aktivnosti in ker smo prepričani, da bi to dejavnost (kot podporo odločanju) na Jesenicah lahko bolje razvili, tokrat v Brci dajemo več prostora mladim raziskovalcem. Jesenice jih rabijo. Pri tem jih je treba spremljati na njihovi poti. Izgovori, češ da se jih zaradi zakonodaje (kar smo že slišali) na da spremljati, so slabi in neproduktivni. Zato mladim raziskovalcem ponujamo možnost in priložnost. Zato sledite časopisu Brca. iiž Račič Maruša, Boštjan; Plakat: Exturbinar; Naslovnica: Maja Oblikovanje: jamaja; Strip: *# (6 D U X) BISTRO'Jesenice tel.'04/586 43 96 odprto: 9-01 nudimo vam: malice, kosilo, pizze, jedi po naročilu Vso hrano vam dostavimo tudi no dom! KOEBNTAR in PARTNER dna r*a*č‘U*n*o‘v*o*d*s*k*e s*t*o*r*i*t*v*e C. m.Tlta 1, 4270 JESENICE Telefon In fax: 04 584 19 80 e-malh kobentarOg-kabel.sl direktor: DAMJAKA KOBEKTAR mobitel: 041 602 848 društvo mladih jesenice zbira sredstva za letovanje otrok ^ ruštvo mladih Jesenice, ki je izdajatelj U časopisa Brca, je pripravilo projekt, s katerim želimo vsaj nekaterim jeseniškim učencem in njihovim družinam, ki se srečujejo z eksistenčnimi težavami, omogočiti, da se bodo lahko udeležili poletne kolonije na morju ali šole v naravi. V ta namen smo začeli zbirati sredstva, kijih bomo po zaključku akcije, ki bo trajala od aprila do junija, nakazali jeseniškim osnovnim šolam. Z akcijo zbiranja sredstev smo se odzvali na sprejet sklep jeseniškega občinskega sveta, s katerim so si svetniki ob sprejemanju proračuna konec lanskega leta povišali sejnine za 12.497 tolarjev. Ker menimo, da do povišanja sejnin niso upravičeni, smo se odločili izpeljati akcijo, ki jo podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. Zakaj svetniki niso upravičeni do povišanja sejnin? Vsi svetniki skupaj v celotnem mandatu, ki teče že tretje leto (od jeseni 2002), v proceduro niso vložili niti enega samcatega predloga odloka. To pomeni, da svetniki večinoma igrajo po notah, ki jih napiše župan. Svetniki so sicer nekaterim županovim predlogom nasprotovali in jih tudi niso potrdili, to pa je tudi vse kar so dali od sebe. Zato menimo, da svetniki ne zaslužijo povišanja sejnin. Kar pa se tiče sklepa o povišanju sejnin, je treba izpostaviti naslednje: 13 svetnikov (podrobneje so odločitve svetnikov predstavljene na naslednjih straneh) je amandmaju svetniške skupine LDS najprej nasprotovalo (14 svetnikov je bilo za povišanje sejnin), nato pa so ob glasovanju o celotnem proračunu netaktično podprli proračun v celoti in s tem tudi povišanje sejnin. S tem so legitimirali odločitev večine, čeprav so ji sprva nasprotovali. Zato trdimo, da svetniki ne poznajo principov delovanja politične oblasti. To je primer slabega poznavanja politične kulture in postopkov v (demokratičnih) odločevalskih telesih. To je kritika nasprotnikov povišanja sejnin. K sodelovanju pri uresničitvi ideje vabimo vse Jeseničanke in Jeseničane, ki lahko pomagajo po svojih močeh. Svoj prispevek lahko do 20. junija nakažete na transakcijski račun Društva mladih Jesenice številka 05100-8011917703 (odprt pri A Banki Vipa), pri tem pa obvezno navedite sklic 231. Društvo mladih Jesenice še zagotavlja, da bodo vsi podatki o poteku akcije dostopni za vpogled. Na ta način želimo zagotoviti ustrezno transparentnost izvedbe projekta, ki ga bomo podrobneje spremljali v časopisu Brca. Svetniki so se odločili ... Svetnike smo vprašali ali bodo podprli akcijo zbiranja sredstev za letovanje otrok. Zabeležili smo tudi njihove odgovore, ki jih predstavljamo v nadaljevanju: Glasovali povišanje sejnin Jožef Zidar LDS "Bomo, ja." Slavko Humerca LDS "Sem pripravljen, sem. ^'Ni problema." rti o M S Ibrahim Smajič LDS "Ni problema. Ali lahko povišico za vse tri mesece nakažem naenkrat?" Jernej Markež LDS "Ker je akcija vezana na povišanje sejnin, je ne bom podprl." I f k. Matjaž Peskar LDS "Odgovor bo posredovala Katarina Dovžan" Enes Čatak SDAS "Odgovor bo pripravila Katarina Dovžan." Blaž Račič, predsednik DMJ in urednik časopisa Brca Božidar Brudar SDS "Zakaj se vtikate v te stvari in ni druge, ki so hujše? "Ja. Samo hočem imeti dokaz, da bo to res šlo v ta namen." Daniel Klemenc LDS "Mi nismo dobili tiste povišice, ki smo jo zahtevali. Mi bi morali priti na 50.000, smo pa prišli samo na 37.000 tisoč. Ta izračun, ki so ga pripravili na občini, nas je spet prikrajšal. ... če bo to šlo na glasovanje na občinski svet, bom podprl". (Po pojasnilu, da gre za humanitarno akcijo s katero občina) Jesenice nima nobene veze). "To pravi vsak posameznik bi odločal? Noja, jaz se odločam." Marijan Nikolavčič SDS (Dolg premor) "ne vem." (dogovorimo se, da ga pokličemo po telefonu. Ko smo ga poklicali po telefonu, pa je dejal, da:) "Ne." ‘a DRŽI SEDO Valentin Markež LDS "Jaz tudi podpiram to stvar. Sigurno." Roman Savinšek SDS "Zaradi mene lahko. Če bodo vsi ostali, sem jaz tudi zraven." Robert Pesjak SMS "Jaz se odpovem svoji povi-šici za te tri mesece samo, če se odpovejo tisti svetniki, ki so rekli, da se odpovedo vsem sejninam, ki so bili proti povišanju." Seja občinskega sveta 25.11.2004, točka 5: razprava o proračunu (iz zapisnika seje): Franc Šifrer (DeSUS): V kolikor bo predlog amandmaja sprejet, se ne bo več udeleževal sej Občinskega sveta, ker ne namerava poslušati očitkov ljudi v zvezi z višino sejnin. Tomaž Mencinger (ZLSD): V primeru sprejetja predlaganega amandmaja bo sam resno razmislil o tem, ali v takem Občinskem svetu lahko sploh še dela. NEKI Branko Noč LDS O povišanju sejnine zaradi odsotnosti ni glasoval "Odgovor bo posredovala Katarina Dovžan" 4 « Jernej Udir SDS |Jaz bi rad videl kva? Kva je to? Jaz sem že zadnjič rekel kaj podpiram? Jaz podpiram trajen dohodek, ne pa samo enkratno akcijo. ... (čez nekaj dni po telefonu): "V tej obliki akcije ne j podpiramo. Smo pa pripravljeni na kompromis." Katarina Dovžan, SMS - v imenu kluba svetnikov LDS Podpiramo vašo akcijo za pomoč otrokom, ki ne zmorejo stroška letovanja, vendar ne v predlagani obliki. Na naš Klub sporočite imena in naslove ter datum rojstva dveh otrok, katerima bomo plačali stroške poletne ,, kolonije. Otroka bosta lahko letovala prekofck Zveze društev prijateljev mladine Jesenice." brca Glasovali proti povišanju sejnin Andrej Čeme NSi "Jaz bom zase povedal in za kolega (Franca Šifrerja, op B. R.) lahko tudi povem, da midva vsako leto eno celo sejnino dava za društva v domači krajevni skupnosti, tako da bova tole premislila. Ampak zaenkrat beseda ni rečena. (po telefonu 4.4.2005) - bom dal eno mesečno povišico Zoran Kramar ZLSD DRŽI Boris Smolej ZLSD Dobil je le list papirja in takoj plačal položnico - nič besed in hitro dejanje - pohvalno! Ivo Ščavničar ZLSD "Bom podprl." Tomaž Mencinger ZLSD "Jaz absolutno. Da. Matilda Klinar SLS "Jaz se bom v okviru svojega kluba svetnikov posvetovala, iTInačeloma je pa moje stališče za. Borut Žigon samostojni Vera Pintar ZLSD Srečko Noč SNS "Če bodo vsi za to, sem jaz tudi takoj za to." Sicer pa je dejal, da je bajto kupil in je zato "hudič tole. Pet jurjev pa dam takoj. Kar trgajo naj mi pet jurjev ... pet jur- rti U U & o politični kulturi in politični odgovornosti Franc Šifrer DeSUS "Jaz in gospod Černe dajeva za Blejsko Dobravo: za krajevno skupnost sva dala prvič za balinarje prvo sejnino, prvo leto, drugo leto sva dala za pevce, letos bova dala za pevce, drugo leto pa dava za smučarje. In misliva, daje to najin prispevek že en tistih kar vi zdaj zahtevate projektom smo želeli preveriti naslednje: ali so jeseniški občinski svetniki (torej lokalni politiki) politiki s čvrsto hrbtenico ali pa so le "čvekači", ki tedaj ko so vanje uprte novinarske oči, govorijo eno, ko pa se te iste oči umaknejo, govorijo in delajo drugo. Ugotovili smo, da je politična kultura lokalnih politikov bolj ali manj na psu. Predvsem to velja za tiste, ki so najprej glasovali proti povišanju sejnin, nato pa so povišico sejnine brez slabega občutka pobasali v svoj žep, ob tem pa še razlagali kako sami že pomagajo tem in onim ali kako s povišico rešujejo svoje eksistenčne težave. oziroma želite od nas. ... lahko pričakujejo Večino svetnikov smo s projektom prvič seznanili pred začetkom marčne seje ... vendar če bi vsi svetniki dajal to, potem občinskega sveta, tedaj smo jih tudi spraševali ali bodo projekt podprli. Nekateri so bi bil jaz zelo zadovoljen. Bom tudi jaz idejo in projekt podprli, drugi ne. Njihove odgovore smo takrat zabeležili in jih dal." prelili v Brco, ki je zabeležila tudi to, kako so glasovali, kot to, kar so odgovorili na naš poziv in končno tudi to, ali dano besedo tudi dejansko držijo. Tako smo lahko ugotovili, daje večina svojo obljubo požrla, čeprav smo vsem svetnikom po pošti še enkrat poslali natančna pisna navodila kako sodelovati. Izpostaviti je treba še naslednje: vsakega svetnika posebej smo povabili k sodelovanju. Pričakovali smo, da se bo vsak svetnik skladno s svojim prepričanjem odločil ali bo akcijo podprl ali ne. Od vsakega svetnika posebej smo zato pričakovali odgovor. Prav s tem odgovorom bi svetnik tudi sprejel odgovornost za svojo odločitev. Kljub našim pričakovanjem pa svetniki bežijo od odgovornosti, ki jo prenašajo na klub svetnikov. Želeli smo preveriti ali so svetniki osebno odgovorni za tisto, kar