c 8.1 ub| tro,| po-, ikej pa- St. 24 (2078) Leto XL Novo mesto četrtek, 15. junija 1989 Cena: 4.000 din • 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI lini elo drl ta- oh- jsc :g> no- [ * B3EE3ES3 B3S22S2 Tuji * S dolenjski ust DOLENJSKI LIST riuiM,'8fci:ra- [tevb"1 gOVOril 0 vkUučevanju bor-»It-L sk® organizacije v trenutne re-,'ormske procese v naši družbi. P iitri, x”-*sk‘ ^orc’ s° na omenjeni -^lo Pj!niPregledaliizčrpnoporoči-pn° L u občinskega odbora in nje-^ f,Vlh organov ter začrtali prihodnje ita°' pP. tem so se med drugim 1 Predehli za vključevanje borcev v k Reševanje naših razvojnih vpraša ZLATO, SREBRO IN APARAT (Kragujevac—v tem mestu je bi-(5 n® srečanje mladih tehnikov, na ka-j m se Je imenitno odrezal učenec 8. raz-u_ novomeške osnovne šole »Katja ofcna« Uroš Florjančič. Kot član naj-j ®a 01° krožka osnovnih šol Sloveni-'ožt13 kolekcij° fotografij svojega foto ej ,a Pmvzel zlato medaljo, sam pa je J srebro. »Rupenovci« so se izkazali : na natečaju lz življenja moje šole, ki P razpisal Slovenski šolski muzej. Za ikt;?16810 so Prvič prejeli tudi vredno no nagrado, fotografski aparat. 4*"*" ...... protestni zbor PROSVETNIH DELAVCEV m jUnN.0V0 MESTO — Jutri, 16. I mJia’ ok) D. uri priredi v novo-I odJ*"1 Pomu kulture občinski {ž0?0r sindikntn delavcev v vzgoji, žbo ra7evanJu m znanosti protestni (I r’ na katerega vabi vse svoje ^ ne. predstavnike vzgojno-izobra-D 3 mk ustanov in organizacij ter živr avmke družbenopolitičnega sl -ienJa v občinskem, medobčin-Dm?1 m rePubliškem merilu. Na Drri?tnem zboru bodo prikazali nj niematilto vzgoje in izobraževa- V Kostanjevici velika razstava otroške grafike IX. grafični bienale jugoslovanskih otrok KOSTANJEVICA — Tu so minuli petek dopoldne odprli že IX. grafični bienale jugoslovanskih otrok. V Lamutovem likovnem salonu je razstavljenih 250 najboljših grafičnih listov, kolikor jih je strokovna žirija izbrala izmed več kot 3500, prispelih na razpis iz 149 jugoslovanskih osnovnih šol. Devet grafik so nagradili z zlato, 32 s srebrno in 36 z bronasto medaljo, vse pa so kajpak tudi razstavljene. Dolenjska tokrat nima dobitnika zlate medalje. Častni predsednik IX. bienala je bil znani jugoslovanski filmski ustvaija-lec in oskarjevec Dušan Vukotič. Sodeloval je že na več tovrstnih prireditvah in tudi kot član mednarodnih žirij, vendar ga je visoka raven kosta-njeviškega bienala še posebej prevzela. Menil je, da bi moral bienale že zaradi izjemne kvalitete del postati mednarodna prireditev in da bi se mogel zanj zavzeti tudi Unesco. Na otvoritveni slovesnosti so pozornost posvetih tudi akademiku Božidarju Jakcu, utemeljitelju slovenske grafike, ki bo kmalu dopolnil 90 let življenja. Tudi njemu gre namreč zasluga, da seje kostanjeviški grafični bienale jugoslovanskih otrok razrasel v tako kakovostno prireditev. IX. bienale sta omogočili jedrska elektrarna in TCP Djuro Salaj iz Krškega. Brez njunega deleža bi ga ne bilo moč izvesti. Prekinitev tako pomembne manifestacije bi pomenila nepopravljivo škodo, a je treba povedati, da je že grozila. Novomeški most po predvidevanjih Do konca meseca bo znano, kdo bo gradil novi novomeški most na Loki NOVO MESTO — Ni razloga, da novega novomeškega mosta na Loki ne bi začeli graditi po predvidevanjih. V začetku julija bi že lahko začeli s pripravami na gradnjo, medtem ko gre na začetek same gradnje računati jeseni. Izvajalec — kdo to bo, še ni odločeno, bo pa še ta mesec — namreč potrebuje približno dva meseca za pridobitev gradbenega dovoljenja in za pripravo projektov. Z izgradnjo potrebnih cestnih povezav in še enega mosta na Brodu bo most na Loki postal osrednji novomeški mestni most. Povezoval bo mestno jedro z južnim delom mesta, zdravstvenim in šolskim centrom, z avtobusno in železniško postajo ter s stanovanjskim predelom Drska-Brod. Most je oblikovno tudi zasnovan kot mestotvomi element, s prometno zasnovo s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce. V začetku, verjetno pa kar nekaj časa, pa bo most rešitelj zagat novomeškega avtomobilskega prometa. Investitorstvo nad mostom je prevzela republiška skupnost za ceste, ki bo NOVA AVTOBUSNA POSTAJA KRŠKO — V petek, 16. junija, ob 11. uri dopoldne bodo v Krškem predali namenu novo avtobusno postajo in s pridobitvijo še dodatno počastili tako občinski praznik kot tudi praznik krajevne skupnosti Krško. PIONIR PODPISAL POGODBO IN POL — GIP Pionir se vrača na Poljsko. V soboto so v okviru mešane družbe IMOS-V A VEL-ATLAS podpisali pogodbo v vrednosti 27 milijonov dolarjev. Že ta mesec bodo pričeli z obnovitvenimi deli pri starem hotelu Grand v Krakovu, v istem mestu pa bodo oktobra pričeli graditi nov hotel A kategorije Piast, ki bo imel 500 postelj, veliko dvorano za konferenčni turizem in druge prostore, kar uvršča hotel med zahtevne gradnje. Pionirjevci bodo hotel gradili v celoti, od projekta do ključa, končan pa naj bi bil v letu in pol. (Foto: J. Pavlin) Krško: razvoj se ne sme ustaviti Krški občinski praznik so preteklo sredo počastili s slavnostno sejo občinske skupščine in otvoritvijo kareja Dalmatinova ulica — Letošnja priznanja KRŠKO — Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Krško, posvečena občinskemu prazniku, se je v sredo začela s Prešernovo Zdravljico Kostanjeviškega okteta. Potem pa je gostom in nagrajencem občine Krško spregovoril Zoran Šoln, predsednik občinske skupščine Krško, ki pa minulo sredo med gosti ni mogel pozdraviti tovarišev iz pobratene srbske občine Bajina Bašta, ki so bili tudi povabljeni v Krško. A zato letošnji krški občinski praznik ni bil nič manj slovesen. Razlogov za zadovoljstvo prav gotovo ni manjkalo, • Po slavnostni seji in otvoritvi razstave likovnih del Vojka Pogačarja v Galeriji Krško je podpredsednica izvršnega sveta občine Krško Silvana Mozer predala namenu nov del kareja Dalmatinova ulica. Kare Dalmatinova ulica šteje v sklop obnove starega mestnega jedra in so v njem letos dogradili 8 stanovanj in 4 lokale ali 850 kvadratnih metrov uporabnih površin. Hkrati se je začela tudi gradnja stanovanj v Bohoričevi ulici, kjer bo dobilo streho nad glavo 54 družin. Silvana Mozer seje ob tej priložnosti zahvalila projektantom iz krškega Savaprojekta, investitorjem in krškemu Pionirju, ki je vsa ta dela izvedel. saj so v Krškem tudi letos predali namenu nekaj novih objektov, resda ne tako velikih kot v preteklih letih. »Toda mi hočemo še naprej,« je med drugim poudaril predsednik Šoln, »izkoristiti moramo vse naše znanje in sposobnosti, da bomo lahko delovali tudi v pogojih tržnega gospodarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih in političnih razmer svojih planov ne bomo spreminjali, marveč bomo okrepili prizadevanja za cilje, h katerim težimo.« Potem je Šoln govoril tem, da se v občini pospešeno pripravljajo na posege v občinski prostor, ki bodo nujni zaradi hitre železnice, avto ceste in gradnje hidroelektrarn, vse to pa bo teijalo, da bo krško gospodarstvo prilagajalo svojo turistično in gostinsko ponudbo Pogovori ob amandmajih Medtem ko nekateri go vorijo o letošnjem septembru kot o dokaj zanesljivem roku za sprejetje dopolnil k slovenski ustavi, je veliko manj natančno določeno, kakšno bo prečiščeno, dopolnjeno, skrčeno, skratka končno besedilo amandmajev k temeljnemu pravnemu in političnemu aktu slovenske državnosti Vsaj la hip zaključni amandmajski tekst še ni opredeljen, saj na iztekajočih se javnih in drugih razpravah poznavalci in strokovno manj podkovani ljudje pripisujejo k osnutku dopolnil številne pripombe in mnoge ocene o posledicah, ki bi jih povzročila taka oli drugačna dopolnjena ustava. Težko bi bilo zgoščeno predstaviti vse take odzive javnosti Verjetno pa je še težje ta trenutek odgovoriti na vprašanje, kaj od predlaganega (ali morda bolje: zahtevanega) v predustavnem ceremonialu bo našlo pot skozi gosta sita ustavne komisije, in ne le tod. Nedvomno pa bo spisek sprejetih oziroma zavrnjenih pripomb hkrati tudi osebna izkaznica političnega sistema. Če bo ustavna komisija, kije del tega sistema, zbrane pripombe ocenjevala predvsem skozi ideološko optiko in bo v prvi vrsti zvesta tistemu marksizmu, ki mu leta 1989 že marksoslovci obračajo hrbet, bo ta osebna izkaznica identificirala le še politično truplo. Da je zakonodaja z ustavo na čelu lahko anahronizem, če se ne meni za premike v praksi, so bili mnenja tudi na nedavni novomeški regijski javni razpravi o amadmajih, ki sta jo skupaj sklicala Socialistišna zveza in sindikat. M. LUZAR OBČINSKA PRIZNANJA — Letošnjim nagrajencem je znake občine Krško in priznanja podelil predsednik občinske skupščine Krško Zoran Šoln ter se jim zahvalil za njihov prispevek k razvoju občine. novim potrebam, da bodo v občini še več skrbi kot doslej posvečali ekologiji. Pomemben prispevek k razvoju občine pa bo gotovo dala tudi tovarna celuloze in papirja, ki praznuje letos 50-letnico obstoja. Nasploh pa imajo v krški občini še velike načrte v kmetijsvu in industriji. fotem so v veliki dvorani občinske skupščine podelili priznanja občine Kr-ško, le da letos niso podelili velikega znaka. Znak občine Krško so prejeli: inž. France Janežič za izjemne strokovne dosežke in zasluge za razvoj delovne organizacije SOP Krško; Alojz Jelovšek za dolgoletno uspešno strokovno delo v Tovarni celuloze in papirja Dju- ro Salaj Krško; Jože Kolšek za življenjsko delo na področju kovinarstva in v gasilski organizaciji; Franc Resnik za pomemben prispevek k razvoju krajevne skupnosti Senuše in občine Krško; Alfonz Šoln za prispevek na področju zavarovalništva. Priznanja občine Krško pa so prejeli: Ivan Arh za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Veliki Podlog; Tone Kerin za uspešno strokovno delo in zasluge za razvoj obrtništva; Alojz Kovačič za dolgoletno uspešno poklicno in družbenopolitično delovanje v TCP Djuro Salaj; Alojz Lekše za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Senuše; Naš glas za uspehe na področju javnega obveščanja; Slovensko kulturno in športno društvo Simon Jenko iz Niirnberga. J. SIMČIČ Že prvi sadovi Obisk iz Bihača — Sodelovanje med Gorenjem Biro in Adrio NOVO MESTO — Na obisku v Novem mestu se je prejšnjo sredo mudila delegacija iz pobratene občine Bihač, v kateri so bili predsednik izvršnega sveta Ismet Piralič, direktor Gorenje Bira mag. Milan Stoisavljevič ter njegov namestnik Izet Sabljič. Sprejeli so jih_ predsednik občinske skupščine Franci Šali, predsednik izvršnega sveta Adolf Zupan in glavni direktor Adrie Jože Sagadin. Obisk je bil v duhu nadaljnjega poglabljanja stikov med obema pobratenima občinama, in sicer tistega dela, ki naj bi dal najbolj trajne in pristne rezultate, se pravi gospodarskega povezovanja. Gorenje Bira je namreč močno zainteresirana za dolgoročno sodelovanje predvsem s tovarno prikolic Adrio, pa tudi z. drugimi podjetji 1MV, saj proizvaja različne vrste vgradljivih hladilnih elementov in premore vse tehnološke sposobnosti, da bi le-te lahko prilagodili za njihove potrebe. Jože Sagadin je poudaril, da je 1MV vsekakor zainteresiran za tako sodelovanje, predlagal pa je, da bi sodelovanje zastavili širše in dolgoročneje s tem, da bi 1MV s svojimi partnerji v tujini, v tem primeru Elektroluxom, ustvaril ozračje za tako kooperacijo, ki bi ustrezala vsem trem zainteresiranim. T. J. V drugi polovici tedna bo deloma jasno vreme z nevihtami v popoldanskem času. BERITE DANES! na 2. strani: • Mrtva dogma seje smrt na 3. strani: • V trajni mlečni vojni? na 5. strani • Ljudje bojkotirajo odvoz smeti na 6. strani: • Srbov ni bilo na 7. strani: • Tudi Bela krajina ima bienale na 9. strani: • Krško, ali mesto mora imeti dušo na 15. strani: • Stote dirke uspešno pod streho YU ISSN 0416-2242 tudi prispevala dve petini potrebnega denarja, tri petine pa so novomeška obveznost. Del te vsote je v občini že zbran, to je denar iz prejšnjega referendumskega programa mestnih krajevnih skupnosti in iz letošnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ostali del bodo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1990 ter sredstva komunalnih organizacij za sanacijo njihovih naprav, kar je del investicije. Prejšnji teden se je zaključil razpis za oddajo ponudb za dela za celotno investicijo, ki obsega gradnjo mosta, priključnih cest, rekonstrukcijo Ljubljanske ceste do križišča pri banki ter ureditev parkirišč za občino in dostopa do njih. Komisija je ponudbe že pregledala, predloga za investitoija, ki bo odločil, pa še ni naredila. Ponudniki za graditelja so trije. Pionir-Gradis je dal 4 različne ponudbe (gre za različne konstrukcije), SCT 2 in • AVTOBUSNA POSTAJA PO NAČRTIH — V Novem mestu potekajo tudi priprave na gradnjo nove avtobusne postaje. Vsa zemljišča zanjo so že odkupljena, izdelujejo lokacijsko dokumentacijo in idejni projekt, investitorji in izvajalci pa podpisujejo pogodbe. Zatika sc le v nekaj mestnih krajevnih skupnostih, kjer so prepričani, da se smejo sredstva samoprispevka porabiti le za naloge iz referendumskega programa, v katerem pa avtobusne postaje ni bilo. Odgovorni pravijo, da to gradnje avtobusne postaje ne postavlja pod vprašaj, ta denar — gre za nekaj sto milijonov — bo pač treba zbrati drugače, če ga krajevne skupnosti ne bodo dale. eno Primorje Ajdovščina. Ponudba za celotno investicijo se giblje od 59,963 do 77,724 milijarde din, samo za most pa od 31,368 do 51 milijard. Zaradi precejšnjih razlik investitor sedaj razmišlja, ali ne bi investicije ločil na most in ostalo ter pridobil tudi dva različna izvajalca. Odločitev o vsem bo sprejeta še ta mesec, navsezadnje tudi te cene iz ponudb veljajo samo do 5. julija. Po predvidevanjih naj bi bil most dokončan novembra 1990. Z. L.-D. V ŠENTVIDU V NEDELJO ŽE 20. PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI — Konec tedna bo tu spet največja slovenska pevska prireditev, tradicionalni tabor slovenskih pevskih zborov, ki ga letos prirejajo že dvajsetič in bo torej jubilejen. Nan jem bo nastopilo nad 8000 pevcev v 302 pevskih zborih iz Slovenije in zamejstva. V soboto, 17. junija, bodo koncerti zamejskih zborov, v nedeljo, 18. junija, pa bo osrednja prireditev, ko se bodo vsi pevci zlili v orjaški zbor in zapeli pod skupno taktirko. Slavnostni govornik na prireditvi bo podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije, pesnik Ciril Zlobec. Lekarnam primanjkuje zdravil Preveč administracije — Upokojenci po zdravila prve dni v mesecu BREŽICE — »Zdravje postaja iz dneva v dan dražje in upokojenci, ki jim teži življenje po več bolezni hkrati, to najbolj občutijo,« opaža direktorica brežiške lekarne mag. Dominika Peča-revič. Reveži so predvsem tisti, ki dobijo ravno toliko pokojnine, da niso upravičeni do varstvenega dodatka. Taki prihajajo po zdravila večinoma prvih pet dni v mesecu, ko imajo še toliko denatja v žepu, da lahko plačajo participacijo pri zdravniku in obveznih 6 tisočakov za vsak recept.« Mnogi bolniki in njihovi svojci so trenutno zelo preplašeni, ker nekaterih zdravil primanjkuje. Magistra Pečare-vičeva je povedala, da gre predvsem za preparate iz uvoženih surovin. V Brežicah so trenutno ostali brez zdravil za sladkorno bolezen, angino peetoris in brez narkotikov za lajšanje bolečin ter zdravljenje narkomanov. Sobesednica ni vedela povedati, kdaj se bodo te stvari normalizirale. Na tihem upa, da kmalu, ker so se cene naših zdravil že približale svetovnim. V brežiški lekarni naredijo 50 odst. prometa z zdravili na recept in 50 odst. z ročno prodajo. Cene se vsak mesec menjajo, in preden zdravstvene skupnosti iz drugih krajev Jugoslavije poravnajo račune, mine 30 dni, medtem pa so zaradi inflacije že prikrajšani. Lekarniške delavce najbolj bremeni administracija, te pa je več kot pred dvajsetimi leti. Tako morajo na primer za 38 tisočakov vredno zdravilo k receptu priložiti še tri liste, plačati znamko in kuverto. Razpošiljajo na kilograme papirjev, pogosto tudi zaman, ker o plačilu ni sledu. J. T. OB 120-LETNICI TABORA SEVNICA — Med številnimi prireditvami v okviru 120-letnice tabora in 110-letnice GD v Sevnici naj opozorimo na tri kulturne dogodke. V sredo, 21. junija bo ob 18. uri v pionirski knjižnici v Sevnici otvoritev razstave Ob 20-letnici Galerije na sevniškem gradu. V petek, 23. junija, bodo na sevniškem gradu ob 17. uri predstavili knjigo Mojce Terčelj o etnografskih značilnostih sevniške občine, zatem pa še odprli razstavo o starih trških navadah v Sevnici in o zgodovini tabora. SOVJETSKI IZVEDENCI ZA OBRAMBO PRED TOČO — Na povabilo koordinacijskega odbora za obrambo pred točo v Sloveniji seje prejšnji teden mudila na obisku sovjetska delegacija v sestavi: Vladimir G. Zaharov, namestnik zveznega hidrometereološkega komiteja ZSSR, Nikolaj A. Korsakov, meteorolog, Magomet T. Abšaev, znanstvenik in vodilni tehnolog za obrambo pred točo v Sovjetski zvezi, in Valerij S. Šilin, načelnik obrambe pred točo SR Moldavije. Sovjetom so pokazali radarsko-računalniški center na Lisci, na Vrhu nad Boštanjem pa so jugoslovanski proizvajalci raket na strelnem mestu pri Železnikovih izstrelili nekaj raket. Na sliki: sovjetski in naši strokovnjaki izmenjujejo izkušnje na Vrhu. (Foto: P. Perc) Mrtva dogma seje smrt Tanki, streli in kri na Trgu nebeškega miru v Pekingu so vsemu svetu dokazali, da je socializem boljševističnega tipa ena najbolj temnih slepih ulic v zgodovini človeštva. Na našem planetu je okoli 20 držav, ki se štejejo za socialistične in v prav nobeni se ne cedita mleko in med Poljska je dokazala, da vojaški udar v imenu Mana ne reže kruha, Gorbačov se je pripravljen pogovarjati s samim hudičem, samo da bi preštevilnim sovjetskim narodom in narodnostim izprosil malo predaha v tekmi, ki prinaša nasprotniku blagostanje, njim pa zadnjo luknjo na pasu, Castro je sam sebi dovolj, vendar večno ne more živeti, Vzhodni Nemci so tresočim se kitajskim starcem, ki so dali pobiti na tisoče ljudi, poslali pozdravno brzojavko, s čimer je vse rečeno, Madžari bi radi stranke, kar je bilo še do včeraj bogokletno, češkoslovaško vodstvo misli eno, ljudstvo pa drugo, v Romuniji pa se je materializirala legenda o grofu Drakuli. Tu je poleg A Ibanije in Bolgarije še okoli deset bolj ali manj eksotičnih režimov, ki so z manjšimi razločki prepričani, da je srpu in kladivu mesto na konici bajoneta, da je demokracija enoglasnost misli in idej, blagostanje pa skupni kotli Skratka, socializem ni prav nikjer na svetu svojim bolj ali manj prosto voljnim pristašem prinesel obljubljenega raja na zemlji medtem pa se je prosluli kapitalizem prelevil v gospodarsko učinkovit in prav zaradi tega tudi sorazmerno human sistem, ki ve, da je gonilo napredka svobodna ideja in ne žebranje prežvečenih, nikomur več razumljivih dogem. Zakaj tako dolg in tako pesimističen uvod? Zato, ker so nam, Jugoslovanom, krvavi dogodki na Trgu nebeškega miru morebiti bliže kot drugim v senci Marxa in Lenina živečim ljudstvom. Najkasneje v enem letu, bržkone pa že v jeseni na izrednem partijskem kongresu, se bo v Jugoslaviji pokazalo, za kakšen model socializma smo pravzaprav. Bojim se, da bo zmagala struja, ki meni, da je treba majavo idejo enakosti na zemlji zaščititi z revolucionarnimi sredstvi, s preganjanjem drugače mislečih, z absolutnim kraljevanjem ene same, partijske resnice. In če vse skupaj ne bi zaleglo, bi »Revolucija, ki traja«, poslala nad ljudi tudi tanke in posebne enote. Tako mračna predvidevanja imajo osnovo v naši povojni zgodovini, ki je en sam nepretrgan niz pravih ali domnevnih obračunov s sovražniki socalizma vseh barv. Kajti ena od najbolj tvornih idej sprevrženega socializma je dogma, da je socializem nenehno ogrožen. Ko se ljudje končno le zavedo, da je cesar pravzaprav gol, preostanejo oblasti samo še argumenti na bajonetih. Konec koncev so na Kosovu nedavno tega ubiliprocentualnoprav toliko ali le malo manj otrok, žensk in moških kot včeraj in predvčerajšnjim na Kitajskem. In odgovornost pred zgodovino, pred človeštvom? Že mrtvim starcem (po telesu in duhu) je popolnoma vseeno, če bodo osvobojene množice čez 10, 20 ali šele 100 let raztresle njihove kosti. Deng Xia-oping in Li Peng se morda celo zavedata, da nikoli ne bosta imela groba. Toda po smrti ni ničesr, važno je biti čuvar mrtve, preklete ideje. M. BAUER SOP Krško je že krenil v Evropo V Ljubljani odprli inženirski biro — Marko Bulc o gospodarski reformi LJUBLJANA — Predsednik slovenske gospodarske zbornice inž. Marko Bulc je preteklo soboto v Ljubljani na Litijski cesti odprl nove prostore inženirskega biroja krške delovne organizacije SOP. Z novimi prostori, ki so zgrajeni po evropskih normah, je dobilo 140 zaposlenih tega biroja — med njimi je kar 100 inženiriev — res dobre možnosti za delo. Direktor tozda Oprema inž. Anton Jenžur, katerega poslovna enota je tudi inženirski biroje v uvodnem nagovoru KONFERENCA KLUBOV UNESCO SLOVENJ GRADEC — Od 13. do 17. junija poteka v Slovenj Gradcu L konferenca klubov UNESCO balkanskih držav. Organizirata jo slovenjegraški klub UNESCO in svetovna federacija klubov UNESCO (WFUCA) iz Pariza. Kot opazovalci se bodo konference udeležili tudi predstavniki Francije, Italije in Avstrije. Na konferenci bodo med drugim razpravljali o temi Evropa in Balkan, o kulturni in naravni dediščini Balkana in ob udeležbi dr. Antona Trstenjaka o kulturi in psihologiji dialoga ter opravili nekaj ekskurzij. dejal, da so se za gradnjo novih prostorov odločili predvsem zaradi ciljev, ki jih hočejo doseči. Ti pa so, da morata SOP in Oprema postati evropska firma, sposobna proizvesti vse vrste specializirane opreme. To bo lahko dosegla, če bodo vse faze dela, od ponudbe, kvalitetnega projekta, dobre in racionalne konstrukcije do kvalitetne izdelave, na evropski ravni. Jenžur je izrazil prepričanje, da so slovenski inženiiji in tehniki ter delavci vseh vrst poklicev lahko enakovreden partner firmam v Evropi. Slavnostni govornik inž. Marko Bulc je v svojem govoru predvsem poudaril, daje naše gospodarstvo res že dolgo časa v krizi, ker se niti državno plansko vodenje gospodarstva niti dogovorna ekonomija nista obnesli. Vse to pa se kaže v visoki inflaciji, negativni rasti družbenega proizvoda in nizkih osebnih dohodkih. »Veijetno je res, da V SPOMIN NA KURIRJE IN VEZISTE NOV — Kuriiji in vezisti so imeli med NOB pomembno vlogo, njihovi nasledniki, delavci PT, pa ohranjajo spomin nanje tudi s transverzalo od Gaučanov v Prekmurju do Slavnika na Primorskem, ki je s 1.000 kilometri najdaljša v Sloveniji. Med slovenskimi poštarji je namreč planinarjenje močno razvito, saj imajo tri planinska društva in več skupin, že 22. leto zapored pa pripravljajo tudi zbor planincev. Letošnji zbor je bil preteklo nedeljo na Polževem, nanj pa je prišla tudi pohodna enota predstavnikov poštarskih planinskih društev, ki je ob 20-letnici transverzale prehodila del poti nekdanjih kurirjev. Pohod so poštarji začeli pred pošto v Črnomlju, kjer so jim pionirji pripravili prisrčen kulturni program (na fotografiji), pozdravila pa jih je tudi prva direktorica novomeškega PTT podjetja Dragica Rome. (Foto: M. Bezek-Jakše) TEMELJNI KAMEN ZA NOVO CERKEV — V nedeljo, 11. junija, je popoldne ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar v navzočnosti cerkvenih in družbenopolitičnih predstavnikov ter številnih krajanov blagoslovil in položil temeljni kamen za novo farno cerkev ter župnijsko poslopje na Ajdovcu v Suhi krajini. Fara, kjer je bila pred dvema stoletjema ustanovljena samostojna cerkvena lo-kalija (prej podružnica župnije Dobrnič), leta 1877 pa povišana v župnijo, je bila od decembra 1942 brez farne cerkve, ker je bila ta takrat požgana. Iz sredstev, ki so jih zbrali med verniki po vsej Sloveniji, precej pa so prispevali tudi zdomci, bo sedaj postavljena nova. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Peter Kregar, gradnjo pa je že začelo Gradbeno podjetje Grosuplje. Cerkev in župnišče naj bi bila pod streho do začetka avgusta. Gradnja objektov sovpada tudi s 50-letnico smrti ajdovskega rojaka in skopskega škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Na sliki: ajdovski župnik Andrej Sever z maketo novih objektov. (Foto: T. Jakše) imamo prvič priložnost, da gospodarska reforma uspe, kar se kaže tudi v pripravljenosti za spremembe političnega sistema z več demokracije in ukinitvijo vseobsežne oblasti ZK,« je dejal inž. Bulc in izrazil upanje, da bo pri nas res uveden tržni sistem. V takem sistemu pa bodo take tovarne za proizvodnjo znanja, kot je inženirski biro v Ljubljani, še kako potrebne. Zbrane goste je pozdravil tudi nekdanji direktor SOP-a Branko Voglar NOVI PROSTORI ZA ŠOPOV INŽENIRSKI BIRO — Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je ob otvoritvi novih prostorov za inženirski biro zaželel delavcem tega kolektiva veliko uspehov in hkrati čestital Krčanom za občinski praznik. (Foto: J. S.) in delavcem zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu ter plodnega sodelovanja. V Ljubljani je SOP dejansko pridobil izjemno lepe prostore za svojo inženirsko ekipo, ki se bo tako laže spopadala z evropsko konkurenco, v sodobno opremljenem biroju, ki gaje projektiral inž. arh. Janez Lajovic, je 5.600 kvadratnih metrov površin. V njem bodo poleg SOP-ovih inženirjev imeli prostore tudi predstavniki mešanih belgijsko- in švicarskoslovenskih družb. Oprema je Olivettijeva, opremljeni so z računalniki IBM in Hevvlett Packard. J. S. SPECIALISTIČNI PREGLED — Specialisti iz ljubljanske ORL klinike so bili že tretjič na delovnem obisku v metliškem zdravstvenem domu. Tudi tokrat so pregledali več kot 100 pacientov. V Metliki ni zanemarjenih primerov Tretji delovni obisk specialistov ORL v metliškem zdravstvenem domu METLIKA — Zadnjo soboto so bili na delovnem obisku v metliškem zdravstvenem domu specialisti za bolezni ušes, nosu Akademik prof. dr. Vinko Kambič Prof. dr. Radšel Zora in grla z otorinolaringološke klinike v Ljubljani. To je bil že tretji tak obisk ljubljanskih specialistov v Metliki v zadnjih letih. Do teh obiskov, ki so, kaže, postali že tradicionalni, je prišlo na pobudo metliškega rojaka akademika prof. dr. Vinka Kambiča. Ob vsakem takem obisku v zdravstvenem domu specialisti pregledajo več kot 100 pacientov. Namesto šestih napovedanih specialistov jih je v soboto v Metliko prišlo kar osem, tako daje v ljubljanski kliniki ostala samo nujna dežurna ekipa. "* »Taki ob/ski so vsestransko koristni in opravičeni,« je dejal prof. Kambič. »Tako za paciente, splošne zdravnike v zdravstvenem domu, ki ob pregledih specialistov marsikaj vidijo in zvejo, kot tudi za naše specialiste, da se spoznajo z razmerami in delovnimi pogoji v zdravstvenem domu. Za splošno zdravstveno službo v metliškem domu lahko rečem, daje na nivoju in z naše stroke ni zanemarjenih primerov.« Stanje v slovenskem zdravstvu nasploh pa je po mnenju prof. Kambiča slabo in tudi visoka participacija je uvedena v nepravem času, saj ljudje tudi zaradi tega oklevanjo, ali naj grejo k zdravniku in kaj lahko se zgodi, da je to oklevanje predolgo. Prof. dr. Zora Radšel je bila tokrat drugič na delovnem obisku v Metliki. »Prepričana sem, daje tak način dela pravilen in potreben. Pacienti, ki so prišli na pregled, so tako dobili potrditev od specialistov, da so bili tudi v zdravstvenem domu pravilno zdravljeni. Vsi pacienti, ki sem jih pregledala, so bili zdravstveno z vseh vidikov zelo dobro obdelani, kar nedvomno kaže dobro sliko strokovnega dela tega zdravstvenega doma. Dobra stran takih obiskov je tudi, da lahko zlasti ob problematičnih primerih takoj komuniciramo z njihovim zdravnikom, na ta način pa se gotovo izboljšuje strokovno delo v zdravstvenem domu. Radi pridemo tudi zato, ker nas v Metliki vedno zelo prisrčno in gostoljubno sprejmejo.« Na pobudo prof. Kambiča bo konec septembra v Metliki seminar o temi »Otorinolaringološki problemi v ordinaciji splošnega zdravnika«, ki ga pripravljata slovenski in hrvaški sekciji specialistov ORL in zdravnikov splošne medicine. A. B. KREMEN ~ x Industriia in rudnik Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO Po določilih statuta in pravilnika o delovnih razmerjih delovne organizacije in sklepa DS razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA RAČUNOVODSKO KOMERCIALNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) z naslednjimi pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta prakse na ustreznih delih in nalogah: poznavanje finančnega poslovanja in avtomatske obdelave podatkov ter znanje tujega jezika. Mandat traja 4 leta. Nastop dela 1.7.1989 ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo svoje pisne prijave najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Industrija in rudniki nekovin KREMEN Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 9 — »Razpisna komisija«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. 342/24 Naša anketa vwwvwwwvy‘< Ne more biti opravičila ti Nedavni pokol — po uradni podatkih okrog 300, po neuradnih pa tisočev — kitajskih študentov na osrednjem pekinškem Trgu nebeškega miru je močno odjeknil v svtu. Del vojske se je kot podaljšana roka j j 1 najmočnejših v boju za oblast s tanki in strojnicami spravil nad mlade L M demonstrante, ki so zahtevali le svobodo in demokracijo. Zatem je j -oblast mlade žrtve in njihove še žive somišljenike označila z vsemi mo-. — gočimi izobčevalnimi vzdevki in arzenala o sovražnikih socializma, sicer žal zelo znanimi iz daljne, pa tudi bližnje zgodovine socializma tur v drugih državah. Preživele na Kitajskem zapirajo, verjetno jih bod mnogo obsodili, če bo še kakšen umrl, to pri tisočih sploh ne šteje vet ' Tanki, ki jih je vsemogočna oblast uporabila za »obrambo socializma^ so verjetno kar za nekaj časa zatrli komaj rojevajoče se demokratične gibanje. Prav neverjetno je, kaj vse se v zgodovini in sedanjosti socializma dogaja in v neverjetnih podobnostih ponavlja za tako imenovano obrambo socializma, revolucije ipd. Za izredna stanja, tanke, vojsko in ^ policijo, umetno delanje sovražnikov iz ljudi, ki hočejo sicer prav v ten sistemih toliko proklamirano svobodo in demokracijo, za morije ne k more biti opravičila. I MAKSIMILJAN BABIČ, vodja pošlo! valnice Intereuropa Krško: »To ni več kriza, ampak agonija socializma. Kriza na Ki- tajskem je dosegla naj višjo možno stopnja i jr«, listih kol L m mu prebivalstvu.« DARKA FERFOLJA, blagajničarka v črnomaljskem zdravstvenem domu: Z nasiljem ne bomo nič dosegli, ne pri nas ne v svetu. S socializmom je veliko slabih izkušenj, kaže, da smer ni prava. Morali se bomo odločiti, ali iskati drugo pot v socializem ali pa se zgledovati po Zahodu. Vsa povojna leta, kar imamo socializem, so dovolj dolga doba, da bi se pokazale njegove dobre strani, če jih ima. A tistim, ki so vodili socialistične države, je šlo vedno le za oblast, četudi preko trupel.« škodo zaradi tega bo imelo vse socialistično j ^ gibanje. Nekaj podobnega imamo tudi pn rjtve nas, naša Kitajska je Kosovo, kjer so turi ne(je redit, Prire padale nedolžne žrtve. Vsi skupaj se mor*' mo boriti proti temu, da bi za ohranitev statusa quo uporabljali orožje proti goloroke- bo si j sesta jr ' |ze“ | Ptob dem, Prikl FRANC GLAVIČ, delavec v IMV,M*' bode lo Lipje pri Žužemberku: »Spremljam *k" zvok tualna dogajanja v socialističnih sistemih m okus moram reči, da sem zaskrbljen nad hudim1 _ _____ represijami in žrtvami. Čudim se, da se da-^^ nes bolj ne zgledujejo po Poljski in Madžar- - ski, ki sta tudi imeli huda obdobja, pa sta I y ... n krenili na pot demokracije, kije edino pr*" 1 va. Vsem bi moralo biti jasno, tudi pri na*J da je pot prisile slepa ulica, ki nikakor o« V p prinaša trajnih rešitev.« P1 7.( MIRKO KUZMA, skladiščnik pri Tr-goprometu Kočevje: »Kaže, da ne bo nič s socializmom, o katerem so nas učili v šoli. Šokirani smo zaradi vsega, kar se dogaja. Nikoli nismo mislili, kar nas je moje generacije, da bomo socializem reševali s tanki, ki bodo mendrali ljudi. Sam sem bil tankist in si ne morem predstavljati, da bi s tankom zapeljal med ljudi. Namenjeni so obrambi države in državljanov, ne pa mendranju svojega naroda, ki hoče demokracijo.« ' } LUDVIK ORAŽEM, avtomehanik d |e lsj Prigorice, Ribnica: »Žalostno je, če uporab- h ljajo tanke v boju za oblast in ne le 231 obrambo države. Nespametna vodstva ne* morejo ustaviti pametnih s pametjo, pa56/ poslužujejo tankov. Nesposobna vodstva pa ne gredo na svoje ljudi samo s tanki, atr>-pak tudi z raznimi neumnostmi, na primer-da imajo zgubaši naj večje plače, da držav* , R predpisuje vedno večje davke in redi le h1' f Sc rokracijo, narodu pa gre vedno slabše.« VIKTOR CETIN, iz delavnic za vzdrže- —P.00 vanje železniških voz v Dobovi: »Prodora Ne, demokratizacije ni mogoče zatreti z orož- r®1 ki jem. Na Kitajskem so s tanki poteptali človekove pravice. Tako ravnanje je nesprejemljivo. Nobena vojska ne bi smela napadati svojega ljudstva in socialističnedr-žave bodo morale poiskati za razreševanje notranjih težav drugačne poti. Iz nasilja se lahko rodi le novo nasilje in stopnjuje sovraštvo.« MARJAN UDOVČ, inženir strojništva- Dolnje Ponikve: »Zavračam metode nasri' j nega reševanja družbenih problemov v vs*' nKr ki družbi, posebej pa v socializmu, ker t* kc načeloma postavlja v ospredje skrb človeka. Kitajski dogodki so dokazali popolno nehumanost, zastavlja se vprašanje; kako je neka politika zmožna naredit* pokol v lastnem narodu. Kitajskim dogo®' kom je naša politika težko razsodnik, k?r imamo tudi v Jugoslaviji izredno stanj?-Najnovejši dogodki kažejo, da bo social1" zem veijetno odšel na žrtvah, tako, kot je °a žrtvah tudi prišel v ospredje.« ANDREJ SEVER, elektroenergetski inšpektor iz Metlike: »Socializma se s tanki ne da graditi, ampak se ga lahko kvečjemu zruši. Režim, ki gre z orožjem nad svoje ljudi, ni socialističen. Najbolj žalostno je, če vojska nastopi proti lastnemu ljudstvu. V bistvu ni nobene razlike med Madžarsko 1956, Kosovom in Kitajsko. Grozljivo je, da lahko nekdo, ki je dovolj močan in presodi, daje njegov socializem v nevarnosti, ta socializem rešuje z vojsko. To so morilci! r f v BOGDAN PFEIFER, skladiščnik Konfekciji Lisca, Sevnica: »Če bi zlastis ivonieKciji Lisca, Sevnica: »Le di , 0 ‘■t. vensko vodstvo zadržalo bolj P°hpn£ J ! \ ,21 7k oprode ne bi dovolili toliko, kot si zd*J> * odločno držo, si Miloševič in njeg*J anadajo in postavljajo ultimativne 7i-. Če bi bili ljudje pokončni in pog*Jnl nas na] hteve. Če bi bili ljudje pokončni in pog1 v spoštovanju človeka, ! Prav % ne bfbiioVnko^' ijjjjh; V.. skega socializma, ne na Kitajskem, ae < O Kosovu ali kje drugje.