počnejo in za tisto, kar govorijo na sejah Marko Zupančič SLS občinskega sveta. Ugotovili smo, da je le nekaj svetnikov takšnih, ki za izrečenimi Po telefonu. Člani svetniškega kluba (člani so besedami in obljubami tudi stojijo. Izgovarjanje, daje odločitev stvar skupine svet-Tilka Klinar, Srečko Noč in Marko Zupančič, op. njjcov jn ne osebna odločitev, pa je prav smešna. Posebej pa nam je žal tistih svet-B.R.) bomo akcijo podprli. Na račun Društva nj]<0Vj kj so kot posamezniki našo akcijo sicer podprli, kot člani svetniškega kluba mladih bo vsak od nas nakazal eno mesečno pa ne veg p;no je torej prepričanje in odločitev posameznika, ki pa jo skupina (s svojevrstno obliko pritiska) lahko izniči. Zato se postavlja naslednje vprašanje: ali imajo svetniki hrbtenico? Na podlagi odgovorov in ravnanj svetnikov lahko rečemo, da so takšni le redki. Očitkom, da naj bi bila akcija podprta s strani katere od političnih opcij, ki so zastopane v občinskem svetu, odločno nasprotujemo, ker ne držijo. Akcija je v celoti zrasla na "zelniku" članov Društva mladih Jesenice oziroma uredništva časopisa Brca. Na podlagi vsega povedanega lahko sklenemo, daje politična kultura v jeseniškem občinskem svetu slabo razvita. Svetniki najprej govorijo eno, nato delajo drugo. Pri tem gre za odgovornost: če nekaj rečeš, potem moraš (kot politik) za tem stati. Če politik ne stoji za izrečenim, je obsojen na politično smrt (to velja ob predpostavki, da se volivci na te stvari dobro spoznajo, kar pa je že vprašanje za novo temo). In če nadaljujemo: ugotovili smo še, da se hkrati svetniki ne spoznajo na procese političnega odločanja in zato potrjujejo odločitve, ki jim dejansko nasprotujejo. In še končno vprašanje: kam nas pelje takšno ravnanje politikov? Se nam obeta kaj dobrega? Zdi se, daje svet ponorel. Ali pa smo nori mi, ki se gremo takšne akcije? Kdo ve. povišico sejnine." Doslej prispevali Roman Savinšek - 25.000 sit Vera Pintar - 37.500 sit Dušan Lavtar - 35.000 sit Ivo Ščavničar - 12.500 sit Boris Smolej - 37.500 sit skupaj: 147.500 sit Br°a PS: Franc Šifrer za svojo izjavo (da "se ne bo več udeleževal sej Občinskega sveta, ker ne namerava poslušati očitkov ljudi v zvezi z višino sejnin") ne stoji. Še vedno - kljub višji sejnini - prihaja na seje sveta. Če je Tomaž Mencinger resno že razmislil ("ali v takem Občinskem svetu lahko sploh še dela") ne vemo, vemo pa, da se sej občinskega sveta še udeležuje. finančno podporo časopisu Brca lahko nakažete na TRR: 05100 - 8011917703; pripis za Brco they are m ktualna vladna ekipa in njihove stran-ke, ki so si 3. oktobra lani zagotovile relativno večino v državnem zboru, so odločene polno izkoristiti (na žalost) nejasen in nedoločen mandat, ki so jim ga podelile volivke in volivci. To se da, če vzamemo pod drobnogled njihova odtakratna dejanja, preprosto in jasno pokazati. Priznati je treba, da smo njihova konkretnejša oblastna dejanja že nestrpno pričakovali, saj se nam vsled njihovega konstantnega izgovarjanja na zapuščino "pretekle vlade" do neke mere že obračalo - češ, le kaj jamrate, saj ste zajahali konja, ki sliši na ime Republika Slovenija, še huje, dobili ste celo pravico, da ga zauzdate, kakor se vam zdi. In če je v prvem trimesečju kazalo, da novi oblastniki povečini le iščejo smetje v dediščini, ki jim jo je predala prejšnja, malo bolj v levo sredino nagnjena oblast, ter da to zapuščino uporabljajo predvsem kot izgovor, so konkretnejša izvršilna dejanja nove neokonzervativne garniture povsem jasno pokazala za kaj jim gre. Gre jim za spreobrnitev dosedanjih politik na številnih področjih, za zagotovitev nadzora nad kulturno-materialnimi resursi tukajšnje družbe ter za ideološko utemeljeno in izvedeno reševanje perečih družbenih problemov. Strateški načrti, ki so jih doslej na različnih ravneh razkrili le v obrisih in po drobcih, kažejo, da za tukajšnjo politično, kulturno in socialno skupnost pripravljajo obdobje velikih transformacij. A ne glede na to, kaj konkretno nam z neoliberalizmom in podobnimi nečloveškimi projekti naphane glave aktualne politične oblasti pripravljajo, se nam zdi pomembneje poudariti ono splošno, obče in skoraj povsem univerzalno, kar nam - marsikdaj tudi nevede - vsakokratni oblastniki, njihove oprode in podaniki vselej kažejo in sporočajo. V ta spisek občosti, ki seveda ni dokončen ali popoln, bi uvrstili naslednje zapike: 1. svet smo ljudje, 2. ljudje smo bitja manipulacije, 3. ljudi je potrebno voditi, najlažje je voditi prestrašene, izstradane in neuke, ter 4. oblast je večna. i 1. Kar Janša in njegovi - seveda po nekaj-mandatnem istovrstnem stilu strank druge provenience - najprej nazorno kažejo, je dejstvo, da so politika, kultura in ekonomija v prvi vrsti Ljudje (seveda v paketu z njihovimi "vrednotami", "kulturo", "ambicijami", "stilom" in "metodami") ter da so vsa ta področja najprej namenjena obvladovanju, nadzorovanju in usmerjanju Ljudi. Seveda je najpomembnejše vprašanje vsake organizacije prav kadrovsko vprašanje, tj. postavljanje konkretnih ljudi na konkretna mesta. Zato oziroma tako je vlada najprej posegla na področje kadrovanja, pri tem pa so marsikje najprej spremenili mehanizme in okvire kadrovanja. Dogradili so sistem postavljanja in odstavljanja ljudi v tako imenovani javni upravi ter se lotili imenovanj državnih pred- stavnikov v vseh organizacijah, kjer imajo to možnost. Na tem mestu zadostuje, da vemo, daje ta proces odprt v bodočnost, da je kadrovanje v principu torej brezkončen proces. 2. Vse te kadrovske premene spremljajo obrazložitve, utemeljitve in rituali, ki pa jih lahko razumemo kot manipulacije. "Nekomunikativnost", "konceptualna nesoglasja", pa tudi "osebni razlogi" in podobne razlage, ki nam jih servirajo kot motive za številne zamenjave so le poskusi prikrivanja preproste resnice: na ta mesta želijo pripeljati svoje ljudi, ljudi katerih horizonti, metode in stil ustrezajo aktualni kliki. Pri teh levitvah se morajo do neke mere opirati na razum, prepričevanje in argumente (vprašanje ali to počnejo zaradi svoje (za)vesti ali pa le zaradi pomiritve prizadetih in podrejenih kljub nekaj tisočletni človeški in nekaj desetletni slovenski zgodovini še vedno nima zadovoljivega odgovora). Zato so se tudi lotili reformiranja "evropsko neprimerljive" javne televizije, zagotovo pa imajo na zalogi še niz posegov v medijsko (torej posredovalno-prepričevalno) krajino tukajšnje družbe. 3. Državne, pa tudi širše politično-ekonom-ske in kulturne strukture, tradicije in institucije sčasoma postajajo vse bolj skrbne, pokroviteljske in očetovske (in zaradi tega tudi vse bolj enoumne, zadušujoče ter odvra-čujoče). Podobno kot nerazgledani starši, dobronamerni humanitarneži ter druge ustanove za blaženje socialnih, medicinskih in materialnih stisk je aktualna vladna garnitura - seveda tudi prejšnja v tem oziru ni bila veliko boljša - prepričana, da mi brez njenega vodstva ne bi znali niti dihati, kaj šele misliti in živeti. Prepričani so, da nas morajo voditi, to pa jim bo lažje uspelo, če nas bodo prej izstradali in prestrašili (na tej točki svoje delo opravljata kadrovanje in npr. makroekonomski predlogi veleumov iz strateškega sveta). Mogoče si celo mislijo, da jim bomo hvaležni, ker nas bo njihova roka kasneje nahranila in njihova široka pleča zaščitila pred neprilikami, ki na nas prežijo v tem divjem svetu, le prej bodo morali zakriti, da so nas ravno oni spravili v strah in revščino, ali pa nas morajo temu ustrezno poneumiti (tu rabijo ustrezne manipulacijske učinke za katere naj skrbi "evropsko primerljivi" medijski sektor pa tudi "šola po meri človeka"). 4. Kadrovski in zakonodajni instrumenti, ki so na voljo institucionaliziranim političnim strukturam, imajo te "lepe" lastnosti, da so izredno vse bolj razprostranjeni in invazivni. In medtem ko vsaj zadnjih petnajst let na vsakem koraku poudarjajo, da se "Država umika", daje vse manj in manj totalitarna in vse bolj samoomejujoča, se dogaja ravno obratno: vse več in več je področij, kamor posega, vse več in večje ravni, kjer ne dovoli svobode, avtonomije in samoorganizacije, pri tem pa se vse bolj navzema značilnosti ter logik Podjetja in celo Trga. Na tem mestu je edina tolažba, da bo ta proces na svojem skra- jnem robu razkril, da je Država vse bolj odveč. Seveda pa ne smemo misliti, da z od-pravljenjem države odpravimo tudi Oblast (oblastni odnos je eden osnovnih obče- in med-človeških odnosov, ob sedanjem stanju duha in materialnih pogojev se oblastno razmerje na žalost še vedno kaže kot pogoj človeškosti). In aktualna ministrska, poslanska, birokratska, menedžerska in znanstvena garnitura, ki zahvaljujoč našemu premieru z vsakim dnem postaja vse bolj "naša", v veliki meri skrbi, da tako tudi ostane. A nenazadnje so tudi aktualni oblastniki le ljudje. Ravno tako umazani, zavistni, pritlehni, pohlepni in objestni kot mi. In zgodovina nezadovoljstev ter uporov jih je primorala, da nam dopustijo, da jih lahko z manipulativnim in napoldemokratičnim načinom zamenjamo z drugimi. Le da smo v dveh, treh krogih zaradi impotence in pok-vaijenosti izbrancev tudi tega sistema vse bolj naveličani. A eno je gotovo: zmagovalci državnozborskih volitev 3. oktobra so tu, da ostanejo. Na nas