« \ ne r' ) kmetijstvo V trajni mlečni vojni? Kje so globlji vzroki na bojkot oddaje mleka krški kmečki PRAZNIK |ja PENINA NAD PODBOČ-;bo: — M — Agrokombinat Kr- : | w TOK kmetijstvo, trgovina, sto-t 'be in aktiv kmečkih žensk bosta v * 3tevV8jrija’ or^nizip,la [,ri" .... putev Kmečki praznik na Planini. L. Jlreditev se bo začela ob 12. uri, ko - srečanje pod lipo, kjer se bodo i pali člani Slovenske kmečke zve-! e ^Posavja in spregovorili o svojih Pr°blemih in težavah. Ob 15. uri bo “emonstracija kmetijskih strojev in ''^Jočkov za obdelovanje zemlje ^nnbovitih predelih, sodelovale pa r°oo firme Rasant, Steyer, Holder " hip Šempeter, ob 16. uri pa bo Pr,cetek družabnega in tekmovalca dela. Ves čas prireditve si bodo I tai'j va*c' 'ahko ogledali in poku-I1 dobrote kmečke kuhinje, zani-‘vosti iz starih skrinj, nastope do-| ačih pevcev in godcev. Pa tudi ia. ne bo manjkalo zabave, saj se v, C*0, obiskovalci lahko zavrteli ob i iiiLu ‘h 8'asbe in se okrepčali z !* j okusno jedačo in pijačo. -la-*— _ [novomeške tbžmice ^ Ponedeljek so prodajali krompir Intvv000 do 8 000 din> korenje po lfirvv>do 15 00°' grah po 8.000 do 00, paradižnik po 15.000 in solati,P0 4.000 do 5.000 din kilogram, linicam jagod je bilo moč dobiti za n'nX2 do 18 000 din, češenj za .000 do 20.000, breskev za 15.000, o°lk za 3.000 do 9.000 in suhega , Jaza 10.0000 din. Liter borovnic 'C120.000 din oz. 19.000 din pri cJ)b kupljenih količinah. Jajca so j^dajali po 1.200 din. Medtem ko so Fp5S3,«aL&li£ k L . :°00 do 20.000 din. Kiloeram . -do 20.000 din. Kilogram j;lrkov je stal 20.000 do 25.000 Sejmišča tir ii ne vaV m-f er. I -va h^EŽICE — Na sobotnem sej-hi- so imel; naprodaj 145 do 3 me-starih prašičev in 19 starejših. išdll/a80 Pr°dali 78, in sicer po L'”00 do 30.000 din kilogram žive SC'drugih pa 8, in to po 18.000 kilogram žive teže. Po dobrih dveh mesecih so kmetje, povezani v Slovenski kmečki zvezi, za četrtek, 29. junija, spet napovedali — tokrat nepreklicen — bojkot oddaje mleka in mesa. Nezadovoljni z majsko odkupno ceno na ta dan mlekarnam ne bodo oddajali mleka, nameravajo pa ga v večjih industrijskih sžediščih delili zastonj, da bi tako pokazali, kako spoštujejo načela. Trdijo, da so bili v dogovarjanju za odkupno ceno izigrani, češ da jim je bilo za majsko mleko obljubljeno 90 odst. proizvodne cene, kijo izračuna Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Po tem izračunu jim za majsko mleko pripada po 3.100 din za oddani liter, mlekarne, ki jih pri tem podpira republiški izvršni svet, pa so pripravljene izplačali le po 2.460 din in se pri tem tudi sklicujejo na aprilski dogovor, hkrati pa opozarjajo še na poplavo mleka, ki ga ne morejo prodati. Ta čas je v Sloveniji vsak dan namolzenega v resnici precej več, kot ga naša republika potrebuje. Predstavnik Ljubljanskih mlekarn Miha Urbanija je na letni skupščini Društva agrarnih ekonomistov Jugoslavije — sekcije za Slovenijo, ki je bila 8. junija v Metliki, zatrdil, da v Sloveniji namolzemo celo 40 odst mleka več, kot ga lahko porabimo v katerikoli obliki. Izvozne možnosti so minimalne, prodaja v druge republike pa je zaradi tretjino višje cene slovenskega mleka, (ki pa nima utemeljitve v večjih stroških, kot trdi inž. Grobelnikova iz KIS) močno omejena. Rejci krav molznic opozarjajo slovensko javnost, da oni ne pobirajo smetane pri visokih cenah mleka in mlečnih izdelkov, saj dobijo le slabo tretjino od prodajnih zneskov, dve tretjini pa pobereta mlekarna in trgovina. Z bojkotom in javnim soočenjem hočejo opozoriti predvsem na to nesporno dejstvo. Ne glede na to, kako se bo zaplet z mlekom tokrat končal, bo prej ali slej potrebno v slovenski živinoreji nekaj ukreniti. Mleka je in bo še preveč, zato bo treba rejo delno preusmeriti, prestrukturirati, kot pravijo ekonomisti. Prof. Dolfe Cizej se je v Metliki žeprašal, ali nismo v Sloveniji naredili napako, ko smo preveč enostransko pospeševali rejo izrazito mlečnih pasem goveda (kot sta črno-bela in rjava, oplemenitena z brown swiss). Vprašljivo ni le nesorazmerje med mlekom in mesom, marveč tudi slaba konverzija močnih krmil. Visokopro-duktivne krave namreč ne morejo brez močnih krmil, kijih je vsaj delno treba uvažati ali kupiti v drugih republikah, v zameno za to pa dajejo mle- POHVALE ZA PINOT METLIKA — Tik pred Vinsko vi-gredjo je Metlika dobila še en gostinski lokal. V starem delu mesta je Dušan Brine stare in nerabne kleti preuredil v bife, ki gaje krstil za Pinot. Že na otvoritvi so gostje zelo pohvalili lokal in dobro vino, ki ga Brine dobiva od enega najboljših zasebnih vinogradnikov iz Koga na Štajerskem. Poleg tega štajerskega laškega rizlinga ima tudi veliko izbiro najboljših slovenskih buteljčnih vin, med njimi seveda tudi iz metliške Vinske kleti. ko, ki ga ni mogoče prodali po dragim krmilom primerni ceni. Potemtakem bi bilo mnogo bolje rediti kombinirane pasme goveda, ki so manj odvisne od dokupljenih močnih krmil in je zato prireja bolj donosna. Sploh pa je treba tudi v kmetijstvu dosledno težiti k optimalnim rešitvam, takim, ki prinašajo največ dobička. Zagate z mlekom hkrati tudi kažejo, kako zmotne so lahko različne enostranske pospeševalne akcije in kampanje, značilne za realsocialistični razvoj, pa četudi jih še s tako dobrim namenom podpirata oblast in stroka. Za narodno gospodarstvo sta najvažnejša uravnoteženost v razvoju in ekonomski op-timum, do tega pa očitno vodita le tržno gospodarstvo ter modra, v prihodnost uprta državna politika podpiranja kmetijstva. In še nekajje treba posebej poudariti. Sedanji zaplet z mlekom bo preraste! v trajno mlečno vojno, če ne bodo drugače postavljeni gospodarski odnosi med rejci krav ter predelovalci in prodajalci mleka oz. mlečnih izdelkov. Roko na srce, zdaj je rejec, četudi nezadovoljen s ceno, z zajamčeno oddajo in prodajo mleka vendarle vsaj delno zaščiten, mlekar, kije sicer monopolist, pa je prepuščen negotovostim trga. Zavoljo tega se dolgoročno sodelovanje v prozvodni verigi ne krepi, marveč rahlja, prav to pa je najslabše za vse. MARJAN LEGAN ll. Kmetijski nasveti taaj že napada fitoftora j ^ !lahir0rnP?rJeva plesen ali fitoftora (Phytophthora infestans de Bary) vzame E*dav° Pelino ali celo več krompirjevega pridelka, zato je poljedelcem že *** • liai riBOnolo rtrnk n D /\rtt 7 ni oa nnl/nton irorlnn np '70 MPCPtn n O trirlp- v*. '• sil- \ to- Neti fc *,nn' liti Tild je. Ji' na i iaJ nagnala strah v kosti. Žal se nekateri še vedno ne zanesejo na tride-romne izkušnje slovenske protifitoftorne službe in škropijo po mladih uena r'iCV'h nasa°ib, ko sploh še ni potrebno, ter tako mečejo proč čas in p 1^' Takih jebilo v začetkujunija na Dolenjskem kar precej in Studio D y ete javno pozival in svaril, naj narave ne prehitevajo, k uPral'esn'’na r°bu spodnjih listov pa se pojavijo prve rumenorjave pe-^ ez izrazitih obrisov, ki pa potem sorazmerno hitro potemnijo. Obrobe Nož^aj° na sPo0nj' strani belo prevleko, to so trosovniki, na katerih se dtll ZlJ° trosi, ki jih že najlahnejši vetrič raznaša po nasadu in tako okuži ij ,~e rastline. Strokovnjaki so ugotovili, da se bolezen pojavi, če minimal-d^Peratura zraka v enem od dveh dni ne pade pod 10° C in če srednja "a relativna vlažnost ni manjša od 80 odst. l^ujočo pot krompirjeve plesni lahko delno zaustavimo z nekaterimi r^je? h ^n'm' ukrepi, kot so: sajenje neokuženih gomoljev, zmerno gno-jifitjj dušikom, bogato gnojenje s kalijem, temeljito zagrinjanje gomoljev uporaba desikantov itd., vendar brez uporabe kemičnih pri- S^GNOJEVANJE KORUZE — Če pred setvijo nismo gnojili s celot-1 do4ftmerl«)m dušika, je v času, ko ima koruza 6 do 8 listov in je visoka 30 Nil Primeren čas za dognojevanje z dušikom. Navadno znaša ta dog-v ne gre. Na voljo jih je cela vrsta, od novejših in mnogo dražjih ! 1laov (ridomil MZ), do običajnih protektivnih fungicidov, kot so ; dnjan M 45, antracol, cuprablau itd., s katerimi je treba škropiti na 7 do 10 jiis,’0*- Po vsakem dežju. Škropljenje mora biti res temeljito, tako da so S še r£.P°vršine prekrite s škropivom, predvsem s spodnje strani, kjer so list-®*e- Sele tako lahko obvarujemo nasad in s tem pridelek. ^ ^ Sejem bil je živ ŠENTJERNEJ — V tem kraju je vsako drugo soboto v mesecu semenj. Rejci priženejo in pripeljejo živino od blizu in daleč, poleg tovrstne trgovine pa je na sejmu tudi bogata in vse večja ponudba najrazličnejšega kmečkega orodja in drugih izdelkov. Zaradi očitnega zanimanja in zato, da bi nekoliko zmanjšali gnečo ob semanjih dneh. so se v Šentjerneju odločili, da bo poslej njihov sejem dvakrat na mesec, vsako drugo in četrto soboro. »V Šentjerneju bi radi, da bi bil sejem kar del naše turistične ponudbe. Že sedaj ne pomeni več le prodaje ali nakupa živine, ampak na njem prodajajo vse mogoče izdelke razni »kramarji«. Na semanji dan delujeta na sejmišču dva priročna bifeja, tu je tudi ponudba hitro pripravljene hrane, tako da je sejem resnično dogodek,« pravi tajnih krajevne skupnosti Jože Bregar. Jože Bregar V Šentjerneju se tudi zavedajo, da je pri sejmišču treba urediti okolje, dostope, parkirišča. »Med osnovno šolo in sejmiščem sedaj urejamo večnamensko parkirišče, ki bo služilo obiskovalcem sejma, bo pa tudi avtobusna postaja za šolo, kar je zelo pomembno, saj avtobus sedaj ustavlja pred šolo ob glavni cesti Novo mesto—Kostanjevica. Izboljšali bomo tudi dostopne ceste do sejmišča ter obnovili stavbo na sejmišču. Z veterinarskim zavodom pa se dogovarjamo, da bi bila v njej veterinarska po-stajasstalnczaposlenim veterinarjem. To je glede na velik kmetijski okoliš povsem upravičeno in potrebno,« pravi Bregar. Z. L.-D. Republiška razstava in sejem koz V Sevnici bodo izbrali tudi kozo, rekorderko po mlečnosti SEVNICA — Leta 1985 pri Zvezi društev gojiteljev pasemskih malih živali ustanovljena podružnica za kozjerejo, ki jo vodi Sevničan Silvo Osovnikar, združuje že preko 160 članov, nekaj tudi iz sosednje republike Hrvatske. To je edina takšna organizacija v Jugoslaviji, njeni člani pa gojijo že preko 2500 koz. V podružnici združujejo ljubiteljske rejce koz in pa seveda tudi tiste rejce, ki sc poklicno ukvarjajo s kozjerejo. Odbirajo posamezne živali za selekcijo v sanskem tipu koze, ki je bele barve in primerna za hlevsko rejo, ter srnasti tip koze, ki je rjave barve, primerna pa je za pašo ali kombinirano rejo. Podružnica, ki ima sedež v Sevnici, strokovno sodeluje z ljubljansko biotehnično fakulteto, TOZD za živinorejo in veterinarstvo. S pomočjo Hmezadovih Celjskih mlekarn so lani ustanovili 25 manjših kozjih čred, ki so lani dale preko 70.000 litrov mleka; iz tega je mlekarna izdelala kakovostne mlečne izdelke, denimo sire in jogurte. • Na 4. republiški razstavi in sejmu koz, ki bo od 16. do 18. junija pri taborniškem domu v Sevnici pričakujejo preko 200 živali. Do petka, 9. junija, se je prijavilo 51 rejcev. Skoraj polovica jih bo prišla iz drugih republik, napovedana je celo koza sanskega tipa, prvakinja z letošnjega mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu. Otvoritev razstave bo v petek, 16. junija, ob 19. uri, (možen bo tudi nočni ogled razstave), za zabavo pa bosta poskrbela Neda Ukraden z ansamblom Magnet in humorist Dodo. V soboto bodo strokovni pogovori o smotrni reji koz, v nedeljo, 18. junija, pa bodo ob 8. uri ob molži koz poiskali rekorderko mlečnosti za prehodni pokal Hmezada-Celjskih mlekarn »Zelene doline«, kije spet pokrovitelj letošnje razstave in sejma koz v Sevnici. Največji odjemalec je bil Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Letos se bodo črede povečale in pričakujejo že preko 1.700.000 litrov mleka! Očitno je, da zanimanje za kozjerejo narašča precej hitreje, kakor so pričakovali največji optimisti, torej tisti, ki so po vojni, ko je bila kozjereja »izobčena«, trdili, da bomo v Jugoslaviji še radi redili koze, samo če jih bomo kaj še imeli. In zdaj je v resnici nastalo pomanjkanje kakovostnih živali. P. P. KZ METLIKA ŠAMPION KMETIJSTVA METLIKA — V začetku junija je Zadružna zveza Jugoslavije v Gornji Radgoni podelila letošnja priznanja »šampion kmetijstva«. Ta priznanja vsako leto podeljujejo najboljšim kmetom, zadrugam in zadružnim pospeševalcem. Letos so podelili 54 teh priznanj, od tega so jih 8 dobili Slovenci, med njimi kot edina zadruga Kmetijska zadruga Metlika. KZ Metlika je to visoko priznanje dobila za intenziviranje ter organiziranje kooperacijske in družbene proizvodnje. Hkrati je bil v G. Radgoni še strokovni posvet, razstava in prodaja plemenskih telic, udeleženci pa so si ogledali tudi konjske dirke. ,WWWWW\A/WWWWWVV\WWWWV\AN\ V\ V\V EN HRIBČEK BOM KUPIL.. UngjaTit Doberšek Napake so drage! Na tej strani Dolenjskega lista sem opozoril, da je treba navodila o uporabi sredstev za varstvo rastlin, ki so priložena vsakemu ovitku tega sredstva, prebrati in upoštevati. Neupoštevanje navodil je drago in celo zdravju škodljivo. V opomin bom opisal dva primera, ko so se oškodovanci obrnili name s prošnjo, naj svetujem, kaj naj storijo, da bi škodo popravili. Neupoštevanje časa uporabe Vinogradnik je imel 4 leta star insekticid (strup), naziv strupa na ovitku je že odpadel in ga vinogradnik ni več vedel povedati. To staro škropivo je primešal fungicidu, ko je škropil vinograd. Ker je bil insekticid star, ga je vzel (tako je rekel) nekaj več, da bi bil učinek boljši. Kaj je nekaj več, je seveda težko preveriti. Učinek je bil ta, daje škropivo ožgalo nežne mladike z grozdiči v taki meri, da letos ne bo pridelka. Za poškodovane mladike na žalost ni zdravila. Trti v tem času lahko pomagamo le s hitro delujočimi mineralnimi gnojili, gnojenje skozi list (foliamo) ne pride v poštev, saj listov praktično ni. Ta vinogradnik je storil naslednje napake: • Sploh ni odmeril količine škropiva in je s preveliko količino napravil več škode kot koristi. • Ni uopšteval časa uporabe, saj je škropivu rok že davno potekel. Mnogo škropiv, katerim poteče čas uporabe, se pokvari, začne se razkroj škropiva in to povzroča na rastlinah ožige, ki so pri večji uporabi škropiva še močnejši. • V času, ko je vinograd škropil, sploh ni bilo nobene potrebe po uporabi strupenih insekticidov. Pršice, ki so ponekod povzročile manjšo škodo, sedaj ne povzročajo več nobene posebne škode na mladju, grozdni suka-či pa se še ne pojavljajo. Tudi sukači (seneni črv, ki povzroča škodo po cvetenju trte) se pojavljajo le v manjši meri, zato v vinogradih dejansko ni nobene potrebe po uporabi strupenih insekticidov. Ob tej priliki naj omenim še to, da je Kmetijski inštitut doslej, to je do petka, 9. junija, svetoval le dvakrat škrpljenje proti peronospori, mnogi pa se hvalijo, da so že štirikrat škropili. Le zakaj? Nestrokovni odmerek škropiva Vinogradnik je hotel uničiti plevel v vinogradu s herbicidom ustinexom. Odmerka ni računal tako, kot piše v navodilih o uporabi, to je na odlagi izmere površine, ki naj jo poškropi, ampak s kozarcem od jogurta. Sam ni vedel, koliko je to, saj je tak odmerek le na oko. Škropil je z navadno škropilnico, pri kateri razpršilnik škropivo na široko razprši. To je sicer prav pri škropljenju proti peronospori, ne pa pri uporabi herbicidov, kjer je treba škropivo z nizkim pritiskom usmeriti le navzdol, na plevel. Smola je bila še večja zato, ker je v času škropljenja pihal rahel veter z vmesnimi večjimi sunki. Seveda je vinograd posmodil tako močno, da letos ne bo nobenega pridelka, trta pa bo trpela še drugo leto. V tem primeru bi bilo bolje, če bi vinogradnik pustil rastli plevel ali pa bi ga požel s srpom, kot pa da si je z nestrokovnim škropljenjem s herbicidom uničil vinograd, vsaj letošnji pridelek. Kdor ni sposoben pravilno odmeriti herbicid in pravilno škropiti, naj raje pusti rasti plevel in ga požanje, kot pa da si uničuje vinograd. T. DOBERŠEK Ivw \\ WWWWWW\ N\VVVWWVVV\VVVVVVVVVV\A.N Raje kmet kot železničar Na domačiji Preskarjevih v Gornjem Lenartu BREŽICE — Preskarjeve poznajo v Gornjem Lenartu, kjer živijo, in v sosednjih vaseh. Ob urejeni kmetiji in hlevu se vsak dan zbirajo mlekarji, ko pripeljejo mleko za odkup, pri hiši pa poskrbijo tudi za streljanje proti toči, če ta le preveč preti okoliškim poljem in nasadom. Že nekaj let, odkar nimajo več očeta, je breme kmetije nosita mama Slavka, pomagali pa so ji stara mati, sin David in hčerka Petra. David se je odločil, da bo kmetoval, čeprav je končal srednjo železničarsko šolo in je že dve leti delal kot prometnik. »Odločitev je bila težka, saj dobro vem, koliko odrekanja je potrebno, toda jaz imam voljo za delo na kmetiji, poleg tega sem navajen takega življenja. Tu sam or- Sul ha ki raji na za zd Ira V( >P irel irai 10 Razmi šliaio o pridelavi zdrave hrane in zelišč za trg — Tudi domača priprava in embalaža — Kolekcijski nasad zelišč in dišavnic na prevolski soli ŽUŽEMBERK — »TZO Suha krajina deluje na območju, kjer ne vidimo možnosti za nadaljnje razvijanje intenzivnega kmetovanja. Zato pa slutimo bodočnost v pridelovanju in prodaji tako imenovane zdrave ali prednostne hrane. Seveda tu še ne moremo govoriti o biohrani, za katero kriteriji tako ah tako še niso jasno postavljeni, enostavno povedano pa bi šlo za pridelavo mleka z domačo krmo, brez umetnih krmil in močne krme, vzrejo bikcev izključno z domačo krmo. Na našem območju je že tako ali tako do 80 odstotkov uveljavljena taka proizvodnja, z nekaj napora pa bi jo lahko izpeljali v celoti,« pravi direktor TZO Suha krajina Janko Skube. Poleg mleka in mesa je možnost za pridelovanje zdrave hrane skoraj brez uporabe kemije tudi pri poljščinah, domači moki, krompirju ter nekaterih povrtninah. Sedaj so v izdelavi načrti v sodelovanju s sozdom Mercator, preko katerega naj bi se pojavili na trgu. S tem v zvezi razmišljajo tudi o pridelavi zdravilnih zelišč in o nabiranju naravno zraslih zdravilnih zelišč, vendar posušenih na naraven način. Znano je namreč, da so zdravilna zelišča, ki so pridelana na plantažah in so sestavina čajev, prav tako pridobljena z vsemi agrotehničnimi ukrepi, kar je z nekaterih vidikov vprašljivo. Tukaj nameravajo pridobi- vati zelišča brez intenzivne nege, pa tudi sušenje in paketiranje ter pripravo za prodajo teh enostavnih čajev bi izvajali na zdrav domač način. V ta namen so že zasadili približno 10 tisoč sadik baldrijana za korenine, pri osnovni šoli Prevole, kjer bodo skupaj s sozdom Mercator ustanovili v začetku novega šolskega leta krožek za bioprehrano, pa so zasadili kolekcijski nasad s 54 zdravilnimi zelišči in dišavnicami. Nadaljnja faza pri zeliščih in pridelovanju zdrave hrane je predelava, dodelava in pakiranje hrane na domač način in po starih receptih za potrebe trga. S tem v zvezi so že stopili v stik z ljubljansko biozadrugo, tako da bodo verjetno že jeseni v dogovoru z njo nastopili v eni od ljubljanskih trgovin, sodelujejo pa tudi v raziskovalnem projektu zadružne • V zadrugi razmišljajo tudi o načrtih za pridelavo šampinjonov, za kar že imajo interesenta, razvijajo pa tudi različne oblike dodatnih dejavnosti, kot npr. izdelavo lesenih nasadil za razna orodja. Teh so lani v sodelovanju z Gorenjem iz Mute prodali 80 tisoč, letos pa je svoj interes najavilo tudi Jeklo Ruše, tako da jih nameravajo prodati kar 120 tisoč. Večino so izdelali bratje Komte, ker pa je povpraševanje čedalje več, bodo kooperacijo še razširili. zveze »narejeno doma«, kjer nameravajo povzeti nekatere ideje, npr. pridelovanje in prodajo ajdove moke na klasičen način. T. JAKŠE 24(2078) 15. junija 1989 ganiziram svoje delo, v službi pa se moraš vedno nekomu podrejati. Zdaj, ko sem doma, sem trdno prepričan, da v službo ne bom šel več. Kakorkoli bo že, nekako se bomo že znašli,« optimistično pripoveduje David. Na kmetiji, ki obsega 4 ha gozda in 10 ha obdelovalnih površin, s tem, da imajo še okrog 3 ha zemlje v najemu, redijo trenutno 12 krav in 10 telic. Dnevno oddajo do 140 litrov mleka. David kot mlad kmetovalec, pravzaprav bi lahko rekli tudi začetnik, ime seveda tudi načrte, vendar jim trenutno raje pravi — želje. B. D. Za strokovno sposobnejšo KZ Črnomelj Predlog skupščine — Tri-je novi strokovnjaki ČRNOMELJ — Ko so na sejah zborov črnomaljske občinske skupščine pred časom govorili o možnostih nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini, so odprli vrsto vprašanj, med drugim tudi kadrovsko. Predlagali so, naj v kmetijski zadrugi ocenijo, ali je strokovni kader, ki ga imajo, vključujoč tudi pospeševalno službo, sposoben organizirati takšno proizvodnjo, da bodo polja čimbolj izkoriščena, predvsem pa, ali lahko uresniči vizijo razvoja kmetijstva, opredeljeno v planskih dokumentih občine in kmetijske zadruge. To nalogo naj bi uresničili do letošnje pomladi. Iz odgovora zadruge, ki so ga pripravili pred kratkim, je moč razbrati, da njihov kader še ne dosega zahtevanega strokovne ravni. Načrtujejo pa, da se bo v približno letu dni zasedba močno po-, pravila, saj bodo zaposlili še tri priprav- j nike z višjo izobrazbo. Prav z zaposlitvi-' jo poljedelca bo rešen večletni problem nezasedenosti tega delovnega mesta, kar je imelo slabe posledice za razvoj poljedelstva v občini. Sicer pa je prav sedaj v teku združevanje zadružnih enot. Pospeševalce bodo razporedili po enotah in po mnenju zadruge bodo s tem približali pospeševalno službo kmetu. Tako bo v zadružni enoti Črnomelj-Semič zaposlen poleg vodje enote še pospeševalec vino-gradnik-sadjar, ki bo poleg dela v enoti skrbel še za celotno tovrstno pospeševanje v občini. Enako bo veljalo za pospeševalce v vseh ostalih zadružnih enotah. V enoti Dragatuš-Vinica bo delal poljedelec, v enoti Adlešiči-Griblje živinorejec, medtem ko bo v Starem trgu zaposlen le vodja enote s petino delovnega časa. M. B.-J. DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN iitib IZ NKŠIH OBČIN Denar kroji tudi podobo cest Cestna skupnost bo zagotavljala ustrezno varstvo lokalnih cest v občini NOVO MESTO — Denar, ta sveta vladar, bo tudi letos krojil podobo občinske cestne mreže, to je lokalnih cest, nad katerimi ima skrbništvo občinska cestna skupnost. Po februarskih predvidevanjih naj bi za vse naloge le-ta razpolagala z 8,6 milijarde dinarjev. Denaija bo dejansko skoraj gotovo več, le da se z njim ne bo dalo narediti bistveno več, saj inflacija denar sproti izničuje. Cestna skupnost bo tudi letos skušala zagotavljati ustrezno varstvo lokalnih cest v občini. Tozdu za vzdrževanje in varstvo cest novomeškega Cestnega podjetja bo dajala denar (približno petino celotne letne vsote) za redno vzdrževanje 495 kilometrov lokalnih cest v občini. V letnem načrtuje tudi nadaljevanje obnavljanja in saniranja lokalnih cest prve skupine ter saniranje najbolj kritičnih odsekov na ostalih lokalnih cestah. Letos naj bi obnovili 3,8 kilometra lokalnih cest prve skupine (Vrhpolje—Šmarje, Kronovo—Dobrava, Dolenjske Toplice—Podturn) ter sanirali prav tako 3,8 kilometra najbolj kritičnih sedmih odsekov na lokalnih cestah prve in druge skupine. Pri vseh obnovah in sanacijah bo cestna skupnost plačala le asfalt, medtem ko morajo ostala dela financirati krajevne skupnosti. Nadaljevali bodo modernizacijo lokalne ceste Prevole—Žvirče v manj razviti krajevni skupnosti Hinje, kije za te kraje osnovna cestna povezava, za sofinanciranje izboljšave cest po krajevnih skupnostih pa so na osnovi razpisa namenili razdeliti 1,2 milijarde dinarjev. Krajevna skupnost lahko dobi ta denar le za eno cesto, ki jo mora tudi imeti v svojem srednjeročnem programu. Za vse obnove cest bo sicer šla dobra polovica sredstev cestne skupnosti. Cestna skupnost bo zagotavljala tudi obnove in popravila mostov. V programu je v prvi vrsti novi most čez Temenico v Prečni z navezavo na cesto Bršljin—Straža, sofinanciranje novega novomeškega mosta na Loki, obnova štirih mostov, montaža lani kupljenih odbojnih ograj in pleskanje železnih ograj na mostovih v občini. V drugi vrsti je še obnova dveh mostov in nakup lesa za obnovo mosta pri Gradu Otočec. V letošnjem programu je tudi nadaljevanje opremljanja cest z nujno potrebno signalizacijo za varnost prometa, oprema križišč na lokalnih cestah višje skupine in postavitev kažipotov na lokalnih cestah nižje skupine. Za to predvideni denar naj bi zadostoval za okrog 60 prometnih znakov. V prvi prioriteti je tudi urejanje avtobusnih postajališč, in sicer nameravajo sofinancirati 12 postajališč, 100 milijonov pa bo cestna skupnost prispevala za novo novomeško avtobusno postajo. Z denarjem za vse to — gre za najnujnejše — pa, kot rečeno, ne bo lahko. Novomeška cestna skupnost dobi 5 odstotkov skupnih sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje lokalnih cest v Sloveniji, ta pa pomenijo le 64 odst. sredstev, potrebnih za vzdrževanje po sprejetih standardih in normativih. Prispevka iz dohodka, namenjenega za sanacije in obnove cest in mostov, je vsako leto manj, saj ga zgubarji smejo zahtevati nazaj. Prav tako je vsako leto manjši kupček denarja od prispevka iz čistega dohodka, kije namenjen za modernizacijo cest in gradnjo mostov. Z. L.-D. Bližje podjetniški miselnosti TOB Novo mesto ima dela dovolj, likvidnost pa je slaba — Z italijanskim posojilom v podjetništvo — Vec zasebnih kooperantov in dela na domu_______________________ NOVO MESTO — Če bi sodili po tem, da 400-članski kolektiv Tovarne obutve Novo mesto letno naredi 700 tisoč parov čevljev, da 40 odstotkov izdelkov izvozi, s čimer namerava letos iztržiti 5 milijonov dolarjev, da proizvaja skoraj izključno za znane kupce in daje naročil dovolj do marca prihodnjega leta, bi prišli do zaključka, da je tam vse lepo in prav. Vendar direktor Remzo Skenderovič ne deli povsem tega optimizma: »Sedaj poskušamo nekako nadoknaditi škodo, ki smo jo utrpeli zadnja leta zaradi omejevalne gospodarske politike, ko smo bili izvozniki oškodovani s podcenjeno tujo valuto in ko na domačem trgu zaradi omejevanja rasti cen končnim izdelkom nismo mogli iztržiti tistega, kar smo morali dajati za surovine, katerih draženje je bilo nebrzdano. Cene tudi sedaj rastejo hitreje kot inflacija, po naših izračunih za več kot 50 odstotkov na mesec, vsakomur pa je lahko jasno, da teh podražitev ob sedanji krizi ni moč v celoti prevaliti na kupca. Od tod tudi slaba likvidnost v obutveni industriji, ki jo je moč premoščati le s kratkotrajnimi nje notranjih pomanjkljivosti v organizaciji dela in poslovanja. S spodbudnim nagrajevanjem poskušajo doseči kvalitetnejše delo, zaradi velikih naročil pa bodo vsaj v nekaterih oddelkih delali tudi ob sobotah. V novomeških šivalnicah so že uvedli popoldansko izmeno, sedaj nameravajo to tudi v tozdu Bor v Dolenjskih Toplicah. »Doslej seje naša delovna organizacija morda obnašala preveč obrtniško, sedaj poskušamo uvajati podjetniškega duha,« pravi Remzo Skenderovič. »Del te miselnosti je tudi nova likovna podoba našega znaka (izdelal ga je Toni Vovko), hkrati pa skušamo doseči, da bi se tudi naši delavci, ki so pretežno mladi, poistovetili s podjetjem in živeli z njim. Poprečna starost zaposlenih je 27 let, imamo pa tudi 67 štipendistov na vseh stopnjah izobrazbe, zato se nam za kader ni treba bati.« T. JAKŠE • Prav te dni v tovarni obutve dokončujejo elaborat, ki bo, če jim bo uspelo zamisel uresničiti, precej spremenil delo tega kolektiva, prav v smislu podjetniške miselnosti. Elabo- USTANOVNI ZBOR SDZ ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO rat naj bi omogočil uporabo italijanskega kredita, iz katerega bi nabavili stroj za vlivanje podplatov. Ta investicija, vredna okoli 8 milijard dinarjev, ne bi zahtevala nikakršnega nadaljnjega vlaganja v zidove, zato pa nadaljnje prestrukturiranje obeh tozdov, povečano proizvodnjo pa bi poskušali izpeljati tudi preko kooperacije in z delom na domu. Remzo Skenderovič NOVO MESTO — V četrtek, 22. junija, ob 20.30 bo v sejni dvorani hotela Metropol v Novem mestu ustanovni zbor območnega odbora Slovenske demokratične zveze za Dolenjsko in Belo krajino. Vabljeni vsi člani SDZ iz občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, simpatizerji in vsi, ki se želijo včlaniti v to zvezo. Po dolgem času brez izgube Tovorni promet, tozd Gorjancev, letos posluje nekoliko uspešneje, čeprav ne manjka težav krediti, ki pa so dragi.« Seveda tudi v obutveni industriji komaj čakajo, da se bodo pozitivno odrazili novi gospodarski ukrepi. V proizvodnjo uvajajo računalništvo, da bi racionalizirali nekatere delovne procese, že lani pa jim je ljubljanski inštitut Iskra Zorin izdelal študijo za odpravlja- Brez denarja Če je zazidalni načrt, ni denarja za komunalno opremo METLIKA — Sedaj je v Metliki na razpolago šest komunalno opremljenih parcel za gradnjo zasebnih hiš na Bregu revolucije. V okviru tega zazidalnega načrta pa je še kakih 12 gradbenih parcel, do katerih imajo prednostno pravico bivši lastniki zemljišča. Izdelan je tudi zazidalni načrt za 18 lokacij med Cesto XV. brigade in Črnomaljsko cesto, narejeni so tudi izvedbeni načrti za komunalno opremo, vendar denarja za izvedbo teh del ni. Poleg tega je tudi v okviru tega zazidalnega načrta več parcel s prednostno pravico. To pravico pa bivši lastniki lahko uveljavljajo celih 7 let in tako bi morali celoten kompleks komunalno opremiti »na zalogo«, lega pa si v metliški občini zaradi že tako skromnih sredstev za te namene ne morejo privoščiti. Podobno je z metliško obrtno cono. Tudi za to cono, kjer naj bi se razvijalo metliško drobno gospodarstvo, je narejen zazidalni načrt, imajo tudi izvedbene projekte za komunalno opremo, denarja za izvedbo pa ne. Poleg tistih šestih gradbenih parcel na Bregu revolucije je v Metliki še nekaj gradbenih parcel, tako imenovanih zapolnitev v okviru zazidalnih načrtov Dacarji, Ob Sušici in Vejar. NOVO MESTO - Že od leta 1985 dalje spremlja Straške Gorjance v poslovanju izguba. Težave imata predvsem tovorni promet in tozd Gostinstvo. Tozd Tovorni promet je zaključil z izgubo v višini 1,424 milijarde tudi lansko leto, letos pa se stvari kljub vsemu le obračajo na boljše. Omenjeni tozd je prvič po dolgem času prvo trimesečje končal s pozitivnim rezultatom; po besedah direktorja Gorjancev Igorja Grudna upajo, da do konca leta ne bo večjih težav. Med dejavniki, ki so lani odločilno vplivali na poslovanje tozda Tovorni promet, velja omeniti nestabilno prodajo storitev zaradi velike, tudi nelojalne konkurence. Zaradi tega so bile dosežene cene za opravljene storitve neusklajene z veliko rastjo stroškov, za katere so porabili 77 odstotkov celotnega prihodka, od tega pa več kot četrtino samo za gorivo. Srečevali so se s stalnimi ovirami pri zagotavljanju večjega obsega dela v mednarodnem prometu, s katerim so sicer zaslužili dobro polovico celotnega prihodka. Predvsem gre za pomanjkanje dovolilnic, zaradi česar so se posluževali avtovlakov, kar je seveda precej povečalo stroške. Potem je tu še slaba plačilna sposobnost domačih kupcev pa draga posojila itd. Za obratna sredstva je Tovorni promet lani porabil za 3,7 milijarde dinarjev kratkoročnih kredi- Mirni Peči grozi v vodi celo gnojnica Treba je ukrepati DALJNI VRH — Antona Murglja, ki ima kmetijo prav na koncu Daljnega vrha v krajevni skupnosti Bučna vas, tarejo mnoge skrbi. Sam je bil zgleden vaški odbornik, aktivist in človek, ki se še danes bori za napredek kraja. Več kot 10 let je bil član sveta krajevne skupnosti in pravi, da se je takrat veliko naredilo. Morda je bilo res lažje kot danes. Zgradili so cesto, napeljali vodovod in telefon. »Vse smo dobili, sedaj pa ni koga, ki bi to vzdrževal. Iz svojega žepa in s svojimi rokami smo zgradili rezervoar za vo- Brusniška ekipa dvakrat najboljša Anton Murgelj do nad našo vasjo. Delavci Komunale so nanj brez našega soglasja priključili celotno Mirno Peč in od tedaj je rezervoar večkrat prazen. Tako so brez vode Mirnopečani in mi. To pa še ni vse, kar je narobe in s čimer nisem zadovoljen. Vinko Može in Franc Murgelj iz naše vasi že nekaj let spuščata gnojnico na cesto. Ugotovljeno je bilo. da na štirih mestih teče čez vodovodne cevi, in kaj se lahko zgodi, če bo razjedla cevi in onesnažila vodo. Inšpekcijske službe in Kom unalo sem že velikokrat opozoril na to. Kršitelja sta plačala le kazen, gnojnica pa teče po stari poti. Mirnopečani naj se ne čudijo, če jim bo iz pip nekoč pritekla gnojnica,« se jezi Anton Murgelj in pokaže, kje gnojnica izgine pod asfaltno cesto v vodovodni kanal. Skrbi ga tudi telefonija, saj so tudi za telefon Vrhovci sami poskrbeli. Murgelj je sam prispeval in postavil 15 drogov, skupaj so plačali žico in drug potrebni material. »Danes je telefon več na počitku kot v delu. Vsak, tudi najmanjši vetrček stakne telefonski žici in s pogovorom je končano. Se to daje napaka, se ne da sporočiti, po novem po telefon plačujemo vnaprej. Že leto dni iščem tovariša Gabriela na pošti, pa mi ga nikoli ne uspe dobiti, da bi mu zaupal naše težave in povedal, kakšno rešitev imamo.« J. P. Občinsko in regijsko tekmovanje v poznavanju SLO in DS — Novosti? NOVO MESTO — Prejšnji teden je bilo v Mariboru 3. zvezno tekmovanje mladih v SLO in DS. Podobno tekmovanje, in sicer novomeško občinsko in dolenjsko regijsko, je 20. maja letos pripravil organizacijski odbor pri OK SZDL Novo mesto. Prostor za tekmovanje je velikodušno odstopila srednja kmetijska šola pod Trško goro. Na občinski preizkušnji, kiso seje udeležili predstavniki vseh 15 OŠ iz novomeške občine in srednješolci, je med osnovnošolci že drugič zmagala ekipa OŠ Brusnice, druga je bila OŠ Katja Rupena, 3. Šmarjeta. Na regijskem^ tekmovanju, kjer so se pomerile ekipe OŠ iz Artič, Semiča, Metlike in z Mirne ter srednjih šol iz Črnomlja, Brežic in Novega mesta, so med srednješolci zmagali Črnomaljci nad novomeško in brežiško izbrano vrsto. Med osnovnošolskimi ekipami je tudi v tej skupini slavila zmago brusniška. Organizacijski odbor je zaradi varčevanja pripravil občinsko in regijsko tekmovanje istočasno. Glede tekmovanj odbor predlaga, naj bi v bodoče občinsko tekmovanje razpisali, kar bi bilo manj obvezno povabilo k sodelovanju od sedanjega. Odbor hkrati išče odgovore na nekatera odprta vprašanja organiziranja tekmovanj iz poznavanja SLO in DS. LOČNA-MAČKOVEC PRAZNOVALA NOVO MESTO — V soboto, 10. junija, so prebivalci krajevne skupnosti Loč-na-Mačkovec praznovali svoj krajevni praznik. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti so podelili tri priznanja, dobili so jih: Albert Jordan, Mojca Grein in Ciril Klemenčič. Po skupščini je bila otvoritev asfaltiranih cestišč v Zgornji in Spodnji Ločni. Ceste je v prisotnosti krajanov in gostov s predsednikom občinskega izvršnega sveta Adolfom Zupanom na čelu simbolično otvorila leta 1899 rojena krajanka Frančiška Klinar. Ceste so asfaltirali z denarjem iz iztekajočega se samoprispevka, s pomočjo delovnih organizacij v krajevni skupnosti in krajanov samih. Gre za eno največjih tovrstnih akcij v krajevni skupnosti pa tudi v občini in s tem se krajevna skupnost bliža koncu nalog, sprejetih za to obdobje. Na koncu so se krajani množično zbrali še na družabnem srečanju, na katerem jih je zabaval ansambel Spomin. Pri »Gorjancih« so se že odločili, da voznega parka ne bodo razširjali, saj se povpraševanje po njihovih storitvah na domačem trgu zmanjšuje. Nameravajo pa sedanje kamione zamenjati z manjšimi, ki bodo imeli takšne tehnične lastnosti, da bodo z njimi lahko vozili po Evropi tudi po letu 1992. Tako se pripravljajo na pridobitev 15 novih vozil po sistemu >lea-sing«. Nakup bi bil namreč prevelik zalogaj. To morajo storiti, če nočejo spet zaiti v položaj kot pred leti, in to kljub obveznostim, kijih imajo do leta 1990 še iz dosedanjega najemnega aranžmaja, m kljub temu, da naj bi z 800 milijoni letos sofinancirali novomeško avtobusno postajo. Z. L.-D. OSEMDESET LJUDI NA 90-LETNICI — V krajevni skupnosti Bršljin so imeli v soboto dopoldan tradicionalno srečanje starostnikov. Najstarejši udeleženec srečanja je bil Tone Podržaj iz Bršljina, upokojeni železničarski sprevodnik, kije prav ta dan slavil 90 rojstni dan. Že deseto srečanje po vrsti so pripravili prizadevni aktivisti KO RK Bršljin, program pa so spletli šolarji in pevski zbor upokojenskega društva Novo mesto. (Foto; J. P.) Tudi učitelji živijo od plače Učiteljske plače pa v metliški občini vse bolj zaostajajo — Izvenšolske dejavnosti so za šolo dodaten strošek — Za svoj denar zastopali Slovenijo tov. METLIKA — Pred kratkim je na srečanju pionirjev republik in pokrajin v Kumrovcu Slovenijo zastopalo 10 učencev iz metliške občine, 8 iz metliške in 2 iz podzemeljske šole. Srečanje je trajalo 5 dni. Pionirji iz vse Jugoslavije so obiskali kraje v hrvaškem Zagorju, vsak večer so pripravili kulturni nastop, glavna prireditev pa je bila 25. maja v Kumrovcu. In tako je z vsemi tako imenovanimi meritve, vedno bolj zaostajajo ne samo za republiškim in regijskim povpreč- Letos je poslovanje Gorjancev kljub ukrepom, pozitivnim trendom in doseženim rezultatom še vedno oteženo. V prvih treh mesecih so v Tovornem prometu za petino povečali produktivnost na vozilo, tri četrtine celotnega prihodka pa so ustvarili v izvozu. Za 5 odst. seje zmanjšalo število zaposlenih. Stroški še naprej močno rastejo in močno jih pesti pomanjkanje lastnih obratnih sredstev. Največji problem in najtežja naloga jim je sedaj nujna finančna utrditev. Brez spremembe dela kratkoročnih kreditov v dolgoročne se ne morejo zares izvleči. Za to imajo tudi podporo izvršnega sveta, seveda pa je sedaj na banki, da se odloči. Med ukrepi za finančno konsolidacijo Gorjancev je navedena tudi odprodaja hotela Metropol. Metliški šolarji so lepo in dostojno predstavljali slovenske pionirje na tem vsejugoslovanskem srečanju in gotovo so si zaslužili, da so v naši republiki prav metliško občino izbrali za to zastopstvo. Vendar lahko ta dogodek izkoristimo tudi za to, da si ob takih in podobnih stvareh ogledamo še drugo plat medalje. To srečanje je na primer metliško šolo stalo 5 milijonov dinarjev, kar za tako šolo ni majhen denar, zlasti v sedanjih časih, ko denarja primanjkuje na vseh koncih, in to za stvari, ki so za Kimembnejše kot učnovzgojni proces pot srečanje pionirjev. Čeprav so metliški pionirji zastopali v Kumrovcu celo Slovenijo, ni za kritje stroškov nobena republiška inštitucija prispevala niti dinarja, vse je bilo v breme metliške oz. podzemeljske šole. izvenšolskimi dejavnostmi: več ko jih je, večja je finančna obremenitev za šolo. Po eni strani spodbujajo razna tekmovanja — iz metliške šole je tudi republiški prvak v računalništvu, ki seje pred kratkim udeležil zveznega tekmovanja — po drugi pa se takih tekmovanj in drugih dejavnosti bojijo, ker šolo pač precej stanejo. In medtem ko metliški pionirji zastopajo Slovenijo na zveznem srečanju in je njihov učenec med najboljšimi mladimi računalnikarji v Jugoslaviji, se učitelji v metliški šoli pogovarjajo o štrajku in podpirajo vse zahteve z zborovanja pedagoških delavcev v Cankarjevem domu. Učiteljske plače, in to ne samo v obeh občinskih osnovnih šolah, ampak tudi v srednji šoli tekstilne us- • Učitelj začetnik, in to z višjo izobrazbo, je imel tako na metliški osnovni šoli za april 2,43 milijona dinarjev plače, učitelj pred upokojitvijo pa tudi manj kot 3 milijone djnarjev. Aprilsko povprečje Jčiteljskih plač je bilo na metliški šoli za 600 f isočakov nižje kot na šolah v črnomaljski ali novomeški občini. In tako se splošnim, že tako velikim težavam v šolstvu, ki povzročajo veliko nezadovoljstvo, pridružujejo še dodatne, ki bi jih lahko sproti reševali doma. Kako naj se na primer dobro počuti učitelj na metliški srednji šoli tekstilne usmeritve, ko zve, da ima njegov kolega na taki šoli v Sevnici za enako obveznost skoraj še enkrat večjo plačo? Novomeška kronika bi v tamkajšnjem bazenu začeli kop sezono, so namesto na toplo vodo najt* - - -I na pleskarje. Barvanje bazenov sredijj j .Iu’ palne sezone je še en dosežek našzf ■mi načrtovanja. NEVERJETNO — V gostišču % ubl vodnjaku (te dni so ga polepšali) 'irj podpirali trije stari in tudi znani N°. meščani, pogovorni jezik pa je bil, a ., mete ali ne, latinščina. Čisto po pl'« ’ povedano, so veseljaki mislili, da go'« ir „ ' latinsko, latinščina pa za to ni vedela-^sikdui' natakarje in drugo osebje je bila občiris kljub vsemu nadvse podučna, mirnoijjjt am , zdravnik pa je celo izjavil, daje latinščtf sicer izvrstna, vendar v medicinske na*1 j,u ^ ne popolnoma neuporabna. sirešk OPTIKA — Na Glavnem trgu bttfL, * oči na pol urejen lokal, ki že ima 'n'e jjtfrchi lika, vse drugo pa je še v bolj suroveiu* prc(j i nju. Celo več, mestni posebneži in P* $-| nuhi iz vseh vetrov unorabliaio odg" i;„ , nju. (Jelo vec, mestni posebneži m jr; j-j-J puhi iz vseh vetrov uporabljajo lsko šencev — Ivana, Fatima Suljanovič # anki nomlja — Almira, Darja Žurga iz Do , Ploh dola — Veroniko, Jožica .Zore*;_ VS Zagorice — Mateja, Jožica Bizjak iz | lol brave — Barbiko, Mateja Einsied ize Č_m0"llŠ.^Se^naG^^liSslat Črnomlja — Sebastijana, permu«* «■ gane iz Straže — Igorja, Marjana GhRsiabo Dečje vasi — Mitja, Nevenka BoM^vsk Vojn vasi — Robija, Vera Merv blana — Lucijo, Agata Černe iz ga — Simona, Slavica Kolenc mona, blavica isotenc a Sandro, Marija Kocjan iz Z4 ht irjo, Andreja Muhič s Hudega __ Mirni — šta — Darjo, Andreja sta — uarjo, /vnureja lviumc s«”—«-------- Gregorja, Majda Zore iz Bogneče vas j Anito, Majda Vidmar iz Mačkovca! 1» Tejo, Jožefa Smole H Dvoru Laknic _.j_,__________ le iz ^ Laknic — Gregorja, Andreja Bobn, Črnomlja — Anito, Mojca Bezlaj iz, _ like — Primoža. Maida Simonič 'Z 1{J like — Primoža, Majda Simonič iz Ig W čev — Petro, Dragica Prašnikar iz se--jerneja — Nejca, Tatjana Skopo« ^ Zgor. Vodal — Vojka, Tatjana V pf Dvora Jerneja, Ana Zagorc iz d- _ j . ga Loga — Petro, Kristina Prelogar«)?. . z Mirne — Tjašo, Jožica Vraničar nje vasi - Aleša Vlda Goji' |*>ja, 'i — Mateja, Karmen o Nemške vasi — Mateja, Karmen y |- p vič z Mirne — Jana, Marjeta Jesih !^sf i ko u, če Gore — Simona, Viktorija M J n^l -------- Barbaro, Martina Ha«, ^ — dečka in Rozalija Bru n^J - dečka. .... C- N' IZ NOVEGA MESTA: Rodi«i moč Branislava Vrhovac iz Ragovega *• Ur .-Danijelo, Ivana Marija BrkopeczG 1 ^ . Težke vode 7 — Mit«—Antona, l „ Mitja—Antona, * ^ Dekič, K Roku 106 — Sandro, J*! - . Tratnik z Drske 57 _____ reč s Ceste herojev 30 — dečka. Čestitamo! deklico in Irenah °d« 'Pred zdru kate SolsI s’ Temelj svobodne družbe je ”j\ zadnje to, da se posameznik spl° ,6 ° strinja z oblastjo. Vsaka oblast ,0v biti pod kritičnim nadzorstvu^1 , ^ hodnih posameznikov. (M. Vese 'zko rijsl Sprehod po Metliki j'' POSLUŠALCI L LJUBLJANSKEGA RADIJSKEGA P ROG RA*1 “Jv v lahko poslušali Pionirski tedn.■ y ei»'v Jr sredno iz osnovne šole Podzemelj- . pj gan| urnem programu so se s PnP°ved raSrinili micami in glasbo predstavili ta L učenci, in sicer od 1. do 8. razreda^ sebno poslastico pa so poskrbeli ši iz. Gribelj: pod vodstvom Silva « (jan ,klad?( ^ “SŠti&fMTiSaai rile I ve bralne značke. Sto sedemdeset »J je najprej pol ure zabaval Silvest ^ ^ čič mlajši z elektronsko harmon jj^jl njlr 1 pa je govoril učencem o svojem Ut | in delu pesnik, pisatelj ter kulturo ^ Jože Dular. , ,„>ipR> 't* METLIČANI SO SREDI PR” ,.i w za srečanje slovenskih gasilcev- K ^ 2. julija, posvečeno pa je 120-1*. „,<> hr( novitve metliške brambe. L juhJ ^ gg nji I drugim v Kulturnem domu Edv^^jstd /j) delja v Metliki slavnostna seja ki msxgtsss»p s jem, ampak so te razlike zaradi indeksiranja vedno večje tudi v primerjavi z občinsko upravo. A. B. I GRAMOM JE bila odprta vua«^ ,r razstavišču razstava risb malčko pjf fr. Iiškega otroškega vrtca. Vzgojite J^J- ja Cimerman je povedala nekaj gpf* m | otroškem likovnem ustvarjanju- ^f \( so zapeli in zaplesali. Škoda jele- y nj udeležilo otvoritve bolj malo sta J (črnomaljski drobir . JE O PRAZNIH PISARNAH Pre-j e* lteden smo v tej rubriki pisali o preda-•evnfl '™eju i/ Ljubljane, kije iskal živo dušo licej P"eni od stavb občinske uprave. Pozneje opal* '°na občim dognali, daje gost prišel rav-naleK y času, ko imajo občinski uslužbenci »dilt ai|eo. \e gre mu zamerili, če tega ni ve-našif /■''•morda pa bi bilo prav. če bi se ob lem l^bli tudi na občini in razmislili o Su f! “’cdbi dežurstev med dopoldanskim od-) so< "mm. kot jih poznajo že marsikje v bolj No* '“'vitih delih naše republike. , vel? kiOLOB Sicer pa se na občinski Pr> ukT0™ RohvaliJH ^ leP‘> skrbijo za gove* 0 lcl,syojc stavbe, da se jim ni potrebno sU-3 sik'|ll * *’Val' prod obiskovalci. Žal pa je mar-sade' (,.“J nerodno tistim, ki ob vzpenjanju v loidtj A^ko stavbo ne gledajo le pod noge. X0 m r>‘"‘ -se razgledujejo tudi okrog, kajti na#* c '/'kateremu se pogled ustavi na golo-Str -L 'K nckaJ tednov ra/pada na nad-30* ,ka pri gostišču v gradu. Občinarji ve-*<&*. l0' da čistilna akcija na sosedovi im® nrV n' njihova skrb. Oni pometajo le ^STAvJlrmvPrag°m DdpP|. ,'RA Ob nedavni stavki učite- ih I* obv' 7ub(iam so tamkajšnji starši dobili «d» v. , . • naJza ta dan priskrbijo otrokom tudi 'vtvo in prehrano. Glede na to. da je val in_l c eeiteljev pljusknil tudi v Črnomelj j v v„ !t,ahko “daj zdaj zanjo odločijo tudi »Krn 1? jSH slar^'v skrbeh, ali bodo morali Icihanzb ^Usl' da dodo lahko pazili na ci-I kat; Ckc' ak Pa s‘ bodo tudi oni izmislili v n»’w|0»S*^V*?°* ^aradi varstva pač. pa tudi i bi sp u , dm- bi morali poskrbeti, da i k01 nekalere težave rešile tudi drugače ačP ^Jli če^A^AE PRI ROGU — Kosoureja-ga mladij’",tfkrat-ni 8°stilni R°g (danes ploščo n 1 ki,ub Skorc), so litoželezno ' jf da niha aJa^(cu namestili tako nesrečno. r.4 koDrpko23^111 če?ar Je sijati močan pok, V1 čim n»„°aje ^P6^ avto. To je mimoido-u) °kol škPK1JKetr0cŽe Podnevi, stanovalcem v pa predvsem ponoči. asfsebn,ESaELITEV-VIDE0TEKE - Zavijem nrV'df?teka Špiletič se bo s lS.juni-i§d bodoP a ' 3 v Prostore Name. Pri Nami iz IIMisknnta na v,^eole^°' ampak tudi zaradi J bank; a m reslavracije. da o prodajalnah. )obf sploh n" govorimo"* 1'1 tUriStiČ"e age"dje ithskiTokJli ~ Skorai vsi gostin' ller mize 41 v.K°čevju so razpostavili stole in D vide, vnaj,°bratov' kar daJe mestu >ep5i lih* slabo ,e j n‘ Preve£ t0Pl°. so sedeži bolj hte1 čmk^Sede"b,abo kmalu bolje. Tudi ko-izPlovno >>sondniki« so prenesli svoje »de-rbilkintv 'utes.t0<<,03 sonce. Sončijo se kar na iel f idoč^ i?k,011 Name 'n prosjačijo mimo-5aJžil°hei^jkak^en dinar-ker seje spet podra- lljrobne iz Kočevja 1 gl Ribniški zobotrebci Alf TRGOVINA — Ana Henig-‘ Sph!Je v Ranici pretekli teden odprla za-,fCt nw ° !rg°v‘no »Hani«. Toje prodajalna z oVv fcmblagom. wjeti EP0VEDAN RIBOLOV Til lia^vlN^* "h'4' ne b' onesnaževali oko-,'^Pa PravU°- daje tam okoli veli- "'rnajo*’ tam de*ajo’ stranišča pa 1 2Vp° POKOPALIŠČE - Za ob- ‘ " že začeli šolske kot PraviJ0 Ribničanje, - ludi razn re™"me 28 brezplačno šolo pa 9/1' ga opra"Kpa?and"e artikle. Razen te- #' ne bo M|č'i‘ja ArkoUskarske uslu8<-- A 'ov okoli čistilne Ka“'da “P'6' 4 'ov oknii v T' Kaže. da zaradi zapleza t*0 nič uidi l! ne naprave za Ribnico ne kopano r kanalizarij° za Prigorico. Že * Ciiske cevi pa odSf ZaSU'i'kanal,/i" gf v Trohni ^AK1 Pred nedavnim so .(^gantno jf™ °Pazd' mlado damo, kijcelc-aj^odločno „ “ svoi Peugeot, ga odprla, apjzavitei,. P°lL'gn|la >z njegove notranjosti L. 1 iliT.t.. 1. smeti lil le Oiln:iilL •• vrni.. . apjzavitei. Potegnila iz njegove notranjosti bU^ak. Bla"01' m tc odpadke vrgla v smel-$ Podseb ^l>r občinski m možem, ki imajo “■ dar,, J lako ljudstvo, kot je omenjena vito 'jndstvo s tako zgledno rn/- šittemni? ■ zayestjo. Imena dann 0 stheitto ,,?ko ^vestjo. Imena dame ne 0 črnih .m,3,1!'da je' ne bi strastni ljubitelji [ih* odpete ,cllSL linčali, ker si drzne metati tj gla n, ^' smetnjak, namesto da hi jih v r-jehl' »jin, inE>\I|rr>er v go/d t,b a'st' med Treh- ^feiEDSE,«, .................. gAl vodstven , ®n'b občinskih dejavnikov je I-’ Pole„ /delavec pobožal žensko osebo tej ki 0,1(9 ■ k« na sestanku kakega org iVd* /a t.v J'-’ Vabil V tn*h:ini\Li km |tv '"“kat,,. 7' ’ M Ntr Ub enem »h.1 'ato,,.,' kl J1' vabil v trebanjski kino. so rcn /a l, zVn' Pripisali, daje film prmu-gfafske gE’dalce. Včasih so kinemato-ed' vedoVai ,Uzb° s Podobnimi pripis, prepo-Av ml., i . v- ^>h1l*i1 ......1..... /1,.. 11 Ve^ovau.U/ , s PtnJobnimi pripis! p it, določenih predstav. Vr«1- Omenjeni korak n njej iClll kaže. da si prenova ^ JKH tud, lr^no gospodarstvo fml 'oncmatogralske vode /lasti najno- in na utirata IZ NlkŠIH OBČIN rzm iffl IZ NtsŠIH OBČIN C Ljudje bojkotirajo odvoz smeti Prebivalci ne spoštujejo občinskega odloka — Težave Komunale zaradi nadzorovanih cen njihovih storitev — Na odlagališču odpadkov zmanjkuje prostora ČRNOMELJ — Med težavami, kijih trenutno ima črnomaljska Komunala, je največje neplačevanje odvoza smeti, medtem ko ogrevanje razen nekaterih izjem ljudje redno plačujejo. Prebivalci Drenovca, dela Vinice, Črnomlja in Semiča namreč nočejo kupiti smetarskih kant in plačati odvoza smeti, čeprav to določa občinski odlok. Komunali lahko le ugibajo, saj najodgovornejši občinski možje že vrsto let Ker pa se kraji širijo, se v Komunali boje. da bodo tudi nova naselja, sicer omenjena v občinskem odloku, doživela usodo Drenovca, torej bojkot odvoza smeti. To pa ni edini problem. Težave imajo tudi 's cenami komunalnih storitev. Novega cenika, ki naj bi veljal za junij, pristojni še niso obravnavali, lako da bodo po mnenju direktorja Komunale Bojana Koširja nove cene najbrž začele veljati šele julija. S tem pa se bodo pojavile likvidnostne težave. Po Koširjevih besedah se bo morala cenovna politika do komunalnih dejavnosti DENARJA ZA STANOVANJSKA POSOJILA BORCEM NI ČRNOMELJ — Doslej je stanovanjska vprašanja črnomaljskih borcev NOV reševal občinski odbor ZZB NOV skupaj s solidarnostnim skladom pri občinski stanovanjski skupnosti, in sicer iz sredstev vrnjenih posojil, kar pa je znašalo vsako leto manj denarja, tako da so bila posojila skromna. Zato so vsako leto podelili manj posojil. Medtem ko sojih leta 1985 še 22, so lani le eno. Sedaj pa je znesek vrnjenih anuitet že tako majhen, da ne zadostuje več niti za eno posojilo, čeprav imajo nekaj prošenj. Zato bo odslej stanovanjska vprašanja borcev reševala komisija za socialno varnost borcev in invalidov. Prenova je tekma s časom Seja OK ZKS Trebnje — Za zvišanje prispevnih stopenj za SIS TREBNJE — Občinski komite ZKS Trebnje je na nedavni seji obširno razpravljal o problemih družbenih dejavnosti v trebanjski občini, pri čemer so prisotni med drugim pripisali velik del krivde za zdajšnje nezavidljivo stanje v omenjenih dejavnostih nerednemu plačevanju obveznosti do sisov. Delovne organizacije nakazujejo ta denar z zamudo, zlasti pa tiste, ki svojim delavcem izplačujejo osebne dohodke v dveh delih. Kot so ugotavljali na seji, v občini že nekaj let zmanjšujejo prispevne stopnje, kar je bilo dobro za gospodarstvo in slabo za družbene dejavnosti. Zato je potrebno po mnenju Maksa Kurenta s povišanjem prispevnih stopenj v občini slediti povečevanju prispevnih stopenj v ostali republiki. Kot so ugotavljali, pa bi v iskanju izhoda iz težavnega položaja morali izkoristiti notranje rezerve, ki jih je treba iskati »v družbi kot celoti in v izvajalskih organizacijah«. Po lej točki dnevnega reda, v kateri so razpravljala posebej izpostavili težave in nezadovoljstvo v šolstvu in ludi probleme kulturne dejavnosti, se je komite s sklepi zavzel /a spremembo republiškega zakona o obračunavanju prispevkov za sise, za povečanje občinskih sisovskih prispevnih stopenj in za novo ustavo, češ da bo la uvedla nekatere nove načine financiranja določenih dejavnosti. Ko so na seji razpravljali o prenovi ZKS, so opozorili na nekaj odprtih vprašanj, na katera prenov-ni dokumenti vsaj za zdaj še ne odgovarjajo. Uvodoma je na seji prenovo razčlenil predsednik OK ZKS Trebnje Štefan Kamin, kije ocenil, da je »prenova ZK pravzaprav tekma s časom«. M. LUZAR spremeniti. Zatrjuje pa, da se potem pri cenah ne bi obnašali kot monopolisti, čeprav so v komunalni dejavnosti v resnici monopolisti. Tretji pereči problem, ki je sicer občinski, a ga najbolj občutijo prav komunalci, je odlagališče komunalnih odpadkov. Na Vranovičih zaključujejo tretjo višinsko deponijo, četrta pa je vprašljiva. Morda bi jim jo uspelo napolniti le delno, zagotovo pa je, da čez pol leta tja, kljub temu daje odlagališče primerno urejeno in vzdrževano, ne bo moč voziti smeti. Kako se bodo znašli, v • Črnomaljski komunalci zahtevajo od izvršnega sveta, da bi jim dovolil izterjavo plačil za ogrevanje stanovanj iz kotlovnice le v času ogrevanja in sicer po polni ekonomski ceni in ne več vseh 12 mesecev kot doslej. Na Komunali to svojo zahtevo utemeljujejo s tem. da imajo pozimi največ stroškov z ogrevanjem, ker pa je plačevanje enakomerno razdeljeno skozi vse leto, imajo v kurilni sezoni likvidnostne težave. zaman iščejo primeren prostor za črnomaljsko deponijo. M. B.-J. Razburjenje med Semičani V Semiču se ne morejo sprijazniti, da bo odšel odličen zobozdravnik — Pojasnilo T. Marentiča O KADRIH IN POLITIČNEM PLURALIZMU ČRNOMELJ — Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije in Društvo kadrovskih delavcev iz Bele krajine pri- pravljata jutri, 16. junija, v kulturnem domu v Črnomlju stroko' 'rnomlju strokovni posvet z naslovom Kadri in politični pluralizem. Uvodne razprave bodo imeli Dušan Semolič, sekretar predsedstva republiške konference SZDL, Barbara Goričar, članica izvršnega odbora predsedstva RK SZDL, Marko Golobič, sekretar volilne komisije pri predsedstvu RK SZDL, ter dr. Franci Grad, docent na pravni fakulteti v Ljubljani in svetovec v republiškem komiteju za zakonodajo. SEMIČ — Semičane je pred kratkim močno razburila vest, da bo zapustil njihovo zobozdravstveno ambulanto zobozdravnik Ivan Mlinarič, s katerim so bili zelo zadovoljni. Imel je dober odnos do pacientov, redno prihajal na delo in, kar je najpomembneje, svoje delo opravil zelo dobro. Ker pa je bil zaposlen le za določen čas, si je redno zaposlitev poiskal v črnomaljski vojašnici. Krajane je predvsem strah, kako bo poleti, ko bo ambulanta odprta le dvakrat na teden. Zanima pa jih tudi. zakaj ni črnomaljski zdravstveni dom Mlinariča zaposlil za nedoločen čas, saj si želijo prav njega. Ker so se vprašanja ponavljala iz dneva v dan, smo za odgovor poprosili direktorja črnomaljskega zdravstvenega doma Toneta Marentiča. »V Semiču so lahko upravičeno razočarani, ker je Mlinarič odšel, žal pa je v našem sistemu tako, da dobrega delavca ne moreš obdržati, prav tako kot se težko znebiš slabega. Če bo kdaj začel zares delovati trg delovne sile, bo gotovo drugače. Z Mlinaričem smo bili tudi pri nas zelo zadovoljni in morda je edini, čez katerega ni bilo nikoli nobenih pripomb. Žal pa smo ga zaposlili le za določen čas, za nadomeščanje zobozdravnice. To nadomeščanje seje potem zavleklo na dobra tri leta.« Septembra bi Mlinariču poteko delo za določen čas, ko se vrne s porodniškega dopusta dr. Davorka Pavičič. Takrat bi ostal brez službe, zato si jo je že prej, sicer MOŽNOSTI ZA GRADNJO OBRTNIH DELAVNIC ČRNOMELJ — Pred kratkim je tukajšnji izvršni svet sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtno cono v Črnomlju. V območju zazidalnega načrta nad železniško progo med ulico Pod gozdom in IMV bo moč zgraditi 24 stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami, 6 samostojnih obrtnih delavnic in 8 enodružinskih hiš. Ta zazidalni načrt za obrtno cono pomeni velik napredek pri urbanistični ureditvi Črnomlja, saj bo tako obrt strnjena v posebnem delu mesta in ne bo motila ostalih stanovalcev. V Mokronogu praznik folkloristov Igraj kolo — Pregled do-lenjsko-posavske folklorne ustvarjalnosti MOKRONOG Tukaj je bila 3. junija zvečer prireditev Igraj kolo, ki pomeni organizatorjema KUD Emil Adamič Mokronog in ZKO Trebnje obrnjen list v mokronoškem kulturnem in morda celo turističnem koledarju. Ker je bila prireditev hkrati tudi »revija folklornih skupin Posavja in Dolenjske«, so ljubitelji folklore na njej imeli priložnost videti, kaj dela in obeta dolcnjsko-posavski folklorni vrh. Kot smo že poročali, so vtisnili omenjenemu večeru pečat plesalci, pevci in godci folklornih skupin KUD Emil Adamič iz Mokronoga, DKD Svoboda s Senovega. PD Oton Župančič iz Artič, KUD France Prešeren iz Račne ter folklornih skupin Duplo iz Pišec in Kres iz Novega mesta. Njihove nastope je spremljal in potem ocenil tudi Mirko Ramovš, sodelavec inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in predsednik republiškega odbora /a folklorno dejavnost, ki jc pri tem dejal, da so glede plesa skupine večinoma dobre. Med pomanjkljivostmi, kijih bodo morale odpraviti, jc omenil glasbeno spremljavo, ker je zdaj ta v glavnem na harmoniki, še preveč uniformirane in ne vselej dovolj izvirne noše in petje, ki je »dosti šibko«. Toda splošna oznaka večera je zvenela prav spodbudno. »Nastopi so dali prijeten vtis mladih ljudi, ki to / veseljem delajo.« je postavil piko na i v svoji oceni Mirko Ramovš. L. M. nerad, poiskal v vojašnici. Marentič pravi, da ne bi bilo pošteno, da bi mu onemogočili drugo zaposlitev, pripravljeni pa so ga zaposliti za nedoločen čas, če bo le možnost. Jeseni bo končala pripravniški staž Andreja Penca. ki bo stalno zaposlena v Semiču, izkazala pa seje že kot pripravnica. Do jeseni pa bo zobozdravstvena ambulanta v Semiču delala dvakrat na teden od 6. do 12. ure, in sicer v ponedeljek (dr. BorivojvSokolčič) in sredo (dr. Amon Muc). Če pa bodo potrebe, bodo vrata odprta še en dan v tednu. Sicer pa bo trikrat na teden, tako kot doslej, obratovala tudi zobozdravstvena ambulanta v Iskri. M. B.-J. Nekoliko drugačno jurjevanje V petek in soboto kopica prireditev ČRNOMELJ — Da bi naredili zares dobro kulturno-turistično prireditev so organizatorji letošnje 26. ju^e-vanje strnili na en dan. Ker pa so bili ljudje pretekla leta navajeni, da jurjevanje traja vsaj dva dni, bo v okviru te prireditve v petek, 16. junija, ob 19. uri v jurjevanjski dragi predtekmovanje za festival domače glasbe v Ptuju, na kateri se bo pomerilo 7 znanih ansamblov izvvse Slovenije. Uro poprej pa bo po Črnomlju igrala gostujoča godba na pihala. Po tukajšnjih gostilnah bodo zaigrali tamburaši. Pravo jurjevanje se bo pričelo v soboto, 17. junija, ob 10, uri, ko bodo pred gradom prikazali obred zelenega J urija, predstavile pa se bodo tudi številne druge belokranjske folklorne skupine. Ob 14. uri bodo pred kulturnim domom nastopile s pastirskimi igrami otroške folklorne skupine, ob 17. uri pa pred hotelom Lahinja zopet folklorne skupine iz Bele krajine. Ob 20,30 bo v jurjevanski dragi kresovanje pa svatbeni običaji in kola, nato pa ljudsko rajanje ob taktih ansambla Čudežna polja. Poleg omenjenih prireditev bodo vse sobotno popoldne v jurjevanjski dragi skrbeli za zabavo harmonikarji, tamburaši, ljudski godec Jazo, izdelovali bodo prtičke, pisanice, koše. Manjkalo ne bo pijače in jedače, tudi domače belokranjske. Za razliko od preteklih let letos vstopnine ne bo. Če bo slabo vreme, bo petkova prireditev v kulturnem domu, sobotno jurjevanje pa bodo prestavili. Za koristno izrabo večine odpadkov V raz tudi sodeloval :ao\čoru dr. Zivomir Jevtič Ribnica spet pred Kočevjem Manj Ribničanov ustvarilo skoraj enak promet kot Kočevci — Tudi pri plačah Ribnica boljša RIBNICA — 6. junija je bil v Ribnici razgovor o razvoju in izpopolnjevanju razne mehanizacije in druge tehnike za zbiranje in predelavo odpadkov ter sekundarnih surovin. Organizirala sta ga ribniški Riko in združenje INOT Jugoslavije, udeležili pa so se ga predstavniki združenja iz vse Jugoslavije. Za uvod je imel kar krajše predavanje o varstvu okolja in ob tem zbiranju in predelavi odpadkov dr, Živomir Jevtič. znani borec za varstvo okolja. Poudaril je, da na tem področju zaostajamo za svetom, ter nato tudi, kakšne stroje in naprave v Jugoslaviji potrebujemo, a jih še ne izdelujemo. Za njim je Majda Valentinčič, specialistka za program ekologije pri Astri Gorica v Italiji poročala, da njihova firma izdeluje predvsem naprave za predelavo emulzij in topil. Kar takoj je odgovorila tudi na vprašanje predstavnika Rika Ribnica, kako rešujejo problem usedlin pri novih lakirnicah, saj je s temi usedlinami podobna težava kot z odlaganjem jedrskih odpadkov. Povedala je, da pri res sodobnih lakirnicah takih usedlin sploh ni, ker to rešujejo s posebnim načinom filtriranja. Predstavniki Rika so nato predstavili svoje stroje in naprave, ki jih že izdelujejo ali pa jih pripravljajo in so namenjene prav zbiranju, pakiranju in predelavi odpadkov, kot so stiskalnice za pločevino in papir, naprave za briketiranje žagovine, stiskalnice za komunalne odpadke itd. Udeleženci so imeli več pripomb in predlogov za sedanje in načrtovane proizvode Rika, kijih uporabljajo ali pa naj bi jih uporabljali zbiralci in predelovalci odpadkov in sekundarnih surovin po vsej Jugoslaviji. Ogledali so si tudi proizvode in proizvodne prostore Rika v Ribnici in v Loškem Potoku. J, PRIMC KOČEVJE, RIBNICA — V prvih treh mesecih letos je prejelo gospodarstvo kočevske (v oklepaju bodo podatki za Ribnico) občine na svoje račune pri službi družbenega knjigovodstva 854 (830) milijard dinrjev in z njih izplačalo 851 (829) milijard. To so podatki iz poročil 47 (21) obveznikov iz gospodarstva, ki zaposlujejo 6.440 (3.982) delavcev. Ti podatki povedo, daje občutno več zaposlenih v gospodarstvu kočevske občine ustvarilo le za malenkost večji promet kot mnogo manj zaposlenih v ribniški občini. To seje seveda poznalo tudi pri osebnih dohodkih. Povprečni čisti izplačani mesečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu kočevske (ribniške) občine so znašali za prve tri mesece letos 1,601.640 (1,839.598) din. Taki so (skoraj enaki temu povprečju) tudi osebni dohodki v gospodarstvu obeh občin. Nad povprečjem gospodarstva so imeli osebne dohodke zaposleni v družbenih političnih skupnostih, SIS in družbenopolitičnih organizacijah, kjer je bilo v občini Kočevje (Ribnica) povprečje 1,964.926 (2,278.283) din, pod povprečjem pa v družbenih dejavnostih, in sicer v občini Kočevje (Ribnica) 1,586.558 (1,698.005) din. Znotraj gospodarstva so imeli naj- večje osebne dohodke v občini Kočevje v dejavnostih: promet in zveze 2,217.185 din, finančne in druge storitve 1,915.731 din in gozdarstvo 1,824.315 din; najnižje pa v gostinstvu (1,046.645 din), V ribniški občini so znotraj gospodarstva prednjačili v dejavnostih: tehnične in druge storitve s povprečnimi plačami 2,740.000 din, promet in zveze 2,147.204 din in industrija z 1,879.789 din; na repu je bila z 1,285.734 din trgovina, v kateri je zajet tudi družbeni sektor gostinstva. J. P. KONEC IZGUB V PLANINSKEM DRUŠTVU ČRNOMELJ — Odkar je tukajšnje planinsko društvo oddalo v najejn vse lokale, torej bife Rog, gostilno v Črmošnji-cah in planinski dom na Mimi gori, nima več izgub. Prav najemnine pa so sedaj glavni vir dohodka. Tako za letos načrtujejo, da bodo kupili planinsko opremo, še naprej redno izobraževalni 3 vodiče ter pripravili 2 pohoda iz Črnomlja na Mirno goro, obiskali bodo Triglav, skupaj z novomeškimi pjaninci pa bodo odšli v Visoke Tatre na Češkem. IZPOSOJAJO ŠE VIDEOKASETE KOČEVJE Šele pred kratkim in med zadnjimi v Sloveniji so tudi v kočevski knjižnici začeli izposojali videokasete. Imajo jih preko 100, večina s filmi in posnetki za mladino, in nekaj najbolj iskanih filmov za odrasle. Izposojevalnina za kaseto za dva dni je 4.000 din. 110 LET GASILSTVA V KOČEVJU — V soboto, 10. junija, so gasilci GD Kočevje proslavili 110-letnico delovanja gasilstva. Praznovati so pričeli s tekmovanjem v gasilskih disciplinah in gasilskošportnih veščinah. Sodelovale so ekipe GD Škofja Loka, Žabnica, Sora, Šalka vas in Kočevje. V gasilskih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: L GD Sora, 2. GD Kočevje, 3. GD žabnica. V gasilskošportnih veščinah so bili doseženi rezultati: L GD Sora, 2. GD Kočevje in 3. GD Šalka vas. Po tekmovanju je bila parada skozi mesto, v kateri so sodelovale tekmujoče ekipe in številna društva iz občine Kočevje. Na zborovanju je predsednik GD Kočevje orisal zgodovinski razvoj požarne obrambe v Kočevju in njegovi bližnji okolici v 110-letnem obdobju. (V. D., foto: ž. Vardijan) Tujci jim dolgujejo milijarde V Trimu načrtujejo, da bodo letos na tujem zaslužili realno več kot lani — Mešano ___________podjetje — Posodabljajo proizvodnjo montažnih plošč __________ TREBNJE — Trebanjska industrija montažnih objektov je bila po podatkih Gospodarskega vestnika v letu 1988 med 50 najuspešnejšimi slovenskimi izvozniki na 1L mestu. Medtem ko je Trimo lani prodal na tujem trgu polovico svoje skupne proizvodnje, bo letos ustvaril z izvozom predvidoma 60 odst. celotne realizacije. da bodo ta cilj dosegli le s svojo kakovostno ponudbo. En del le-te zagotavlja dobra pločevina, vendar take na doma- Letos so v Trimu že podpisali za 5 milijonov dolarjev izvoznih pogodb, in to pretežno z naročniki iz ZRN, Avstrije, Italije, Nizozemske in Švedske. S sedaj dogovorjenimi posli so dosegli letošnji cilj, da naj bi bilo v Trimovem izvozu 70 do 80 odst. konvertibinega. Med načrti velja omeniti tudi ustanavljanje mešanega podjetja v Trebnjem. O podjetju, v katerem bodo izdelovali ogrodja lakirnic za elektrostatsko lakiranje, sevTrimovi strokovnjaki dogovarjajo s Švicarji, ki naj bi vložili v novo opremo 50 odst. kapitala. Poleg tega, da so se v tovarni ogreli za tuja vlaginja, skrbijo tudi za novosti v obstoječi proizvodnji. Tako v dobov-skern obratu začenjajo z novim pro- gramom testnih komor, kijih bodo polovico prodali na tuje. V Trebnjem pospešeno razvijajo tehnološko opremo iz nerjavečega jekla, ki bo našla kupce v domači kemični in prehrambni industriji, npr. v mlekarstvu. Razen tega se Trimo preusmerja od težkih konstrukcij k lahkim, pri čemer se opira na izkušnje Avstrijcev in Nemcev. So pa tujci tudi na Trimovem spisku dolžnikov, in sicer znašajo računi, kijih morajo trebanjskemu ozdu poravnati iz tujine, 50 milijard dinarjev, pri čemer Slovenijales kot posrednik v izvozu v Sovjetsko zvezo in Jemen dolguje Trimu 3 milijone dolarjev. Vseeno bodo, kot rečeno, Trebanjci prodajali delo in znanje na tuje; ob tem pa že zdaj vedo, • V Trimovih razvojnih načrtih je zapisana tudi posodobitev proizvodne linije t. i. sendvič plošč. 