je, da jih poslušamo, razumevamo, gledamo pod prste in presojamo. Je strah, da nam jih bo ob neprevidnosti izredno težko zamenjati, upravičen? Mirsad BEGIČ brca Znanje je vse pomembnejše. To danes ugotavljajo že na vsakem koraku. Končno - bi lahko rekli - so do svoje besede prišli tudi mladi raziskovalci s Srednje šole Jesenice. Tako kot je že navada, občina Jesenice vsako leto objavi razpis za sofinanciranje izdelave raziskovalnih nalog. Doslej so te raziskovalne naloge, potem ko so bile izdelane, sko- raj brez prave uporabne vrednosti končale na policah občine Jesenice. Ta dela je že začel prekrivati prah. Zato, da opravljeno raziskovalno delo mladih ne bo prezrto, vam na naslednjih štirih straneh ponujamo v branje povzetke štirih raziskovalnih nalog, ki so jih pod mentorstvom mag. Silvane Gasar pripravili dijaki Srednje šole Jesenice. Dodajmo še, da sta se nalogi z naslovom Odnos ljudi do homoseksualnosti in Pogostost in vsebina spolno obarvanih sanj uvrstili med prvih šest na državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bila v Murski Soboti. Glede na to, da sta se na to tekmovanje od skupaj šestih uvrstili kar dve nalogi mladih jeseniških raziskovalcev, daje opravljenemu delu še posebno težo. Blaž Avtorici: Sladana Bjelonič in Anita Korač (Srednja šola Jesenice) Mentor: mag. Silvana Gasar roge tudi v Sloveniji postajajo vse bolj resen problem. Proizvodnja in trgovina z mamili narašča, v porastu pa so tudi vlomi, ropi in kraje s katerimi si skušajo narkomani z pridobiti sredstva za nakup mamil. Trendi v Sloveniji se prav nič več ne razlikujejo od tistih v Evropi in dejstvo je, da tudi pri nas po drogah posegajo vse mlajši. Raziskali smo, kako je s to problematiko v okolju občine Jesenice. Hoteli smo odkrit, kako velik delež mladih je pripravljeni zaužiti neznano drogo, ki jim jo ponuja njihov vrstnik in kje so vzroki za to. Dodatno smo želeli odkriti tudi vpliv placebo efekta oz. kako se vede oseba, ki verjame, da je zaužila drogo z določenim delovanjem, čeprav je v resnici ni. Z eksperimenti smo preizkusili 101 naključno izbranih mladih, večinoma dijakov srednjih šol, najdenih na terenu (na ulici, v lokalih...) občine Jesenice. Raziskovalki sta se pretvarjali, da sta zadrogirani preprodajalki, ki zastonj ponujata drogo. Mladostnika sta spodbujali, da na licu mesta zaužije tabletko droge (v resnici neškodljiv bombonček) ali pa jo vzame s seboj. Če je drogo zaužil, sta še nekaj časa opazovali njegovo vedenje in ga spraševali po počutju. Na koncu sta vsem povedali, da gre za eksperiment, se opravičili za "potegavščino", zagotovili tajnost podatkov in prosili za odgovore na nekaj vprašanj. Rezultati so zaskrbljujoči. Kar 25,7% mladih je na licu mesta zaužilo neznano "drogo" - večine ni bilo treba kaj posebej siliti. Okrog 10% mladih pa je "drogo" hotelo vzeti s seboj. Zelo malo mladih odločno zavrača vsako ponudbo drog in jih to niti najmanj ne zanima. Še daleč manj pa je takih, ki bi do razpečevanja drog imeli tako odklonilno stališče, da bi proti temu na nek način ukrepali (npr. preprodajalca spodili, ga prijavili policiji, zatožili komu ...). Mladi sicer vedo, da z drogami ni dobro imeti opravka, vendar pa v konkretni situaciji pogosto kažejo dokaj nepremišljeno in nespametno vedenje. Od tisti, ki so "drogo" zaužili takoj, se je samo polovica vedla v skladu s sugestijami in pokazala učinek placebo efekta. Mladi torej niso tako zelo naivni in ne podležejo vsaki sugestiji. Po njihovih lastnih izjavah je najpogostejši razlog uživanja drog želja po begu od težav, pritisk vrstnikov in radovednost. Glavni razlog odklanjanja drog ni zavedanje nevarnosti, pač pa naučeno stališče, da "z drogami ni dobro imeti nobenega opravka". Strahovi pred negativnimi posledicami za zdravje, zapleti s policijo ipd, niso tako močni, da bi mlade odvrnili od poskušanja drog. Stališče do drog je tisto, ki v prvi vrsto odloča, ali bo mladostnik neko drogo poskusil ali ne. Pri tem pa to stališče niti ni podkrepljeno z logičnimi razumskimi argumenti, pač pa gre bolj za čustveno sprejemanje tega stališča. pripravljenost mladih za uživanje drog Avtorici: Tjaša Lukežič, Iris Nedelko (Srednja šola Jesenice) Mentor: mag. Silvana Gasar omoseksualnost ni bolezen, niti dušev-iJ. na motnja. Pojavlja se skozi vso zgodovino, v vseh človeških družbah in tudi med živalmi. Med starimi Grki in Rimljani je bila celo slavljena, danes pa je drugače. Družba ima do isto spolne usmerjenosti negativna stališča, zato je veliko homoseksualcev prikritih. Do homoseksualcev so ljudje dokaj netolerantni, nestrpni in nasilni. Do njih gojijo predsodke, nelogičen strah, se izogibajo stikov z njimi in vsemu, kar j e povezano s homoseksualnostjo - temu odnosu pravimo ho-mofobija. Javna anketa je pokazala, da smo Slovenci precej homofobični in homoseksualcem ne priznavamo enakih pravic kot heteroseksualnim parom. Želeli smo odkriti, kakšen odnos do homoseksualnosti imajo ljudje iz našega ožjega okolja, kaj jih pri homoseksualcih najbolj moti in kje so vzroki takega odnosa. Z vprašalnikom smo preizkusili 100 odraslih iz občine Jesenice. Rezultati so pokazali, da ima več kot polovica ljudi dokaj negativen odnos do homoseksualcev, pri čemer je odnos do moških homoseksualcev (gejev) precej bolj odklonile kot do ženskih (lezbijk). To se seveda kaže tudi v njihovem ravnanju. S homoseksualci ljudje ravnajo, kot da so se za- homoseksualcih moti 'V. . več stvari, najbolj pa njihovo vedenje, spol- ^ ^ ^ no nadlegovanje "normalno" usmerjenih, javno izražanje homoseksualnih nag- "i£ o. 1 NA SVETOVNEM SPLETU (preko www.radiotriglav.si), na frekvcencah 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101, 5 MHz in v gorenjskem kabelskem sistemu na 98,3. NAJBOLJ POSLUŠAN REGIONALNI RADIJSKI PROGRAM POSEBNEGA POMENA NA GORENJSKEM ■ ODDAJE ZA MLADE OB PETKIH OB 18. IN 20. URI IN SOBOTAH OB 13. URE ■ GOSPODARSTVO, KULTURA, IZOBRAŽEVANJE, ŠPORT, ZDRAVSTVO NOVICE, OKROGLE MIZE, NAGRADNE UGANKE, BREZPLAČNI OGLASI ] INŠTALACIJE SERVIS, MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV “ELEKTRO” Kuroš Vlado s.p., Blejska Dobrava 68 Tel.: 04 587 43 38, GSM 041 676 873 E-mail: info elektro-kuros.si - www.elektro-kuros.si ELEKTRO VZDRŽEVANJE in INŠTALACIJE, MONTAŽA in SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, TERMOREGULACIJE, OGREVANJE Avtorici: Nina Gregorič, Nina Boksa Mentorica: mag. Silvana Gasar razširjenost magičnih in mističnih pojmovanj sakdanje življenje kaže, da so kljub vsemu napredku znanost ljudje še vedno precej praznoverni in verjamejo v marsikatere pojave, ki jih znanost zanika in proglaša za neumnosti. O tem priča obstoj vedeževalk, čarovnic in raznih dvomljivih "strokovnjakov", ki se s svojo dejavnostjo uspešno preživljajo. Ljudje se pogosto zatekajo k njim po nasvet in usluge, zato ker zares verjamejo v delovanje teh mističnih sil ali pa zato, ker v tem početju najdejo nekaj drugega, kar jih zadovoljuje. Z raziskavo smo želeli odkriti, kako razširjena so med ljudmi različna magična in mistična pojmovanja kot so: verovanja v magijo, duhove, vraže in napovedi prihodnosti. Zanimalo nas je, koliko verjamejo vanje in kako ta praznoverja vplivajo na vedenje ljudi v vsakdanjem življenju. Z vprašalnikom smo preizkusili 100 odraslih oseb srednjih let. Rezultati so pokazali, da večina ljudi vsaj delno verjame v razna mistična in magična vedenje ljudi. Zaradi strahu, da bi v javnosti izpadli nazadnjaški, smešni in primitivni, ljudje izjavljajo, da praznoverjem ne verjamejo, na tihem pa dvomijo. V vedenje se očitno pokaže, da niso povsem prepričani, da so to samo neumnosti. Zato jih raje upoštevajo, kolikor je mogoče, brez da bi se izpostavljali posmehu drugih. Vraže upoštevajo že iz tradicionalnih navad in po načelu "škoditi ne more". Duhov se precej bojijo in se izogibajo tveganju srečanja z duhovi. Kljub močnim dvomom se ljudje zatekajo k raznim napovedim prihodnosti, morda zaradi povečanja občutka varnosti, čustvene razbremenitve, nasveta. Zelo malo ljudi bi se v stiski zateklo k "čarovnici" in jo prosilo za ustrezno uslugo. Kaj takega bi storili predvsem v primeru, če bi posumili, da so žrtev "črne magije". Kljub zatrjevanju, da jim ne verjamejo, ljudje marsikaj storijo zaradi praznoverij. Na ravnanje najbolj vplivajo praznoverja o duhovih, najmanj pa praznoverja o magiji. Ljudje so veliko bolj dovzetni za razna praznoverja kot priznajo. vanja magije primerna za vsak čas in vsako kulturo. Dodatno je delovanje ljudskih vraž veliko lažje preveriti in ovreči kot delovanje magije. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo praznoverja srednje močan vpliv na pojmovanja - kljub razumskim dvomom niso povsem prepričani, da so to samo neumnosti. Skoraj vsak verjame v kako od ljudskih vraž, v duhove pa delno verjame večina. V napovedi prihodnosti sicer verjamejo, vendar pa se zavedajo tudi obstoja mnogih lažnih vedeževalcev. V magijo verjamejo bolj kot v ljudske vraže, saj so mnoge vraže dokaj zastarele, medtem ko so skrivna načela delo- brca Klubski prostor • prosto igranje namiznega tenisa, namiznega nogometa, pikada • turnirji (posamezno namizni tenis in pikado, pari namizni nogomet in pikado) Debatni kotiček • športne in kulturne dejavnosti na Jesenicah in v okolici, rekreacija na Jesenicah in v okolici • socialno, zdravstveno in pravno varstvo • pomoč pri osebnih stiskah in težavah, medosebni odnosi • neformalno izobraževanje • šolske in obšolske dejavnosti • specializirane oblike izobraževanja • štipendiranje, zaposlovanje, stanovanjska vprašanja • mladinski turizem in mobilnost mladih • politične aktivnosti, mednarodno sodelovanje • duhovnost in druga področja PC SOBA • uporaba PCjev za študijske namene (seminarske naloge z možnostjo iskanja inf. na Internetu) « možnosti dogajanja v prostorih MCJ na kejžarjevi 22 Lili Tkalec DVORIŠČE • balinanje (sicer ne s profesionalnimi kroglami), metanje ploščkov... Iščemo mladince in mladinke, ki bi bili sodelavci MCJ -pooblaščeni za vodenje posamezne dejavnosti. MCJ jim nudi osnovno izobraževanje za delo s skupino, srednješolcem se šteje v obvezne izbirne vsebine, vsem ostalim se aktivnost v MCJ vpiše v neformalni indeks NEFIX. Dobrodošle nove - sveže - mladinske ideje, kaj bi še radi počeli, pa nimate kje, ne veste, kako stvar sploh začeti in izpeljati in kam se obrniti po pomoč. 14 brca PA ŠE NEKAJ PREDVIDENIH PROJEKTOV, ki se izvajajo na drugih lokacijah • izobraževanje mladinskih delavcev - začetek v septembru • izobraževanje mentorjev prostovoljcev - začetek v oktobru • dejavnosti s področja preventive - predavanja, delavnice, informativni dnevi, okrogle mize... ob svetovnih dnevih na razne aktualne teme • planinski pohod na Vajnež -25. junij 2005 • likovni tečaj za bodoče študente na likovni akademiji začetek v septembru 2005 • koncerti (junij, december) • risanje grafitov • športno poletje mladih v juliju in avgustu (turnirji v košarki, nogometu, igre v vodi - Ukova) • sejem rabljenih učbenikov -konec avgusta • Narcisne Jesenice - oktober AtuKES Več informacij na www.abanka.sVa ABANKA' www.abanka.si $ abafon SOOČ 33lU9S9f d) JBUiqjniX9 NAREDIL BOM JESENICE SPET LEPE lovek današnjega časa ima veliko skrbi. Služba, družina, zdravje, zasebno življenje. Vsakdanje življenje ga hitro lahko obremeni, preobremenjenost pa seveda vodi v nesproščenost, negativna občutja, neravnovesje in tudi v bolezen. Kako si torej - sodeč po izhodiščni trditvi, da si le sami lahko in znamo - pomagati? Samozdravljenje je proces, ki zagotovo traja kar nekaj časa. Osnovno gonilo tega procesa pa je moč, ki jo vsak od nas nosi v sebi. Imenujemo jo lahko "moč uma". Resje, koncept se sliši zapleteno. In vsak od nas ga razume po svoje. Pa vendar je zadeva bolj preprosta, če se vanjo nekoliko poglobimo. Na obličju Zemlje je najbrž kar nekaj posameznikov, ki učijo o samozdravljenju in predavajo o različnih tehnikah za dosego slednjega. Eden tistih, ki se za obolele ljudi zares zavzema in se trudi običajnim ljudem predstaviti svojo moč zdravljenja (ali uma) kot nekaj, kar vsak od nas lahko razvija in si s tem pomaga, pa je Uri Geller. V knjigi Moja skrita moč uma na prvem mestu izpostavlja samospoznavanje in razumevanje samega sebe. To je pot do sožitja duha in telesa, ki vodi v zdravo in kvalitetno življenje. Na primer vsakodnevne obremenitve in skrbi ljudje jemljemo preresno, ne znamo se od obremenjujočih čustev ali doživetij distancirati v takšni meri, da bi problem spoznali bolj objektivno in ga tako tudi lažje reševali. Tudi sogovornica Darja Guzelj* se je - kot pravi zaradi lastne drugačnosti - pričela usmerjati v samospoznavanje. Uporabila je pot, pravijo, da si ljudje le sami lahko in znamo pomagati. kako? ali drugače: kaj j e moč uma? ki jo priporoča tudi Uri. To je meditacija. Prek meditacije se človek poglobi vase, išče odgovore na svoja vprašanja ali vzroke za svoja početja. Izraz meditacija - enako kot moč uma - se sliši skoraj eksotično, je pa povsem realna in praktična tehnika samo-spoznavanja in torej samozdravljenja. Pri kateri pa je treba vztrajati. Darja je pogovor o moči uma pričela pri "posameznikovi evoluciji". Faze razvoja, ki med seboj niso strogo ločene in potekajo tudi sočasno, so naslednje: najprej fizični razvoj telesa, nato osnovni razvoj čustev, sledi še mentalni razvoj, ki seveda vključuje temeljno prepoznavanje čustev in možnost distanciranja od tistih občutij in doživljajev, ki posamezniku škodijo oziroma mu povzročajo negativne občutke (ali: to je faza, do katere pride skorajda vsak posameznik, lahko ji rečemo odraslost, gre pa pravzaprav za vzpostavitev neke vrste čustvenega obrambnega sistema). Najvišji razvoj po njenem mnenju dosegajo duhovniki, jogiji in drugi, ki so svoje življenje posvetili raziskovanju sebe. Ti potemtakem pridejo tudi do stopnje duhovnosti, so bližje neki popolnosti ali bogu. Vsak torej potuje skozi te faze. Do kam pa pride, je drugo vprašanje. Ki se navezuje na moč uma. Če se namreč človek odloči, da bo razvijal svojo notranjo moč, da bo spoznaval sebe (prek meditacije ali morda tudi kako drugače), da bo sam svoj najboljši zdravnik, ta človek lahko doseže svoj notranji mir in vsakodnevno uporablja svojo moč uma. Uri svojo moč uma uporablja v pozitivne *Darja se v zadnjih letih veliko posveča alternativnim metodam zdravljenja, študira o homeopatiji, naredila je tečaje različnih masaž, svoje znanje in izkušnje pa deli v ravno odprtem masažno-kozmctičncm salonu. namene - torej za samozdravljenje in zdravljenje drugih. Nekateri jo uporabljajo ali razumejo negativno: ponekod so to počeli vrači, drugod šamani, sem spada t.i. vudu, v krščanskem svetu je bila poznana moč duhovnikov nad "grešniki"** in na primer kaznovanje heretikov, ki so bili v resnici vse kaj drugega. Viri o teh rečeh kažejo, da so omenjeni liki imeli obravnavano moč uma, a je bila ali zlorabljena ali so jo sami uporabili v zle namene. Ker so čutili prevlado, oblast nad ljudmi in njihovimi življenji. Posledica zlorab je seveda strah pred ljudmi, ki so notranje, duhovno močni. In ta strah je prisoten še danes. Kot da ne bi vedeli, da moč uma izvira iz notranjosti posameznika in jo v neki meri lahko razvije vsak. In kot da ne vemo, da danes "čarovnik", "vrač" in podobni ne morejo imeti moči nad nekom, če ima moč v sebi on sam. Kljub možnosti negativne uporabe moči uma je za vse boljše, če se jo uporablja pozitivno. Tisti, ki to izvaja, zna dobro pomagati sebi in drugim, tisti, ki moč vidijo, lahko verjamejo vanjo in jo sami razvijajo za pomoč sebi. In ravno to je bistvo - da bi ljudje znali biti sebi najboljši zdravnik. Pa vendar, tudi če je človek sebi že dober zdravnik, če ceni moč pozitivne misli, če živi zdravo življenje, se mu lahko kaj zgodi. Na primer: obisk in običajen pregled pri svojem izbranem splošnem zdravniku ti postreže z diagnozo ene od novodobnih kug. Ne - ali težko-ozdravljiva bolezen. Zakaj? Ob vsej moči uma? Na taka vprašanja navadno ni odgovorov. Enako kot duhovniki ne morejo zagovarjati boga, če vendar naravne katastrofe in lakota prizadenejo tiste, ki so v svetovnem merilu še redki nepokvarjeni, dobri in pristni ljudje; tako tudi Uri ne more razložiti zakaj levkemija pri petletnemu fantiču. Naš drugi sogovornik sicer nima pet let, pa vendar je moški, ki živi zdravo življenje, se veliko giblje, prehranjuje se z domače vzgojeno zelenjavo, ne je mesa, pije veliko čajev (nabranih na Gorenjskih planinah) in zelenjavnih sokov, ne kadi, je skratka moški, partner in oče, ki naj bi po logiki bil zdrav. Ampak, Branko Jensterle je eden tistih, ki so se znašli pred odločitvijo: zaupati medicini ali sebi? Je oboje moč združiti? Je vprašanje "Zakaj...?" sploh smiselno? Odločil se je zaupati svoji moči uma. Misli pozitivno, posluša svoje telo in duha, vendar upošteva tudi napotke zdravnikov. Združuje torej medicino z močjo "samozdravljenja" in trdno verjame, daje na dobri poti. Ker se tudi počuti dobro. O vprašanju, ki se začne z "zakaj", pravi: "nima smisla, da se v to poglabljam. Edino, kar ima smisel, je delovanje v smeri čimprejšnjega ozdravljenja. S čim manj stranskimi učinki". Glede moči uma pa je želel še posvariti: "danes nas življenjski ritem sili v hitrost in pogubo. Naš zrak in okolje onesnažujejo, hrano zastrupljajo: moko in sladkor obarvajo, premnogim živilom dodajajo konzervanse, stabilizatorje in barvila (pa niti sami ne vedo ** kako posamezni E-209 vpliva na človeka, kaj šele, da bi poznali možne posledice kombinacij E-jev)... - vse za to, da bo farmacevtska industrija cvetela. Da bomo bolni, imeli alergije in se zdravili s tableti. To pa je - po mojem - moč množice, negativna moč kolektivnega uma". Uri se v nerazložljivih ali nelogičnih situacijah zateče k različnim metodam zdravljenja. Fizičnih simptomov seveda ne gre ignorirati. Tako poleg medicine priporoča dopolnjevanje z alternativnimi metodami: človek naj se posveča vsem svojim štirim telesom (fizičnemu, mentalnemu, emocionalnemu in spiritualnemu) in jih zdravi na primer z barvno terapijo, homeopatijo, cvetličnimi zdravili, meditacijo, feng shuijem, šiatsu masažo itd. Kaj je torej moč uma? To je moč, ki jo posameznik (za)čuti, ko sam sebe spozn(av)a. Ko razume, zakaj je reagiral na določen način, ko ve, da ga ravno tista situacija privede do občutij veselja in radosti - takrat ve, kako in po kakšni poti lahko naslednjič pride do zastavljenega cilja ali občutij in ve tudi, kako se določeni situaciji izogniti