12 milijard vredno modernizacijo naj bi sofinancirali s sredstvi razvojnega dinarja. Z omenjenimi ploščami je Trimo zanimiv za tuji trg še zlasti zato, ker montažne plošče, izdelane v kombinaciji z novotermom, sestavljajo po t. i. kontinuiranem postopku. čem trgu ne dobijo vselej in povsod, čeprav jo jugoslovanski proizvajalci prodajajo po znatno višjih cenah, kot veljajo za ta material v zahodnoevropskih državah. M. LUZAR 2078) 15. junija 1989 DOLENJSKI UST u IZ NKŠIH OBČIN i Milit IZ NKŠIH OBČIN Srbov ni bilo Velike besede o prijateljstvu med srbskim in slovenskim narodom so do kraja izvotljene, od skupnega ognja prijateljstva in sodelovanja je ostalo samo še pogorišče, prgišče pepela, v katerem ni niti iskre več. Tako je mogoče soditi tudi po tem, ko je prijateljstvo med srbsko občino Bajina Bašta in občino Krško trajalo celih 12 let, zdaj pa odiega prijateljstva kol da ni ostalo nič. Med številnimi gosti, ki so z obiskom počastili krški občinski praznik, posvečen izgnancem in žrtvam narodnoosvobodilne vojne, med vsemi tistimi, ki so poslali vsaj pozdravne telegrame, ni bilo prav ničesar iz Bajine Bašte. Zadnje dneve, ko so krški občinski funkcionarji preverjali, ali se bodo tovariši iz Srbije udeležili slovesnosti ob krškem občinskem prazniku, ni bilo mogoče priti ne do predsednika občine ne do sekretarja partije. Tajnice so sporočale, da so tovariši preveč »zauzeti« ali odsotni ali kaj podobnega. Krški funkcionarji zaradi lega niso mogli skriti svojega razočaranja, saj so v času tega prijateljevanja spletli s tovariši iz Bajine Bašte številne vezi, pogosto so bili tudi na obisku v Srbiji, večkrat so se odkrito pogovarjali o sedanjih težavah. V lem času jim je uspelo, da so krog sodelovanja širili, nameravali so ga okrepiti tudi z gospodarskimi vezmi. Toda očitno je, da je tudi Bajini Bašti zmagala sedanja trda linija srbske politike. Sindikalni funkcionar iz Bajine Bašte je kazal pripravljenost, da pride na obisk v Krško, a ga je v zadnjem trenutku bržčas dohitel ukaz, da so vsi stiki s Slovenijo prekinjeni. Kdo ve, ali je vse srbsko ljudstvo na strani take politike, ki razdvaja narode in prijateljstvo nadomešča s sovraštvom/ J. SIMČIČ PRAZNIK KS BRESTANICA BRESTANICA — Preteklo soboto so v KS Brestanica zaključili letošnje praznovanje krajevnega praznika. Zaključna prireditev je bila na brestaniškem gradu, kjer so podelili priznanja zaslužnim krajanom in aktivistom. Krajevna priznanja s plaketami so prejeli: Vera Alegro srebrno plaketo KS Brestanica, Janko Avsenak bronasto plaketo. Karel Brence in Dušan Vučajnk pa sta prejela pisno priznanje KS Brestanica. Bronasti znak OF so prejeli Anton Agrež, Stane Fabjančič, Fledvika Keše in Vida Zupanc. Posebej uspela prireditev v okviru praznika je bila otvoritev razstave v galeriji samorastnikov na gradu, kjer so se poleg domačih likovnikov predstavili še slikarji amaterji z Jesenic, Raven in iz Murske Sobote, vsega skupaj 50 avtorjev. Ob otvoritvi razstave sta zapela moški pevski zbor DKD Svoboda Brestanica in ženski oktet. Poleg te, osrednje prireditve seje zvrstilo še več športnih srečanj in tekmovanj. PRAZNIK KS KRŠKO KRŠKO — Tudi za letošnji praznik KS Krško so v tej največji krajevni skupnosti pripravili vrsto prireditev, ki se vrstijo domala že ves junij in bodo zaključene I. julija z družabnim srečanjem krajanov na športnem igrišču srednje šole Krško. Osrednja prireditev, če seveda odštejemo otvoritev avtobusne postaje, pa se bodo zvrstile v petek, 16. junija. Ob 15.30 bo turnir v malem nogometu, ob 18.30 bo na Trgu Matije Gubca promenadni koncert pihalnega orkestra TCP Djuro Salaj, ob 19.30 pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na tej seji bodo podelili letošnja priznanja OF in krajevne skupnosti. V soboto, 24. junija, ob 16. uri bo kresna noč na Libni, ki se bo začela ob 16. uri in, kot že rečeno, bodo proslavljanje zaključili z družabnim srečanjem krajanov na igrišču srednje šole, ki bo 1. julija ob 18. uri. Lil Klobuk dol, v J Sešir nam daje delo Šeširjevem obratu šiva 17 domačink STARA VAS PRI BIZELJSKEM — V obratu Šešir Škofja Loka je zaposlenih samo osemnajst: same ženske in hišnik. Večina med njimi so domačinke, ki jim delo v stari šoli pomeni ugodno zaposlitev blizu do- Ivanka Strmecki ma. Obrat deluje od konca leta 1973. Delo poteka v eni izmeni, šivajo pa konfekcijska pokrivala, namenjena izvozu. Na dan sešijejo 200 do 300 pokrival, odvisno od artikla. »Pokrivala dobimo že skrojena, naše delo je, da jih sešijemo in pakiramo. Roke izdelave imamo točno določene in se jih moramo tudi držati. Češe nam kaj pol i kaj pokvari, pridejo mehaniki iz matične organizacije, sicer pa imamo še kar nove stroje,« pravi Ivanka Strmecki, vodja obrata, ki skrbi predvsem za organizacijo dela. Začela je z delom ob stroju, pozneje pa se je ob delu izšolala za tekstilno konfekcionarko. »Našim ženskam je pomembno, da imajo zaposlitev, da naše podjetje solidno posluje in ne nazadnje, da v plačah ne zaostajamo za ostalimi kon-fekcionarji. Mogoče bi bilo dobro, da bi poskusila še kako delo na drugem delovnem mestu, vendar nameravam ostati kar tukaj. Z delom sem zadovoljna pa še blizu doma je!« pripoveduje Strmeckijeva, medtem ko jo delo kliče zdaj k enemu, zdaj k drugemu šivalnemu stroju. B. D. Z avto cesto zastoj ali razvoj? Brežice bo zbližala s Slovenijo jn tujino, toda del turističnih tokov bi morali usmeriti k postanku na Čatežu z bogato ponudbo tega okoliša BREŽICE • V razgovoru spredsednico republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, ki so ga imeli v Cateških Toplicah 7. junija, so se predstavniki izvršnega sveta, občinske skupščine, turističnih in gostinskih organizacij, občinske turistične zveze in obrtnega združenja Brežice osredotočili na razvoj turizma v občini s poudarkom na programih čateških Term. Pokazalo se je, da v republiških vrhovih za ta del Slovenije poredko slišijo in da Brežičani z Emono na čelu kljub ambiciozno zastavljenemu razvoju zdraviliškega kompleksa zamujajo z zahtevami po soudeležbi razvojnega dinaija, do katerega ima možnost tudi zasebni sektor. Programi Term temeljijo na zdravstvu. Zdravstveni turizem so še o pravem času oplemenitili s preventivnimi OBRAT V PODBOČJU PODBOČJE — V soboto, 17. junija, se bo krajanom krajevne skupnosti Podbočje izpolnila še ena velika želja. Tega dne bodo ob 10. uri dopoldne odprli obrat Tovarne kovinske galanterije iz Ljubljane. SLADOLEDNI ŽIVŽAV KRŠKO — Mercator hotel Sremič iz Krškega ta teden organizira festival sladoleda pri svoji okrepčevalnici Rozalija v starem mestnem jedru Krškega. Hkrati pa agencija Opus organizira otroški živžav pri teti Rozaliji, kjer ne bo manjkalo priložnosti za smeh in dobro voljo. Živžav pri teti Rozaliji bo vsak večer od 17. do 19. ure. programi, ker prav tem oblikam posvečajo v svetu vedno več pozornosti. Čatež se uvršča med priznana zdravilišča, o katerih gre glas daleč preko meja zaradi usmeritve v vrhunsko kakovost zdravstvenih storitev in zaradi specializacije. Izboljševanje kvalitete je poglavitni razvojni cilj in temu so podrejene investicije ter izobraževanje kadrov, sta povedala predstavnika Term. V novem delu načrtujejo izgradnjo hotelov višje kategorije z bazeni in igrišči. S soudeležbo tujcev oziroma z zakupom bodo v Mokricah razvijali grajski turizem in to pomeni za občino 150 novih delovnih mest. Terme nameravajo v štirih letih povečati obisk tujih gostov od 10_na 40 odst. Razvoj Motela Petrol na Čatežu stagnira in morali bi vse posodobiti, ker celo stavba že propada. Njegova nadaljnja usoda bo v marsičem odvisna od tega, kdaj bo zgrajen ta del avtoceste. Sicer pa isto velja za ves Čatež vključno s prodajnim centrom pod firmo Lesnine, ki ga nameravajo zgraditi ob odcepu. Gre za to, da na Čatežu 80 odst. objektov že stoji, od hotelov do kampa in bazenov, zato reke turistov z avto ceste ne bi smeli odvrniti s tega območja, razvoja pa ne zavreti s tem, da bi gradnjo tega dela ceste odložili prav na konec. Za Brežice je cesta pomembna zato, ker jih bo odprla Sloveniji in tujini. Za mnoge Ljubljančane in tudi za predsednico republiškega komiteja za turizem in gostinstvo je ta kraj na koncu sveta, kajti se zaradi nemogoče ceste Ijudje raje odpravijo drugam, ker hitreje in varneje prispejo na cilj, čeprav je dlje. Udeleženci so gostjo opozorili na republiške posege, ki občini in regiji lahko izničijo vse turistične upe, če pri hidroelektrarnah in drugih gradnjah ne bodo upoštevali ekoloških zahtev. Isto so nekaj dni predtem povedali predsedniku Turistične zveze Slovenije Marjanu Rožiču, ko seje v Termah pogovarjal o turizmu v občini. J. T. MLADI PLEŠEJO KRŠKO — Potem ko je izjemno dobro uspela prireditev Mladi krške občine v plesu in pesmi, ki jo je plesni studio Videm pripravil v veliki dvorani delavskega kulturnega doma v Krškem in to dvorano tudi napolnil, kar se le redko dogaja, sedaj pripravljajo novo plesno prireditev. V avli delavskega doma v Krškem bo v soboto, 17. j unija, ob 20. uri kulturno zabavni program s plesnim coctailom, na katerem se bodo spet predstavili plesalci plesnega studia Videm ter agencija Opus, plesna šola Novo m esto in večkratni državni prvak plesni par Novak. POSODOBITEV CESTE BLANCA—POKLEK— SELCE BLANCA — V juniju bodo delavci novomeškega cestnega podjetja pričeli posodabljati odsek občinske kategorizirane ceste Blanca—Poklek—Selce. Zaradi predvidenih zahtevnejših zemeljskih del na posameznih ozkih predelih soteske, skozi katero poteka ta cesta, pričakujejo, da bo delno oviran promet, zlasti avtobusni. Zatorej bodo možne manjše zamude avtobusov in tudi prihoda delavcev na delo in domov. Modernizacija te ceste ni pomembna le za manj razvito KS Blanca, ampak tudi za širše območje, zato krajevna skupnost Blanca prosi delovne organizacije in skupnosti v krški in sevniški občini ter druge uporabnike te ceste za razumevanje. Pišemo prenovo na kožo ljudi? 21. srečanje gasilcev rudnikov V soboto tudi praznovanje 60-letnice GD Krmelj________________ KRMELJ — Gasilsko društvo Krmelj, ki praznuje 60-letnico uspešnega delovanja, priredi v soboto, 17. junija, 21. srečanje gasilcev rudnikov in energetikov Slovenije. Tekmovalne enote bodo ob 9. uri prišle na tekmovalni prostor, kjer jih bosta pozdravila predsednik GD in krajevne skupnosti Krmelj. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Najboljšim enotam bodo podelili pokale, diplome in nagrade, seveda pa niso pozabili niti na družabno igro ter na družabno srečanje gasilcev in ostalih krajanov Krmelja. Gostje si bodo lahko ogledali v prostorih osnovne šole v Krmelju razstavo zgodovine Krmelja in domačega GD, na tekmovalnem prostoru pa tudi demonstracijo izdelkov delovne organizacije IO Pohorje z Doba pri Mirni. Organizatorji bodo predstavili gostom tudi dosežke Metalne in Lisce, njihovo proizvodnjo in izdelke ter druge zanimivosti Krmelja. Razprava o prenovi ZK je tudi v krški občini odprla veliko novih vprašanj KRŠKO — »Apatično čakamo, kaj bodo tovarišice in tovariši iz Ljubljane napisali in poslali o prenovi ZK, ko pa bomo začeli vse to izvajati, pa bomo spet ugotovili, da to ni napisano na našo kožo,« je dejala predstavnica mladine na seji občinskega komiteja ZK Krško, posvečeni prenovi ZK in pripravam na predčasna kongresa. Člani komiteja so se sestali 6. junija. In prav zato tudi gre, da bi komunisti identiteto, pa so pluralizem lastnin, m- v fazi priprav na predčasni kongres in na programsko-volilne seje osnovnih organizacij vendarle dorekli, kakšno partijo hočejo. Vendar pa pretirane vneme v tej smeri ni občutiti, čeprav si v krškem komiteju zelo prizadevajo, da bi delovanje komunistov poživili in ga usmerili v nove tokove političnega delovanja. Povzetek razprave Sonje Lokar, ki jo je imela na več podobnih razpravah v drugih okoljih (na seji krškega komiteja ZK pa ni sodelovala), govori pfedvsem o tem, da se bo morala ZK prilagoditi novim družbenim razmeram in se bo morala odreči nekaterim dosedanjim predznakom. Ti pa so: demokratični centralizem, avantgarda, diktatura proletariata. vodilna vloga delavskega razreda in celo marksizem. Novi pojmi, s katerimi skuša ZK izraziti svojo novo tegralni trg, podjetništvo, človek in državljan, pravna država, civilna družba, delitev oblasti, demokratična javnost itd. Skratka, gre za nove pojme, za nov način gledanja na razvoj družbe, v kateri človek ne bo več material za neke družbene projekte. Čas socializma je edini, ki nam je na voljo, pravi nekje Lokarjeva, in ta čas je treba preživeti v blaginji. Blaginjo pa bo prinesla tako politična kot ekonomska konkurenca, a se ZK ne namerava odreči socialni enakosti in pravičnosti ter osvobajanju človeka. V tem okviru se zastavlja še vprašanje, kakšna bo vloga ZK; ali bo še naprej avantgarda, bo stranka med strankami ali pa bo samo gibanje? Za razpravo je bilo nedvomno dovolj iztočnic, ki so pripeljale tudi do vprašanja, ali naj bo osnovna organizacija še v delovni organizaciji, pa o vlogi sindika- ta, Socialistični zvezi itd. Medtem ko so že možnosti za odpiranje takih dilem pri starejših komunistih vzbudile razumevajoče pritrjevanje, je pri mlajših drugače, saj menijo, da z dokumentom o prenovi vendarle še ni vse izrečeno. Tu SEDEM SISOVSKIH SEJ BREŽICE — Od torka do konca tedna se vrstijo v drugo sklicane seje skupščin interesnih skupnosti, za katere so delegati prvič pokazali zelo malo interesa. Najbrž iz prepričanja, da jih sklicujejo bolj zaradi formalnosti, ker tako in tako njihova beseda ni odločilna, ko gre za denar. • Vsekakor je razprava razkrila več razlik kot stičnih točk, hkrati pa se je v njej razkrilo tudi, da je med komunisti vse manj pobud in vse manj volje za ustvarjalno prispevanje k vsebinskim premikom. Je potem sploh še čudno, da v okviru federacije ne pridemo skupaj? Ob tem pa je treba omeniti, da dialoga med federacijo in ZK Slovenije ni več in je sploh vprašanje, ali bodo slovenski komunisti šli na zvezni kongres. SPREJEM ZA BOŠTANJSKE FANTE IN ODER MLADIH pa se tudi kaže razlika med ZSMS in ZK, kjer je prva znala hitreje in učinkoviteje izraziti svoje poglede ter jih razširiti med ljudi. J. SIMČIČ SEVNICA — Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič je v ponedeljek pripravila sprejem za oktet Boštanjski fantje, ki praznuje letos 25-letnico uspešnega delovanja, in za Oder mladih, ki se je letos znova uvrstil na republiško srečanje amaterskih odrov in je bil celo v ožjem izboru za mednarodno srečanje amaterskih odrov v Grčiji. Predsednica Mijovičeva seje v pogovoru s člani obeh ljubiteljskih kulturnih skupin zanimala za težave pri njihovem delu in jim obljubila vso mož.no podporo za predstavitev ljubiteljske kulture v širšem prostoru in morda tudi v tujini. Obema skupinama je podelila kristalno vazo z grbom občine Sevnica. Ne le požari, tudi kultura Gasilsko društvo Sevnica praznuje letos 110-letnico — Živahna kultura SEVNICA — Gasilsko društvo Sevnica z okrog 400 člani je osrednje društvo v občini po lokaciji, kadrovski sestavi in opremljenosti. Velik poudarek dajemo mladini, toda pri vključevanju nekaterih starostnih skupin imamo precej težav. Pomanjkanje mentorjev pa je že tako problem, ki ni od danes,« pravi predsednik GD Sevnica in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. jeno dejavnostjo tesno vpeto v življenje Sevnice in uživa podporo krajanov ter krajevnih in občinskih institucij. P. P To društvo praznuje letos 110-letnico plodnega dela. Jubilej bodo sevniški gasilci obeležili tudi z otvoritvijo obnovljene stalne zbirke na sevniš-kem gradu v torek, 20. junija, ob 18., v petek, 23. junija, bo ob 9. uri v sevniš-kem gasilskem domu posvet poveljnikov občinskih gasilskih zvez Slovenije, ob 17. uri pa bo pri novih blokih na Planinski cesti skupna vaja enot civilne zaščite sevniške krajevne skupnosti in članov GD, predstavili pa bodo tudi opremo IO Dob pri Mirni. • Ker imamo premajhno orodjarno, smo se že pred tremi leti odločili, da zgradimo prizidek h gasilskem domu. pridobili pa bomo še nove garaže, odpravljena bo prostorska stiska Delavske pihalne godbe. Odra mladih in servisa GD, ki deluje na območju Posavja in precej prispeva k požarni preventivi. Naj povem, da bi danes veljala ta naložba okrog 3 milijarde dinarejv, mi pa smo dali 50 milijonov. Seveda je treba upoštevati, daje bilo veliko prostovoljnega dela članov, sevniška podjetja in obrtniki pa so delali za prizidek po najnižjih možnih cenah. Nove društvene prostore bomo odprli v soboto, 24. junija, ob 17. uri, ko je sklican tudi zbor članov.« je povedal Koren. Poudaril je še. daje društvo odprto za ohranjanje tradicij tudi v kulturi, kjer so gasilci posebej ponosni na kakovostno rast godbe in Odra mladih, za pevski zbor pa jim žal nikakor ne uspe pridobiti zborovodje, zato zbor ne more ponovno zaživeti. Društvo je s svojo razve- SERV1S ZA GOSPODINJSKE STROJE SEVNICA V bivši popravljalni« oz. servisni delavnici za kolesa nasproti gostilne Na križišču v Šmarju je odprl Milan Kuleto iz Račiče pri Loki servis za popravilo gospodinjskih strojev. Za Sevničane in okoličane pa še vest. daje Milan Praznik iz Florjanske ulice že pričel odkupovati gobe za Šampionko iz Renč. MLADINSKE IGRE NA VODI SEVNICA - Sevničani so preteklo soboto v Medijskih Toplicah na Izlakah med 12 ekipami (dve sta prišli tudi iz sosednje Hrvatske) prepričljivo zmagali na Mladinskih igrah na vodi. prireditvi, ki jo prireja OK ZSMS Zagorje. Drugi so bili Kamničani, tretjj pa Zagorjani. REPREZENTANČNI IN LJUDSKI HKRATI — Tako je označil delo in po men okteta Boštanjski fantje ob ponovitvi jubilejnega koncerta v Lutrov i kleti pod sevniškint gradom nestor slovenskega novinarstva, eno najboljših, najbolj razgledanih časnikarskih peres Bogdan Pogačnik. V priložnostnem govoru je Pogačnik spregovoril tudi o pomenu 120-letnice sevniškega tabora. »Smo že na svoji zemlji, pa vendar v federaciji, ki je preveč unitaristična, bizantinska. Dokler bomo Slovenci peli, bomo tudi živeli,« je dejal Pogačnik. I o je bila hkrati dobra popotnica oktetu, ki bo v soboto nastopil v Nurnbergu (ZRN) na koncertu združenega moškega pevskega zbora »Simon Jenko« in »Miško Kranjec«, v katerem že pet let pojejo naši zdomci in ohranjajo našo kulturo. Na sliki: med govorom Bogdana Pogačnika. (Foto: P. Perc) Novo v Brežicah C ■M; VSE JE ZASTRUPLJENO. ZAKA1 Usi NAJ BI BIL KRUH IZJEMA? - osi je so pravkar škropili pšenico in kdovfcj uč: bodo z žetvijo začeli šele po 40 dneh, ko* tet škropivo razkroji, vse je še v božjih roku- na odvisno od vremena in vestnosti p)1*® v, valcev, zato najbolj vestni med njim1 • ^ zdaj razmišljajo, v kateri mlin bi nesli, nie. da hi dobili nazai moko iz sv? J pšenice. - ^ PRITLIKAVCI IZRINILI VELIM te\ NA — Uradno postajališče predgimi* dj jo je dopoldne tako zapakirano z oseb« avtomobili, daje lokalni avtobus na aviomoDiu, aaje lonami avruuus •»•jij ciji železniška postaja—Brežice—CaJ“" j UJl zciCZUiNNa pusuija—uilz.k.v. glc Toplice prisiljen ustavljati na glavni*** ^ Vozniki se za spremembo ne namc?Jj V U/.IUM NC LUJ, ’ :ue kaUi obrtnikov zgradil obrat 8alv.an.:^u rib ob največjem slovenskem drs 0ri Dolenjem Boštanju, zato sor' galv80lJ Dolenjem Kostanju, zaiuso;-- |v8n' ni, po drugi varianti pa naj bi seltnem ’ znašla celo v samem starem m«* . 0b dru pri delavnici Prah, blizu Sa OH, Tl POLITIKI! Ko smo pn ^ nem koncertu okteta Boštanj . (gj spraševali, kaj mislijo o tem-precej sedežev v Lutrovski kle *• so bili pevci in poslušalci precej ^jpSk' ni knr nivo zvnazili nikoaar Od so mn pevci m posiusttici r i nJivU ni, ker niso opazili nikogar oa ^niU politikov. Mednje ne štejemo . uj|ejni predsednice vlade, ki sta bilinaJ koncertu v Boštanju. Prišli pa so P" iz Mokronoga! Glasbeni mozaik | uN°VO MESTO — Glasbena šola Marjana Kozine že dolgo ni več samo ustanova, kjer si je moč pridobiti ! °SBovno glasbeno izobrazbo in se na-u*iti igranja na ta ali oni instrument, temveč je s svojo dejavnostjo vse bolj uavzoča tudi v kulturnem, še posebej pa I glasbenem življenju Novega mesta in : Dolenjske. To navzočnost najzgovorne- ■ J,e ilustrira podatek, da seje samo v tem šolskem letu zvrstilo kakih 80 priredi- na katerih so nastopili učenci pa tu-, * učitelji novomeške glasbene šole. i Minuli četrtek je pripravila glasbena sola Matjana Kozine v Domu kulture i glasbeni večer ob zaključku šolskega le-! f3 1988/89 in na njem predstavila ne-l kaj glasbenih utrinkov iz življenja in de-| la na šoli. Občinstvu, ki je napolnilo ' Veliko dvorano Doma kulture, so se . Predstavili solisti na posameznih ins-L Irumentih, male komorne skupine, f harmonikarski orkester in sestav učen-1 oev in učiteljev, oba pod vodstvom rav-i natelja Zdravka Hribaija, tudi avtorja ( Pnredb, pevski zbor male glasbene šole, j Kl ga vodi Cvetka Hribar, mladinski lovski zbor glasbene šole pod vod-fVOm Jožice Bradač in plesna skupina, I „ale.re mentorica je plesna pedagoginja °rya Rostan. Enoinpolurni glasbeni ecer ni bil le zanimiv glaseni mozaik, ! rjnveč tudi posrečen prerez dejavnosti ■ 50 e v enem šolskem letu. j _________________________________L2L RIBNICA: NEKAJ KULTURNIH : LITERARNI VEČER - Center inte- rnih dejavnosti mladih in kulturna ,1 skupnost R: ibnica sta pripravila literarni - —ah pisateljev in pesnikov širše Prbljanske regije. Predstavili so se literati Vič, [t g«»n Gluvič, Vlado Žebot, Vera Paso- X. ’ Tugo Zaletel, Ivo Ferbežar. Andrej Tamara Donev, Ana Rigler in Jure KONCERT V CERKVI — V cerkvi i Pn,Novi Štifti je bil koncert skupine Nevv J jing kvartet z Otom Pestnerjem. Kvartet / J3 bil tudi gost ribniškega kvarteta Inles, ki , slav' sedem-letnico obstoja. SKROMNA UDELEŽBA — Popu--1011 narodnozabavni ansambel Doreta ^ - -»MjuuutaudVlll aiUttlUUCl i-^UICl ogovška, ki je pred kratkim nastopil v ~?mu JLA v Ribnici, je igral za ples tako ' ekoč v prazni dvorani. Sicer pa so skoraj se kulturne prireditve v Ribnici bolj slano obiskane. Slab je bil tudi obisk v Can- nesu nagrajenega našega filma Dom za obešanje. Še najbolje ie bila obiskana ko- šnje. Se najbolje je bila obiskana ko- medija, ki so jo naštudirali člani ribniške j j-ramske skupine, saj je bila dvorana dva-j junt polna. Dobro je obiskana tudi disko-eka v Glažuti, kjer predvajajo sodobno Lmt polna. Dobro je obiskana tudi disko- M.G-č J glasbo. S' »BESEDA« NA * GRAJSKEM DVORIŠČU J SEVNICA — Zveza kulturnih organi-j, S9J n Sevnice vabi v petek, 16. junija, ob *. ' uri na sevniški grad, kjer bosta na graj- J i m dvorišču Dekliški oktet iz Boštanja j n sevniški Oder mladih uprizorila »Bese-1 “°r>. Prireditev, kakršne so poznali v ob-ij jbju čitalništva pred več kot 120 leti. Dr. \ uanko Prunk bo z orisom slovenskih tabo--• u-ln 5e P°sebej tistega v Sevnici pred 120 ti pripomogel, da se bo občinstvo, zbra-? v tem okolju, še z večjim razumeva-Jem sprehodilo v leta narodnega prebujala na Slovenskem. is S POGAČAR MED ROJAKI — Krčani so lepo sprejeli razstavo del svojega v Mariboru udomlje-nega rojaka, akademskega slikarja Vojka Pogačarja, v galeriji v cerkvi sv. Duha v Krškem. Na posnetku: Vojko Pogačar (prvi z leve) med otvoritvijo svoje razstave v sredo prejšnji teden. (Foto: J. Simčič) Pogačar razstavlja Galerija Krško za praznik odprla vrata KRŠKO — Galerija Krško cerkvi sv. Duha je za občinski praznik spet odprla vrata in to pot so v njej na ogled dela akademskega slikarja Vojka Pogačarja, rojenega \ Krškem, sedaj živečega v Mariboru. To pot seje Pogačar predstavil z najnovejšimi deli z akrilom na platnu. Čeprav je kritik Mitja Visočnik, ki je spregovoril o stalnicah Poga Carjevega slikarstva, poudaril, da gre za najnovejša dela, kjer spet stopa v ospredje človeška figura, je vendarle tudi ta razstava dokaz slikarjevega doslednega sledenja evropski slikarski tradiciji. Za to tradicijo pa je značilno, daje poleg upodabljanja figure njen predmet tudi pokrajina. Ta krajina pa seveda ni več zgolj posnetek narave, mar eč postaja simbol slikarjevega notranjega življenja. Torej gre za ek-spesionistični slikarski pristop, ki omogoča individualističen slikarski prijem, v katerem so vsebovane prvine preteklosti in sodobnih likovnih tokov, Slednje je slikar lahko spoznaval tudi med bivanjem v Parizu, kjer gaje navdihovalo življenje zahodnoevropskega velemestnega okolja ter seveda bogata umetnostna dediščina. Vendar pa je slikar tudi do te ves čas ohranjal primerno razdaljo ter iskal svoj osebni stil, ki je razviden tudi iz razstavljenih del v krški galeriji. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do konca junija in bo bržkone ostala edina v tej sezoni, je sodeloval tudi Kostanjeviški oktet. Razstava bo nedvomno pritegnila pozornost krške publike, saj v Krškem manjka likovnih prireditev in po meni Pogačarjeva razstava obogati tev in osvežitev kulturnega likovne ga dogajanja. J. S. Tudi Bela krajina ima bienale Na razstavi 1. belokranjskega likovnega bienala v Črnomlju se predstavlja 23 avtorjev — 25. junija bodo ustanovili belokranjsko likovno društvo — Na otvoritvi koncert in predstavitev knjige domačina_________________________________ ČRNOMELJ — Še do nedavnega je v Beli krajini malokoga zanimalo, koliko likovnih ustvarjalcev premore ta obkolpska deželica, kaj ustvarjajo in kje vse delujejo, govorilo pa seje, da jih kaj več ko deset do petnajst ne more biti. Š prvo natančnejšo informacijo o tem je postregel šele 1. belokranjski likovni bienale, ki so ga odprli minulo soboto. Na razstavi, prirpavljeni v zgornji avli črnomaljskega kulturnega doma in v • Otvoritvena slovesnost 1. belokranjskega likovnega bienala je potekala v soboto, 10. junija, dopoldne v dvorani črnomaljskega kulturnega doma. Najprej so nastopili učenci črnomaljske glasbene šole, nato pa je sledila predstavitev pesniške zbirke Ob ostrih robovih svetlobe domačega avtorja Boštjana Švajgerja. Pesmi iz te zbirke je bral igralec Ivo Ban, s kitaro pa gaje spremljal Anton Čmu-gelj. O pomenu bienala je govoril akademski kipar Jože Vrščaj, za njim o bienalu kot pomembni pridobitvi za belokranjsko kulturo predsednik črnomaljske občinske skupščine (pokroviteljice) Mladen Radojčič. ustvarjalcev, ki so jih »odkrili«, niti ni uspelo pritegniti, sicer bi bil bienale še za nekaj imen močnejši. Kdo so ti razstavljala? Od čisto navadnih ljubiteljev, ki se predajajo likovni govorici v prostem času, kolikor jim ga pač omogoča poklic, s katerim se preživljajo, do šolajočih se ali že izšolanih likovnikov, ki jim je to tudi poklic. Od slednjih omenimo akademsko slikarko Tinco Stegovec, akademsko slikarko Marijo Rus in akademskega kiparja Jožeta Vrščaja pa akademskega kiparja Dirka Heija, Nizozemca, ki seje pred dvema letoma naselil v Dragatušu. In kakor je različen sestav razstavljal-cev, tako so raznovrstne tudi likovne tehnike, v katerih ustvarjajo. Vse mogoče stvaritve je moč videti od risb, akvarelov, kipov iz lesa, kovine in kamna pa do grafik in celo intarzij. Vse je tako raznovrstno, da o čem drugem, kot daje razstava zgolj pregled tega, s čimer se likovniki ukvarjajo, sploh ni mogoče govoriti. Pa je tudi to zanimivo. Razstava 1. belokranjskega likovnega bienala bo na ogled do nedelje, 25. junija. I. ZORAN kultura in izobra- ževanje Koncert mladih talentov Klarinetist Tadej Tomšič se šola v Ljubljani, pianist Erik Suler pa v Moskvi KOČEVJE — Minuli četrtek sta se kočevski publiki predstavila s koncertom mlada upa kočevske glasbe, klarinetist Tadej Tomšič, učenec srednje glasbene šole v Ljubljani, in Erik Suler, učenec posebne glasbene šole (za talente) v Moskvi. Oba sta bivša učenca kočevske glasbene šole. galeriji Miniart, sodeluje kar 23 likovnikov z več kot 50 deli, tolikšno število razstavljalcev pa je presenetilo tudi same organizatorje. Akademski kipar Jože Vrščaj, kije dal pobudo za to prireditev in ves čas sodeloval tudi pri pripravah in izvedbi, pravi, da vseh ZA OSAMOSVOJITEV KOČEVJE — V kočevskem Kulturnem centru, ki združuje knjižnico, muzej in kino, bodo predvidoma še ta mesec izvedli referendum o izločitvi oz. osamosvojitvi knjižnice. Kolektiv knjižnice meni, da se bo po osamosvojitvi lahko bolj posvetil svojim problemom, medtem ko se mora zdaj ukvarjati še z zadevami ostalih enot v centru. Potem bo tudi več pogojev, da postanejo matična knjižnica. DVA KLAVIRSKA RECITALA TREBNJE — Tu so začeli ta teden z dvema zaporednima klavirskima recitaloma. V ponedeljek zvečer je v improvizirani dvorani stare osnovne šole nastopila Damjana Zupan, študentka 3. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani (iz razreda prof. Andreja Jarca), v torek zvečer pa prav tam Andraž Hauptman, tudi študent 3. letnika omenjene šole (iz razreda prof. Acija Bertonclja). Koncerta mladih pianistov je organizirala trebanjska glasbena šola. Pianist Erik Šuler je začel koncert z »Jesenskim listom« (koncert v C-molu), ki gaje prav njemu ob odhodu na študij v Moskvo posvetil skladatelj Andrej Grabar. Samostojno je nato zaigral še Maš-kovskega etudo v C-duru, Beethovnovo sonato v C-molu I. stavek in Rahmaninov preludij. Skupaj s klarinetistom Tadejem Tomšičem pa sta se poslušalcem predstavila s koncertinom za klavir in klarinet v C-molu Karla Marie von Webra. Mlada glasbena talenta sta za svoj nastop požela buren aplavz. Tadej Tomšič se je šolal pod vodstvom Slavka Rančigaja in Igorja Karlina. Erika Šuleija pa je začel vaditi že v predšolski dobi organist in skladatelj Vinko Dežman, nato v glasbeni šoli Kočevje Hedvika Petje, v Ljubljani pa Ivo Lavrič, medtem ko je zdaj v Moskvi učenec Seavuša Eršadoviča Gadžijeva. J. PRIMC Spet pevski večer za dva koncerta V Črnomlju na tradicionalni pevski reviji Dolenjske in Bele krajine prvič nastopili zbori iz grosupeljske občine — Metlika brez predstavnika_________________________ ČRNOMELJ — Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine je priredila že 4. revijo pevskih zborov. Prireditev je bila minuli petek zvečer v črnomaljskem kulturnem domu, kjer je od letos, ko je bila za predsednico izvoljena Čmomalj-ka Lidija Saje, tudi sedež te zveze. Prvič so na reviji nastopali zbori iz grosupeljske občine, ki se je v Pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine včlanila nedavno. Na odru črnomaljskega kulturnega doma se je zvrstilo enajst pevskih zborov s skupaj okoli 300 pevcev, ki so zapeli 33 pesmi oziroma vsak zbor tri. Iz črnomaljske občine sta nastopila dva (moški zbor Belt in ženski zbor KUD Miran Jarc), iz grosupeljske trije (mešani zbor »Janez Cigler« iz Višnje Gore, moški zbor »Rafko Fabiani« iz Dobre-polj in ženski zbor jz Grosupljega), iz novomeške štirje (Šentjemejski oktet, mešani zbor Pionir, mešani zbor IMV in mešani zbor Krka) in iz trebanjske občine dva (komorni zbor iz Trebnjega in mešani zbor KUD Svoboda z Mirne). Pravico nastopati so imeli samo zbori, ki so se po mnenju strokovnjakov posebej izkazali na poprejšnjih občinskih revijah. Od vseh članic Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine ni imela svojega predstavnika samo metliška občina, kjer se zborovskemu petju odraslih, kot kaže, že lep čas ne piše dobro. Kot za nekatere podobne prireditve v dolenjski regiji predtem bi tudi za to medobčinsko pevsko revijo zapisali, da je bila predolga, saj bi lahko iz programa, kije minuli petek zvečer potekal na črnomaljskem odru, oblikovali dve celovečerni prireditvi. Preveč raztegnjene reči namreč kaj hitro povzročijo, da se sprva prijetno dogajanje sprevrže v mučno tako za nastopajoče kot za poslušalce. Temu pa bi se že zdaj lahko izognili tako, da bi zborom dali peti le po dve pesmi. V prihodnje bi najbrž kazalo razmišljati tudi o tem, da bi se na taki prireditvi predstavili kvalitetno čimbolj izenačeni zbori, torej res smo dobri zbori, kar bi reviji samo pomagalo do še večjega pomena in ugleda. Zdajšnje so namreč zanimive predvsem kot informacija o tem, kaj imajo v posameznih občinah za najboljše, manj pa, če jih pojmujemo kot pokrajinski pevski vrh. I. Z. AKADEMIJA ZA STARO GLASBO RADOVLJICA — Tu bo od 5. do 12. avgusta potekala že 7. mednarodna poletna akademija za staro glasbo. Tečaji in predavanja bodo v radovljiški Graščini, le orgelski tečaj v cerkvi v Lescah. Pouk o instrumentih bodo vodili priznani mednarodni strokovnjaki: Klemen Ramovš iz Ljubljane o kljunasti flavti, Michael Steinkuehler iz Oberaudorfa o baročnem violončelu, Lucy Hallman Russell iz Alabame o čembalu oz. klavikordu in Milko Bizjak iz Ljubljane o orglah. Popoldanski seminar o komorni glasbi bo vodila Dina Slama iz Trsta, v delavnici pa bo pouk o eksperimentalni violi da gamba za renesančno glasbo potekal pod vodstvom Miloša Pahorja, tudi iz Trsta. Hkrati bo potekal festival Radovljica 89 z več koncerti. Prijave za sodelovanje na poletni akademiji bo sprejemalo Društvo ljubiteljev stare glasbe v Radovljici do 15. julija. Srečanje oktetov po novem Letos, na 15. — jubilejnem srečanju, bodo okteti peli v šentjemejski osnovni šoli — Dva koncerta ENAJSTO SREČANJE NESLOVENSKIH PISCEV Krška godba zlata, kapelska srebrna Pihalni orkester TCP Djuro Salaj iz Krškega se je prebil v prvi kakovostni razred KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja je bil v nedeljo, •junija, dopoldne četrti in hkrati zadnji tekmovalni koncert letošnjega 10. ekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov drugega kakovostnega razreda. V oncertnem programu, kije obsegal tri skladbe, od tega obvezno Pobeg skladatelja Bojana Adamiča, sicer člana tekmovalne žirije, in v paradnem koraka-Ju Je merilo znanje in sposobnosti pet pihalnih instrumentalnih sestavov, in *cer iz Slovenj Gradca, Kapel (v brežiški občini), Hrastnika, Vrhnike in Kr-ega — TCP Djuro Salaj. . .eP° Je bilo videti godbenike nasto-n 1 'J Prazničnih godbeniških oblačilih n jU ve'ike dvorane krškega kulturni? doma in prisluhniti melodijam — koračniških do simfoničnih — pod irkami dirigentov, ki so bili tokrat še žiriji ter si prislužili kar največ točk (od 100 možnih). Ijeni v štiri skupine so nastopili na tekmovalnih koncertih v štirih mestih. Prvi trije tekmovalni koncerti so bili v Postojni, Radečah in Mengšu. Z našega območja je imelo svoje zastopnike na tekmovanju samo Posavje. Preostali del, Dolenjska in Bela krajina, nima godb, ki bi lahko tekmovale v tako visokem kakovostnem razredu. I. ZORAN LJUBLJANA -- Letošnje, že 11. srečanje literatov začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, bo septembra v Laškem. Udeležili se ga bodo lahko vsi avtoiji, ki še niso izdali knjige (razen v samozaložbi). Sodelovali bodo lahko največ z desetimi pesmimi ali z do deset strani obsežnimi proznimi ali dramskimi deli. Prispevki ne smejo biti napisani v slovenskem jeziku. Zveza kulturnih organizacij Slovenije kot prirediteljica tradicionalnega srečanja bo literarne pošiljke sprejemala do 25. junija. Tudi tokrat bo vsa dela prebrala strokovna žirija, najboljša izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji. ŠENTJERNEJ — »Tradicionalno srečanje oktetov, ki je postalo pred leti bienalna pevska prireditev, je doživelo nekaj organizacijskih in vsebinskih sprememb, slednje pa je narekovalo dejstvo, da zdajšnji časi niso naklonjeni velikim manifestacijam, kakršno je bilo naše srečanje doslej. Tako letos ta prireditev ne bo več potekala na travniku poleg šentjernejskega hipodroma, kjer je bilo prizorišče srečanja vsa minula leta, temveč jo selimo v prostore osnovne šole Martina Kotarja,« pravi Marjan Močivnik, dolgoletni predsednik društva Srečanje oktetov, sicer pa soorganizator te vseslovenske pevske manifestacije v Šentjerneju od začetka. Letošnje srečanje, po vrsti že 15. in tako jubilejno, bo prihodnji teden, v soboto, 24. junija, in prvič v šentjemejski osnovni šoli. Začelo se bo ob 17. uri. Nastopilo bo 23 oktetov iz raznih krajev Slovenije, od zamejskih pa nobeden, kljub temu da sojih povabili. Glede na to, da dobiva srečanje koncertno obliko, so letos pritegnili k sodelovanju predvsem oktete, ki se lahko predstavijo s kvalitetnimi programi, poleg njih oktete, ki slavijo letos visoke jubileje (20-, 25- in 30-letnico delovanja) in pa seveda najzvestejše udeležence — oktet Sava, oktet bratov Pirnat, Šentjemejski oktet, ki so nastopili na vseh dosedanjih srečanjih. Na 15. srečanju se bo vsak od sodelujočih oktetov predstavil z dvema pesmima. Na koncu se bodo vsi zlili ven zbor, ki bo pod vodstvom Igorja Švare, umetniškega vodje Ljubljanskega okteta, zapel tri pesmi: Triglav, Slovenec sem in Zdravljico. Ker je program preobsežen, ga bodo izvedli v dveh zaporednih delih, kar pomeni, da bo popoldanskemu koncertu, na katerem se bo predstavilo dvanajst oktetov, sledil po polurnem odmoru še večerni del prireditve. Omenimo še, da bodo nastope snemali, posnetke s koncertov pa kasneje v obliki komentiranih oddaj predvajali na Radiu Ljubljana. I. Z. do svojih varovancev in pazlji-i JSl nted izvajanjem skladb kot na obi- koncertih, saj je šlo za ocene oz. s,/ , acij° kakovosti. Kdove koliko ur Obiskovalci so še posebej prisrčno pozdravili oba posavska predstavnika na tem tekmovanju, pihalni orkester domače TCP Djuro Salaj in godbo iz Kapel. Slednja se je v drugi kakovostni razred prebila na lanskem tekmovanju »tretjekategornikov« v Straži. Godbo iu,. ;>8rajevali igro, da bi se v kar najleši 1 ln v najboljši izdaji predstavili ohč' '“»juuijsi rzuaji preusiavui nstvu kot in še predvsem strokovni Barvne grafike p.^0v°. MESTO — V novomeški li,'galeriji (v Domu kulture) so minu-, trtek odprli razstavo barvnih grafik BršrCeV 6' razreda °* XII- SNOUB toJln' .Umetnostni zgodovinar Jože je n'JeV1?’ kustos Dolenjske galerije, jo g0jZPafrl kot pomemben kulturni do-lilcn !n k°l dokaz kvalitetnega dela pri vz8°ji na šoli. Prav bršljinska URlfJt k* s' ie v preteklosti pridobila dob r'me s lem’ da so nJen' učeni kov*' • ve''ko priznanj in nagrad za lina n C lz'deike, s katerimi so sodelovali drUBa,^čajih, bienalih in najrazličnejih i; _ "kovnih prireditvah v Jueoslavi- ji likovnih prireditvah v Jugoslavi-:: tudi v tujini. Razstava v Fotogaleri- ji j ,UU1 v tujim. Razstava v Fotogaleri-dela • Plitev dobrega strokovnega kili j"1 memorstva, ki ga na bršljinski ~ Vrsto let rmravlin likovni neda- g,, Vfsto let opravlja likovni peda-8 Ljubo /.agar. Zanimiva dela bodo * E*r gent orkestra krških papirničarjev in ce-luluzarjev. Kapelska godba je ena najstarejših v Sloveniji, saj bo prihodnje leto slavila že 140-letnico ustanovitve. Konec avgusta bo odpotovala v ZR Nemčijo, kjer bo gostovala v Ober-giinzburgu in pri zdomcih v Miinchnu in Besigheimu. Najslovesnejši trenutek je prišel takoj po koncu tekmovanja, ko so razglasili rezultate in podelili priznanja. Strokovna žirija je dodelila zlato plaketo s posebno pohvalo domačemu pihalnemu orkestru TCP Djuro Salaj za doseženih več kot 95 odstotkov možnih toč, kar pomeni tudi, da se je orkester uvrstil v prvi kakovostni razred slovenskega godbeništva, v katerem že nekaj let tekmuje pihalni orkester s Senovega. Zelo dobro so se v Krškem izkazali tudi godbeniki iz Kapel, novinci v drugem kakovostnem razredu, ki so z^ več kot 75 odstotkov osvojenih možnih točk dobili srebno plaketo. 10 tekmovanja se je udeležilo ~i slovenskih pihalnih orkestrov. Razde- Tudi zagnani izgubljajo voljo Žalostno stanje v metliški kulturi — Kulturniki porabijo največ časa za zbiranje^denarja — Novnačinjinanciranja?_____________________________ METLIKA — Metliška Zveza kulturnih organizacij je že lep čas v krizi kot metliška kultura sploh. Če ne štejemo Belokranjskega muzeja, je vsa kultura v tej belokranjski občini povsem amaterska, vendar seje število društev, vsaj tistih, ki so še kolikor toliko aktivna, v zadnjem času precej zmanjšalo. In tudi pri sedanjih dejavnost upada. Po odstopu prejšnjega predsednika ZKO Janija Bevka je to funkcijo prevzel dolgoletni zagnani metliški kulturni delavec Stane Križ. »Funkcijo sem prevzel samo zato, da lahko tisti bori denar, ki ga dobimo za delo kulture v naši občini, sploh razdelimo društvom. Nekdo pač mora biti podpisan. Vendar s tem ni veliko dela, denarja je tako malo, da so tudi listi, ki so zainteresirani, spoznali, da se ne splača prepirati se zanj,« pravi Križ, predsednik organizacije, za katero meni, da je nepotrebna. »ZKO je samo ena od pogruntavščin v našem sistemu, da se podaljša prenos denarja od proizvajalca do porabnika. Od plač gre denar na občinsko kulturno skupnost, od tam ga gre več kot pol na republiko, od ostanka gre levji delež za muzej in za plače v si-sih, ostalo pa za druge dejavnosti kulturne skupnosti, med katerimi je tudi ZKO. Letos je po prvotnem planu za ZKO predvidenih 28 milijonov dinarjev. Ta znesek bo gotovo revaloriziran, vendar tudi z valoriziranim zneskom ne moremo na tem področju nič narediti. Društva so za letos prvo dotacijo dobila aprila. Stanje v društvih je vse bolj žalostno, še tista, ki delujejo, izgubljajo voljo. Redno delujejo le še metliška mestna godba, folklorna skupina »Ivan Navratil« in oktet Vitis v Metliki ter gledališka skupina na Radoviči, ki pa je brez prostorov in ves denar namenjajo za adaptacijo gasilskega doma. Žalostno je, da tudi tako imenovani porabniki kulture očitno ne čutijo po- trebe po njej. Nasploh je kultura, in to vsakršna, v Metliki na psu. To se lepo vidi tudi na stopniščih v metliških blokih. Če ljudje nimajo odnosa do podarjenega, ne čutijo niti potrebe po čem drugem.« Stane Križ govori iz osebne prizadetosti in zelo dobrega poznavanja stvari. »V zadnjih 20 letih, kolikor delam kot vodja folklorne skupine ali dirigent godbe, sem tri četrt časa porabil za organizacijska dela in za nabiranje denarja, le četrtino ali še manj pa za tisto, kar naj bi res počel. Ta stalna gonja za denarjem nas ubija.« Da bi se stvari izboljšale, so imeli o teh vprašanjih pred časom v metliškem izvršnem svetu razgovor o možnosti za drugačno financiranje ZKO oziroma delovanja društev. Križ je nakazal dve možnosti: da ZKO sklene z delovnimi organizacijami, obrtniki in drugimi sporazum o financiranju kulturne dejavnosti v občini ali da tak sporazum sklenejo Stane Križ posamezna društva s tistimi »meceni«, ki so zainteresirani za njihovo delo. V tem primeru bi lahko ZKO razpustili. V vsakem primeru pa naj bi bil darovalec za denar, ki bi ga tako namenil za kulturo, oproščen dajatev oziroma bi se mu ta denar odštel pri davčni napovedi. Dogovorili so se, da bodo pregledali, kako te stvari delujejo drugje po Sloveniji, in se potem odločili za najustreznejšo možnost. A. BARTELJ 24(2078) 15. junija 1989 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Še: »Rešilni« nezakoniti sklepi Popravek iz IMV Prepričan sem, da v Dolenjskem listu od 8. junija niste z zlim namenom objavili članka »Rešilni nezakoniti sklepi«. Iz stavka »Očitno je, da pravne službe v organizacijah združenega dela svoje delo opravljajo dovolj strokovno in temeljito, česar pa za novomeško IMV ne bi mogli reči,« in iz nadaljnjih navedb v članku bi nepoučeni lahko sklepali, da v pravni službi IMV delamo ljudje, ki še nikoli nismo slišali za zastaranje. No, ker ni tako, sporočam, da pravna služba v IMV nima nobenega opravka z disciplinskimi zadevami. Glede na to prosim, da v naslednji številki objavite ustrezen popravek. Tudi sam sem bil nekoč novinar, zato svetujem kolegom pri DL, da vsako informacijo pred objavo vsestransko preverijo, še posebej pri tistem, ki bi utegnil biti z njo prizadet. Iz objavljenega članka med drugim izhaja tudi veliko začudenje novomeškega sodišča združenega dela (vsaj jaz tako razumem članek) nad dolgotrajnimi postopki pred disciplinskimi organi IMV. Ob tem mimogrede tale pripomba: novomeško SZD naj najprej pomete pred svojim pragom. Moj primer npr. rešuje že enajst let, pa ga še vedno ni rešilo (kar lahko preverite). VLADO ŠEFMAN, dipl. iur. IMV, pravna služba USPEŠNO SREČANJE LESKOVEC PRI KRŠKEM — Pretekli četrtek je bilo v Leskovcu pri Krškem prvo športno-družabno srečanje duševno motenih oseb, ki so vključene v delavnice pod posebnimi pogoji. Prireditve seje udeležilo okrog 100 udeležencev iz Črnomlja, Novega mesta, Sevnice, Trebnjega in Leskovca, kot gostje pa so sodelovali tudi gojenci Varstvenodelovnega centra iz Ljubljane. Srečanje je bilo odlično organizirano, športni del prireditve pa je bil prilagojen duševno motenim osebam. Prva mesta v vseh disciplinah so osvojili domačini in tako prejeli tudi prehodni pokal. Vsi udeleženci so si prislužili medalje. Seveda športni rezultati niso najpomembnejši. Srečanje, kije bilo letos prvič, je pokazalo, da so tako prireditve še kako pomembne, saj lahko z njimi uspešno uresničimo del nalog, ki si jih zastavlja vsaka delavnica: družabnost, socializacija, ohranjanje telesnih zmogljivosti duševno motenih itd.w Naslednje leto bo podobno srečanje v Črnomlju, da bi dosegli vsa okolja Dolenjske, Sčasoma pa ustvarili tudi možnosti za tovrstne medregijske prireditve. MIHAIL SKELEDŽIJA, BORJANA ERŽEN FEDERACIJA V MALEM KOČEVJE — Kočevski kulturni center je prava Jugoslavija v malem. Podobno kot v federaciji republike, tako so tudi enote Kulturnega centra (knjižnica, muzej, kino) vsaka zase prepričane, da delajo za drugi dve enoti, da so torej izkoriščane. Na tem je res nekaj resnice, saj se mora zdaj vsaka enota poleg s svojimi težavami in zadevami ukvarjati Se s težavami ostalih dveh enot. Tudi nakazana reSitev je podobna kot v Jugoslaviji' odcepitev, saj bodo le potem res čisti računi in ne bo več medsebojnih obtoževanj ali celo zmerjanja, ki, Ob lipi sprave Vetrinjskim žrtvam Ob Lipi sprave, kije bila vsajena na ljubljanskih Žalah 11. maja in poganja neprijaznim vetrovomvnavkljub na jasi pri prehodu s starih Žal na nove, kjer smo se lansko leto na Dan mrtvih prvič javno spomnili vseh žrtev stalinizma in žrtev naših zmot, vseh nekrivih in krivih, ki počivajo v nezaznamovanih grobovih in grobiščih po slovenski zemlji in drugod, bo v torek, 27. junija, ob 17. uri skromna žalna slovesnost. Posvečena bo tisočem naših sonarodnjakov, domobrancem, njihovim svojcem, somišljenikom in drugim, ki so bili v maju 1945 v Ve-trinju na Koroškem izročeni našim oblastem in na svoji (naši in njihovi) zemlji mučeni in pobiti v imenu neomejene Moči, ki je s tem dejanjem prekršila temeljno etično načelo — Človečnost. Spomin na najbolj tragične dni v vsej naši zgodovini dolgujemo Slovenci tudi sebi in človeški civilizaciji, tudi tistim našim ljudem, ki so zaradi pobitih svojcev desetletja bili zapostavljeni, pa onim, ki so v strahu pred boljševističnim maščevanjem zapustili rodno grudo, in še zlasti mlademu rodu, ki iz učbenikov zgodovine izve odločno premalo, da bi mogel spoznati, česa se mora varovati, da bi se narodova tragedija nikdar ne ponovila. Skupina nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev STANISLAV Klep, Kranj VIKTOR BLAŽIČ, Ljubljana Praznik slovenskega orkestra Belokranjec v ZDA Tone Klepec, ki živi v Ohiu v ZDA in je po rodu Belokranjec, praznuje 10-letnico delovanja svojega orkestra. Nedavno tridnevno praznovanje je imelo slovenski navdih. Prvi dan je bilo organizirano praznovanje v slovenskem gostišču pri Strletu, kjer so obiskovalci lahko nabavili kaseto, izdano ob tej priložnosti. Drugi dan je bilo slavje v Slovenski dvorani, ki sprejme 600 ljudi in je bila že vnaprej razprodana. Za zaključek je bila zadnji dan velika vrtna veselica, za katero so prodali okrog 2.000 vstopnic že tri tedne pred prireditvijo. Nastopale so folklorne skupine, za ples pa je igralo šest ansamblov. Ansambel Toneta Klepca ima v ZDA širok krog poslušalcev, razumljivo največ med slovenskimi izseljenci, ki radi prisluhnejo njegovim melodijam. Daje to res, dokazujejo številni avtobusi, s katerimi so se Ijudje pripeljali poslušat nastop. Veseli smo, da naš rojak ohranja in neguje slovensko besedo v pesmi in glasbi. Ob tej priložnosti mu čestitamo z najboljšimi željami za nove uspehe tudi mi, belokranjski rojaki. J. R. Kako črn je medicinski hudič? ____Odziv na izgovorjene in zapisane besede o alternativni medicini ZA ČIM BOLJŠO OSKRBO Z ELEKTRIKO KOČEVJE — Delavci TOZD Elektro Kočevje, ki vzdržujejo 1.364 km električnega omrežja, 308 transformatorskih postaj in 155 objektov javne razsvetljave, se pri svojem delu srečujejo z vrsto težav zaradi redke naseljnosti in gozdnatega območja. Na omrežju je nekaj nad 15 tisoč lesenih drogov. Od tega števila jih vsako leto zamenjajo nekaj nad 750. Lansko leto so zamenjali 37.620 kilovoltnih izolatorjev. Elektro napeljava po gozdnatih območjih terja dodatno delo: obsekovanje na posameznih trasah. Precej težav pri vzdrževanju omrežja imajo v zimskem obdobju, večkrat tudi v ostalih letnih časih, ko nastajajo okvare zaradi neurja in strel. Električno energijo dobavljajo nekaj nad 14.200 odjemalcem. Ocenjujejo, da se poraba električne energije letno povečuje za 4 odstotke. Menijo, daje preskrba z električno energijo v Kočevju zadovoljiva, nekaj težav pa imajo v ribniški občini zaradi hitre rasti industrijske proizvodnje. Upajo, da bodo ta problem rešili ob pomoči Elektra Ljubljana z združevanjem denarja. V. D. Številni odmevi — (med njimi prispevek Kako črn je medicinski hudič? DL 1. junija) —- na letošnje 126. srečanje slovenskih zdravnikov pa tudi na okroglo mizo predtem pričajo, daje bila odločitev spregovoriti o alternativni medicini pravilna. Zanimanje za tiskovno konferenco je napovedovalo, da bo o tej tematiki zapisana prenekatera beseda, pri čemer je bilo mogoče pričakovati, da bodo med pisci razlike z ozirom na njihovo razumevanje, izkušnje ali osebno opredelitev. Doslej objavljenemu pa velja dodati naslednje: Slovensko zdravniško društvo dobro ve, da si je v zdravstvu, kakršnega imamo, mogoče želeti še marsikatero spremembo na boljše. V prav nič mili obliki govori o neustreznostih že mnoga leta, pravzaprav še od takrat, ko je bilo to precej težje in ko mnogo stališč ter predlogov ni našlo poti do širše javnosti, kaj šele učinkovitih sprememb. Slabosti izvajanja zdravstvenega varstva, ki jih zdravniki sodoživljamo ali pa celo povzročamo, Slovensko zdravniško društvo ni prikrivalo, a je brez prave odgovornosti v naši ureditvi prista(ja)lo le na obrobju dogajanja. Alternativna medicina je obrobje drugega dogajanja, ki niti z etične niti z ekonomske plati ni več nezapaženo. Zdravniki smo dejali, da razprava o njej ne more biti križarski pohod, z več zornih kotov pa smo razmišljali o tem fenomenu in sklenili, da svojim kolegom in javnosti ponudimo še nekatera dejstva, ki v dobi navdušenja za alternativno medicino ostajajo v ozadju ali pa so bila spregledana. Zaradi ustaljenih norm etične, medicinske in pravne narave zdravnik ne more lahkomiselno nasedati vsaki »novosti«, posebej ne zato, ker so bile mnoge od njih spočete (in so tudi neslavno končale) že v prejšnjem stoletju. Medicina ne skriva, da mora biti poznanih na tisoče odgovorov na »zakaj?« in »kako?«, preden je mogoče postopek ugotavljanja ali zdravljenja bolezni uporabiti na človeku. Medicini nenaklonjeno mnenje često pripisuje »šolski medicini« vkopanost za okope preizkušenih metod zdravljenja in zavračanje vseh novih iskanj, kar naj bi bil razlog, da ne more priti do stika z alternativno medicino, ki ponuja množico izvirnih predlogov. To je seveda daleč od resnice. Medicina sodi med znanosti, ki se najhitreje razvijajo. Ta trenutek poteka v svetu in pri nas preizkušanje desettisočev novih diagno- stičnih in zdravilskih postopkov in zdravil. Večina predlogov, pa čeprav jih ponujajo medicinski strokovnjaki, bo zavrnjena in le redki bodo prestali do-kazilni postopek, da so v resnici koristni. Ob tem pa je verjetnost, da je na pomolu učinkovita metoda, nedvomno večja, če ideja dozori v znanstvenih medicinskih ustanovah, kot če se porodi nestrokovnjaku, ki se ljubiteljsko ukvarja z bolezenskimi procesi. Nesmiselno je obtoževati medicino, če ni voljna pri priči preveriti koristnosti sleherne ideje, ki se pojavi na »alternativnem« polju; tudi številnih svojih zamisli medicina ne bo nikoli preverila, ker ji pre-posto zmanjkuje ljudi, denarja in časa. Upamo in verjamemo pa, da najbolj vztrajni raziskovalci tako znotraj kot zunaj medicinske stroke sčasoma le preskrbijo toliko dokazov (seveda po predvidenih postopkih), da vzbudijo zanimanje pri širši strokovni javnosti. Neizpodbitno ostaja dejstvo, da nepreverjenih metod zdravljenja ne sme uporabljati nihče, tudi zdravnik ne. V vsakem takem primeru gre za prepovedan preizkus na človeku. Redki, a vendar poznani odmiki od tega so vedno imeli tragične posledice. Neželjene, včasih tragične posledice ima lahko tudi poznano, priznano in že mnogokrat preizkušeno ukrepanje zdravnika, vendar v takih primerih ni mogoče zaobiti medicinske ali celo sodne razjasnitve. S kazenskim preganjanjem padarjev želi imeti Slovensko zdravniško društvo toliko kot s preganjanjem kršilcev prometnih predpisov. Z vso odgovornostjo pa smo ob sedanjem bohotenju različnih metod »zdravljenja« dolžni povedati, kakšen riziko nosijo le-te s seboj. Okoliščin, ki so pomagale k vzniku pa-darstva, ne omalovažujemo, saj jih dobro poznamo, ker so iste, ki slabo učinkujejo na zdravstvo in zdravnike. Želimo jih spremeniti in hočemo, da sta sestavni del teh sprememb tudi zakonsko urejena zasebna zdravniška praksa in ustanovitev zdravniške zbornice. Verjamemo, da bo zdrava družba imela zdravo medicino, kiji bo padarstvo le v arhaičen okras. Velja jasno povedati še to: hudo napak bi bilo zgrinjati vso krivdo za bohotenje padarstva na novinarje, saj bi s tem precenjevali njihovo, objektivno sposobnost za kaj takega. Če je komurkoli zaupanje v nekaj pomenilo izboljšanje kvalitete življenja — bodimo veseli, daje tako. Za nekritično vzbujanje upov pri ljudeh pa imamo tako zdravniki kot novinarji za razsodnika tudi svojo vest; pri obojih naj bo na moč občutljiva. Slovensko zdravniško društvo predsednik prim. MARKO DEMŠAR, dr. med • Narodna banka Jugoslavije je vse, samo ne — narodna. • Najbolj pogost vremenski poj a v pri nas je — vihar v kozarcu vode. M. BRADAČ Še: »Šintarjk« i cesti skozi vas Radenci Ugovor na pripombe I Nepozabno srečanje v Kotu Krajevna organizacija Rdečega križa Kot pripravila prijetno srečanje starostnikov Krajevna organizacija Rdečega križa v Kotu pri Semiču se je letos prvič odločila samostojno organizirati srečanje krajanov iz 12 vasi, ki so starejši od 70 let. Od 68 starostnikov seje vabilu odzvalo 51 ljudi, ostali pa se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja. Zadnjo soboto v maju so se starostniki zbrali v senci košatih lip, kjer so najprej prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili predšolski otroci, pionirji in mladinci ter lovski pevski zbor pod vodstvom Braneta Podobnika. Za povezovanje programa je ljubeznivo in ganljivo poskrbela Rozi Pečavar, navzoče pa je pozdravila tudi predsednica odbora Tatjana Jakša. Njene besede so bile globoke, tolažilne, tople in ljubeznive. Najstarejši Se: Črnomelj hoče čiste račune Kaj lahko storimo z odpadki? Kako si predstavljam rešitev problema krajanki Štefki Vidmar, ki je čila in zdrava zakorakala v 89. leto življenja, so izročili posebno darilo. Lepo je bilo videti te naše ljubeznive starostnike, kako jim je od sreče žarel obraz. Pa tudi zaplesali so, za dobro voljo pa sta poskrbela Grckov Tine iz Nestoplje vasi in Plutov Tonček z Mladice. Veselili in pogovarjali so se dolgo v noč. Pogovori so bili prijetni, spomini so segali daleč v mladost. Da je prireditev uspela in dosegla svoj namen, gre zahvala za denarno pomoč krajevni skupnosti Semič, krajevni organizaciji SZDL Kot, gasilskemu društvu Kot, društvu upokojencev Semič, Dolenjki iz Semiča, Iskri Semič, obrtniku Jožetu Malnariču in seveda neutrudnim članicam krajevne organizacije RK Kot, ki so z dobro voljo, razumevanjem in veseljem pripravile nepozabno sobotno popoldne. Z. TKALEC V 21. številki Dolenjskega lista smo brali članek M. Bezek-Jakše z naslovom »Črnomelj hoče čiste račune«. Lahko smo ugotovili, kako še vedno ni rešen problem komunalnih odpadkov in njihovega odlaganja v občini Črnomelj. Zdi se mi, da so odgovorni ljudje obšli eno od glavnih poti k vsesplošni in dolgoročni rešitvi problema. Gre za zmanjševanje količine odpadkov. Strokovna študija o lokaciji odlagališča komunalnih odpadkov za občino Črnomelj, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije, navaja: »Z naraščanjem ekološke zavesti in ugotovitvijo, da ni na razpolago zadostno število odlagališč, je dolgoročna rešitev izvajanje ukrepov za zmanjševanje količine odpadkov!« Zmanjšanje količine odpadkov je edina dolgoročna rešitev, mislim pa, da je tudi kratkoročna. Dejstvo je sicer, da tudi deponijo potrebujemo, vendar z zmanjšanjem količine odpadkov znatno zmanjšamo možnosti onesnaženja okolja, predvsem talnih vod našega kraškega podzemlja. Zmanjševanje je potrebno tudi zato, ker ne moremo vsakih nekaj let iskati novo deponijo na istem krasu, kjer je že sedaj vprašanje, če primerno odlagališče sploh obstaja. Odlaganje odpadkov je prisotno tudi v najrazvitejših industrijskih državah.« Zdi se, daje bila tako upravičena nada- ljnja potrditev kanižarske kadunje, kot najprimernejše lokacije za deponijo. Urbanistični inštitut je pač moral izmed treh ne povsem neoporečnih lokacij izbrati najprimernejšo. Vendar prizadeti ljudje nočemo te, pač pa hočemo primerno deponijo, hočemo mirno spati. Zaradi vsega tega se mi zdi potrebno poskrbeti za izvajanje ukrepov za zmanjševanje količine odpadkov. Poskrbeli naj bi za podroben načrt, organizacijo postopka selekcije, ponovne izrabe, oziroma najnujnejšega shranjevanja odpadkov. Najnujnejšega zato, ker naj bi se na bodoči deponiji shranjevali le popolnoma neuporabni odpadki. Organizacijo si predstavljam takole: V mestih naj bi obstajali posebni zaboji, ločeno za papir, steklo (ti delno že so), organske odpadke, ter posebni za nerabne snovi (plastika, pločevinke...) Komunalci naj bi odvažali zbrane odpadke na primerna mesta: papir in steklo v odkup za predelavo oziroma ponovno uporabo, organske odpadke pa na organizirana kom-postišča, kjer bi iz njih pridobivali gnojilo, humus... To pomeni, da bi se selekcija odpadkov začela že v gospodinjstvih. Sortirani bi se zbirali v kontejnerjih, na vaseh bi zaboji za organske odpadke bili celo nepotrebni, saj se lahko porabijo na domačih kompostiščih. Gospodinjstva bi tako po- PRIZNANJE KRAMBERGERJU — Za svojo neprecenljivo pomoč bolnim, prizadetim in socialno ogroženim ljudem je Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, prejel ob tednu solidarnosti srebrni znak Rdečega križa Slovenije. Pretekli in ta teden sije za prodajo svojih štirih knjig izbral dolenjsko prestolnico. Na Glavnem trgu v Novem mestu je bil s svojo čudaško pojavo, rdečim bu-gattijem in opico Ančko prava popestritev sivega vsakdanjika. Zakaj je ostal toliko dni, nam ni uspelo ugotoviti. Iz Krambergerjevih ust pa je bilo večkrat na dan slišati, da bi se Dolenjci morali seliti na Gorenjsko, kupčija očitno ni cvetela. (Foto: J. Pavlin) trebovala deponijo le za tisti mali del nerabnih odpadkov, ki bi se lahko zbirali tudi v obstoječih smetnjakih. Ostanejo še industrijski odpadki, za katere seveda odgovarjajo delovne organizacije same (da ne bi bilo pomislekov). Organizacije naj bi čimprej v svoje razvojne programe vključile pospešeno selekcijo odpadnega materiala in si prizadevale zmanjšati količino odpadkov na minimum. S tako organizacijo bi se razvila kultura porabe, izrabe dobrin, skrb za usodo odpadkov, kijih proizvajamo, bi tako postala samoumevna. Postala bi takšna, kot bi bila logična že od vsega začetka, od takrat, ko človek prvič ni vedel, kam z nerabnim materialom. DANIJELA KURE Črnomelj Drugo srečanje bolnikov s stomo O prednosti irigatorja Pretekli ponedeljek so se v Splošni bolnišnici Novo mesto na kirurškem oddelku ponovno srečali bolniki s stomo. Organizatorica srečanja je bila tudi tokrat glavna sestra kirurgije Marta Gantar. V izčrpnem predavanju je bolnikom predstavila nov pripomoček za nego bolnikov s stomo, imenovano irigator. Prednost uporabe irigatorja je v tem, da bolnik z irigacijo sprazni črevesje in ostane čist 12 do 48 ur. Na ta način se znatno zmanjša poraba vrečk, predvsem pa se bolniku poveča občutek varnosti in samozavesti. Prisotni bolniki so z zanimanjem spremljali predavanje, potem pa so se v živahnem razgovoru zanimali predvsem za možnosti nabave irigatorja, njegovo ceno in eventuelne zaplete pri uporabi. Na številna vprašanja je odgovarjal tudi kirurg dr. Adolf Žunič. Vzdušje na srečanju je bilo zaupljivo, saj so si bolniki sproščeno izmenjavali osebne izkušnje in težave iz življenja s stomo. Prisotni so bili obveščeni, da je v trgovini Sanolabor v Ljubljani možen dinarski nakup irigatorja, prav tako pa tudi vrečk za stomo. Po besedah bolnikov je založenost z vrečkami za stomo v novomeški lekarni še vedno pomanjkljiva, prav tako se občasno zatika tudi pri izdajanju receptov za vrečke. Ob zaključku srečanja smo se dogovorili, da se pri OZS Novo mesto sproži dogovor o povračilu stroškov za nakup irigatorja oziroma nabave z receptom. Bolniki so izrazili željo po ponovnem srečanju, ki naj bo enkrat v jeseni, ko se bomo obširneje pogovarjali o prehrani. Datum naslednjega srečanja bo objavljen v Dolenjskem listu. J. ROGINA Spoštovani tovariš R. K. ne misli« lemizirati s teboj, vendar bi te prosi* enkrat prebereš moj članek v Doli dne 25. maja. Opazil boš, da se niše z besedico spotaknil ob samo izdela ste in da nisem omenil izvajalca. Ki tudi ni pomembno, kdo je izvajale! namen je bil opozoriti na skrunjenji lice in na nevarnost, ki preti od zrai skal. Tega pa mi ne spodbijaš. Praviš, da mi Radenčani zamerijc navedbe. Ne verjamem. Vprašaj pe te, posebno vaščane. Praviš da je izvajalec del opravil i negotovosti plačila? Že lani februarji* v članku omenil natezanje okrog izvaf del na cesti, ko je bil baje denar zagf ljen. Tega do danes nihče ni oporeP Praviš, naj vpnem sposobnosti v U nje sredstev. V redu in prav, ne pozak da sem prispeval že več kot 100 m7 ** za cesto in da me za to nihče še vpisi* V dokaz mojim trditvam o način*’ niranja pa si oglej odsek od LantoK Andrijca! Čeprav sem od doma že več kot se še zmeraj čutim domačina. Vesel vsakega napredka v vasi, čeprav * prepozno. V času, ko se ekologija uvt ija in ko smo začeli misliti malo dni je bil moj članek samo prispevek ki Odgovor zaradi odgovora pa ni reši«' Oprosti, tovariš R. K., časi se spl njajo. Lep pozdrav tebi in Radenfln NARAVA IN ČLOVE* Z ROKO V ROKI Daje lovska družina Orehovica fll' delavna in da uspešno opravlja svcj*j slanstvo, ni dvomili. Tudi dom. kis', člani zgradili na Gorjancih, so imeli, za obveznost, kot pa da bi se z njim M skromno pripomni France Jakše, * sednik lovske družine. Obisk pri njem doma je pravzapf*', Ijal njegovemu triletnemu trudu pij' nju in vzgoji divjih rac in fazanov. Se*‘| tos pa je njegov trud obrodil sadoč katere je lahko upravičeno ponosen- \ domovanje imajo race v bajerju pni’ Vrhovo; od 250 jajc, ki sojih pokra jih samo 40 umetno zvalili v vjliJJ Doma pri Jakšetovih je za ves račji f, stek dobro poskrbljeno. »Race so za jo veliko manj zahtevne kot fazani." rf France. Fazančki, ki jih je pokazal,5? gledali luč sveta s pomočjo doniač«| Ije. Stari so 14 dni in zahtevajo č nege, predvsem pa pravilno pl® Hranijo jih z rmanom, ki mu d° rumenjak, ter s krmili. Ko bo vsa ta v' družina divje perjadi dovolj velika,K vrnil v naravno okolje. »Ce bi seS i vzrejo ukvarjali še ostali, ne bi bilo M za prirastek,« pravi France. -j MAJDA LUŽ’ “ | f * TAKO ŽIVIJO ŠEPETAVČEVI — Marija, Rezka in Franc začasfl® bivajo v hlevu, kuhajo pa si pod hruško. (Foto: B. D.) Dočakali bodo nov dom „ Posebna akcija Centra za socialno delo živine še dolgo nimajo več. Kuhajo,5’ zunaj pod hruško in čakajo na svoj0 hišico. »Dom je le dom, tu si na sv<£ jem,« med jokom pove Marija, Fraj* pa pripomni, da jim pravzaprav tud’ i domu ostarelih je bi nič manjkalo »Včasih smo imeli živino, pa doW" j vole. In kako lepo je bilo, ko smo* obdelovali vinograd!« zavzdihne M*" t rija. Šcpetavčevi so bili med vojno 1 ljeni v Nemčijo. Franc se spommJ. I »Prav nič nam ni manjkalo tam gojj' Če si delal, si tudi zaslužil. Ko s®._ j prišli domov, je bilo vse drugače, h* kjer ni bilo nič, dajatve pa velike. N ' benega reda in pravice ni bilo." 1 Grenkobo in razočaranje je biloc titi iz teh, četudi morda po alkohj? dišečih besed. Kdo ve, kaj je tern JI dem vzelo voljo, da si niso znalIt STARA VAS PRI BIZELJSKEM — V začetku osemdesetih let je na center za socialno delo prišlo opozorilo, da Šepetavčevi iz Stare vasi živijo v nevdzržnih razmerah. Dopis je priromal iz KS Bizeljsko. Takrat so Marija (75 let), Terezija (70) in Franc (66 let) postali »socialni problem«. Na kmetiji, ki obsega okrog 10 ha, sicer bolj močvirne zemlje, so sprva živeli trije bratje in dve sestri, leta 1981 pa Franc ostal sam s sestrama. Od takrat je šlo z njihovim gospodarjenjem še na slabše. Napol podrta hiša z neposrednim pogledom v nebo je bodla v oči mimoidoče. 4 km oddaljen vinograd je že davno v pušči, travniki okrog »domačije« so nepo-košeni, edino vrt imajo lepo obdelan. Preživljajo se z Marijino starostno pokojnino, ki pa ji ob draginji v trgovini kaj hitro naredijo konec. Brežiški Center za socialno delo je poskušal trojico pripraviti, da bi šla v dom za ostarele, toda iz podrtije niso hoteli. Letos so končno našli primerno rešitev, ki bo preprečila morebitno tragedijo v primeru hude zime. Šepctavče-ve tri so prepričali, da so prodali okrog dve in pol ha zemlje Agrarii. Z denarjem, ki so ga iztržili, so organizirali nakup montažne hišice podjetja Krivaje iz Zavidovičev, podrli so staro hišo, pripravili temelje, priskrbeli lokacijsko dovoljenje itd. Marija, Rezka in Franc zdaj začas-i prebivajo v opuščenem hlevu, saj kazali na nas.« Material za montažno hiSo so J’ že pripeljali in Franc ga straži v** noč, da ne bi kdo kakega kosa od sel. »Samo da bo streha nad glav0 • da bomo imeli kje biti,« pravita M* ja in Franc. \ si: rt rt SP P*1 J it Krško ali mesto mora imeti dušo »Hoteli smo narediti živo mesto in mislim, da nam je to kar uspelo« pravi dipl. inž. arh. Fedor Špacapan iz krškega Savaprojekta, kjer so izvedli vse urbanistične in arhitektonske priprave za obnovo starega mestnega jedra v Krškem. Lani so ob občinskem ^reja Dalmatinova u =15 stanovanji in 9 lokali, Pa še 8 stanovanj in štiri! •?