ali se z njo soočiti drugače. Tako in le na tak način si lahko pomagamo sami. Zdravje, zadovoljstvo, prijetno življenje je najlažje dosegljivo, če si z močjo uma "sam svoj zdravnik". moč Branko Jensterle » tr oč uma je lahko pri vsakem posamezni-JL’X ku neznanska in njemu v popolno korist. Vendar je moč kolektivnega in večinskega uma v današnjem svetu pogubna. Živjenje je lepo, saj nam je od boga podarjeno. Bog je celota in mi in vse kar nas obdaja je del te celote. Ne oddaljujmo se od te celote. In bolj bi se morali obračati k bogu in naravi, dokler še je, v taki obliki. Veliki družbeni sistem ne dela za ljudi. Ljudje morajo delati in jesti kar pač hoče sistem in sploh se obnašati kot večina. Jesti, delati, zboleti in najbolje za državo, pred zasluženo upokojitvijo, umreti. Jemo hrano obogateno z konzervansi in barvili, pripravljeno na tradicionalen način z novimi pogrej in pojej načini. Nepotrebno kuhamo in pečemo mrtve živali, ki so zelo verjetno živele bedno življenje z umetno hrano in vitamini in minerali in težkimi kovinami, da bi hitreje in lepše zrasla, saj imajo itak kratko živjlenjsko dobo. Z ljudmi pa ni dosti drugače. Tudi mi nenormalno segamo po že večkrat spremenjeni obliki in barvi živil. Živilom dodajajo barve in umetne stimulanse, ki zagotovo škodijo. Strokovnjaki pravijo, da je vse v dopustnih mejah, ki jih določa nekdo, ki ima od tega korist. Bodite pozorni na deklaracije in opise izdelka. Če gor piše aspartam, ksilitol in kaj podobnega, in je izdelek v plastiko zapakiran, ni pametno kupovati. Več teh imen se ne spomnim, ker takih izdelkov ni pri nas doma. Zelo strupena so tudi čistila, umetne dišave in osvežilci zraka in odganjale! moljev in vsi spreji pod pritiskom. Še več teh strupov pa kmetje posipajo po zemlji in po rastlinah, ki **Cilj prikazovanja neke moči nad njimi je bil seveda strah ali strahospoštovanje, da bi verniki ostali "na pravi strani" in ubogali duhovniške interpretacije (jeznega, ljubosumnega, iz strahu spoštovanega) boga in božjih zapovedi. jih mi kupujemo v trgovinah. Sladkor, čokolada, bela moka, črn kruh, bel brušen riž, kemično in industrijsko predelane, daleč od osnovne oblike živila. Naši pitni vodi, ki naj bi nas očiščevala in odžejala, dodajajo klor, v Rusiji pa fluor. Fluor pa je skoraj v vsaki zobni pasti, tudi v otroški, in še in še je podobnih primerov povsod po svetu. Dodatkov in barvil telo ne rabi, zato jih odlaga v organih in povsod po telesu. Ko pa je mera polna, človek zboli. Bolnišnice pa so polne in zdravniki imajo veliko dela. Ljube duše, zavedajte se, da ti kemični dodatki niso v dobro človeka. So pa v dobro in slabo tistega, ki to odobrava. Zdrav človek rad dela in to je prav lepo in dobro. Hraniti se mora z zdravo in pravo svežo hrano, da bi ostali zdravi in močni. Vem, da je težko danes, ko kamor pogledaš vidiš v glavnem hrano z strupenimi dodatki. Upajmo, da bo vedno več bioloških kmetij in njih izdelkov. Da bi ta živila konkurirala in naposled prevladala v današnjem svetu. Najprej pa bi se moral človek očistiti od znotraj z postom. Prve sledi postenja so zaznamovali že Egipčani 1500 p.n.š. Tibetanci so v 4. stoletju napisali prvo knjigo o zdravljenju z postenjem. Vsi veliki modreci od Lao Ce-ja do Pitagore in Hipokrata so se postili in s tem poleg ponovne vzpostavitve zdravja dosegali tudi večjo moč uma. Tudi Jezus Kristus v svetem pismu priporoča post. Nikoli ni prepozno in vedno je pravi čas za post. Če se boste odločili za post je nujno, da se na to pripravite psihično in fizično in da preberete vsaj tri knjige o postu. S postom bi odpravili ogromno strupov in kemičnih elementov, ki ne sodijo v telo ali pa mu običajno škodijo. Obenem in vedno pa se imejte radi in pazite nase. V času posta se je dobro opazovati in zaupati v občutke, ki jih sporoča telo. Tako tudi po postu jejte bolj lahko in zdravo hrano, saj boste tako svojemu telesu naredili najbolje. Tudi jaz sem zbolel. Deloma tudi zato, ker sem 36 let jedel tako hrano. Morda zaradi vodnega toka, hartmanove mreže in zemelj- skega sevanja ali pa zaradi napetosti daljnovoda v bližini. Verjetno sem zbolel tudi zaradi medsebojnih odnosov in nevzdrževaja prijateljskih vezi. Ali pa zaradi naglega in stresnega življenja na delu in doma. Zbolel sem za rakom na limfnem sistemu. Hodkginov lim-fom. Zdravniki pravijo da ni vzroka za nastanek te bolezni. Vendar vsak zakaj ima svoj zato. Pred dnevi so mi odstranili bezgavko na vratu za preiskave. V štirinajstih dneh naj bi podali končno diagnozo. Vendar, jaz že zdaj, pred terapijo premagujem bolezen s pitjem zelenjavnih sokov Rdeče pese. Korenčka, gomolja Zelene, Črne Redkve in druge zelenjave. Vam rečem, to so res pravi in dobri sokovi. Pijem tudi čaje za ledvice, za kri, Ta-hebo in Žajbelj. Kupil sem si tudi klistir. Lotil pa se bom tudi kure z Aloe vero in če, še ne bo dobro, Breussovo 42 dnevno protirakovo kuro. Skratka do enega cilja vedno pelje več poti. Zelo dobro denejo dolgi sprehodi v naši čudoviti naravi, da človek obdrži dobro kondicijo, da se nadiha z polnimi pljuči zraka in sprosti misli na pašo lepe zdrave in vsemogočne narave. Upam, da se bom izognil obsevanjem in kemoterapiji. Ozdravitev pa sploh ni vprašljiva saj velja, Zdravnik zdravi, Človek pozdravi. Daje to mogoče pa nam dokazuje tudi Jezus Kristus z čudežnim ozdravljenjem verujočih. In vedno več je ozdravljenih po naravni poti. Jaz imam zakaj živeti, še veliko dobrega in lepega je treba narediti. Pozdraviti se in ostati zdrav je stvar vsakega posameznika in njegove moči uma. Branko se r oč uma se kaže na številne načine. Bo-JL JL ris in Maja sta na primer že hodila po žerjavici. Spraševali smo ju, ali je z močjo uma mogoče hoditi po žerjavici. Pravita, da se da. Na vprašanja je večinoma odgovarjal Boris, Maja pa je vsake toliko kaj dodala. Brca: Je bilo težko zbrati pogum in se sprehoditi po žerjavici? Maja: Ne. Boris: Ne. Brca: Zakaj? Maja: Že pred tem sem vedela, da bo vse v redu in da mi bo "zneslo". Boris: Prepustiš se vodenju. Izvedeš vaje, ki sproščajo. Med udeleženci se ustvari posebno zaupanje. Ni potreben le pogum, saj moraš verjeti v moč ognja, ki ti pomaga reševati osebne težave. Je terapevtski in zdravilen. Pogum je potreben za odločitev, da se srečanja udeležiš, ko pa si tam postane namen pomembnejši. Brca: Vaju je kaj peklo? Boris: V bistvu ne peče, saj imaš občutek kot bi hodil po pesku. Če te zapeče to pomeni energetski preboj, a ne pride do opekline. Do energetskega preboja navadno pride na akupunkturnih točkah na podplatih. Te točke kažejo na neravnovesja v določenih delih telesa. Brca: Kako se pripraviš, da sploh lahko greš po žerjavici? Boris: Priprava traja štiri ure. Okoli ognja se zbere 20 do 25 ljudi. Delamo vaje, kijih vodi voditelj Dušan Doblanovič Jimmy. Vaje so namenjene sproščanju telesa, uma in duha. To je priprava na hojo po žerjavici. Brca: Po štirih urah si pripravljen. Kakšni so občutki, je kaj strahu? Maja: Prvič me je bilo strah, drugič tudi. Boris: Na začetku je bilo nekaj dvoma, a ne hoja po žerjavici nekateri celo zaplešejo vem, če je to strah. Po žerjavici se najprej sprehodi voditelj, nato pa mu ostali eden po eden sledimo. Ko stopiš pred žerjavico se najprej pokloniš ognju, pred seboj široko raz-prostreš roke, zapoješ OM, normalno stopiš na žerjavico in po njej hodiš. Žerjavico, ki ima 500 stopinj, kasneje vsak prečka še večkrat, nekateri celo zaplešejo. Preden stopiš na žerjavico na strah sploh ne misliš, enostavno narediš korak. Občutki so prima. Brca: Ali se da opisati občutke med hojo po žerjavici? Boris: Ni izrazitih misli. Počutiš se sproščeno, kot bi ti nekdo ravnokar zmasiral podplate. Vročine ne čutiš, čeprav je zelo vroče. Sicer pa smo ljudje različni in vsak to občuti na svoj način. Prvič ko sem hodil po žerjavici sem se počutil vzneseno. Brca: Kako pa se izpolni namen hoje po žerjavici? Boris: Ko se zakuri grmada vsak udeleženec ognju preda slabe misli ali tegobe (slabo voljo, jezo, maščevalnost, ...), simbolno pa v ogenj vrže list, vejico, cvet ali kaj podobnega. Sicer pa to ni čarovnija. Takojšnjega zdravil- nega fizičnega učinka ni. Maja: Kako pa veš, da ni takoj zdravilnega učinka? Boris: Je pa dobro telesno počutje, si razgiban, predihan, dobro se počutiš. Enkrat smo hodili po žerjavici z dobrimi željami za udeleženko, ki je šla dva dni kasneje na operacijo. Mislim, da ji je pomagalo. Drugič so jo posebej organizirali za fanta, ki je v bolnišnici ležal v komi. Naslednje jutro se je fant prebudil iz kome. Brca: Torej je pomen v dobrih mislih? Je to moč uma? Boris: Ja, sigurno. Brca: Bosta šla še kdaj? Boris: Ja. Maja: Ja, čez nekaj časa gotovo. Brca gledam v prazen nič, mimo mene leti črn ptič, na ulici gledam človeka, ki išče si smeh, išče ga po mojih smeteh. brca 22' zadnjem času so časopise in ostale medije polnili prispevki s skupnim imenovalcem; sex. Najbolj naravna, še kako potrebna in predvsem zasebna stvar vsakega posameznika. Bogaboječi Slovenci pa smo se seveda ustrašili za status globoko moralnega naroda za kakršnega se imamo, in ki, vsaj po mojem mnenju, ni v nasprotju z dejstvom, da tudi mi, Slovenci, seksamo. Najprej smo se zgražali nad škandaloznim dejstvom, da eden od naših poslancev uživa