> medtem ko v neposr Bohoričevi ulici rastejo imenovani vila bloki s novanji. Tako dobiva ob starega mestnega jedra Polj jasne obrise, vendai pela še nekaj let -ne končana. lajo pravi arhitel ki to ne bi bil, če st v teh hišah in lo' pkci dobro počuti' tudi cilj urbanist tov ter politike v mestnem jedru pravzaprav uresničujemo vizije občinske politike, ki je že pred leti sklenila, da spet vdahne življenje staremu mestnemu jedru. Tega projekta bi se pravzaprav lahko lotili na izredno enostaven način, tako da bi podrli nekaj starih stanovanjskih hiš in zgradili stanovanjske bloke, tako, kot smo jih na levem bregu Save. Toda na srečo so bili pri načrtovanju soudeleženi pametni ljudje, ki so se strinjali z osnovno zamislijo, da mora stari del Krškega ohraniti svojo nekdanjo podobo tako po tlorisni strani kot gabaritni,« pripoveduje inž. Špacapan. V času od odločitve do realizacije tega načrta pa je mimo Krškega preteklo kar precej Save, a ta čas je bil vsekakor v korist tako arhitektom kot gradbincem. V prvi fazi je bilo namreč treba narediti posnetek stanja, napraviti nekaj študij, kar je prevzel Urbanistični inštitut Slovenije, svoj lonček pa so seveda pristavili tudi sodelavci spomeniškega varstva. Ampak mesto Krško je zanimivo predvsem zaradi načina gradnje, zaradi značilne mestne podobe ob bregu Save, medtem ko v njem skoraj ni kulturnih in zgodovinskih spomenikov prvega reda. »Prenove mestnih jeder so lahko zelo različne. So mesta, ki delujejo izredno enovito bodisi zaradi stila gradnje, bodisi zaradi kakšne druge skupne lastnosti, v Krškem pa je značilna dolga ulica ob bregu Save, ki se zaključuje z lijakastim Hočevarjevim trgom. Torej je vrednost Krškega v veduti, sicer pa je kompletna pozidava zelo raznolika in v njej najdemo hiše izpred 100 ali več let ter zgradbe iz predvojnega ali povojnega obdobja. Vse to nam je omogočilo, da smo imeli pri projektiranju sorazmerno proste roke, tako da so posamezne hiše obdelane na svojski način, ker so jih pač projektirali različni arhitekti, zato pa je potrebno, da deluje stari mestni del kot celota« Odločitev o prenovi starega mestnega jedra je bila sprejeta nekako pred 10 leti. Potem so bile opravljene prve študije, urbanisti in arhitekti iz Sava- projekta pa so začeli delati prve skice, ki se bistveno ne razlikujejo od sedanjih končnih rešitev. »Vendar je bilo delo urbanistov in arhitektov toliko lažje, ker so ljudje na občini, v stanovanjski skupnosti in v skladu stavbnih zemljišč sprejeli naše zamisli za svoje,« pravi Fedor Špacapan. Vendar Špacapan zanika svojo odločilno vlogo pri gradnji novega mestnega središča, ki jo je vodil kot vodja projekta. »Delali smo timsko, tako da je bilo pri dipl. inž. arh. Fedor Špacapan projektiranju s tem zaposlenih 10 do 15 ljudi domala ves čas priprav,« pravi Špacapan. Seveda so tako projektanti kot gradbinci naleteli na veli1 ko problemov. Večina objektov je bila namreč v tako slabem stanju, da jih je bilo treba porušiti do tal in potem spet na novo zgraditi, z vsemi okraski, ki so jih imele hiše nekoč. Toda ker je življenje v takem mestnem središču vendarle bolj utesnjeno,so gledali na to, da so gradili večja stanovanja od normativov, da bi se tako stanovalcem oddolžili za manjše zelene površine. Posebej skrbno so tudi izbirali ponudbe za bodoče lastnike lokalov, kajti v starem mestnem središču naj bi dobili prostor večinoma butiki, trgovine in podobno. Tako so morali odkloniti veliko ljubljansko podjetje z barvami, ker po mnenju projektantov taka prodaja ne sodi v ta del mesta. Zato pa ima prenovljeni del mesta veliko intimnih kotičkov, kjer se prebivalci že prav radi zadržujejo, in tako staro mestno jedro postaja pendant novemu delu Krškega, ki je bilo zgrajeno v času realsocialistične gradbene evforije, ki pa sedaj pušča ljudi hladne in jih prav sili iz mesta. Te evforije prav gotovo ne bi bilo, če bi imelo Krško mest- nega arhitekta, vendar se zdi, da ga v ekipi inženirjev in tehnikov krškega Savaprojekta le dobiva. Svoj delež so prav gotovo prispevali tudi delavci krškega Pionirja, ki so do podrobnosti uresničili zamisli arhitektov, ne nazadnje pa tudi krška politika, ki ni podlegla muhavostim kadrovskih menjav in je ostala dosledno na poti, ki je bila začrtana že pred leti. Zdaj bodo dela potekala naprej; Podgori, kjer so najprej zgradili nove stanovanjske bloke (ki pa niso podobni blokom), kareju Dalmatinove in Bohoričevi ulici bodo sledile gradnje še v treh ali štirih območjih, končna podoba in obnova mestnega jedra pa bo znana čez nekaj let. Čez 20 ali 30 let bo Krško skupaj z delom mesta na levem bregu (nekdanji Videm) in Leskovcem zaživelo kot celota, a povezave s tistimi deli mesta so že stvar prihodnjih generacij, ki se sedaj zabavajo s tem, da rišejo in pišejo po stenah hiš in tako na novo olišpanim hišam dajejo patino življenja. »In tudi v tem je mik novega mestnega središča. Otroci so ga sprejeli za svojega, kar pomeni, da bo živelo,« pravi Špacapan, in poudarja, da morajo imeti mesta dušo. Krško jo že skoraj ima. J. SIMČIČ in. Najboljši, vendar neznani Glasbeni kritik in eden najboljših poznavalcev rocka pri nas Marjan Ogrinc je že pred kakšnim letom v ljubljanskem Delu opozoril na izjemno kvaliteto domače rockovske skupine Polska malca iz Krškega. Krčani so na lanskem »novem rocku« od vseh poželi največ pohval, čeprav se Polska malca ne more pohvaliti z najboljšo opremo in je tudi nedavno v sklopu predstavitev skupin zagrebškega YURM nastopila v minimalnih, klubskih pogojih, se ji je vendarle posrečilo potrditi kakovost tudi v kratkem koncertu. Marjan Ogrinc piše, da so komadi Polske malce postali še bolj raznoliki, podobni lepljenki kratkih glasbenih fraz, ki jih drži skupaj raznovrstna in izrazito večplastna ritmika. Razponi so v dinamičnih preskokih, obratih tempa in zvočne dinamike. To priča o skrbno strukturirani glasbi, tu in tam najdemo še kak kratek in udaren komad hardcore z besedilom, toda petje je ostalo bolj na ravni vokaliziranja kakor dokončno izoblikovanega besednega učinka, tako da Polska malca postaja vedno močnejša v svoji instrumentalni izraznosti. To pa je seveda za rock glasbo ne samo zahtevno, ampak tudi izzivalno početje, kajti tudi preprosta zasnova zabavne glasbe potrebuje glas in besedilo,da ne izzveni prazno. »Glasba Polske malce je,v primerjavi z rockom, ki temelji na topotanju bobnov in pona- vljanju kitarskih riffov, bolj zahtevna in kompleksna, vendar je v bistvu še vedno preprosta, razlikuje pa se po načinu, kako je zgrajena in odigrana. V sebi združuje zgodovinsko izkušnjo punk revolta, glasbeno radikalizacijo hard-cora in izrazno iskanje post-hardcora, kar vse predela v lastno zvočno maso, ki skupino danes uvršča med največje dosežke domačega rocka sploh,« laskavo ocenjuje glasbo in interpretacijo Polske malce že omenjeni kritik. In to, da je v Krškem doma najboljša domača rock skupina, ne da bi se krajani tega dobro zavedali, kaj šele, da bi se tega prtirano veselila oblast, je bil zadosten razlog, da smo skušali o Polski malci zvedeti še kaj več od fantov, ki igrajo v skupini. »Djani je naredil bend v začetku osemdesetih let. Poprej je bilo tudi 6 članov, od tega 1987 pa nastopamo kot trio. Ko smo praznovali prvi rojstni dan, smo že ugotovili, da smo postali kar dobra klapa, ki je naredila nekaj lepih pesmic in vseskozi delala le tisto, kar se ji je delalo. Naredili smo kar precej dobrih »špilov« v Mariboru, Zagrebu, Vavti vasi, Žalcu, Kopru in Ljubljani. V Kopru smo praznovali tudi prvi pogovorni stik s predstavniki uprave za notranje zadeve, ki se je končal z obojestranskimi željami za nadaljnjo srečo v življenju. Zelo radi bi igrali v Krškem, a nam nihče ne da prostora. Na nas je naredila izreden vtis ena najboljših skupin na svetu NO MEANS NO iz Kanade, pred katero smo nastopili kot predskupina. To je edina skupina, ki jo poslušamo,« pravi kitarist in pevec Polske malce Bojan Rabzelj. Vokal in baskitarist v skupini je Djani Kovač, medtem ko najmlajši član uglašenega tria Uroš Srpčič igra na bobne. Fantje nasploh zelo neradi govorijo o sebi, navzven se praviloma nikoli ne predstavljajo s priimki, ampak le z imeni, ne marajo, da bi kdo brskal po njihovem osebnem življenju, se zanimal za njihove službe ali študij, vedno pa so na voljo, če je treba kakšno razdreti o glasbi, seveda zlasti podobni tisti, ki jo sami skladajo in igrajo. Polska malca ni skupina, ki bi se prilagajala raznim bruciadam in podobnim veselicam, da o radijskem in televizijskem mediju niti ne govorimo. Žal tudi v deželi na sončni strani Alp ostaja rock bolj razvada kakor življenje, uspevajo pa banalnost komercialnih in balkanskih pojmovanj glasbenega življenja. Tako dobrim skupinam, kot je Polska malca, je prostor vnaprej blokiran. P. PF.RG V neobvezen premislek tem nekako zvezale roke, deloma pa tudi, ker so civilizirane države in njihovi oblastniki zahteve zelenih vgradile v državne progra- me. To zaradi gospodarske in tehnološke moči Pod zeleno streho dreves v Mostecu pri Ljubljani je bilo minulo soboto ustanovljeno gibanje zelenih Slovenije, ki bo delovalo pod geslom »za zeleno Slovenijo, Jugoslavijo, Evro- m koliko bodo delovali po zgledu SDZ ali še bolj agresivne SDZS. Če se prav spominjamo, dr. Plut že doslej ni dajal samo eko- po, za zeleni planet«. Giba - loških izjav. Zeleni torej od panje je vredno pozornosti iz več razlogov, gre namreč za združenje varuhov okolja, ki pa se ne odreka tudi političnih am- bicij, saj je predsednik zelenih, belok ranjski rojak dr. Dušan Plut, ze na ustanovni skupščini brez oko-lišenja in slepomišenja rekel,« da se bodo zavzemali za zeleno, neosnaženo Slovenijo zadovoljnih ljudi, z umirjenim, a človeka vrednim materialnim standardom in polnim življenjem v zdravem okolju. Vse to naj bi dosegli v do človeka in narave nenasilni, demokratični, pluralistični in suvereni republiki, ki spoštuje človekove pravice in državljanske svoboščine, pravice vseh vrst manjšin-od mnenjskih, narodnih, kulturnih do spolnih in nazorskih.« To pa so seveda še kako politične besede in še kako političen program. S tem ni rečeno, da zeleni želijo biti za vsako ceno politična stranka, prej bi lahko rekli, da gre za nekakšno mehko obliko strankarskega delovanja, ki združuje ljudi in išče somišljenike na temelju zelene, ekološke ideje. Prav zaradi tega je lahko nekakšna družinska stranka, če je cilj zelenih predvsem ohranitev narave, sta lahko enakopravna somišljenika vnuk in ded, otrok in univerzitetni profesor. Preuranjeno bi bilo razglabljati, koliko se bodo zeleni, ki nedvomno lahko dobe veliko članov, držali svojega osnovnega poslanstva, ki tudi ni apolitično, lahko postanejo eden soustvarjalcev dejanske politike na Slovenskem. Še zlasti, ker je njihovo delovanje zavito v ekološko vato. Ta mimikrija je namreč potrebna tako uradni (partijski) politiki pri odgovarjanju na večne očitke z jugoslovanskega jugovzhoda (zatrite že pluralnost!), kot samim zelenim, ki kljub morebitnim ambicijam še ne morejo biti vešči nastopanja v pravi politični areni. h teh držav ni bilo posebno težko. Pa še splošna korist za človeka je bila. Ne prvega ne drugega se pri nas ni bati ali veseliti. Zeleni bodo imeli dolgo dovolj dela tako na naravovarstvenem kot tudi na političnem področju. Bodočnost slovenskega stran- karstva pa je najbrž v neslo Gibanje zelenih po svetu je izgubilo na svoji ostrini. Deloma zato, ker so jih vladajoče partije ali koalicije pripustile k oblasti in s kakšni slovenski opozicijski koaliciji, ki bi jo zaradi svoje navidez naj večje apolitičnosti morda lahko vodili prav zeleni. Čeprav so vse zgornje hipoteze morda samo pleve v vetru, saj bo v Jugoslaviji lahko kaj kmalu spet ena sama v polvojaške odrede organizirana stranka, pa je nedvomno spodbudno, da je ustanovitev zelenih Slovenije pozdravil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ciril Baškovič. Še pred dvema letoma bi bilo to popolnoma nemogoče. MARJAN BAUER Z brigadami nad koloradskega hrošča »Še jaz, ki sem vse to doživela, si danes težko zamislim, kako nam je na prostovoljnih delovnih akcijah takoj po vojni uspelo ustvariti tako ustvarjalno vzdušje. Bili smo mladi, polni moči, navdušeni nad koncem vojne in bili smo pripravljeni prenesti marsikaj. Danes so časi in ljudje drugačni, zato lakih akcij ne more biti več. Tudi sama ne vem, če bi danes še mogla podleči takemu razpoloženju in vznesenosti,« nam je pripovedovala Majda Ignjatovič iz Brežic. jini, kjer so brigadirji obnavljali progo in porušeni viadukt. Posavski brigadirji so imeli svojo četo z okrog štiridesetimi udeleženci. Bili so v sestavu novomeške brigade »Franc Rozman-Stane«. »Ko smo prišli na akcijo, so nas najprej ostrigli, dekletom so porezali kite, in nas posuli z DDT. Nihče ni delal razlike med dekleti in fanti. Disciplina je bila za vse vojaška, saj je bil komandant akcije bivši partizan. Delo je bilo izredno težko. Krampali smo, valili skale za viadukt in nosili železne pragove. Bili smo vsi žuliavi in marsikdo ni vzdržal. Čeprav smo bili vajeni težkih časov, je vendarle marsikdo onemogel, spet drugi so dezertirali,« je povedala Majda in hkrati poudarila, da to v tedanjih časih ni bila enostavna stvar. Velika sramota je bila, če so koga zaradi prekrška poslali domov. V takem primeru je komandant njegovo ime prebral pred vsemi brigadirji. bornih ognjev. Za ljubezen in simpatije v tistih dveh mesecih ni bilo dosti časa, pa tudi volje ne, saj je bila preobremenjenost prevelika. Posebno veselje so jim prinesle nedelje, kajti takrat so prišle Metličanke in Črnomaljke s polnimi jerbasi kruha in sadja. Sadja so si še posebno želeli, saj ga v njihovi prehrani ni bilo, rabutanje pa je bilo ostro kaznovano z izključitvijo! Nedeljski obiski Belokranjk so jim bili hkrati tudi edini stik z domačini. Živeli so namreč v partizanskih barakah, daleč od naselja in sredi gozda. Požarno dežurstvo je bilo ravno zato prava mora. Dežurali so po dva in dva, a je kljub temu noč prinesla vsakemu mnogo strahu. Danes je uslužbenka pri temeljnem javnem tožilstvu Novo mesto, enota Brežice, v času, ko se je udeleževala mladinskih delovnih akcij, pa je bila še gimnazijka in pozneje učenka gospodarske šole v Celju. Ob koncu vojne je bila petnajstletno dekle. Aktivno je sodelovala v mladinski organizaciji in na več lokalnih delovnih akcijah, ki jih je organizirala brežiška gimnazija. Vključila se je v znamenito »koloradsko brigado«, ki jo je v Brežicah organiziral prof. Ivo Zobec. »Uradno so nas budili ob štirih, in to ponavadi s trobento. Na akciji se je razvilo veliko tekmovanje med brigadami, ampak ne samo na delovišču, temveč tudi v naselju. Bilo je nadvse pomembno, katera brigada bo prej vstala, zato smo včasih skrivaj vstali že ob dveh zjutrah, se poskrili v grmovju in se nato prvi postroji-li. Zjutraj smo imeli zajtrk, najpogosteje kruh z ameriškim maslom ali sirom, še prej pa smo telovadili in šli do deset minut oddaljenega studenca na umivanje. Delati smo začeli ob šestih, končali naj bi ob 15. uri, vendar smo najpogosteje delali, dokler nismo naredili planiranega.« »Akcija je imela naselje v Podbočj u, nj en osnovni namen pa je bil boj proti koloradskemu hrošču. Dokler je trajalo šolsko leto, smo hrošče obirali prostovoljno po pouku, pozneje pa so organizirali akcij m ki je trajala cela dva meseca. Čez dan smo v pločevinke nabirali koloradske hrošče in ličinke, ko se je zvečerilo, pa smo zakurili kres in uničevali nabrane škodljivce,« se spominja Ignjatovičeva. Tudi na tedanjih akcijah so imeli popoldanske aktivnosti, vendar ne v tolikšnem obsegu kot danes, saj so bili zaradi napornega dela, dolgega delovnega časa, slabe prehrane in nenaspanosti preveč utrujeni. Imeli so organizirano predvojaško vzgojo in čitalne ure, kajti mnogo brigadirjev je bilo nepismenih, pa so jim zato ostali brali. Posameznim brigadirjem, ki niso znali brati in pisati, so dodelili tovariša, da ga je poučeval. »Še zdaj se spomnim, kako nas je bilo na straži strah. Bili so to taki časi, ko nisi vedel, kaj vse se lahko zgodi in kdo lahko pride. Takrat, na straži, sem se od samega strahu navadila tudi kaditi,« pravi nekdanja brigadirka Majda. »* šoli so nas zelo spodbujali k mladinskemu prostovoljnemu delu, v domačem okolju pa kakor kdo. Nekateri so tako delo odobravali, drugi so se posmehovali in brigadirke uvrščali med lahke ženske.« Majd Cešnovar, pozneje poročena Ignjatovič, je tudi v celjski gospodarski šoli sodelovala na lokalnih akcijah, več-jih akcij pa se ni več udeleževala. Morala je čimprej konča; ti šolo, po njej pa so ji določili službo v Ljubljani, kjer je delala kot uslužbenka pri slovenski vladi. Pozneje se je poroči; la in se vrnila v Brežice. Tudi danes, ko se že odpravlja v pokoj, je še aktivna v svoji krajevni skupnosti in v organizacijah. Razume mlade in se zna z njimi pogovarjati, smejati, delati in se zabavati, kot da bi tudi sama bila še vedno njiho- vih let. Po končanem 4. letniku gimnazije se je prijavila za akcijo Otovac—Bubnjarci v Beli kra- Mladost je bila tudi takrat mladost, zato ni šlo obrez petja in harmonike, skečev in ta- NOVA EKIPA DELA ZAVASl od 15.6.1989 SERVIS VOVK TOMAŽ 68210 Trebnje Obrtniška 4 tel.:068/44-403 »Ostala bom aktivna, kajti to me drži pokonci. Človek mora živeti s časom in mora razumeti, da gre življenje naprej-Zakaj ne bi mladi danes živeli drugače, kot smo mi in zakaj ne bi imeli tistega, česar mi nismo mogli imeti?« se sprašuje in hkrati poudari, da nikomur ne privošči niti dneva vojne, niti malo življenja, kakršnega so imeli tedaj. . * B. DUŠlft V skr civi so £ teri čas nu- Em cer no ten nje ke ki lep ne ve( tur so Ev: vai oh: E kr; ka: An ca, pri pri leg let 8t\ SV( int lol me je' dil je da Ije to Pr se mi mi nii pr ga di ali vc kc da če da se RENAULT MSfNJiontnik Pravljica ob Lahinji V črnomaljski občini je več Skritih kotičkov, ki jih doslej civilizacija še ni odkrila ali pa s° se ji uspešno upirali. Nekateri med njimi se v zadnjem i easu žal vse bolj odpirajo sveti, s tem pa zgubljajo svoj čar. od območij, ki postaja si-j eer vse bolj znano in ima ved-! "° več obiskovalcev, a kljub emu ohranja naravno, neokrnjeno okolje, je zgornji tok re-i i? Lahinje. Naravovarstveni-' ki se dobro zavedajo ne le I lePote tega delčka Bele krajine nedaleč od Dragatuša, tem-eč tudi vseh naravnih in kul-urnih vrednot, med katerimi nekatere celo edinstvene v vropi ki jih je potrebno ob-arovati pred uničenjem in peniti prihodnjim rodovom, i. ..en redkih prebivalcev v k ?)lnskem paraku Lahinja, Ar,,r 80 §a poimenovali, je nton Klepec iz Pustega Grad-n„’ npokojenec, ki pa si ne P eastavlja, da bi moral pokoj ipb lvett v brezdelju. Od svo-*eta naPrnj, torej že 60 i °e!a v mlinu. Z mlinar-| v°m je prekinil le med drugo »vetovno vojno, ko je moral v inb nacii°'Je eden redkih be-tokranjskih mlinarjev, ki še lenakamne.Vmlinu,kiga L. začetku tega stoletja zgra-eden Antonovih prednikov, Jf- Prostor za 5 kamnov, ven-ar danes meljejo le trije. »Me-. m,predvsem zato, ker mi je v krvi in za zabavo. K meni Prinašajo ljudje zlasti ajdo, ki je vsak ne loti rad, saj je etje zelo zahtevno in zamudno. Seveda pa se ne bra-. m tudi pšenice in koruze,« I Lavi Klepec. Njegov mlin po-sanja izključno voda, pa četu-]t siiža. Takrat melje le po 2 vrla ure na dan, sedaj, ko je u°de dovolj, pa bi se mlinska dan 8 ^ahko vrtela tudi po ves * ^ mlinarstvo ni edini Klep-a = x oniZa drugega, mor-a še veliko bolj zanimivega, e je odločil pred nekaj leti: narediti želi majhno elektrarno, z domačo elektriko pa bi pozimi ogreval hišo. »Pri nas smo že med drugo vojno sami proizvajali elektriko za gospodinjske potrebe, torej luč in radio. Ko pa je bil v 2 kilometra oddaljenem Dragatušu Glavni štab, so iz moje elektrarne potegnili električno žico tudi v Dragatuš. če bi bile še kdaj izredne razmere in takšna nuja kot med vojno, bi bil zopet pripravljen odstopiti svojo elektriko^ pripoveduje Klepec, ki je začel opremljati elektrarno pred dvema letoma. Dela v glavnem sam in si s tem, kot pravi, bistri možgane. Če pa je potrebno, mu priskoči na pomoč nečak, ki se dobro spozna na elektriko. Anton ni nikoli pomislil na to, da bi svojo elektrarnico registriral ali celo prosil za kakršno koli pomoč. »Če bi jo hotel registrirati, bi tri leta potreboval samo za zbiranje dovoljenj, meni pa se mudi, kajti star sem že. če pa bi mi kdo ponudil pomoč, bi potem imel tudi obveze. Tako pa nisem nikomur nič dolžan, in če ne bo šlo vse po načrtih ali se mi bo kaj ponesrečilo, ne bom nikomur odgovarjal zato.« Ko govori o elektriki, se Klepec s kančkom melanholije spominja let po vojni, ko je celo s tremi pomočniki noč in dan žagal les z venecijanko na en list. »če bi bila takrat tako močna električna energija kot danes, bi žago gotovo obnovil. Toda danes mi ni žal, da tega nisem storil. Naj ostane tako, kot je bilo nekoč, da bodo tudi naši vnuki videli, kako smo žagali les, ko smo obnavljali našo porušeno domovino,« pravi Klepec, v mislih še vedno predan svojima osnovnima poklicema, mlinarstvu in ža-garstvu, medtem ko kmet ni bil nikoli. Namesto da bi kupoval traktorje, je raje vzdrževal mlin in žago. Da njegova skrb ni bila majhna, je na prvi pogled očitno tudi še danes. Zadnje čase prihaja h Klep-čevim vse več ljudi, saj Anton dobro pozna zaščiteno območje krajinskega parka in je dober in prijeten sogovornik. »Prav je, da so zgornji tok Lahinje in pokrajino ob njem zaščitili. Tako se nam bo nedotaknjen ohranil vsaj del naše lepe Bele krajine. Upam, da bo Lahinja ostala čista vsaj do Črnomlja. Naprej pa je tako in tako le še kanal za odpadne vode,« z žalostjo v srcu govori o svoji ljubljeni reki, ki Klep-čevo domačijo obdaja s treh strani. »Smo na polotoku in počutimo se kot nekdaj graščaki. Sicer pa je ta zemlja nekoč bila grajska. Na polotoku je stal mogočen grad. Najstarejši ljudje se danes spominjajo le razvalin, ki jih ni nikjer več. O mogočnosti pričajo 2,2 metra široki temelji in slika gradu, ki jo je naslikal Valvasor,« razlaga Anton, ko gosta popelje do majhne, nekaj stoletij stare cerkvice na okljuku, pogled pa mu neprestano uhaja k leni zeleni Lahinji. Številnim obiskovalcem nehote uide vzdih: »Tukaj je kot v pravljici!« Klepec se ob teh besedah le nasmiha. Ve, da imajo ljudje prav. M. BEZEK-JAKŠE J. bienale slovenske grafike OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989 o\ n.sub.o. 68000 Novo mesto Gllhrmio 4 C GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO__________ wuuuu novo mesio Gubčeva 15 Telefon: h.c. 068 21-065 razpisuje javno prodajo osnovnih sredstev: izklicna cena 3. 4. 5. traktorji IMT560,558 z vitli, naletno desko, v voznem stanju, letniki 1978,1980,1981,1982, 5 kosov 30,000.000 zgibni traktor timberjack 208 D z vitlom herkules, letnik 1974, po generalnem popravilu, 1 kos - 35,000.000 150,000.000 avtobusa TAM 110 As, letnik 1978, in 1979, registrirana, v voznem stanju, 2 kosa 15,000.000 kombi zastava 850 AK, letnik 1984, v voznem stanju, 1 kos 15,000.000 kamion magirus-deutz 310 D 26, s Kiper šasijo, registriran, vozen, letnik 1978, 1 kos 200,000.000 kamion TAM 170 T14, letnik 1980 In 1982, neregistr., v voznem stanju, 2 kosa 80,000.000 enoosna polprikolica utva, letnik 1971, registrirana, 1 kos - 90.000.000 18,000.000 hidravlično dvigalo hiab 560, letnik 1980, v okvari, 1 kos 70,000.000 vrtalna lafeta bo+hler GZ-18, 1 kos 2,000.000 elektromotor 22 KW, 1 kos 3,000.000 «4 * J! prodaja navedenih osnovnih sredstev bo dne 22.6.1989 ob 9- uri na obtesovalnici TOZD Straža v Straži. Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred prodajo. Pred licitacijo je potrebno položiti 10% varščino. Kupec plača prometni davek pod zap. št. 8, 9 in 10. Prometni davek od vozil pod zap. št. 3,4,5,6,7 plačajo kupci v občini stalnega bivališča. Vsa osnovna sredstva so prodana po sistemu videno-kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. Pok plačila za izlicitirana osnovna sredstva je 3 dni. Po tem roku se smatra, da kupec odstopa od nakupa in mu zapade 10% varščina. 340/24 obrtno zodruoo metliko Partizanski trg 5 68330 METLIKA objavlja prodajo trosobnega stanovanja v izmeri 80 m2 v Metliki, Kidričevo naselje, v stanovanjskem bloku, 3. nadstr., stanovanje štev. 25. Pisne ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Interesenti lahko dobijo informacije na upravi zadruge v Metliki. 338/24 • Poslati buržuj pomeni, da se človek poisti z družbo, kiji pripada, da jo sprejema, da prijetno živi pod cenzuro, pritiskom in z vladajočo ideologijo. (E. Ionesco) • Pero je kljub vsemu močnejše od topov in bo na koncu zmagalo. (Aleksander Solženicin) • Ena sama beseda resnice odtehta svet. (A. Einstein) • Denar rojeva samo sebičnost in tiste, ki ga imajo, spravlja v neubranljivo skušnjavo, da bi ga zlorabili. (A. Einstein) • Vsaka oblast se nagiba k zlorabi, ker je to kratkomalo v njeni naravi in v človeški šibkosti (M. Veselica) • Bolje je trpeti, kakor sovražiti in biti v strahu; bolje je dvakrat trpeti, kot biti osovražen in vlivati strah — to bo moralo biti nekoč vrhovno načelo vsake politično organizirane družbe. (F. Nielsche) • Zakoni so od Rousseauja dalje le postave, ki izhajajo iz obče, ne pa kake parcialne, strankarske, partijne volje. (T. Hribar) • Umetnik, ki ne govori resnice, ni nikomur v korist, niti kratkovidnemu oblastniku ne. (M. Mikeln) • Vsaka politična organizacija ima pravico do lastne poti iz socializma. (Iz sporočila ZSMS ob dnevu mladih) • Zahodna demokracija večstrankarskega tipa je najslabši od vseh možnih političnih sistemov, toda žal ne poznamo nobenega boljšega. (W. Churchill) OSOLNI- KOVI SPOMINI Ko je dr. Tone Ferenc ob izidu knjige Bogdana Osolnika Z ljubeznijo skozi surovi čas dejal, da spadajo ti spominski zapisi med najboljšo spominsko literaturo iz obdobja narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem, je imel pri tem najbrž v mislih avtorjevo iskrenost in poštenost, saj je Osolnik napisal, kako je doživljal prelomne trenutke slovenske zgodovine na svoji mladi koži, kako jih je videl s vojimi očmi in čutil s svojim srcem. Ni se delal pametnega generala po bitki niti ni s svojimi spomini poskušal poravnavati pretekle račune in zamere, kot je med drugim navada na našem romantičnem Balkanu. Ostal je pri osebnih pričevanjih in, kolikor je pač mogoče, tudi pri takratnih občutjih in razmišljanjih. Slednje mu niti ni bilo težko, saj ostaja v bistvu zvest svojim mladostnim prepričanjem še dandanašnji. S takih osnov se rojeva pisanje, ki je zanimivo za navadnega bralca, zgodovinarju pa nudi tudi marsikak dragocen drobec. Osolnikova knjiga še toliko bolj, saj avtor za razliko od ostalih znanih piscev enobejevske spominske lite- rature viharnega časa ni preživel kot borec in dogodkov doživljal skozi mušico puške, marveč je deloval med ljudmi kot aktivist OF in pomembno sodeloval pri graditvi slovenske državnosti in uprave na osvobojenem ozemlju. Ker se je največ zadrževal med ljudstvom, predvsem na Dolenjskem, leto dni na Gorenjskem in zadnje dneve osvoboditve v Prekmurju, je dobro poznal vse trpljenje in žrtve, ki jih je slovenski narod pretrpel v letih boja za obstanek in novo slovenstvo. V njegovem pisanju bralec odkriva poleg osebnih doživetij celo galerijo likov in usod znanih in manj zanih osebnosti, od tistih s političnega vrha do preprostih dolenjskih ljudi. Osolnikovo pisanje razkriva tudi zanimive drobce danes zelo aktualnih dogajanj, kot so bili sestanki na Pugledu. Dolomitska izjava, predvsem pa volitve, priprave ter samo zasedanje Zbora odposlancev v Kočevju. Marsikdo bo z zanimanjem bral tudi utrinke o malo poznani partizanski »diplomaciji«, o pogovorih, ki so jih partizani imeli z Italijani, in še marsikaj drugega manj znanega. Ker večji del knjige govori o dogajanjih na Dolenjskem, bo knjiga za naše bralce še toliko bolj zanimiva, hkrati pa ta del Slovenije z Osolnikovo knjigo prebija »pozabljenost«. Od tod namreč ni prav veliko piscev enobejevske spominske literature. Knjiga je izšla v zbirki Sila spomina pri Založbi Borec v sodelovanju z Dolenjsko založbo. M. MARKELJ NOVO O KRKI Založba Borec iz Ljubljane in Dolenjska založba iz Novega mesta sta skupaj izdali novo pripovedno delo Jožeta Dularja, zbirko novel Na drugi strani Krke. To je že deveta leposlovna knjiga pesnika in pisatelja, ki je udomljen v Metliki, in četrta, ki mu jo je navdahnila Krka, ob kateri je pred štiriinsedemdesetimi leti zagledal luč sveta. S to knjigo jo/oDuLt NA DRUGI STRANI KRKE Dular tudi zaključuje cikel pripovedi o Krki kot simbilu življenja in usod v tem delu Dolenjske. Zbirka Na drugi strani Krke obsega devet zgodb, napisanih med leti 1943 in 1988, torej v razdobju štirih desetletij in pol. Prve tri (Viharni časi, Kan-clist Ogrin, Sponsa restitit), umetniško bržčas najbolj uspele, se dogajajo v prejšnjem stoletju, od Napoleonovih časov pri nas dalje, in obravnavajo stari svet. Življenje v nekdanjih časih je Dularju še posebej pri srcu, opisoval ga je že v svojih začetnih delih, posvečal pa se mu je tudi kot muzealec, etnograf in zgodovinar ter tudi na nelite-rarnih področjih ustvaril spoštovanja vreden opus. Snov za naslednje tri zgodbe (Peče seje zmotil, Zapiski starega grobarja, Prekleta hiša) je Dular vzel iz tako imenovane polpretekle zgodovine, iz časa pred razsulom stare Jugoslavije, iz let okupacije in narodnoosvobodilnega boja. V njih prepričljivo slika dogajanje pod Srebotnikom ob prihodu sovražne vojske, nasilje nad prebivalstvom, politično diferenciacijo, ki so jo izsilile nove razmere, in začetke partizanstva. V zgodbah nastopajo stvarni ljudje v prepoznavnem okolju, kar kaže na to, da se je avtor tega pisanja lotil po študiju zgodovinskih virov. Več kot polovico knjige obsegajo zadnje tri novele (Janek, Minevanje, Po brata), v katerih Dular opisuje trpko usodo svojega brata. Ta je moral zaradi nemškega osvajalnega pohoda po Evropi prekiniti študij v Pragi in se vrniti v domovino, kjer pa se je takoj vključil v NOB. Kot major se je s partizansko vojsko vrnil v osvobojeno Ljubljano, zahrbtna bolezen pa mu je že po dveh letih končala mlado življenje. Še posebej tragična je bila njegova zadnja pot domov, ko je moral brat njegovo truplo v hudem mrazu in snegu na bornem vozilu prepeljati iz Zagreba v Belo krajino. Kot rečeno, je pisatelj Jože Dular s to knjigo zaokrožil svoj cikel o Krki, ki pomeni bogat in zanimiv prispevek v slovensko literarno zakladnico. I. ZORAN NA OSTRIH ROBOVIH * SVETLOBE Te dni je izšla prva samostojna pesniška zbirka črnomaljskega avtorja Boštjana Švajgerja z naslovom Ob ostrih robovih svetlobe. Dvaindvaj- set pesmi je zagledalo luč dneva v samozaložbi s pomočjo raznih družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Knjižica je izšla v petsto izvodih, pri oblikovanju pa se je trudil Igor Andelič. Zgodovinska odvisnost, ljubezen skozi prizmo vsakdanjika, bivanje tu in onkraj tvorijo temelj Švajgerjeve poezije, ki predstavlja svojevrsten ironičen pogled na svet, na njegove junake in poražence, na bit in nič. Klasičnih ljubezenskih spevov ali značilnih lirično ubranih not pričujoča poezija ne tvori. Pesnik je osredutočen na zunanji splet okoliščin. Ljubezen ni več nekaj abstraktno svetega, tu gre za boj, za preživetje. V trenutkih iskanja se avtor obrača vase, kljub osebni prizadetosti pa se zaveda sveta okoli sebe in njegovega vpliva, racionalnega in iracionalnega. Zato je njegova pesem hkrati ljubezenska, proletarska, družbeno angažirana, psihoanalitična, ironična, splet vsega naštetega. Znotraj tega življenjskega cirkusa se gibljeta avtor in njegova poezija. JANI BEVK PODVIG LETA Ugled, ki si ga je Timesov zgodovinski atlas priboril v svetu, je nesporen. Od leta 1978, ko je prišla na dan prva izdaja, je bil Atlas svetovne zgodovine preveden v 12 jezikov, izšel je v 14 državah, skupna naklada pa se je približala 800.000 izvodom. Cankarjeva založba je takoj po izidu pravilno ocenila vrednost tega dela in se je z založnikom dogovorila za jugoslovansko izdajo. Mišljeno je bilo sicer, da bo najprej izšla slovenska izdaja, vendar so razmere zahtevale poprejšnji izid srbohrvaške, ki pa je takoj postala uspešnica in se po številu izvodov uvrstila na 4. mestu vseh svetovnih izdaj Atlasa. Te dni je bila dotiskana tudi slovenska izdaja, in sicer v sodelovanju Cankarjeve in Državne založbe Slovenije. Slovenska izdaja je precej spremenjena. Gre za prevod izpopolnjene najnovejše izdaje, ki ima poleg vseh sprememb in izboljšav nove izdaje izvirnika tudi dodatek Jugoslovanske dežele. H knjigi, ki jo je ustvarilo več sto svetovnih znanstvenikov, so tako svoje prispevali tudi naši domači strokovnjaki (urednik dodatka je Bogo Grafenauer). Slovenci smo s to knjigo dobili svoj prvi zgodovinski atlas, in to v njegovi najboljši izvedbi. Izid te knjige lahko označimo kot založniški dogodek leta. Ne zaradi velikanskih stroškov, ki jih je zahteval in so se odrazili tudi v visoki ceni, marveč predvsem po pomenu, ki ga takšne knjige imajo za slovensko znanost in kulturo. M. MARKELJ BASEL Lojze Kovačič je pred leti načrtoval obsežno prozno delo Pet fragmentov, ki naj bi obsegalo, kot pove naslov, pet enot. Izšla sta samo dva, po osmih letih pa je pri Cankarjevi založbi izšel še tretji, in sicer pod naslovom Basel. Z njim je Kovačič, kot je sam povedal na predstavitvi, pisateljski projekt zaključil, ker ga je »kot strela z jasnega zadela druga stilna usmeritev« in ni mogel več pisati kot prej. Basel je kljub svoji organsk pripadnosti Fragmentom dovolj samostojno delo in ga je mogoče brati kot samostojer kratek roman. Zunanji okvir mu določa pisateljev obisk roj stnega mesta Basla, kjer je preživel otroška leta. Ob srečanju z njim se v junaku spopadeta dva svetova, svet stare Evrope, ki se kot živi fosil ohrania v Švici, in nemirni svet Balkana, od koder junak prihaja kot pripadnik mladega naroda individualistov. Roman jc napisan v značilni Kovačičevi brezseniimentalnosti in neusmiljeni privrženosti resnici, kot jo dojema z analitičnim razumom in skepso. i lo še sedemnajst podpisov krajanov. Njihov strah je izzval dogodek, do katerega je, kot že sami pišejo, prišlo v nedeljo, 6. aprila, le da so bile posledice mnogo Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih. ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe m kraji v njih so. ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni hujše, kot je sprva kazalo. “ ' ~ ab ' Vaščani prosili za varstvo Dušan Drab je namreč 19. aprila v zagrebški bolnišnici podlegel poškodbam. Tisto nedeljo je Vehar namenil popivanju. Že popoldne je spraznil nekaj steklenic piva in kar precej vinjakov, med potjo domov pa se je ustavil še v vaški gostilni. Tudi tu si je naročil pivo, opogumljen z ma-ligani pa je hkrati izzival goste. Vojakom v gostilni je preklinjal mater in jih še uvidel, da obema ne bo kos, zato je tisti hip, ko se mu je Dušan približal na meter razdalje, segel za pas in potegnil iz nožnice lovski nož. Z njim v roki je skočil proti Dušanu in ga zabodel v trebuh, pri tem pa mu je prizadejal 10 centimetrov dolgo rano in hkrati poškodoval nožno veno. Drab je bil navzlic poškodbi še eb' drugače žalil, pri tem pa je Fran- »V nedeljo, 6. aprila, je Janez Vehar napadel Dušana Draba in ga z nožem zabodel v trebušni del telesa. Poškodba je tako huda, da so ponesrečenca prepeljali v zagrebško bolnišnico na Reber, stanje poškodovanega pa je še danes zelo kritično. Napadel ga je izini doma, v neposredni bližini doma, na cesti ob sosedovem dvorišču. Postaji ljudske milice je bil primer takoj prijavljen, nakar je bil Vehar takoj zaprt. Že naslednji dan pa je bil znova na prostosti in je tovarišu miličniku izjavil, da bo še dva ali tri pokončal, nato pa tudi sam sebe. Občani smo upravičeno v strahu, saj ne vemo, kdo bo sedaj na vrsti. Pred časom je Vehar napadel občana s kamnom in ga poškodoval po glavi, za kar je bil tudi kaznovan, vendar kaz- za šankom zagledal Franca Veharja, s katerim sta bila že dalj časa v sporu. Stopil je do njega in ga meni nič, tebi nič potegnil k sebi, rekoč, naj gre z njim ven. Gostilničar je uvidel, koliko je ura, zato je Francu diskretno namignil, naj gre raje domov, sicer lahko znova pride do prepira in obračuna. Franci ga je ubogal, vendar njegov odhod Janezu ni ušel. Na mizi je pustil nepopito steklenico piva in za Francem stopil na dvorišče. Nobenega dvoma ni bilo, da izziva pretep, imel pa je smolo, da je prav takrat stopil na dvorišče tudi Dušan Drab. Janez je ni še ni prestal. Skupaj z bratom Vladom, ki ie že tudi z nožem napadel so-krajana — to je bilo 26. marca v trgovini, vendar se mu je pri tem zlomil nož — sta oba za javnost zelo nevarna. Občani prosimo gornji naslov, da ukrene vse potrebno, da do česa podobnega ne pride več, saj danes nismo več varni ne na cesti ne v javnih prostorih. Zahtevamo, da po hitrem postopku rešite ta krajevni problem!« Temu pisanju, naslovljenemu na okrožno javno tožistvo v Posavju, je sledi- tolikanj pri sebi, da je Janeza zgrabil in vrgel po tleh ter mu iz rok iztrgal okrvavljeni nož. Kot že rečeno, so poškodovanca prepeljali na zdravljenje v zagrebško bolnišnico, kjer pa je hudim ranam čez trinajst dni podlegel. Sele po prejemu obvestila o Drabovi smrti so miličniki Janeza Veharja vnovič prijeli in priprli. Za rešetkami je počakal tudi na sojenje. Sodnikom je zatrjeval, da obračuna ni izzval on, pač pa Franci Vehar, njegov bratranec, češ da ga je pred gostilno napadel in zgrabil za ovratnik. Takrat naj bi k njemu pristopil tudi Dušan Drab in ga mahnil po obraz. Šele takrat da se je iztrgal iz njunih rok, potegnil nož in Draba, ko ga je ta ponovno hotel udariti, sunil. Dokazi in priče so seveda govorili drugače. Sodišče je sprejelo le tisti del Janezovega zagovora, v katerem je trdil, da je hotel Draba z nožem le prestrašiti in ne ubiti. Navsezadnje bi, če bi mu namenoma stregel po življenju, vbod namenil kam drugam. Prav tako sodišče ni moglo mimo ugotovitve, da je bil Drab po naravi miren in neprepir-ljiv človek, nasprotno pa Janez Vehar v sporu s skoraj vsemi v vasi. Senat novomeškega okrožnega sodišča ga je ob upoštevanju vseh teh okoliščin obsodilo na štiri leta strogega zapora. Ker pa je bil Janez zaradi pretepa in tatvine kaznovan že poprej, a kazni še ni odsedel, je sodbo spremenilo v enotno kazen 4 leta in 4 mesece zapora. Seveda Janez kazni ni presedel v celoti, odločba republiškega sekretariata za pravosodje in upravo o pogojni izpustitvi na svobodo je prišla celih osem mesecev poprej, kot bi Janez sicer smel zapustiti prostore KPD Dob na Mirni. 