v seksu z različnimi osebami. Vse te osebe seveda ne morejo biti njegove žene (kaj šele možje, saj to pri nas pač ni moralno). Poleg tega je poslanec za dogovarjanje s potencjalnimi sostorilci uporabljal službeni telefon, ki ga plačujejo davkoplačevalci. In nenazadnje, med svojo kampanijo ni niti z besedo omenil svojih nekonvencionalnih spolnih praks. Groza in strah, človek na položaju, spoštovan, "pri kruhu", ki se verjetno tušira vsak dan in je torej na pogled ugleden človek, je ne samo nezvest pač pa tudi pokvaijen, sprijen, verjetno celo nekoliko naiven. Najhuje pa nas je prizadelo dejstvo, da tega nismo vedeli in da smo takega človeka celo volili, mi normalni in moralni ljudje, ki vedno spimo samo s svojimi zakonskimi partnerji in je zatorej prav, da to počno vsi ljudje kar jih je. Kaj nas briga drugačnost. Seksualni škandal št. 2 (baje) pa je zgodba simpatične, po vseh tržnih kriterijih lepe in celo s titulo okronane punce, ki se je odločila, da svoje tržno zanimivo telo nastavi fotoaparatu, brez da bi zakrivala grešne dele telesa ali zanikala svojo seksualnost. In ko se je stvar razvedela, se je, v strahu za svoj ugled, branila v solzah (baje, baje), daje bila v vse skupaj prisiljena. Normalno. Mlada in uspešna, lepa in (baje, baje, baje) pametna punca na kaj takega že ne bi prostovoljno pristala, to se pač ne dela. Svoje intimne dele moramo vendar skrivati in se jih sramovati, kadar se jih dotikamo brez dobrega razloga (dotikanje teh grešnih delov je dovoljeno zaradi higiene volje, a le, če med tem ne mislimo na nič drugega kot na očiščenje, pa še takrat kakšen vzgojen pogovor s seboj ni odveč, ker hudič pač nikoli ne S e XXX počiva) pa je najbolje, če zaprosimo za pomoč kakšnega dobrega psihiatra, pa tudi priporočljivo, da dva dni ne gledamo drugim v oči in pihamo v pojočo travico, dokler ta ne zaigra kakšne Brizgalne brizge, da dokažemo svojo zrelost in (ne)spolno ukročenost. In nato se nam zgodi tretja pregreha, grozota najhujših možnih razsežnosti; učiteljica. In to gola kot ob rojstvu, ko jo je prekrival le izvirni greh in (itak) satanovo zavetje. To bitje izprijeno namreč poučuje otroke, v prostem času pa, ne boste verjeli, sama ne, uživa svojo seksualnost. In to z moškim. To pa sploh ni najhujše. Osebno ji najbolj zamerim, da se tega ne sramuje, ampak se pusti celo fotografirati. Kaj je ni sram! Sama bi od sramu umrla, ona pa popolnoma neprizadeto živi in poučuje v nekem slovenskem (!!!) mestecu in mimo načrtuje poroko. Očitno ni normalna. Očitno je, da potrebuje pomoč. In ker smo Slovenci dobri po srcu, ji oprostimo. Sankcij ne bo trpela. Vsaj uradnih ne, ker je v šoli strokovna in jo imajo otroci radi. Miji oprostimo, mi (trk, trk po naših prsih). Ampak naj drugič kot učiteljica pomisli. Ker otroci bodo trajno prizadeti, ko bodo med na seks namigujočimi reklamami in oglasi, kjer so vsi neprestano nadseksi (razen tisti "prej" in so torej neuspešni, slabi in zreli za odpad), zagledali še svojo seksi učiteljico. Učitelji, starši in ostali "socializatorji namreč niso (ali pa vsaj ne bi smeli biti) seksualna bitja. Bodi seksi in kul. Bodi tisti s podpisom "potem", pazi pa se, če si učitelj ali starš. V tem primeru se lahko samo sramuješ, ker med nogami nosiš spolno orožje. Najbolje bi bilo, če bi izločali kar skozi usta, da ne bi kdo (kaj šele otroci) pomislil, da včasih seksaš brez namena reprodukcije in pri tem ne le užitek nudiš, ampak celo sam uživaš. Le kam gre ta svet. Mediji so se seveda postavili na stran vseh teh žrtev deviantnosti in se odločili, da jih bodo pustili na miru. Seveda takoj, ko bodo o vsem poročali. Nekoliko jih je vznejevoljila le mladenka, ki se je v strahu pred javnim linčem zatekla k laži in si s tem poglobila grob, ki si ga je izkopala že ob misli na seks(ualnost) in fotoaparat v isti sobi. Živimo v času, ko biti seksi pomeni obstajati. Na straneh modnih revij desetletne deklice, nališpane kot za sveto obhajilo, izgledajo odraslo, da, celo seksi. Edina bitja, ki jim je še dovoljeno hoditi okoli brez izraza seks v očeh, so dojenčki. In seveda starčki in starke. Tudi ti na seks ne smejo več pomisliti. Bljak, grdo. Večina jih je res že starih staršev in pri nas se to pač ne spodobi. Smo seksualna bitja, mi, ljudje. Seks obstaja in večina v njem na čisto spodoben način uživa. Imamo pa ljudje probleme z odločitvami. V eno uho kričimo: "Seks je edina prava pot!", v drugega pa trditev zanikamo: "Seks je nekaj zlega, nekaj kar je potrebno skrivati". Ste opazili, da slednje ustreza opisu tistega, kar otrok identificira z Zanimivo. Kako tudi ne; nekaj o čemer se "odrasli" neprestano pogovarjajo, okoli česar se jim vrti življenje, ampak se tega sramujejo in skrivajo in se delajo, da oni pa že ne. Česa se bojimo? Da bo "drugačen" seks uničil družinske vrednote, tradicionalno družino? Vas je tega strah? Ali pa tega, da ste tudi vi že posneli kako vročo v svoji spalnici, pa ste se preveč poistovetili. So tudi vas starši učili, da oni ne seksajo, ker je to grdo, ob besedi seks pa spreminjali barvo od svetle na temno mavrico? Seveda so vam razložili vse o štorkljah in ko ste nekje v drugem razredu osnovne šole v sošolčevi reviji zagledali gole ljudi med seksom, in so vam sošolci razložili, da to počneta tudi vaša starša in da ste tudi vi posledica spolnega akta, ste bili v šoku. Potem ste vse skupaj podrobneje raziskali (si ogledali ves dostopen material) in na koncu pred dejstvo ponosni nase in svojo raziskovalsko žilico postavili starše: "Mami, oči, vem kako sem nastal, sošolec mi je pokazal tisto revijo v kateri ljudje sek-saji in ..." V tistem pa je mama vzkipela: "Kateri sošolec, sigurno tisti z ločenimi starši! Ali pa tisti južnak? Kateri sošolec!!! V šolo bom šla in povedala učiteljici, kakšna šola pa je to, da sploh ne vedo kaj gledajo njihovi učenci. Povej kateri od sošolcev je tako pokvarjen, pa saj to ni normalno ..." Vi pa še vedno niste dobili odgovora na vprašanje, če je to res. In ker vam starši niso razložili kakšna je razlika med tem seksom v revijah in intimnim dejanjem dveh ljudi, ste vse skupaj pač pomešali, zvili v kepo in vrgli v isti koš. Medtem je oče poskril svoje revije še bolj zadaj v omaro, mama pa je nenadoma zgubila veselje do seksa ob dejstvu, da tako nastanejo tudi taki pamži kot ste vi. Potem je sledilo; ne ne, našega so prisilili tisti njegovi pokvarjeni sošolci, naš pa že ni tak, na koncu pa je med luplenjem krompirja na vse skupaj pozabila. Priznajmo, seks je zdrav (razen kadar ni!) in popolnoma normalen akt med dvema (... pri vseh teh spolnih praksah je res težko biti politično korekten) človekoma. Zato sedaj pojdite v kopalnico, poglejte se v ogledalo in si recite: Sem Neja in sem spolno bitje! (vi seveda povejte svoje ime) in če svojih spolnih organov še nikoli niste prijeli v roke "kar tako malo", storite to takoj zatem. Mogoče ste pa prav vi naslednja zvezda novega sex škandala v majhni podalpski državici. brca 23 odgovor jeseniškega župana na uvodnik rj aradi prostorske stiske smo odgovor ne-faJ koliko skrajšali. Celoten županov odgovor lahko zainteresirani dobijo v uredništvu časopisa Brca ali na elektronskem naslovu: hrcabrca @email.si. O očitku, da se udeleži prav vsake veselice: ... "Mnogokrat šele ob taki priliki točno zvemo stvari, ki se sicer težje povedo, še težje pa jih je dati na papir. Osebno sem prepričan, da je druženje z ljudmi različnih potreb, ciljev in aktivnosti najboljši način za dialog. Žal se nam dogaja, da je na teh srečanjih, ki so vedno javna, premalo prisotnih. Strinjam se z oceno, "da na Jesenicah rabimo dialog kot riba vodo", da pa manjka tistih, ki bi izkoristili vsako priliko priti do vode, ki je ves čas pan, bi rešitve sigurno ne bile najboljše." O odnosu do znan ja in mladih: ... "Osebno sem globoko prepričan, da je ena naj večjih zavor za razvoj Jesenic premalo znanja. Preveč je občanov, tudi mladih, z nedokončano srednjo šolo in brez iskanja možnosti, da bi ob bogati ponudbi izbrali tisto smer, ki bi jim omogočala predvsem boljši kos kruha in ustrezno zaposlitev. Jesenice so z 22.000 prebivalci premajhna družba, da bi lahko sama tvorila celoten razvojni in življenjski cikel.... Tako je povsod na svetu in pri nas ne more biti drugače. Tisti, ki pozorno spremljajo zaposlitvena gibanja in potrebe, so lahko opazili, da se Jesenicam bliža nenavadna kriza. ... V Acroniju, ki je eno od učinkovitejših podjetij v Sloveniji, bo v naslednjih letih prišlo do menjave generacij. ... Toda potrebovali bodo delavce s tehničnimi poklici - strojne, elektro, metalurške in drugih tehničnih vej. Podjetje celo razmišlja o tem, da bo posamezne strokovnjake moralo iskati v drugih državah. Podobna slika je tudi pri tistih zainteresiranih podjetjih, ki bi na Jesenicah želeli začeti neko novo dejavnost. Tudi ti že sprašujejo, ali lahko zagotovimo tehnično usposobljen kader - tudi s poklicno izobrazbo pa vse do inženirjev. Ko rečem mladim odličnjakom, naj še na- doka opažni eksperti DOKA Slovenija opažna tehnologija d.o.o. Spodnji Plavž 14d 4270 Jesenice tel: 04 5834 400, fax: 04 5834 403 e-mail: slovenija@doka.com DOKA Slovenija d.o.o. je hčerinsko podjetje avstrijskega koncerna, ki v svojih podružnicah in zastopstvih v