00 paz» k Jože, godbenik iz Loč Bil je prvi božični večer v tujini. Potem, ko je lagerfi-rer, strogi in kruti Prus, prebral Hitlerjevo poslanico, so bila družinam kot v posmeh za vse, kar so morale pustiti v domovini, razdeljena darila. Lagerfirer je odšel na dopust, družine pa so se stisnile v svoja bivališča. Mrak je legel na krvavečo Evropo, pa tudi na taborišče Bad-Rei-nertz v Šleziji, začasnem domu slovenskih pregnancev. Namesto božičnega spokoja so se v dušo zajedali strah, nemir in neskončno hrepenenje. Dom tam v daljnih Ločah se ni zdel še nikoli tako daleč. Jožetova roka je kar sama segla v skrinjo, potegnila ven medeninast inštrument, ga gladila in čistila, da je zasijal v polmraku. Potem je glas baritona po vsem taborišču razlil prekipevajoče Jožetovo hrepenenje... Sveta noč, blažena noč... Melodiji so prisluhnili številni izgnanci. Tudi prešerni glasovi proslavljajočih Nemcev so potihnili. Prvič se je v tujini oglasil inštrument godbe iz Loč, da bi ljudem prižgal upanje in pogum v najtežjih trenutkih hrepenenja. Dobrih sedeminštirideset let pozneje je bil Jože Su-pančič na srečanju godb v Straži zopet v središču pozornosti. Iz rok v narodno nošo odete Štinetove mame je prejel darilo in priznanje. Najstarejši godbenik srečanja je bil. Ljudje so ploskali. Če pa bi poznali izgnansko zgodbo tega 79-letnega kmeta iz Loč, bi ploskali še bolj dolgo in iz srca. Takole se spominja Jože: »Pri godbi sem pričel igrati s štirinajstimi leti. Bilo je to leta 1924, godba pa je bila ustanovljena v naši vasi štiri leta prej. Bili smo aktivni tudi v gasilskem društvu ter v kulturno-prosvetnem društvu, s katerim smo naštudirali več ljudskih iger. Bili smo samouki, režiser pa je bil sedaj že štiriinosemdesetletni Franc Bogovič. Življenje je bilo tedaj na vasi precej drugačno. Iz šestinpetdesetih hiš sta bila zaposlena le dva, vsi drugi smo se ukvarjali s kmetijstvom. Ob sredah in sobotah so bili fantovski večeri. Zbirali smo se na vasi, kaj zapeli in šli vasovat tudi po pet kilometrov daleč.« Ko je prišla vojna, so se stvari močno spremenile. Nekateri so celo mislili, da bo po kapitulaciji stare Jugoslavije vse po starem, vendar jih je župnik Logar s prižnice opozarjal: »Ljudje, nič se ne veselite, črni oblaki se zgrinjajo nad nami.« Kako prav je imel! Kajti kmalu se je pričelo šušljati o preselitvah. Godbeniki so se zbrali v gasilskem domu sredi vasi in sklenili, da bodo, če pride do najhujšega, vzeli inštrumente s seboj. 26. oktobra 1941 so morali res na pot. Jože je bil takrat že poročen in je ime! z ženo Ančko še ne leto starega sina Ivana, z njim pa so morali tudi starši ter brat in sestra. S sabo so smeli vzeti le najnujnejše. Polne hleve in svinjake, kašče ter vse orodje so pustili za sabo. Ko na Žr< so se po dolgih letih vrnili, je gradu bilo vse izpraznjeno. j RAN Povrnimo se zopet k bo- r muz, žičnemu večeru, ko se je. tre R oglasil Jožetov bariton. Me ! kope lodija je še drgetala v zraku-, bolj i ko je v sobo planil namest-; Nagr nik komandanta in vprašal pnjet »Kdo ima še inštrumente v Re taborišču?« Zbralo se je se- j te reg dem godbenikov. Uglasili so našlo se in zaigrali za ples. Pozneje! Gern se jih je iz različnih taboriš? i piipj, zbralo enaindvajset. Gostovali so po taboriščih in s pot-1 purijem slovenskih narodniS | prinašali izgnancem klic ^ domovine. ^ Triinštiridesetega, potem,! ko so že zamenjali nekaj ta- borišč.soSupančičevezdrU' jjy gimi izgnanci poklicali preCl ^ posebne komisije. Po P°jj' TON robnem popisu so jim prev! ^ lagali, naj bi prevzeli ne-, mško državljanstvo. S temo* dobili v Nemčiji domovinsko ,, pravico, delo, pa morda »e kaj. Moške bi tako lahko tudi j poklicali v redno vojsko. J°: že, ki je medtem delal tuu1 kot nosač prtljage na želez-• ^ niški postaji, je vedel, kadh Zer pes taco moli, zato se je p°; jz s stavil: »Če nismo bili vredni nemškega državljanjstva,k° £ smo bili na svojih domovin, Vgt ga tudi sedaj ne potrebuje- -mo!« Odvrnili so mu, da bo g ostal večen brezdomec, 0(1; Src pa je dejal: »Brezdomec sem že, pa ne po svoji krivdi, am- pak po krivdi tistih, ki s°' m hrepeneli po naših domovih11 ■ Pri tem je ostalo in družina je bila poslana na delo na večje posestvo. Počasi se fronta približevala tudi tem krajem. Ko je bobnelo že cisto blizu, so naložili svo)e borno imetje na vozove, va; uui iiu itnc/ tju i* i .• nje vpregli vole in se umikal* puš proti zahodu. »Še dobro, da Lai so bili voli podkovani na sre( vseh osem parkljev,« pra^J t “aj Jože, »Sicer bi ne zdržali. 4 di, njimi smo pripotovali do Ko- jnr roške, skoraj 1200 kilomc- ti | trov, tam pa smo jih moral dm oddati Amerikancem.« . ma No, voli so zdržali, zdrzal prc pa so pregnanstvo tudi g00" °la beniki iz Loč, katerih srca so mr bila podkovana z ljubezni)0' vol do rodne grude in doma°e naj pesmi. Zdržal pa je tudi Su- do pančičev rod, ki še vedn° sv« gospodari na svoji kmetije ^ Jožetu in Ančki so se doma potem rodili še trije otroci- va sedaj pa imata tudi že sedem i mi nukov. Za godbo iz Loč na- na raščaja torej dovolj., ^ p" ______J ki KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o. Novo mesto KRKA razpisuje KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO javno licitacijo, ki bo v torek, 20. 6.1989, ob 14.30 v Krki v Ločni. Odprodati želimo rabljeno: — pisarniško in laboratorijsko opremo — knjižne stroje DARA — pisalne in računske stroje ter drugo. Informacije na tel. 22-441, int. 416, Boris Rožič. Ali želite v letni sezoni delati v prelepem kraju na Gorenjskem? Petrol-TOZD Hotel Špik vabi k sodelovanju dva kuharja ali kuharici in dva natakarja ali natakarici (šanki-sti). Na razpolago so tudi samske sobe. Možnost zapo- slitve po končani sezoni za nedoločen čas. Prijave pošljite v petih dneh na naslov: TOZD HOTEL ŠPIK KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ZGORNJE RUTE 9 64282 GOZD MARTULJEK r sozd rek edvarda kardelja, trbovlje DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA - 68340 ČRNOMELJ POKLIČITE NAS! Na telefon (068) 52-370 ali 52-322 m i ve lei Pc ja! P< m Pc os Pl V! I še Rjavi premog za gospodinjstva, hišne svete, šole in osta; le porabnike dostavljamo na dom z našimi tovornjaki od 1 do 20 ton. Takojšnja dostava na vsako dvorišče ob vsaki uri! Priporočamo se! /ILPINK........ Motorne žage. kose, kosilnice Zastopnik za Jugoslavijo -*■ © MERKUR Kranj ALPINA konsignacija Celovška 34, 61000 LJUBLJANA Tel.: (061) 313-062 novo! BELOKRANJCI, DOLENJCI-VINOGRADNIKI! ALI SE LETOS RES SLIŠI TRAVO RASTI? LAHKO VAM POMAGAMO! ZA KOŠNJO TRAVE ZA ČIŠČENJE GRMIČEVJA NAHRBTNA MOTORNA KOSA ALPINA PRIDITE, PIŠITE, TELEFONIRAJTE POŠLJEMO CENIK IN PROSPEKT ZA ŽAGANJE PODRASTI DEVIZNA PRODAJA: MERKUR Celovška 34. 61000 Ljubljana, tel.: (061)313-062 NOVOTEHNA. Glavni trg 11. Novo mesto, tel.: f068)2t-737 EMONA — DOLENJKA. Kidričev trg 1. Novo mesto, tel.: (068)22-395 -j nagrada v Stranje j. Žreb je izmed reševalcev 20. na-D^ne križanke izbral_ JANEZA . LANGUSA iz Stranj pri Škocjanu in ie ^ i"11;? na8rad° dodelil knjigo Silves-[g.i 're Rogelj Bistrica Kališmca, ekološ-!: Povest, ki opozarja na človeku vse ,t' ??!) nevarno onesnaževanje narave. ’|. _a8rajencu čestitamo in mu želimo v leso je š( Or )t-ih ic Pnjetno branje! Rešite današnjo križanko in pošlji-e fešitev najkasneje do 26. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, ermova 3, 68000 Novo mesto, s Opisom KRIŽANKA 22. Rešitev 20. križanke Pravilna rešitev 20. nagradne kri-”ke je, brana v vodoravnih vrsti-~a.h; takšna: GRUM, OSKAR, ^umpiADA; daka k LOT, u liv’ ALI’ UPORNIK, EN, S, :d Morse, LODI, AGRAREC, d-, ^ICE, RUMENEC, VERATRIN, d-1 1V,NA’KUK. NOLDE, ICA, OM A, e- ^'LAS, RAN. bi ,o le ji o-ji m[ ^e prečesto izžene ljube-iz srpastin P°šten)e ljudem f, EURIPIDES Človek, se mora naučiti ži-etl> ne da bi ga razumeli. 5 , S. BELLOW 6ele sredi trušča začuti rce resnično globoko tišino. I. CANKAR misij NAGRADNA KRIŽANKA ! NEPRIJETEN VONJ KIT DENARNA ENOTA ČlENONOŽEC PREGOVOR želatina IZ ALG VELEMESTO V iR KOREJI KEM SIMBOL ZA JOD IZOSTANEK MENSTRU- ACIJE FADEJEV ALEKSANDER PISATELJ ZUPANČIČ AVT OZNAKA RUEKA STROKOVNJAK ZA GRAF0L0-GU0 KRAJ POD VELEBITOM FR RISAR (GUSTAV) M0SK0 IME BRITANSKI RAZISKOVALEC AFRIKE BOKSAR CLAY JEZIK BANTU Črncev MAKEDON. GLASBILO SESTAVIL UDIR INDIJSKI PESNIK NEM NACISTIČNI POLITIK GL. M SENE- ' GALA AM AGENCIJA ZARAZISK VESOLJA NAELEKTREN DELEC ŽIVINSKO KRMILO AVTOMATSKA OBDELAVA _ PODATKOV GRŠKA POKRAJINA I SOPRA- NISTKA CALLAS SKANDINAVSKO M. IME NIX0N RICHARD TOPNIČAR IZRAEL LUKA OSVEŽILNA PIJAČA EISENHOVVER- JEV VZDEVEK rukanje JELENA URARSKA DELAVNICA LUKA OB KASPIJSKEM MORJU TELIČEK Rekordno samotno bivanje v jami 'talijanka Follini je preživela 131 dni v popolni podzemni osamitvi — Občutek za _______čas je varljiv — Koristna spoznanja za kronobiologijo_ Še nikoli ni bil zapuščen košček P sčave v Novi Mehiki blizu mesta uarlsbad tako obljuden, kot je bil v rea°, 24 maja okoli vh0(ja v tam. jsnjo podzemno jamo seje trlo lju-nov>narjev, televizijcev, filmarjev navadnih firbcev, ki so vsi hoteli bi-Pnče posebnemu dogodku. Tega nfC c 'zjame prilezla 27-letna Stefa-a rollini, opremljevalka notranjih J'[°?torov iz Ancone, in napol slepa Olajšano zavzdihnila. Minilo je na-reč njeno 131 dni dolgo prosto-oljno ujetništvo v podzemni votlini, aJdaljša popolna osamitev, kar jih je Poslej prestala kakšna ženska na svetu. a „y j31110 Je odšla 13. januarja kot c nekakšen poskusni zajček v razisko-i- varnem projektu, katerega namen je 11 ugotoviti, kako se človek odziva 1 : aa dolgotrajno osamitev oziroma ka-? I p° deluje človekova biološka ura. J b°STusJe 'e de' obsežnejših raziskav, ; ' opravljajo, da bi preverili vse A ™°Zne Posledice, ki jih bodo za člo-' 1 m--.Pr‘nes'i dolgotrajni vesoljski po-P. Nedolgo tega seje zaključil tudi rjseben poskus te vrste, ko so preverim1’ se obnaša spolno mešana i r~sadka oziroma kako se zapletajo edsebojni odnosi v manjši skupini , sameznikov v času dolgotrajne 'f r5fmitve- Pri podzemeljskem bivanju Pogumne Italijanke pa je šlo pred-I špfV3 Pgotavljanje telesnih in du-nih odzivov posameznika. nrL', ni0 Follinisoizbrali izmed 20 - stovoljcev, ki so se prijavili za ta Poskus, ker so psihološki testi poka-trax lma. med vsemi še največ no-ie m j m<*"' 'n vzdržljivosti. Vse to pa ■Ped poskusom tudi potrebovala. ni„.,anuarJa,se Je poslovila od zuna-sa svela jn se preselila v jamo, kjer iz nii?,0Stav!*‘ Posebej izdelani modul iem d - Steu la 10 metrov pod površ-nanro r' Se^‘ n? ime'a prav nobenih SVpP,iay M merjenje časa, le umetno J. UODO in seveda vce Med bivanjem v podzemlju je Fol-linijeva počasi začela izgubljati občutek za čas. Njen »dan«, ki gaje merila le po občutku, seje dejansko podaljšal najprej na 25 ur, proti koncu poskusa pa kar na 48 ur. Ko je prišla iz jame, je bila prepričana, da je bila v osamitvi manj kot sto dni. Zelo veliko je spala, od 22 do 24 ur, nato pa so sledila obdobja dolgotrajne budnosti, tudi do 30 ur. Jedla je iz dneva v dan manj in shujšala za 8 kilogramov. Zanimivo je, da se ji je povsem zaustavil menstrualni ciklus. Skratka, I seveda vse potrebno za Follinijino podzemno bivališče. njena biološka ura je začetla tiktakati zelo počasi. Med bivanjem v jami je doživela tudi nekaj halucinacij. Tako se ji je pritaknilo, da se je njen računalniški ekran spremenil v televizor in da seje začel pogovarjati z njo. Nekega dne, kmalu po prvih dnevih bivanja v jami, je imela močan občutek, da je »jama ne mara«. Vendar so raziskovalci, ki so na površju bedeli nad vsem, kar seje v podzemnem modulu dogajalo, ugotovili, da se je Stefanii-no splošno počutje sčasoma izboljšalo. Podzemne dneve je imela izpolnjene s celo vrsto obveznih opravil. Redno je beležila svoj srčni utrip, krvi tlak, telesno temperaturo, si jemala občasno kri in urin (te vzorce je oddajala na določeno mesto, kamor sojih potem prihajali iskat laboranti in opravljali sprotne analize). Vse podatke o svojem stanju je skrbno vtip- kavala v računalnik, preko njega pa so do njih imeli dostop tudi raziskovalci na površju. Neposrednih zvez z žensko niso imeli. Prosti čas si je krajšala z igranjem na kitaro, kuhanjem in pripravljanjem jedi, pospravljala in opremljala je svoj bivalni prostor, se spoprijateljila z dvema miškama ter ogromno brala. Prebrala je nekaj sto strokovnih in drugih knjig. Za sam potek poskusa najbrž ni bila v hudih skrbeh, saj je vedela, da poskus vodi Maurizio Montalbini, človek, kije svetovni rekorder v bivanju v osamitvi. V letih 1976 in 1977 je prebil celih sedem mesecev v podzemni jami blizu Ancone. Hrabra Italijanka je s svojim podvigom obogatila posebno znanstveno vejo, ki se vse bolj uveljavlja. Gre za kronobiologijo, vedo o notranjih ritmih. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s kronobiološkimi raziskavami, menijo, da ta panoga lahko odločilno pomaga pri razumevanju delovanja človekovega organizma in pri odkrivanju povezav med duševnimi ter telesnimi procesi v človeku. Vsi procesi namreč potekajo po določenih ritmičnih vzorcih in človek je, poenostavljeno povedano, »kemično« drugačen opoldne kot zvečer. Nekateri ciklusi so dolgi le sekundo, drugi minuto, nekateri pa lahko tudi mesece. Vse skupaj je še malo poznano in neraziskano. Znanstveniki pa so prepričani, da bodo kronobiološke raziskave obogatile naše vedenje tudi z zelo koristnimi stvarmi, ne samo takšnimi, uporabnimi za vesoljce. MiM (Vir: Time, Newsweek) Kako si, Zemlja? Obsežen projekt satelitskega opazovanja »obolelosti« Zemlje Nobenega dvoma ni: svet je močno ogrožen zaradi človekovega delovanja. Ko se astronavti vračajo s potovanj v bližnje vesolje in ko znanstveniki pregledujejo njihova poročila ter jih primerjajo s podatki, ki jih po vsem svetu zbirajo in beležijo številni sateliti, zgroženi ugotavljajo, da seje usodno propadanje globalnega okolja že začelo. Prenaseljenost, onesnaževanje in prevelika poraba energije so zasekali nepopravljive rane v naš rodni planet. Najbolj očitne so: uničevanje gozdnih površin, onesnaževanje voda in zraka, uničevanje plodne zemlje, luknje v varovalnem ozonskem plašču in splošno pregrevanje ozračja. Kako ti pojavi medsebojno učinkujejo in v kakšni povezavi so z naravnimi katastrofami, kot so izbruhi vulkanov in orkani, znanstveniki ne vedo. Slutijo pa, da povezave so. Nove podatke za iskanje pravih odgovorov bodo morda dobili, ko bo zaključen velik projekt Odprava na planet zemljo. Gre za projekt raziskav, kijih načrtuje NASA. Izstrelili naj bi več satelitov, ki bodo premerili dogajanje na Zemlji in v njenem okolju, od temperaturnih sprememb, sestave ozračja do vetrov. Zbrani podatki naj bi jim omogočili bolje razumeti dinamiko Zemlje in tako predvideti in se obvarovati katastrofalnih posledic človekovih dejavnosti na globalno okolje. Za projekt so namenili 20 milijard dolarjev. Z njim naj bi začeli leta 1996, ko bodo izstrelili prvi dve vesoljski opazovalnici. Ob rogove za preživetje Črne afriške nosoroge skušajo rešiti pred uničenjem z žaganjem rogov — Neusmiljen lov Boljši živi nosorogi brez rogov kot crkovine! To je misel, ki je vodila namibijske naravovarstvenike, da so se lotili še zadnjega poskusa reševanja močno ogroženih črnih nosorogov v tej afriški deželi. Med obsežno akcijo so z omamilnimi izstrelki uspavali precej odraslih živali in jim neboleče odstranili rogove. Samo nosorogi brez rogov imajo namreč možnost, da ostanejo živi. »Rogovi bodo znova zrasli, a upam, da zelo počasi,« pravi Leon van Rooyen, uradni predstavnik varstvenikov. V Namibiji namreč divja neusmiljen pogon na nosoroge. Divji lovci v želji po hitrem in dobrem zaslužku potujejo po divjini oboroženi z avtomatskimi puškami in motornimi žagami ter neusmiljeno pobijajo nosoroge, kjer še naletijo nanje. Od nekdanjih številnih čred je v Namibiji ostalo vsega 100 nosorogov. To je nedvomno znamenje, da se bliža izumrtje te velike afriške živali. In zakaj takšno uničenje naravne dediščine? Odgovor je znan: visoka cena, ki so jo pripravljeni plačati kupci rogov. Nosorogov rog je namreč nadvse cenjen okras za arabska bodala in nadvse cenjeno naravno pomladilo in spolno poživilo, pa naj bo slednje še tako za lase privlečeno. Za par rogovje na črnem trgu mogoče dobiti do 50.000 dolaijev, to pa je zaslužek, ki se mu je težko odpovedati. Zaradi poostrenega nadzora se je povpraševanje samo dvignilo, z njim pa tudi cena. Vsi dosedanji napori, da bi afriške črne nosoroge rešili pred pobijanjem, so bili zaman. Niso se obnesli ostri spopadi z divjimi lovci, med katerimi so čuvaji uporabljali strelno orožje in pobili precej plenilcev. Prav tako se Manj strupov Primerna uporaba pesticidov koristna farmarjem __________in okolju___________ Nobena skrivnost ni, da pesticidi škodljivo delujejo na okolje in da so nevarni zdravju ljudi tudi kot onesna: ževalci podtalnice in vodotokov. Toda ker so v sodobnem kmetijstvu in sadjarstvu nepogrešljivi za večji in zanesljiv pridelek, jih še vedno na veliko uporabljajo, kljub temu da se ve, kaj dejansko pomenijo za okolje. Brez njih enostavno ne gre. Nekaj tisoč farmarjev ameriške zvezne države New York je v triletnem poskusu iskalo kompromis in ga, kot sledi iz poročila cornellske univerze, tudi našlo. Uporabo pesticidov so močno omejili in jih uporabili samo tedaj, ko je bilo to zares potrebno. Pri tem so jim pomagali računalniško obdelani podatki o vlažnosti in temperaturi, na osnovi katerih so strokovnjaki predvideli možnosti za razplod škodljivcev, in šele v takih primerih so farmarji uporabili pesticide. Torej ne več kar avtomatsko ob določenih obdobjih leta kot doslej. Analiza je pokazala, da so prihranili veliko denarja, pridelek pa se ni prav nič zmanjšal. Lani so samo gojitelji jabolk porabili za 38 odstotkov manj pesticidov ob nezmanjšanem pridelku. Na 1295 hektarih pa jim pesticidov sploh ni bilo treba uporabiti. ni obneslo preseljevanje nosorogov v oddaljene in odmaknjene predele; divji lovci sojih kmalu zasledili. Tudi poskusi gojenja nosorogov na nekakšnih farmah, ki naj bi zalagale trg z zelo iskanimi rogovi, niso rodili pravih sadov. Zaradi nezaustavljivega divjega lova je populacija črnih nosorogov strahovito hitro upadala. V zadnjih desetih letih je od 15.000 živali na vsem afriškem kontinentu ostalo samo še 3.500 ali še manj. Z zaščitnim odstranjevanjem rogov se vsi ne strinjajo. Clive Walker iz ustanove za zaščito nosorogov in slonov meni, da gre za panične ukrepe in daje ta poseg dejansko priznanje poraza. Ali se nosorogi brez svojega značilnega okrasa, ki jim mimogrede služi tudi v bojih za samico in razplod, še počutijo kot pravi nosorogi, nihče ne ve. Upajmo le, da bodo po zaslugi teh nenavadnih ukrepov le preživeli in dočakali dneve, ko se bodo njihovi potomci mirno pasli po afriških planjavah z rogovi vred. MiM (Vir: Nevvsvveek) Prodor video plošč Videokasete se že umikajo pred boljšimi video __________ploščami_____________ Čeprav sojih mnogi že odpisali, se videoplošče trdovratno prebijajo in so v zadnjem času celo prešle v ofenzivo. Videti je, da bo končna zmaga le njihova in da bodo izrinile sedanje videokasete v zgodovino. Velike elektronske firme, kot so Philips, Sony in Pioneer, že bombardirajo trg z napravami za predvajanje videoplošč, katerih cena je padla pod 500 dolarjev. Naprave se borijo za kupce z vrsto prednosti, med katerimi je gotovo zanimiva tudi ta, da jih je mogoče uporabiti kot naprave za predvajanje video filmov in kot laserske gramofone. Trg se je seveda odzval. Prodaja videokaset in kasetnih rekorderjev seje upočasnila, narašča pa prodaja naprav za predvajanje videoplošč in seveda prodaja plošč samih. Gramofonske družbe že take večino novih posnetkov tiskajo na kompaktne plošče (CD). Z njimi so osvojile velik del trga, kupci in uporabniki cd-gramofonskih plošč pa bodo najbrž izkoristili priložnost, da na isti napravi gledajo filme in poslušajo priljubljeno glasbo. Sicer pa imajo videoplošče pred sedanjimi videokasetami kopico odločilnih prednosti. Predvsem so trajne in skoraj da neuničljive. Videokasete se razmeroma hitro obrabijo in kvaliteta posnetkov po nekaj letih začne nepopravljivo upadati, pri videoploščah pa kvaliteta ostaja. S prihodom velikoekranskih televizorjev je kvaliteta zapisa še kako pomembna. Ker se ne obrabijo, so mnogo bolj uporabne v učilnicah, na seminarjih, v javnih ustanovah in povsod tam, kjer že zdaj nudijo možnost informacij in pouka s pomočjo videa. Človek gre v tisto smer, ki si jo je izbral: v smer proti življenju ali v smer proti smrti; po poti dobrega ali po poti zla. E. FROMM INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV REVOZ °bjavl[a in vabi k sodelovanju nove sodelavce s področja računalništva in informatike čb izgradnji nove organizacijske strukture potrebujemo dina-i1 x*e, kreativne in ambiciozne strokovnjake, z znanjem angleškega, po možnosti tudi francoskega jezika, katerih znanje 71 delovne izkušnje želimo usmeriti na razvoj in uvajanje sodobnih sistemov informatike za področje: " proizvodnje ~~ komerciale ~~ kontrole kvalitete ~~ financ in računovodstva Ugotavljamo vam, da bo vaše delo pri nas zanimivo, z možnostjo napredovanja ter dopolnilnega izobraževanja doma in v k prijavi vabimo tudi mlajše, začetnike brez izkušenj, z dokončano vsaj višjo šolo ustrezne smeri! msne prijave s potrebnimi potrdili nam pošljite v 15 dneh na na-®!ov: imv Novo mesto, TOZD Tovarna avtomobilov REVOZ, kadrovska služba, Zagrebška 20, 68000 Novo mesto. ^ v3mi se bomo pogovorili tudi osebno, informacije pa vam nu-dln,k> tudi po telefonu 068 23-311, int. 266. BORUT KOS. y DEŽELI ISLAMSKE REVOL UCIJE a Tokrat mi je bilo že vsega čez glavo in komaj sem zadrževal smeh, ko sem dejal: »O. K., piši!« Tisti, ki mi je prvi dan stal za hrbtom, je hlastno porabil beležko in s sijočimi očmi čakal. »Torej, poznam Johna Way-na, Charlesa Bronsona,« sem začel naštevati. Hitel si je v farščini zapisovati imena, medtem ko se je drugi začel glasno smejati. Po farsko mu je nekaj razložil, nakar je drugi zardel in zavpil: »Ne norčuj se!« »Če bosta vidva mene spraševala neumnosti, vama bom odgovarjal na enak način. Najbolje je, da se resno pogovorimo, potem pa naredite z menoj, kar hočete,« sem mu odvrnil. Spogledala sta se in tisti, ki je razumel šalo, se je znova začel smejati, čeprav se je trudil ostati resen. »Dobro, pustimo to,« je odvrnil drugi, naprej pa me je spraševal za šalo bolj dojemljivi oficir. Postavljal mi je vse vrste nemogočih vprašanj, ki so bila popolnoma nepovezana: kaj mislim o punku, o revoluciji v Iranu, o njihovi neuvrščenosti, kaj mi ljudje na ulicah govorijo, itd. Na vsa vprašanja sem odgovarjal na način, ki jima je ugajal. Po kakšnih treh urah sem ju znova vprašal, če mi še vedno ne verjameta, da sem iz Jugoslavije. Tisti, ki je sprva vodil zasliševanje, se ni dal prepričati, medtem ko je drugi skomignil z rameni. »Dobro, vsaj enega sem prepričal,« mi je rojilo v možganih. Nisem hotel, da bi znova odšla brez konkretnega odgovora, zato sem, obrnjen k »nezaupljivemu«, poskušal na vse načine opisati jugoslovansko politiko, značilnosti jugoslovanske družbe in govoril vse mogoče reči o Jugoslaviji, da bi končno dojela, da je to moja domovina. Poslušala sta me kakšne pol ure, nato pa je tisti, ki je prej skomignil z rameni, dal znak drugemu, naj gresta. »Mi verjameta ali ne?« sem že ves obupan zavpil. »Jaz ti ne verjamem, vendar boš kmalu prost,« je hladno in vidno razočaran odvrnil tisti, ki sem ga z Johnom Waynom potegnil za nos. »Kdaj?« sem vprašal. »Mogoče jutri ali čez nekaj dni, to bomo še videli,« mi je odgovoril. Ko sta odhajala in sem si jaz natikal masko na oči, mi je drugi dejal: »Še danes boš prost.« Bil sem utrujen in ves prepoten. V štirih urah zasliševanja sta me psihično popolnoma izčrpala. Nisem vedel, ali bom še isti dan svoboden ali se bom moral vrniti v celico. Čez kakšni dve uri je prišel pome čuvaj, mi prinesel potni list, beležke in denar. Najbolj sem se bal, da so mi ukradli kaj denarja, vendar se je vse ujemalo. Znova mi je nataknil masko na oči, me peljal pred celico, kjer sem si obul čevlje, in nato me je odvedel ven. Ko sem snel masko, sem bil že zunaj zapora, na istem mestu kot prvi dan. Čuvaj mi je s kretnjami pokazal, da lahko grem. Ko sem prišel na glavno ulico, sem v arabščini vprašal prvega mimoidočega za naslov ulice, kjer je zapor, kajti nikjer nisem imel potrdila, da sem bil v njem, in lahko se v bodoče zgodi, da bom kakšnemu ambicioznemu homeinistu sumljiv ter se znova znašel za zapahi. Odpravil sem se na avtobusno postajo po vozovnico za Teheran. Z nakupom vozovnice sem imel težave. Vsi so mi zatrjevali, da je ni mogoče dobiti. Taval sem po terminalu od agencije do agencije, ko me je iz neke pisarne poklical moški srednjih let in me vprašal, kaj hočem. »Zopet težave,« sem si mislil, toda izkazalo se je, da mi res želi pomagati. Rezerviral mi je vozovnico za popoldan. Med pogovorom, ko sem mu tudi opisal prestano doživetje, me je tolažil, da se mi kaj takega v drugih predelih države ne bo ponovilo, ker so homeini-sti v centralnem in južnem delu države bolj razumeva-' joči. POTA Ii\ STItf Bolj zaupal prevaram kot obrti 48-letni Novomeščan Martin — Igor Vehovec zapustil obrt in raje goljufal znance in trgovce — 6 mesecev zapora — Brez denarja za popivanje NOVO MESTO — 48-letni Martin — Igor Vehovec iz Novega mesta je po poklicu mizar. Svoj posel je očitno obvladal tako dobro, da seje leta 1986 odločil postati samostojen obrtnik. Toda dohodki niso bili, kot si jih je predstavljal, ob lagodnem življenju mu je manjkalo sredstev že za poravnavo davčnih obveznosti. Zategadelj seje odločil za druge poti do denarja. V restavraciji hotela Metropol je v začetku marca 1987 natakarju Silvu Zupančiču natvezel, da nujno potrebuje 30 tisočakov za službeno pot. Zupančič dežurni poročaji VLOM V ŠOLO — Mokronoški miličniki so bili 9. junija obveščeni, daje nekdo preko noči vlomil v Osnovno šolo Zapadnodolenjskega odreda na Mimi. Storilec je iz učilnice računalniškega krožka odnesel računalnik znamke com-modore 64, kaseto, adapter in priključni kabel za monitor. Škode je za okoli 5,5 milijona din. Predrzneža še iščejo. OB REZERVNO KOLO — Stane Pe-rus iz Trebnje, je 9. junija pustil svoj osebni avto na parkiriščnemu prostoru pred stanovanjskim blokom na Ulici Cankarjeve brigade. Preko noči je nekdo iz vozila ukradel rezervno kolo, vredno okoli 700 tisočakov. KJE JE ŠPORTNA OPREMA? — 10. junija popoldne so bili novomeški miličniki obveščeni o tatvini športne opreme. 15-letni Saša K. je pustil potovalno torbo, v kateri je imel športne copate in dres, preči garderobo na športnih igriščih na Loki, trenutek nepazljivosti pa je bil dovolj, daje torba izginila neznano kam. Saša, bolje rečeno, njegovi starši so oškodovani za 1,4 milijona din. VLOM V AVTOBUS — 6. junija je neznani storilec vlomil v avtobus, last In- IZSILJEVAL PREDNOST VAVTA VAS — 23-letni Matjan Molek z Brega je 11. junija ob 20.15 peljal kombi s prikolico iz Novega mesta proti Dolenjskim Toplicam. V Vavti vasi je zapeljal neprevidno na prednostno cesto in tako izsilil prednost motoristu, 18-let-nemu Dušanu M. iz Trebeža. Medved se je pri trčenju hudo ranil, laže pa tudi njegova 17-letna sopotnica Tanja L. iz Brežine. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 20 milijonov din. PO DOLENJSKI DEŽELI tegrala Sap Ljubljana, tozd Promet in delavnice Črnomelj. Voznik Jože Geršič je avtobus pustil v naselju Finki, preko noči pa je nekdo v vozilo vlomil in iz njega odnesel radiokasetofon, vreden vsaj 10 milijonov din. Vlomilca še iščejo. NEPREVIDNO PREHITEVALA ČRNOMELJ — 10. junija ob 5.40 se K 41-letna Štefanija Šter iz Kočevja pri Črnomlju peljala z osebnim avtom po Be- lokranjski cesti. V križišču z lokalno cesto Čmomelj-5 _rnomelj-Stranska vas je dohitela voznika kolesa z motoijem, 64-letnega Alojza Posedla iz Butoraja. Možakar je z roko nakazal, da bo zavil na levo, Šterova pa ga je vseeno pričela prehitevati, pri tem pa ga je oplazila, daje padel na cesto. Posedla so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. / • Ljubljančan S. V. se je v ponedeljek, 12. junija, utrujen od vožnje ustavil na parkirišču ob cesti med Ljubljano in Zagrebom, kakih 500 metrov od Mačkovca v ljubljanski smeri. S sopotnico sta se odpravila v bližnji gozd na malico. Kakšen menu sta imela, ni znano, zato pa miličniško poročilo v nadaljevanju omenja, daje njuno odsotnost nekdo izkoristil za ogled avtomobila in iz njega odnesel 450.000 din in 600 zahodnonemških mark. Ni kaj, draga malica. • Ivan Kastelic iz Velike Bučne vasi ima pod balkonom stanovanjske hiše zidan kokošnjak. Sla po kokošjem mesu je bila za nekoga očitno tako velika, da se ni zmenil za nevarnost, tveganje se mu je vsaj začasno poplačalo. Miličniki so v zapisnik zapisali, da je odnesel 13 različnih kokoši. Enake bi verjetno težko našel. • Janez Fortuna iz Zagorice je imel prejšnji teden olajšano delo. Ko je 9. junija v zgodnjih jutranjih urah prišel do tovornjaka, last Integral Viatotja Ljubljana, ki je stal na parkirišču pri Biču, mu ni bilo treba odpreti vrat vozila. Vrata je namreč preko noči nekdo snel in odnesel neznano kam. Škode je za 15 milijonov din. Možakarju je zatrdil, da mu bo priskrbel radiokasetofon in žepni računalnik, za kar m uje Kastelic izročil 100.000 din. Seveda ni dobil iz Vehovčevih rok ne denarja ne predmetov. Aprila 1987 je Vehovec na Cesti herojev v Novem mestu srečal Alojza Nučiča. Zagotovil mu je, da mu bo priskrbel posebno steklo za vhodna vrata, za uslugo pa je vnaprej dobil 30.000 din. Nučič je ostal z dolgim nosom, podobno kot trgovci novomeške Novotehne. Slednjim je namreč predlansko jesen Vehovec zatrdil, da kot zasebni obrtnik nabavlja material na naročilnico, ki da je odprta v prodajalni na Resljevi cesti. Trgovec na Glavnem trgu mu je verjel in brez plačila izročil vodovodni material v vrednosti 54.564 din. In naposled: 17. avgusta 1988 okoli VISOKO ODLIKOVANJE KOČEVSKEMU AMD — Na krajši svečanosti je 6. junija predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen predal predsedniku AMD Kočevje Jaki Lavriši red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim je predsedstvo SFRJ odlikovalo kočevski AMD za njegovo 40-letno delo. Posebno pohvalno je, daje kočevski AMD skozi razne oblike vzgoje naučil prometne kulture okoli 60.000 otrok, kar je tudi prispevalo, da je kočevska občina glede števila žrtev otrok v prometu zadnja v Sloveniji. Nagrajenemu društvu je ob tej priložnosti čestital tudi predsednik AMZ Slovenije Franc Molan. (Foto: Primc) Spregledal ležečega na cesti Pogojna zaporna kazen za 27-letnega Slavka Bevca — V Žabji vasi povozil na _______cesti ležečega Franca Antončiča — Izpod avta gledala le stopala NOVO MESTO — Do nenavadne in tragične nesreče je prišlo predlanskega 27. decembra ob 5.15 zjutraj. Pod kolesi osebnega avtomobila Golf je mrtev obležal Franc Antončič iz Novega mesta, ves dogodek pa je bil te dni podrobneje osvetljen pred senatom novomeškega temeljnega sodišča. vil na bližnjem parkirišču ob trgovini in šele takrat videl, kaj se je zgodilo. Sodišče je po izjavah prič sklepalo, da je vendarle tudi Bevc kriv za nezgodo, saj 27-letni Slavko Bevc iz Medvod, sicer študent fakultete za telesno vzgojo, seje tisto jutro z avtomobilom peljal po regionalni cesti iz Novega mesta proti Šentjerneju. Pred križiščem v Žabji vasi je avtomobil zaradi rdeče luči na sema-foijih ustavil in nadaljeval vožnjo šele, ZADEL PEŠAKINJO BOŠTANJ — 48-letni Albin Vidrih z Mirne se je 9. junija ob 14.15 peljal z osebnim avtom po regionalni cesti med Trebnjim in Sevnico skozi Boštanj. V križišču z magistralno cesto je zapeljal na levo izven vozišča in tam trčil v 35-letno pe-šakinjo Marijo Završnik iz Boštanja. Udarec je bil tako močan, da je Završni-kovo odbilo 14 metrov naprej. Hudo ra- njeno so prepeljali v celjsko bolnišnico. Vzi Vzroke za nesrečo še ugotavljajo. ko gaje voznica za njim opozorila, da se je na semafoiju prižgala zelena luč. Bevc je sodnikom povedal, daje bil tisti hip bolj pozoren na to, kdo ga zadaj opozarja z lučmi, kot pa na dogajanje pred seboj. In tako se je zgodilo, da je spregledal pred seboj na cesti ležečega pešca Franca Antončiča. Pri hiši v Žabji vasi številka 19 je zapeljal čezenj in ga vlekel za seboj še 63,6 metra v smeri proti Šentjerneju. Razumljivo, da je Antončič hudim poškodbam takoj podlegel. Bevc je v zagovor povedal, daje bilo jutro megleno, cesta temna, za njim avto, ki mu je tisti hip posvečal največ pozornosti, zato na njegovem voznem pasu ležečega pešca enostavno ni videl. Ko je zapeljal čezenj, je mislil, daje zadel v kamen, ustrašil seje za morebitno škodo na avtomobilu, zato ie avto usta- ni vozil dovolj pazljivo. Voznik nasproti vozečega avtomobila Drago Čet '" ' Černelič je ležečega pešca na cesti opazil, ustavil je vozilo in stopil iz njega, takrat pa je pripeljal Bevčev golf. Marija Korasa, kije vozila za Bevcem, je povedala, daje slišala le pok, nato pa je videla stopala, ki so gledala izpod avtomobila pred njo. Nobenega dvoma torej ni bilo, da bi Bevc lahko avtomobil, če bi seveda vozil bolj pazljivo in bil bolj pozoren na cesto pred seboj, še pravi čas ustavil, prav tako pa je seveda res, da je bil za svojo smrt kriv tudi Franc Antončič, ki je vinjen obležal na vozišču. Ob upoštevanju vsega tega je senat Slavka Bevca obsodil na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. B. B. Budnost rešuje življenja Niko Reba, reševalec v Dolenjskih Toplicah, letos že ukrepal DOLENJSKE TOPLICE — »Bilo je to predzadnjo soboto ob 10.30 dopoldne. V bazenu je bila skupina srednješolcev iz. Maribora, že večjih fantov. Nenadoma sem opazil, da eden izmed njih leži pri dnu. Planil sem v vodo, ga potegnil na suho in pričel z oživljanjem. Fant si je k sreči kmalu opomogel in ni čutil nobenih posledic. Seveda bi se stvar lahko končala tudi drugače.