številnih svetovnih državah zaposluje cca 5000 ljudi. Naše poslovanje obsega: • pripravo projekta oz. opažnega načrta • izbiro optimalne specifikacije glede na značilnosti gradbišča, • eventuelno predmontažo zahtevnih delov opaža, • točno in zanesljivo dobavo naročenih (najem ali prodaja) količin ter • inštruktažo na gradbišču • servisiranje in čiščenje opreme po vračilu Kvalitetno izdelani in visoko tehnološko razviti opaži Doka zagotavljajo krajše roke, nižje stroške in visoko kvaliteto gradnje. na razpolago. Strinjam se tudi, da bi odgovori na postavljena vprašanja služili kot dobra oblika pojasnjevanja. Ne strinjam pa se z mnenjem, da če ne odgovarja župan, to pomeni problem za druge sogovornike, oz. če prav pre-čitam vprašanje, naj bi to pomenilo, da tudi oni zaradi tega ne sodelujejo v dialogu. Če bi sodelovalo več drugih, potem bi se oblikovala neka osnova, ki bi lahko postala tudi predmet razprav na nivojih, kijih pokriva župan in občinska uprava, lahko bi služila za pripravo razvojnih dokumentov, pripravo letnega načrta ali pa iskanje najboljše variante za rešitev problema, ki ga morda vsi skupaj niti dobro ne poznamo. Če bi o vsem tem moral razmišljati in komentirati predvsem in samo žu- v prejšnji številki prej nabirajo znanje in se z njim vrnejo na Jesenice, mislim ravno na te po-p trebe. Prepričan pa sem, da bo daljše obdobje uspešnih poslovnih let omogočilo tudi začetek dejavnosti, kijih danes še ni. Ugotovitev, da županove besede ne pomenijo prav dosti, verjetno leti r na druge profile znanj, ki -______jih na Jesenicah v tem trenutku ne iščemo. Mnogokrat gre za administrativna znanja, ki bodo vedno bolj iskana v središčih, pa naj bodo to regijska ali državna. Tisti, ki se bodo odločali za take poklice, se bodo verjetno tudi že odločali za življenje v enem do središč ali celo v drugih državah. Menim, daje tudi to povsem normalno in da ima vsak pravico, da si izbere pot, ki mu bo dajala največ zadovoljstva v kraju, kjer bo lahko uresničil svoje ambicije. Zato se tudi ne strinjam z opozorilom, "da naj mladi ne nasedajo obljubam politikov, ki se edino radi kitijo s tujim perjem, medtem ko istočasno ne znajo poskrbeti za podobo svojega malo širšega dvorišča". Verjetno je res treba o teh stvareh spregovoriti tako z vodstvi šol, učenci in njihovimi starši. Prav gotovo je prav, da župan situacijo kar se da dobro pozna. Pa sva zopet pri tem, da je koristno, če je čimveč prisoten v vseh oblikah dogajanja v kraju. Trenutno se intenzivno ukvarjamo z analizo možnosti ustanovitve Visoke zdravstvene šole na Jesenicah. Ob tem, ko iščemo prostorske možnosti, izbiramo predavatelje, poskušamo tudi preveriti interes za te poklice. Brez sodelovanja z mladimi in starši, se bojim, da lahko ponovno pridemo v enako situacijo kot pri strojni šoli, zato bo zanimivo spremljati odgovore na ta razmišljanja, zelo koristno pa bi bilo, če bi bili v odgovorih čimbolj konkretni." Župan Boris BREGANT, univ. dipl. inž. str m r erealno vzdušje optimizma nam 'uravnava' želja po miru, dejanja pa večini ljudi še vedno dirigirata strah in pohlep... VSAKDO, KI LE za hip preneha drveti za izplenom ali užitkom ali pomembnostjo in se iz 'sledilca nebes' spremeni v 'opazovalca dogajanja', lahko opazi, kako večina ljudi danes še vedno in celo vse bolj optimistično verjame v lepšo prihodnost, čeprav se medsebojni odnosi v družbi, paradoksalno, vse bolj in bolj zaostrujejo. Zakaj? Ker ljudje v globini vsi po vrsti hrepenimo po miru, po zaupljivem, prijaznem, nenadzorovanem, neprestraše-nem vzdušju neobremenjenosti, ki ga prinaša prijateljski odnos in sodelujoče vzdušje, v katerem ni tekmovanja in poniževanja? A na drugi strani? Prestrašen pred 'grabežljiv-cem tam zunaj', premnogi optimist kot tudi pesimist, stoik gSESSLu*-ali hedonist še vedno le panično gradi 'varnost' le zase. Vsak sebično zase zbira čim več. Pa če se tega zavedamo ali ne. A dejstva kažejo resnico. Kolikokrat pustimo (denar) drugim, kadar (ga) lahko vzamemo sami? Nerealno vzdušje optimizma nam 'uravnava' želja po miru, modrosti, ljubezni, dejanja pa nam. večini ljudi, še vedno narekujeta strah in pohlep. Politiki v takoimenovanih demokracijah zato po eni strani morajo volivcem obljubljati svetovni mir in boljši, varnejši, bogatejši jutri in v ljudeh vzbujati nerealni optimizem (drugače, vsaj tako mislijo, bi ne bili izvoljeni!), a hkrati, vsi lahko opazimo, vse izvoljene vlade kot tudi korporacije, ki današnjim 'vrhunskim' politikom večinoma dajejo 'volilno podporo' oziroma denar za volilni boj, in jim zato polagajo besede na usta, paradoksalno sanjajo darvinistične sanje o zmagi, širitvi, povečevanju svojega 'imperija' in o dominaciji, ter vlagajo enormne količine energije in denarja v priprave na novo kolonizacijo, na mesto blagostanja, bomo vojno in pomanjkanje tudi želi. Govorimo torej eno, počnemo nekaj drugega? Smo svoje shizofrenije zavestni? Optimist je človek, ki 'se farba' da bo bolje, a sem za to nebi naredil nič. Pričakuje, da bodo drugi namesto njega... Stoik je človek, ki govori: 'Vojne so zmerom bile in vojne zmerom bodo!' Stoiki vsako norost 'betonirajo' v 'večnost' in ne dopuščajo nobene spremembe... Pesimist je človek, ki je bil obupal nad svetom in nad seboj. Realist je človek, ki tako optimizem kot stoicizem kot pesimizem vidi kot bolezen duha - nerealnost, ki vodi v pasivnost in dopušča vojno. ... novo vojno. Le ZDA npr. vlagajo v 'trgovinsko' vojno več kot milijardo dolarjev dnevno Grozljivo. A le 13 milijard letno je dovolj, da otroci sveta ne umirajo več od lakote! 'Dahe' torej ves optimizem. Ako in dokler sadimo semena vojne in sanjamo obilje na- Tea Lahajnar hokejistka naj bo! Spraševal in zapisal: Aleš Brun TJ okej na ledu je med tistimi športi, ki so X X dolgo veljali za tipično moške. A tako, kot na drugih življenjskih področjih se razlika med spoloma izenačuje tudi v športu. Punce se danes že veselo potijo, ko vihtijo s palicami in preganjajo plošček po ledu. Začele so Skandinavke in Severnoameričanke, sledila so jim dekleta z drugih koncev sveta. Pred nekaj leti tudi Slovenke. Zaenkrat za razliko od moških kolegov še ne spadajo v elitno skupino svetovnega hokeja. So pa letos z zmago na svetovnem prvenstvu 3. divizije v Južnoafriški republiki naredila velik korak naprej. Pri nas imajo med dekleti primat Mariborčanke, z jeseniških vrst pa so v JAR potovale tri reprezentantke. Z eno med njimi, Teo Lahajnar, smo se pogovarjali posebej za Brco. Brca: Tea, punca si pa hokej igraš, kako to? Tea: Začelo seje, ko sem spremljala bratca na njegovih treningih (Nik je kapetan jeseniških dečkov, ki so letos osvojili naslov v kategori- ji do 14. let, op.p.) in mi je bilo všeč, kako se podi za 'puckom'. Na Jesenicah so takrat ravno zbirali žensko ekipo, pa sem se odločila, da bom poskusila. Starši se sprva niso strinjali, kasneje pa so se s tem sprijaznili. Brca: Si se pred tem ukvarjala že s kakim drugim športom? Tea: Štiri leta sem igrala tenis, v okviru šolskih športnih dejavnosti pa sem se ukvarjala s športnim plezanjem. Brca: Je kakšna razlika v pravilih v primerjavi z 'moškim' hokejem? Tea: Bistvenih razlik ni, le da punce igramo t.i. 'no touch', kar pomeni brez naletov na telo. Obvezna je tudi zaščita celotnega obraza. Brca: Pa se tudi kdaj stepete? Tea: Se tudi zgodi včasih, ja! Brca: Bila si v JAR na svetovnem prvenstvu. Osvojile ste prvo mesto in napredovale v 2. divizijo. Kako si ti videla to prvenstvo? Tea: Najprej smo se pomerile z Belgijkami, ki sicer niso bile slabe, a, smo jih premagale s kolektivno igro. Sledila je reprezentanca JAR, ki ni bila konkurenčna, saj imajo v JAR en sam klub in slabe pogoje. Premagale smo tudi Avstralke, odločilni pa sta bili tekmi z Veliko Britanijo in Madžarsko. Posebej zmaga nad Britankami je bila tudi za nas presenečenje. Brca: Kako pa si spoznala JAR kot deželo? Tea: Prvenstvo je bilo v Capetovvnu. Dvorana je v veliki zgradbi, kjer je tudi Casino, vhod je bil kar skozi igralnico. Ob prostem dnevu smo si z avtobusom ogledali zanimivosti v okolici, cene so približno take, kot pri nas, hrana pa je precej slabša. Brca: Na Jesenicah ima hokej dolgo tradicijo, fantje so v letošnji sezoni po nekaj letih zopet navduševali. Kaj pa dekleta? Tea: Najboljše so Mariborčanke. Jeseničanke smo bile v prejšnjih sezonah druge, v zadnjih dveh pa šele četrte v DP, tudi za Triglavom in Olimpijo. Pozna se nam, da smo izgubile kar precej igralk, ki so šle v druge klube ali pa zaključile kariero. Zdi pa se mi, da nam tudi naš trener posveča premalo pozornosti. Brca: V mednarodni ligi si zadnji dve sezoni igrala za Maribor. Tea: V mednarodni ligi nastopajo poleg Maribora še ekipe iz Madžarske, Avstrije in Italije. Igra se po dvokrožnem sistemu, tako, da je kar precej potovanj. Lani smo zmagale v tej ligi, letos pa smo zasedle drugo mesto. Brca: Imaš kakšnega vzornika, vzornico oziroma kdo je zate najboljši hokejist? Tea: V svetu Joe Sakic, pri nas Tomaž Razingar, med dekleti pa Jasmina Rošar. Brca: Ne Vesna Ažman? Tea: Ne! Brca: Kot športnica imaš najbrž svoje cilje, sanje? Tea: Naj ostanejo skrivnost. Brca: Ženski hokej je tudi na sporedu zimskih olimpijskih iger. Bi se slovenska ženska reprezentanca lahko uvrstila na OI? Tea: Sodelovale smo že v kvalifikacijah za Torino 2006, pa nismo bile uspešne. Ženski hokej v Sloveniji še nima dolge tradicije, čez štiri leta bo izkušenj toliko več in morda bi se nam z borbenostjo, z igro vsi za enega, eden za vse in z malo sreče lahko izšlo za naslednje igre leta 2010 v Vancouvru (Kanada) Brca: Kako usklajuješ treninge in šolo? Tea: Obiskujem srednjo ekonomsko šolo v Radovljici. Treniramo trikrat na teden, nekaj časa vzamejo tudi tekme, ampak se kar da usklajevat šolo in šport. Brca: Kako dolgo boš vztrajala v hokeju? Tea: Če ne bo poškodb, upam, da čim dlje. Brca: Želim ti še veliko uspehov in da bi tudi ti kdaj osvojila naslov državne prvakinje. Tea: Hvala lepa! OSEBNA IZKAZNICA: Ime in priimek: Tea Lahajnar Datum rojstva: 15.11.1986 Nebesno znamenje: škorpijon Velikost: 165 cm Teža: punc se tega ne sprašuje Naj hrana: italijanska Naj pijača: sadni sokovi Klub: HD Mladi Jesenice (dekleta) Št.dresa: 18 (zato ker jo ima tudi brat Nik) Igralna pozicija: napadalka/branilka Naj uspeh: Zmaga na SP 3. divizije v Capetovvnu v enem dnevu, počasi po idejah, spet drugič pa sem napisal celo To je ponavadi na koncu razvidno iz pesmi:):):) pesem v eni ideji. Nikoli pa se nisem vsedel in se odločil napisati nekaj kar tako, kar ne bi bilo iskreno. Moja trenutno najljubša je "Smeh in nič" Govori pa in o čem govori?" "Zakaj pa ravno rime?" To je bil pač moj dnevnik, rime pa so nastajale same od sebe. Zato imam še vedno nekaj tistega slabega očutka kot pred kontrolno nalogo ko ljudje to berejo, saj berejo v bistvu moj dnevnik. Moja trenutno najljubša je "Smeh in nič" Govori pa v bistvu o nekem obdobju ki sem ga imel in je bilo zelo črno obarvano..cel kup neuspeha in...sem pogrešal čase, ko smo se s prijatelji režali kakšni totalni bedariji... (Bovec 2000 ...sedaj sva se prestavila v bližnji kafič, kje se nama je pridružila še Metka, ki je poskr- bela za slike v zbirki. "Metka, kako pa se ti počutiš ob izidu zbirke in sodelovanju pri tem9" "Za konec pa te moram še vprašati ali boš izdal še kakšno zbirko?" Moj trenutni odgovor je NE, ampak tako sem rekel že za prvo., pustimo času čas., pa bomo videli... Mare hvala ti za čas, sedaj po opravljenem delu se bova pa skupaj odpravila na eno pivo ..kdo zj plača?H... Z Maretom pa sem poklepetal Uroš (Furyoo), njegov dober, dolgoletni prijatelj. "Ok Mare, nazaj k tebi. O čem pa najraje pišeš?" A AVTOELEKTRIKA Aleksander JERNEJO s.p. Cesta 1. maja 124, JESENICE AVTO HI-FI »ALARMNE NAPRAVE CENT. ZAKLEPANJA • EL. POMIK STEKEL • GSM APARATI AKUMULATORJI VSEH VRST • POPRAVILO TRAKTORJEV POLNJENJE AVTOMOBILSKIH KLIMATSKIH NAPRAV tel.: 04/ 583 14 62 • GSM: 041 66 82 90 Del. čas: pon.-pet. 8-12 in 13-17, sob. 8-12 p* ASGARD-NEPREMICNINE, d.o.o. Cesta maršala Tita 86, Jesenice Tel.: 04 586 33 12 Fax: 04 586 32 92 Gsm: 041 673 048 E-mail: asgard@asgard-uj.si http://www.asgard-uj.si/ NOVOGRADNJA- SLOVENSKI JAVORNIK Na Slovenskem Javorniku gradimo stanovanjski blok 12 stanovanjskih enot NA VOLJO ŠE dvosobno stanovanje: 54,50 m2 Cena: 13,8 mio/SIT SLOVENSKI JAVORNIK Prodamo dvosobno stanovanje 60 m2 v II. nadstropju bloka. Vsi priključki, Ck-plin, PVC okna, balkon. Leto izgradnje 1965. Cena: 12 mio/SIT JESENICE Oddamo 2x enosobno stanovanje, 42 m2, opremljeno. Cena: 48.000,00 SIT/mes. + stroški Avto šola K&D, Titova 22a, Jesenice, pon-pet: 9.00 - 12.00 in 14.00 -17.00 m Tečaji C P P, Vožnje kategorij A,B,C,E,B+E,H Titova 22a, Jesenice, e-mail: as.kind@siol.net © 04 586 13 55 ali 041 676 100 dravi odtenki sive so poveličevali njegov obraz na čmo-beli £mJ fotografiji. Eleganten nasmeh poudarjen s pramenom močnih črnih las, ki so se mudili okoli levega kotička polnih ustnic, je žarel skozi izložbeno okno. Tri dni stara brada se je rogala komaj opazni vdolbinici v bradi. Polnočna cesta je mežikala s semaforji, ki so odsevali na šipi in dodajali barvne odtenke njegovi podobi. Asfaltna reka z belo-rumeni-mi lisami je drla skozi mestno noč. Prek zebre seje bohotila v vsej veličini reklamnega panoja. Kažoča biserne zobe. Pa zlate kodre ujete v lahnem pišu. Slikana od spodaj, kot postavljena na piedestal. Fotograf jo je zadel pod ravno pravšnjim kotom. Bila je zemeljska, a je hkrati dajala vtis božanskega. Modrino oceana v njenih očeh sta poudarjali natančno odprti zenici. Nad njimi seje ponosno vihal popoln lok črnih trepalnic. Rožnato senčilo je poudarjalo brezhibno polt. Ko so čez dan mimo hitele množice, je razkazoval svoje lahkotno odevalo. Vendar je dajal vtis zadržanosti. Bil je neiskren do mimoidočih. Pozno zvečer so se ponavadi ulice spraznile. Vrvež je potihnil. Takrat se je dokončno izprsil. Temna srajca se je še bolj napela čez mišičast trup. Zazrl seje še bolj neustrašno ... tja čez. Tudi ona seje drzno ozirala. Veke so nakazovale izzivalen pomežik. Poredno odpet gornji gumbek bluze ji je razkrival dehteče grudi. Kopala se je v njegovih toplih očeh, on je plaval v njenih. In sta se gledala. Vsako noč bolj strastno. Papir seje vse bolj napenjal. Pločniki so že začenjali verjeti, da se bosta osvobodila. On bo skočil s fotografije, ona sestopila s panoja in stekla si bosta nasproti. Ko si bosta padla v objem sredi mesta, bodo zvezde ponorele. Celotno nebo bo veličasten ognjemet njima na čast. Tako seje nekega pozno poletnega dne v izložbi pojavila prodajalka. Zamenjala ga je z novim - iz jesenske kolekcije. Tudi njej ni bilo prihranjeno. Bil je čas za milo - ne več za zobne paste. Gašper z nivo fl katrco do Kitajske meje in s kombijem lij do Malija (Afrika) za dva Jeseničana še vedno ni dovolj. Vsaj tako se da sklepati po novem načrtu: z Lado nivo čez Sibirijo do polotoka Kamčatka. Klemen Zupančič -Grizli in Janez Sterle - Strele sta dva "divjaka", ki jima očitno nikoli ni dovolj. Na pot se bosta odpravila 10. avgusta, pot pa ju bo vodila čez Madžarsko, Ukrajino in (čez enega najbolj neobljudenih območij na svetu) Sibirijo na Kamčatko. Kot pravita, se bosta na trimesečno pot odpravila zato, da bi spoz- po njivi na kamčatko nala to, do pred kratkim zaprto, območje in tam živeče ljudi. Pravita še, da na tem območju v popolnem sožitju z naravo živijo Inuiti, saj je od civilizacije v teh krajih morda prisotna le črka c. Sicer pa je področje znano tudi po neštetih vulkanih in gejzirjih. Za 25.000 do 30.000 kilometrov dolgo pot se zdi, da je Lada Niva najprimernejši avto (nekateri mu celo rečejo tank), ki se bo spet vrnil tja odkoder je prišel. Seveda pa njun namen ni le ta, da spoznata te odročne dežele, pač pa da tja poneseta tudi glas o Sloveniji in tr o (D Slovencih. Seveda bomo pa njuno pot spremljali tudi v časopisu Brca. Sponzorji pozor!!!! Klemen in Janez se zavedata, da bo pot težka in tudi - draga. Za stroške, ki jih bosta imela na poti, zbirata sredstva, pomoč pa pričakujeta predvsem od tistih, ki jima lahko pomagajo. V ta namen sredstva zbirata na transakcijskem računu številka 05100-7015895707, ki je odprt pri Abanki. & «: LO" U.K ARCTIC OCEAN M®' VAKUT1A ,Pdris W ' SV/EDEN, © /-, '"Oslo C. rakUtsk Murmansk TAYMYR J £• 5 r-® Bremen „Stockholmr .! .,Bfern 0Rerlin FINLANI} NENETS EVENKI , J '.V\. ROLAND: (jj^llFllU5 Pe.terisburg . L0%\ ABjfatislava" ' ,< ■ -- % v g^lOSCOV/ " l: a s X A RUSSIA \ % ... s' % SE \Chita, -»a. V IRKUjlSK ' • ' / ITAl Krasnoyafsk , . .»••1'iraa. jKli-v. ;:||r.4 *Nlzhniy Novgorod $ '■' V.^ Ufa_ : nChfclyabinsk Sana-; ' ••Bu,i,aras. _ \ © ■ , , , r'v 'iA V Patrai @Istanbul Izmir .-.Ankara v.: : 0 TURKEV : r Nicosia„ ■ IsV^revan KAZAKHSTAN, ./,y.lrkqtskyJ ~ / ....,■ ■-■■■... ^ '-Ulaanbaatar (.Novf^blPSk v • ' •, • -UUn Baj:0r j : JU V a"! 7 . . Beijir . . v -ALTAY.J MONGOLI A / „Astana v'1 ■ - ./ © X 'S's l [ Taiyuan G,<5 B I 0Uriimqi CHINA Xi'an,_ nAlhlaty Lanzh medium tisk & design Medium, d.o.o. Zabreznica 53c, SI-4274 Žirovnica Tel.: +386 (0)4 580 50 20 Fax: +386 (0)4 580 10 65 medium@medium.si www.medium.si Tisk Oblikovanje koledarji rokovniki propagandne in poslovne tiskovine knjige revije brošure embalaža 10* r i F i m t - * K Enakopravnost - lepa puhlica! "Ljudem zaupat' se ne da!" Izbranci hočejo zaščito, Totalitarizirajo nas zvito. Armada - njihova parada. Nebo brezmejno, zemlja ne - pozor! Elita mimo pelje se ... Herojsko s piste se nasmihajo, Vedno pa od ljudi jo stran popihajo! Amortizirali bi radi ljudstvo, Lastili bi si večno svoje vodstvo! Asfaltirajo naprej prekleto babilonsko mesto ... križanka Nagrajenci prejšnje križanke so: Miša Marguč Jensterle ul. Heroja Verdnika 40 4270 Jesenice Albina Kosmač c. Revolucije 8 4270 Jesenice Perat Anton c. Revolucije 6 4270 Jesenice Čestitamo!! Križanko s pravilno rešenim geslom pošljite na naslov: PP 10, Jesenice. Izmed prispelih rešitev bomo iz rebali tri praktične nagrade. Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki časopisa Brca. Izjava polletja: Naši hokejisti so vsaj svetovni prvaki v nihanju v igri. (Andrej Stare) Slovarček: SAMOUMEVNO (LAT.) - EO IPSO, ZMERNO HITRO (TEMPO) - ALLEGRO, OTOK PRI SUMATRI - NIAS PLAZMA d.o.o. Cesta talcev 8d, 4270 Jesenice gsm: 031 321 560, 041 638 877 • gradbeništvo in storitve • zaključna gradbena dela • izdelava fasad • izposojanje, prodaja, dostava, montaža gradbenih odrov za fasaderstvo • barvanje opažev, balkonov • - V«« in ostrešij