« Tako pripoveduje Niko Reba, vodja bazena in reševalec v Dolenjskih Toplicah. Pravi, daje od prvega maja, odkar je zunanji bazen uradno odprt, obisk že precej porasel, tako da pride na kopanje vsak dan blizu tristo otrok, proti koncu šolskega leta pa jih bo gotovo precej več. Njegovo budno oko spremlja dogajanje v bazenu vse od 9. do 19. ure, vendar pa kljub temu obiskovalcem priporoča previdnost. Taka nesreča, kot se je pripetila pred dvema letoma, se gotovo ne more več zgoditi, saj je bazen obnovljen in globok le 1,30 m, zato pa se zgodi lahko marsikaj nepredvidenega ob skakanju na glavo ali pri medsebojnih trikih plavalcev. TJ. TRMASTI AVTO IN TRMASTI VOZNIK KOČEVJE — Oni dan je Marjan Mihelič s Trga zbora odposlancev 10 v Kočevju nameraval na pot s fičkom. Avto pa je nekaj trmaril in kljub večkratnim poizkusom ni in ni hotel vžgati. Lastnika je zaradi trmastega fička pograbila sveta jeza in gaje porinil kar v Rinžo. Šele po štirih dneh je neki občan opazil avto v Rinži (v bližini stavbe krajevne skupnosti). Najdbo je prijavil postaji milice. Preveriti je bilo treba, če ni morda kdo v avtu utonil. Izkazalo pa seje, daje v Rinži le avto, nato ga je z rovokopačem izvlekla Komunala. Miličniki so potem zvedeli tudi za lastnika, pravzaprav bivšega lastnika. Neki Rom je namreč dokazoval, daje zdaj avto njegov, saj mu gaje bivši lastnik prodal še, ko je bil v Rinži, in sicer za 50.000 din, se pravi za toliko, kolikor stane nekaj kilogramov starega krompirja. J. P. OTROK HUDO RANJEN GRIBLJE — 30-letni Anton Kozjan iz Božakovega se je 7. junija ob 12.50 peljal z osebnim avtom iz Podzemlja proti Adle- šičem. V Gribljah mu je v križišču z desne strani pred avto pripeljal 9-letni kolesar Marko F. iz Gribelj. Navzlic zaviranju je Kozjan otroka zadel, Marko F. je bil hudo ranjen in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico na zdravljenje. 13. ure je Vehovec v hotelu Metropol zatrjeval Rudiju Jerebu, da mu bo priskrbel rezervne dele za osebni avtomobil, Jereb mu je proti obljubi, da bo denar dobil vrnjen, izročil 25.000 din, ki pa jih do danes še ni videl. Podobno seje zgodilo Vehov-čevemu naključnemu znancu Francu Kastelicu, s katerim sta se srečala 16. marca predlani zvečer v novomeški bolnišnici. mu je verjel in mu izročil 360.000 din. Vehovca poslej ni bilo več na spregled. Vse te goljufije je senat novomeškega sodišča, pred katerega je moral te dni sesti Igor Vehovec, obdolženemu dokazal in ga obsodil na 6 mesecev zapora. Sodniki pa so Vehovca oprostili obtožbe, da sije od Vida Borseta izposodil 300 zahodnonemških mark in mu jih ni vrnil, kajti v tem času je Borse denar vendarle že dobil nazaj. Prav tako je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo obtožbo, da je Vehovec večkrat prejel denar od Cirila Muca in mu ga ni vrnil, kot tudi, daje od Muco-ve žene prejel denar za kavo in večjo količino jabolk, česar potem ni prinesel. Sodba še ni pravnomočna. Vlomilci so se preselili Njihove tarče so poslej ob magistralni cesti Ljubljana — Zagreb parkirani avtomobili TREBNJE, OTOČEC — Vlomilci so očitno zavohali dobro sezono, zadnji dogodki kažejo, da so se preselili na parkirišča ob avto-mobilskicE. magistralni česa Ljubljana—Zagreb, kjer jim posel dokaj uspešno cvete. To poleg drugih še posebej nazorno dokazujeta naslednja dva primera. 10. junija zvečer je 28-letni nizozemski državljan Hermann Meyer parkiral svoj osebni avto pred motelom Putnik v Trebnjem. Meyer je odšel v motel na zasluženi počitek, preko noči pa se je njegovega avtomobila polotil neznanec. Vlomil je v vozilo in odnesel potovalno torbo, katere si ni izbral kar tako. V njej je bil fotoaparat, ob njem pa še Plihippsov radio in nekaj sladkarij. Dvomimo, da je torbo vzel zaradi slednjih. Hermann Mayer je oškodovan za okoli 10 milijonov din. Nekaj podobnega seje, le nekaj kilometrov naprej, pripetilo 24-letnemu Dušanu Jančarju iz Čr- _ mošnjic. Dušan je svoj avto parkiral pred restavracijo na Otočcu, njego- \' | vo odsotnost pa je nekdo dobro i vnovčil. Vlomil je v golf in iz njega |R/ odnesel jakno, potovalno torbo, fotoaparat znamke Yashica, sončna očala in še nekaj drugih manjših predmetov. Ob inventuri manjka je Jančar ugotovil, daje oškodovan za vsaj 5 milijonov din. nel J Črnomelj: manjka tisoč parkirišč signalizacije. Za prometno signali#® _ 1 na mestnih ulicah so letos namen® Posebna komisija opozorila na številne pomanjkljivosti pri prometni signalizac ^ ________ji — Sedemkrat premalo denarja za prometne znake — Vandalizem ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je pred tremi leti obravnaval prometno varnost v občini, vendar je komisija, kije pred kratkim ponovno opravila pregled predvsem prometne signalizacije, ugotovila, da v tem času ni bilo narejenega nič bistvenega. Postavili so le nekaj novih prometnih znakov, talnih signalizacij in postajališč. Komisija je zelo dobro in natančno opravila svoje delo, sedaj pa bodo morali stopiti na prizorišče tisti, ki bodo tudi kaj rešili, kajti pomanjkljivosti ni malo. Črnomaljci so pregledali vseh 120 ki- Mestne ulice so prav tako pomanjk-lometrov lokalnih cest in 12 kilometrov ljivo opremljene s prometnimi znaki, milijonov dinarjev, na lokalnih ce® ^ dvakrat toliko denarja, medtem kohj ^ jevne skupnosti, ki upravljajo s kW JV. ' 1IV JltupuVJU, ivi upi u v *JUJ ^ nimi potmi, nimajo namenskih sreflj j mestnih ulic. Ugotovili so, da je na lokalnih cestah sicer v večini primerov postavljena ustrezna vertikalna prometna signalizacija, predvsem na pomembnejših križiščih z regionalnimi ali enakovrednimi cestami, ptomanjkljivo pa so opremljena s prometnimi znaki križišča s sedaj večinoma že posodobljenimi krajevnimi potmi. Na lokalnih cestah v glavnem tudi ni kažipotov za posamezna naselja. Pomembne krajevne poti, ki pa jih nihče ne vzdržuje, so nepregledne zaradi grmičevja. največ pa jih manjka za označevanje prednosti in prehodov za pešce. Poseben problem v Črnomlju so parkirni prostori, ki bi jih potrebovali kar 1.400, imajo pa jih le okrog 400. Zato ne čudi, daje vse več trkov avtomobilov na parkiriščih. Izdelana je sicer študija o idejnih rešitvah parkiranja v Črnomlju, toda vprašanje je, kdaj bodo te nakazane možnosti tudi uresničene. To pa seveda ni edino vprašanje. Morda je še bolj pereče, kako zagotoviti dovolj denarja za ureditev prometne za prometno signalizacijo. Ta skrojj ^ denar pa ni dovolj, da bi v čraoiwfl njc občini kaj kmalu dokončno ure mestni ulici na Drski o-W Daniela Š. vozila s kolesom. Nenadom^ je dohitel neznani voznik kolesa z11,0 jem, jo pričel prehitevati. Dekle1# oplazil, daje izgubila ravnotežje in Pa° Pri padcu se je hudo ranila in se zdfj®, novomeški bolnišnici. Neznani vozn \j lesa z motoijem je po nezgodi pobeg#1 STRUGE — V vasi Lipe v Strugah pri Kočevju so 6. junija dopoldne našli mrtvo 62-letno Marijo Bradač. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sije med kuhanjem po nesreči zažgala obleko. Stekla je ven in klicala na pomoč, vendar sosedov ni imela, sama pa ni mogla pogasiti obleke. Našli so mrtvo, opečeno po glavi in telesu. Požar v novomeškem Novoteksu Ogenj pravočasno odkrili in pogasili NOVO MESTO — 6. junija okoli 17. ure je prišlo v novomeškem Novoteksu, DE Tkalnica, do požara, ki je po doslej zbranih podatkih povzročil za okoli 150 milijonov din škode. Preiskava je pokazala, da so pod proizvodno dvorano tkalnice narejeni odsesovalno-prezračevalni kanali, veliki 90 krat 90 cm, namenjeni odvodu toplega in umazanega zraka iz tkalnih strojev. Skozi te kanale so speljani električni vodi in telefonski kabli, okoli 17. ure pa so delavci iz rešetk nad temi kanali opazili dim. Takoj so začeli z gašenjem in ogenj zadušili še v kanalu. Požar pa je vendarle uničil okoli 500 metrov električnega in telefonskega kabla. Vzrok požara tačas še ugotavljajo. RANJENA MOTORISTKA GRIBLJE — 17-letna Romana P iz Gribelj se je v ponedeljek, 12. junija, peljala z neregistriranim motornim kolesom od doma proti Adlešičem. Kakih 300 metrov od križišča je v levi ovinek zapeljala prehitro, zato jo je zaneslo in je padla. Še kakih 23 metrov po padcu je drsela po cesti in se pri tem huje ranila. Zdravi se v novomeški bolnišnici. VLOM V TRGOVINO ČRNOMELJ — V noči na 21. junij je nekdo vlomil v trgovino Mercator — KZ Krka v Črnomlju na Kolodvorski ulici 39. Storilec je iz prostorov odnesel žepni računalnik, 800.000 din gotovine, ki jo je našel v kaseti, in še nekaj drobiža, tako da je skupne škode za 2 milijona din. Za nesrečo izvedeli šele po dveh mesecjji 27-letni Branko Mirt je poškodbam podlegej. ZABUKOVJE — Šele te dni prišli na dan podatki o hudi pro®#^ nezgodi, do katere je prišlo že 4. apn“ rer ob 5. uri zjutraj na lokalni cesti ® • lep Zabukovjem in Podvrhom. 27-® Pk Branko Mirt iz Zabukovja se J# 'L dri mreč tistega jutra peljal brez voz*1 kega dovoljenja in z neregistrirani osebnim avtom Z-750 po omegi#' cesti. Med vožnjo je prišlo do nezi? de, Mirt seje kakih 20 metrov previ# -- čal z avtom, pri tem pa dobil vecP“ y škodb na glavi. Zdravniško P°®?2jJ iskal šele naslednjega dne v sevnisk*■_ ^ zdravstvenem domu, od koder so t — napotili v brežiško bolnišnico, od t* pa naprej v Zagreb. Mirta so v ta ^ kajšnjt bolnišnici operirali na gteJfjL, nato odpustili domov. 5. junija je mJM poškodbam vseeno podlegel. Sev®rjj miličniki so tako za nezgodo '/ve\» šele 7. junija. Po ogledu kraja nez$\£ je moč sklepati, daje bil nesreče kL; pnil#»nti^ni nanarl Vi on ip Mirt 0® epileptični napad, ki ga je Mirt med vožnjo. Z AVTOM V OTROKA BOŠTANJ — Na lokalni cesti v Boš-tanju je prišlo 9. junija ob 13.30 do hude prometne nezgode. 47-letni Peter Pešec iz Apnenika seje peljal po lokalni cesti skozi Boštanj, blizu hiše, kjer stanuje, je nenadoma na cesto z otroškim kolesom zapeljal štiriinpolletni Gašper D. Pešec je otroka zbil, na zdravljenje pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. VOZIL PREBLIZU ROBA CESTE - 10. junija ob 6.40 seje 51-letni Nizozemec Sabri Erlap peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, v Lutrškem selu pa zaradi utrujenosti in vožnje preblizu roba ceste zapeljal na bankino in kasneje še na zemeljski vsek. Ranjena sta bila sopotnik in sopotnica, materialne škode pa je bilo za 10 milijonov din. NENADOMA V LEVO — 32-letni Alili Zulfičari iz Medna seje 6. junija ob 11.20 peljal s tovornjakom iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo je blizu Ribnice po kabini pobiral neke predmete, pri tem pa zapeljal na levo polovico ceste. Takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljal 39-letni Branko Koritnik iz Ljubljane. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil huje ranjen Koritnikov sopotnik Avdi Lazim, ki se zdravi v brežiški bolnišnici. PREHITRO — 59-letni Julij Glavan iz okolice Trebnjega seje 8. junija ob 15.10 peljal z osebnim avtom iz MirIU’ Gomili. Zaradi prevelike hitrosti^ f levem preglednem ovinku zan«‘“ i vozil°i& bankino, nakar se je preko strehe, vnovič pristalo na naposled zdrknilo na travnik. !”# ■[,( vračanjem je Glavan padel iz vozj . f na srečo ob vsem tem le laže ranil-rialne škode je za 2 milijona din J PREHITRO SELA PRI ŠUMBERKU — Rafael Zupančič iz Zavrha seje 7 J a ob 19.40 peljal z motornim kolesom p ^ vasi Orlake. V Selih pri ŠumberkuJjji radi prevelike hitrosti na ovinku na rob ceste, kije bil posut s pesk°®j(j) da gaje zaneslo na travnik, kjer je 0 m Zdravniško pomoč je iskal šele n#5, t dan, zdravniki pa so ugotovili, d« e hujše poškodbe. Stota dirka uspešno pod streho Jubilejna speedway prireditev v Krškem — Zlati znak občine Madžaru Petriko-viczu — Sijajne vožnje Zvonka Pavlica — Padci brez hujših poškodb KRŠKO — Pod streho je tudi stota speedvvaj prireditev na Stadionu Matije Gubca v Krškem. Tako kot prva pred dv aintridesetimi leti je bila tudi ta v počastitev krškega občinskega praznika, enak pa je bil tudi organizator: AMD Krško. Kot se za tak jubilej spodobi, je bila nedeljska dirka za Zlati znak občine še posebno slovesna. za to so poskrbeli padalci ALC Lesce, prikupne mažoretke iz Ljubljane, godba tovarne celuloze hi papirja ter seveda osemnajst tekmovalcev iz Avstrije, ČSSR, Italije, Madžarske, Zahodne Nemčije in Jugoslavije, medtem ko napovedanih dveh speedvvavistov iz Bolgarije ni bilo. dirki.« jc v pozdravnem nagovoru omenil predsednik pokroviteljice, občinske skup- ščine Krško. Zoran Šoln. B. B. K BOJI — Stota speedway prireditev na Stadionu Matije Gubca v skem je v nedeljo popoldne minila v znamenju izenačenih in negotovih bojev ter aJ padcev, ki pa so se na srečo končali brez hujših posledic. Posnetek je s šeste v°Znie, ki jo je dobil prvi favorit dirke, Avstrijec Heinrich Schatzer (drugi z leve), dar mu je športna sreča kasneje v polfinalu obrnila hrbet, tako daje ostal brez i'ovorike. (Foto: B. B.) Imeniten kilometrski čas Ikarja Odličen nastop na ka-jjjj-jgški dirki v Stožicah u^LJANA — Nedeljska konjeniški' la ?^rirCr-tcv v ljubljanskih Stožicah je bi-I3t "esljivo najkvalitetnejša doslej, kasači & |xKi k kar dvajset kilometrskih časov 0 Pri lem pa dosegla kilometrski čas |E; , , . Lar je seveda Ikarjev rekord in po- ni JT naP°vedi, da gre za izredno obe-! 1» e8a žrebca. Novo priložnost za potrdi- V iinJcf.a bosta imela že v nedeljo pred , Z rČlmi gledalci. Omenimo še. daje v "\ M,elJski prvi dirki za kasače s temeljem V o6 ln s'abšim Pilota II, s Frankom iz a/ dtjerneja dosegla tretje mesto. iit» ELAN — JESENICE 3:0 NOVO MESTO — V predzadnjem kolu zahodne skupine območne nogometne lige so igralci novomeškega Elana, ki se še zmeraj bore za naslov, doma ugnali vrsto Jesenic s 3:0 (2:0). Zadetke za No-vomeščane sta dosegla Gabrič v 34. in Kobe v 38. minuti, isti igralec pa je bil uspešen še 11 minut pred koncem tekme. Novomeščani gostujejo v zadnjem kolu, ki bo tudi odločilo prvaka, pri enajsterici Naklega. V predzadnjem kolu pa so igralci črnomaljske Bele krajine gostovali pri ekipi Save in izgubili z 0:1. Poročila govore, da je Črnomaljce, katerim je bil to šele drugi spomladanski poraz, oškodoval tudi sodnik. V zadnjem kolu igra Bela krajina doma s Postojno. M. GORENC Domala pet ur je trajala nedeljska prireditev, ki je bila posebna še po nečem: prvič v Jugoslaviji je celotno tekmovanje potekalo s po šestimi tekmovalci v dirki, kar je bilo za okoli osem tisočglavo množico še dodatna atrakcija. Da pa bo mera polna, jih je z drzno in pogumno vožnjo navdušil tudi domačin Zvonko Pavlic, ki se je vse do zadnjega nastopa enakovredno kosal s tujimi tekmovalci, z malo več sreče pa bi lahko celo posegel v boj za najvišjo lovoriko. Pavlic je namreč v nedeljo dosegel kar tri zmage: prvi je bil v tretji, osmi in sedemnajsti vožnji ter se kot drugouvrščeni uvrstil v polfinalno vožnjo. Brez težav seje v njej prebil med najboljše tri, kar mu je zagotavljalo tudi nastop v velikem finalu. Prvi favorit slednjega je bil Avstrijec Heinrich Schatzer; do polfinala je bil edini neporaženi tekmovalec, potem pa mu je športna sreča obrnila hrbet. Prepričljivo je namreč vodil tudi v prvi polfinalni dirki, nato pa v tretjem krogu padel in ostal brez uvrstitve. V finale so se tako poleg Pavlica uvrstili še Madžara Hajdu in Petrtkovicz. zahodni Ne‘mec VViesboeck, Zdenek Holub iz ČSSR in Italijan Ca-stagno. Obračun najboljše šesterice pa je prinesel presenetljiv razplet; Pavlic je kmalu po startu v zavoju naredil večjo napako, to pa sta izkoristila oba Madžara in prepričljivo zmagala. Prvi je bil Petriko- Osmi mirnopeški teki Letošnja prireditev bo 24. junija — Mednarodna udeležba — Na startu kar tisoč tekačev J IZPADLI ZARADI NERESNOSTI NOVO MESTO — V zadnjem ko-u tekmovanja v 1. A slovenski namiznoteniški ligi so Novomeščani gostovali v Hrastniku in Celju in obe tekmi izgubili. S TKI Kemičarjem z rezultatom 5:4, s celjskim Ingradom Pa s 6:3. Tako so Novomeščani izpad-1 lz te lige, v kateri so bili še v prejšnji sezoni prav pri vrhu. Če bi premagali •e eno od ekip, pri katerih so gostovali v zadnjem kolu, bi ostali v ligi, žal pa zaradi bolezni v soboto ni mogel igrati Ppliov najboljši igralec Kešeljevič. vendar je glavni razlog za izpad No-vomeščanov iz najboljše slovenske namiznoteniške lige neresnost in ne-zavzetost Dušana Kočevarja in Alana -Vlleziča skozi celo sezono. NOČNI TURNIR H DOLENJA VAS — Športno društvo >1 nj r.llzan iz Dolenje vasi pri Krškem orga-Zlra v soboto, 17. junija, ob 19. uri nočni S£)i rn!r v malem nogometu. Organizator bo tiu i;,rr drugi je bil Brkovič (VP ; D v 1'tretji Tahmajster (Sava), f? John,. /e. rečeno pa so bili v soboto n I k/Gl 1 It* GGI It* J5C/ I U.WV.WV. VJ11 I. 2. Tovorni avto KOMBI TAM 75 T5 FURGON dostavni, letnik 1983, v voznem stanju registriran. Začetna cena 30.000.000,— din Kupec plača na izlicitirano ceno davek. Licitacija bo v prostorih SOP Krško TOZD IKON Kostanjevica na Krki v ponedeljek, 19.6.1989 ob 14. uri. Ogled bo možen 1 uro pred licitacijo. 345 24 JUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti JUGOBANKE-TB LJUBLJANA objavlja v eksp. Novo mesto dela oz. naloge: - OPRAVLJANJE LIKVIDATORSKIH POSLOV za določen čas Pogoji: — V. stop. strokovne izobrazbe ekonomske, naravoslovno-matematične ali družboslovno-jezikovne smeri, — 6 mesecev do dve leti delovnih izkušenj pri enakih ali P°" dobnih delih, — delo v dveh izmenah, — dvomesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema direkcija kadrovskih zadev JUGOBANKE-TB LJUBLJANA, Titova 32, 61000 Ljubljana, 8 dni po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. 3i6/24 a KRKA, tovarna zdravil, Novo mesto KR l\A TOZD ZDRAVILIŠČA OBJAVLJA, DA PO SKLEPU DS ODDAJA V NAJEM: 1. lokal za trgovino v Gami hotelu na Otočcu, 2. del prostorov Kegljišča v Novem mestu za namestitev biljarda, 3. bife Struga, 4. gostinski lokal pri hotelu v Šmarjeških Toplicah Isnack-barj, 5. trgovino Prinovec v Šmarjeških Toplicah, 6. kozmetični salon ob hotelu v Šmarjeških Toplicah, 7. delikateso pod hotelom Kandija v Novem mestu, 8. izvajanje zabavno-glasbnnega programa v diskoteki na Otočcu. Lokali pod štev. 3 do 7 so opremljeni in bodo oddani v najem skupai z opremo brez drobnega inventarja. Od interesentov pričakujemo, da izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje posamezne dejavnosti, da ohranijo dosedanjo namembnost prostorov, da izboljšajo ponudbo in da bo poslovno sodelovanje trajalo vsaj pet let. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki z najvišjo ponm deno najemnino. Ob enakih pogojih bodo imeli prednost že zaposleni delavci v teh delovnih enotah. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodstvu TOZD Zdravilišča (tel. 22-436, 22-330) vsak dan od 7. do 10. ure, razen sobote in nedelje. Vaše vloge z ustreznimi dokazili in programom pričakujemo v roku 8 dni od objave na naslov: KRKA. TOZD Zdravilišča, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom »Najem lokala«. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh od poteka roka za objavo. Novo mesto, 12. 6. 1989. CtfoHjanc^ Komisija za delovna razmerja TOZD Avtobusni promet Novo mesto objavlja prosta dela in naloge avtoklepar Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ~ IV. stopnja izobrazbe smer avtoklepar in najmanj 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Prijave pošljite na naslov: DO GORJANCI Vavta vas, p. otraža v roku 8 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Osnovna šola Baza 20 iz Dolenjskih Toplic razpisuje na podlagi sklepa sveta šole dela in naloge Pomočnika ravnatelja z delno učno obveznostjo Mandat traja 4 leta. Nastop dela 20. 8.1989. Pogoji: Kandidati za razpisana opravila in naloge morajo izpolnjevati splošne in z zakonom o osnovni šoli določene pogoje ter imeti: — 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojno-izobraževal-nega dela organizacijske in strokovne sposobnosti. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. u izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. V skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82) razpisuje komisija za priznanja skupščine občine Novo mesto zbiranje predlogov za: 1. imenovanje za častnega občana občine Novo mesto, 2. podelitev plakete mesta Novo mesto. Za častnega občana občine Novo mesto je lahko imenovan tisti, ki doseže pomembnejše uspehe na gospodarskem, političnem, kuturnem ali športnem področju, in tisti, ki pomembno prispeva k razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov v našem družbenem sistemu. Plaketa mesta Novo mesto se podeljuje zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in državnim organom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo in ki s tem pripomorejo k boljšemu družbenoekonomskemu, družbenopolitičnemu in splošnemu družbenemu položaju ter razvoju samoupravnih družbenih odnosov v občini. Skrajni rok za dostavo utemeljenih in obrazloženih predlogov je 31. avgust 1989. Dokončni predlog priznanj bo pripravila komisija za priznanja in ga predložila v odločitev zborov občinske skupščine v septembru 1989, priznanja pa bodo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine v oktobru 1989. Novo mesto, junij 1989 PREDSEDNIK KOMISIJE: JOŽE KUKEC, l.r. Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, Vlharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale ^premičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se Premikajo. ip zavarovalna skupnost triglav KER ZIVLIEN/E POTREBUIE VARNOST V skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82) izvršni svet skupščine občine Novo mesto razpisuje TRDINOVO NAGRADO IN NAGRADO OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1989 1. Trdinova nagrada se podeljuje delovnim ljudjem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju. 2. Nagrada občine Novo mesto se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem, političnem in športnem področju. 3. Predloge za podelitev nagrad lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva. 4. Predloge za nagrade je potrebno z obrazložitvijo predložiti izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto najkasneje do 30. septembra 1989. 5. Nagrade bodo podeljene ob prazniku občine na slavnostni seji zborov skupščine občine Novo mesto v oktobru 1989. Novo mesto, junij 1989 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO: ADOLF ZUPAN, l.r. ////// VoVm NOVOTEKS tekstilna tovarna n.sol.o. NOVO MESTO vabi vse, ki se odločate za poklic, da postanete naš šti- 5 pendist in naš bodoči strokovnjak. S štipendijo, ki je večja, če se odločiš za deficitaren poklic (to je večina poklicev v tekstilni stroki), boš razbremenjen finančnih skrbi. Ker smo delovna organizacija z velikim številom raznovrstnih programov — prav gotovo ti je znan naš TEENS pogram — boš imel veliko možnosti, da boš lahko uveljavil svoje znanje in sposobnosti že med šolanjem, še bolj pa kasneje na delu. Že za časa šolanja bomo poskrbeli za materialno in strokovno pomoč, ki jo boš potreboval. Po končanem izobraževanju pa ti bomo nudili zanimivo delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja in ostale ugodnosti, ki jih nudimo našim zaposlenim. Če te zanima naša ponudba, preberi pozorno seznam razpisanih štipendij in v primeru, da si se odločil za enega izmed razpisanih poklicev, te z veseljem pričakujemo v eni naših tovarn v Novem mestu ali na Vinici. DO NOVOTEKS Novo mesto — strojni ključavničar x — elektrikar-energetik — elektrotehnik-elektronik — strojni tehnik — tekstilno-mehanski tehnik (tkalski) x — tekstilno-mehanski tehnik (predilski) x — tekstilno-kemijski tehnik — naravoslovno-matematični tehnik — inž. tekstilne tehnologije x — inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije — inž. strojništva — ekonomist (finančna smer) — dipl. inž. tekstilne tehnologije x — dipl. inž. oblikovanja tekst, in oblačil — dipl. inž. strojništva x — dipl. inž. elektrotehnike x — dipl. inž. računalništva x — dipl. ekonomist (finančna smer) « _ TOZD KONFEKCIJA II Vinica — tekstilni konfekcionar II — tekstilno-konfekcijski tehnik — elektrotehnik-elektronik — inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije — dipl. inž. tekstilno-konfekcijske tehnol. stop- štev. nja IV IV V V V V v v VI VI VI VI VII VII VII VII VII VII IV V v VI VII 3 llJ 1 1 1 Prijave za razpis kadrovskih štipendij (obrazec DZS SPN-1 —»Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic«) dostavite na naslov: NOVOTEKS, Kadrovski oddelek, Foersterjeva 10,68000 Novo mesto, najpozneje do 15. septembra 1989. Učenci, ki se bodo vpisali v programe deficitarnih poklicev (tekstilno-mehanski tehnik), bodo poleg redne štipendije dobili dodatek za deficitarno in kritje stroškov v višini 50% cene v dijaškem domu. Vse informacije lahko dobite po telefonu 068-23-030 v referatu za izobraževanje. (x — oznaka za deficitarne poklice, dodatek 200 točk.) OSMRTNICA Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu zapustil dragi brat JOŽE KALIN Žalujoči: sestra Lojzka, Rezka in brat Martin z družinami Loče, Ljubljana, 25. 5. 1989 V TFM TFDNII7ANIMA TEDENSKI koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji V ICITI ItUIIU VHO LHHIIVIH PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 15. junija — Vid Petek, 16. junija Jošt Sobota. 17. junija Adolf Nedelja, 18. junija Marko Ponedeljek, 19. junija Julija Torek. 20. junija Dan civ. /ašč. Sreda, 21. junija - Alojz LUNINE MENE 19. junija ob 7.57 ščip kino BREŽICE: 16. in 17. 6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Angeli iz po-boljševalnice. 18. (ob 18. in 20. uri) in 19.6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Programirana za ubijanje. 20. in 21.6. (ob 20. uri) Ameriški film Osumljeni. ČRNOMELJ: 15. (ob 20. uri) in 18. 6. (ob 18. uri) ameriško znanstveno-lant. film Predator. 16. 6. (ob 20. uri) hongkonški akcijski film Legenda o zlatem biseru. 16. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Najboljša učiteljica. 18. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija Nerodni bolničarji. 20.6. (ob 20. uri) ameriški erotični film Dekliški internat. MIRNA PEČ: 16. 6. nemška erotična komedija Resnične zgodbe 8. NOVO MESTO DOM JLA: Od 16. do 18.6. (ob 18. in 20. uri) komedija Nemoralne priče. Od 19. do 21.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Zarota v San Franciscu. TREBNJE: 17. (ob 20.) in 18.6. (oh 18.30) ameriška komedija Prevara na lotu. NOVO MESTO DOM KULTURE: 15. 6. (ob 17. uri) Pomladni ples. 15.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Mladi volkodlak 'II. del. Od 16. do 18. 6. (ob 18. uri) ameriški z.nanstveno-lant. film Solarni m .jaki. Od 16. do 18. 6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Igra v podzemlju. Od i6 do 18. 6. lob 22. uri) ameriški erotični film Poper i/ Miamia službo dobi HONORARNO zaposlimo žensko, lahko je mlajša upokojenka, za pakiranje lesenega izdelka. Pokličite na tel. 28-135. (2396-SD-24) SAMOSTOJNO NATAKARICO zaposlimo v prijetnem lokalu. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. (061) 881-368. (2379-SD-24) ZAPOSLIM mlajšega, neobveznega fanta za razna dela v Ljubljani. Nudim umovanje in hrano, ostalo po dogovoru, lavite se na tel. po 17. uri (061) 226-864. P24-30MO) KV ali priučeno kuharico in čistilko iposlimo. Nudimo tudi honorarno delo v uhinji. Možnost stanovanja, OD po do-ivoru. Gostilna PAVLIN, Mačkovec 31, ovo mesto, tel. (068) 22-308. (P24-I MO) HONORARNO DELO za vse, ki mate proste vikende in popoldneve. Avto »bvezen, plačilo tedensko (200 SM). Zborno mesto gostišče Pavlin v ponedeljek ob 17. uri. (2449-SD-24) IŠČEMO uspešnega potnika za Dolenjsko. 80.000 din od prodanega komada. Tel. (064) 39-058. (P24-54MO) stanovanja ENOSOBNO komfortno stanovanje v centru Maribora menjam za enosobno ali dvosobno v Brežicah brez doplačila. Tel. (062) 20-716. (P24-26MO) ENOINPOLSOBNO družbeno stanovanje (pritlično) na Šegovi zamenjam za večje. Tel. 24-070. (2416-ST-24) SOBO oddam dvema študentkama. Tel. 20-485. (2420-ST-24) motorna vozila 126 P, letnik 1980, in 4 gume 13x145 z obroči prodam. Klobučar, Vel. Orehek 21, Stopiče. (2390-MV-24) ZASTAVO 101 super, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije na tel. 23-075. (2389-MV-24) LADO 1300 karavan, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 56-170. (2380-MV-24) ZASTAVO 750, september 1985, od-'ično ohranjeno, prodam. Tel. (0608) 88-51. (2382-MV-24) Z 101, letnik 1978. obnovljeno, registrirano do 1990, prodam ali menjam, lahko tudi za karambolirano vozilo in spoj-erje za golfa, kompresor, avtomatik in termoakumulacijsko peč 3 KW, vse zelo ugodno. Šiler, Golobinjek 1 a, Mirna Peč. (2385-MV-24) Z 750, letnik 1977, registrirano do februarja 1990, ugodno prodam. Alojz Klobučar, Uršna sela 117, tel. 65-736. (P23-15MO) Z 101 mediteran, letnik 1986, prodam. Tel. 51-592. (P23-27MO) LADO karavan 1200, letnik 1985, prodam. Tel. 85-950. (2403-MV-24) FIAT 126 P, prva registracija I. 6. 1986, prodam. Tel. 25-126. (P24-13 MO) FIAT 126P,letnik 1979, registriran do oktobra 1989, prodam. Tel. 25-885, (P24-16MO) LADO 1200, staro 18 mesecev, prodam. Edo Pirc, Hudo brezje 24, Studenec, tel. (0608) 89-265. (2401-MV-24) 126 P »E«, registriran do januarja 1990. prevoženih 25000 km. prodam. Edo Ljubi, Ždinja vas 7, Otočec. (2413-MV-24) 126 PGL, letnik 1987, registriran do maja. in starejši televizor prodam. Potočar, Dol. Kamence 34, Novo mesto. Tel. 28-312. (2402-MV-24) KOMBI IMV 1600, starejši letnik, vozen, ugodno prodam. Tel. (068) 22-893. (2400-MV-24) Z 750, letnik 1978, prodam. Gorenc, Gradišče 10, Dol. Toplice. (P24-3IMO) PEUGEOT 104, letnik 1979, prodam. Jožef, Šmarj. Toplice L (2415-MV-24) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, november, prodam. Tel. 23-430 LADO Samaro, letnik 1987. prevoženih 21000 km, prodam. Tel. 22-588. (2432-MV-24) 126 P, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. Tel. 26-331. po 15. uri. (P24-3IMO) JUGO 45, star tri leta in pol. odlično ohranjen, prodam. Ludvik Povhe. Heroja Slavka 34. Trebnje, tel. 44-249. (P24-33MO) R 4 GTL, november 1987. prodam. Brane Požun, Podbočje 41. tel. 42-560. (P24-25MO) AUDI 80 L, letnik 1974, garažiran, 80.000 kjn, odlično^ ohranjen, prodam. Strmec, Čardak 5, Črnomelj, tel. (068) 51-173, zvečer. (P24-28MO) TOMOS avtomatik prodam za 300 M. Tel. 24-140. (2435-MV-24) JUGO 45, dobro ohranjen, letnik 1985, ugodno prodam. Andrej Škulj, K Roku 103. Novo mesto. tel. 27-693. (P24-39MO) Z 101, letnik marec 1986, prodam. Jože Rebselj, Dol. Prekopa 11, Kostanjevica. (P24-40MO) TOMOS APN 6, letnik 1987, prodam. Alojz Kebel, Bogneča vas 12, Trebelno, tel. 49-176. (2409-MV-24) APN 6, star eno leto, prodam. Tel. (0608) 82-654, po 15. uri. (P24-42MO) K ATRCO, december 1985, bež barve, 24.000 km, prodam. Katic, Lapajnetova 6, Krško, tel. (0608) 33-421. (P24-43MO) JUGO 55, letnik 1989. in GOLF die-sel. letnik 1988, prodam. Tel. 44-854, dopoldne 44-300 int. 17. (2428-MV-24) Z 750, 1985. prodam. Tel. 57-739. (243I-MV-24) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. Gotlib, Ulica Slavka Gruma 40. Novo mesto, telefon 28-769. (2424-MV-24) Z 128, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Anton Horžen, Zasap 5 a. Cerklje ob Krki. (P24-I2MO) FIAT UNO 45'S, november 1986. garažiran, prodam. Tel. 23-288. (2427-MV-24) DŽIP, registriran, in opel kadet 1.3 rdeče barve prodani. Tel. (063) 821-308. (P24-8MO) LADO 1200 karavan, letnik 1984. prodam ali menjam za starejše \ ožilo. Tel. (0608) 88-478 ali na naslov: Jože Baš-kovč, Kladje 20, Blanca. (P24-IIMO) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 4.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 60.000 din, na prvi ali zadnji strani 120.000 din; za razpise, licitacije ipd. 70.000 din. Mali oglasi do deset besed 50.000 din, vsaka nadaljnja beseda 5.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO 101 GTL, letnik oktober 1984, 43000 km, prodam. Tel. 56-073, popoldne. (2399-MV-24) ZASTAVO 101,40.000 km, prodam. Štajner, Rožančeva 6, Krško, tel. 31-070. (P24-I9MO) GOLF S paket, letnik 1984, prodam. Tel. (061) 869-761. (P24-20MOJ JUGO 45 E, letnik 1986, poceni prodam. Miran Kričeč, Ždinja vas 3/b (pri gostilni Pugelj). (2394-MV-24) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Jože Umek, Uršna sela 30. (2423-MV-24) GOLF, letnik 1987, in OPEL KADET. pica registracija 1978. leta, prodam. Prečna 49. Novo. mesto. (2418-MV-24) LADO 1200, letnik 1987. in JAWO 350. letnik 1987, zelo ugodno prodam. Tel. 45-372. (P24-3MO) ZASTAVO 101 GTL 55, oktober 1987, tomos avtomatik, skoraj nov, in dirkalno kolo benotto zelo ugodno prodam. Zaletelj, Slavka Gruma 5, Novo mesto. tel. (068) 27-330. (ček-MV-24) GOLF D S paket, december 1984. prodam. Tel. (068) 26-378. (2442-MV-24) JUGO 45, letnik 1985, prodam. Ivan Tomažin, Petelinjek 35. (2445-MV-24) ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirana do novembra 1989, prodam. Jože Zagorc, Ždinja vas 33, Otočec. (2446-MV-24) R 4 GTL, letnik 1982, obnovljen, 54.000 km, prodam. Tel. do 14. ure 24-736, Kocjančič. (2448-MV-24) GOLF JX, letnik 1987, nujno prodam. Tel. 26-248. (ček-MV-24) ZASTAVO 750, letnik 1984. prikolico za prevoz živine in elektromotor 7 K\\ prodam. Tel. 27-842. (2447-MN -24) ŠKOLJKO za JUGO 45 AX. letnik 1988, prodam. Tel. 23-398, popoldne. (ček-MV-24) Prodam FIAT RITMO b5 CL11980' m ZASTAVO 750 LE (1981). Tel. t0o8) s (_g5g CITROEN GS. letnik 1979. registriran do novembra, prodam. Ciril Duje-man. Lobeiova 19. Novo mesto. il’24-67MO) GOLF JGL D. letnik 1988. piodam Tel. 27-341. (P24-08 MOt Z 101, letnik 1981). dohio ohiaujeita. usodno prodam, lel. (0oU8) 79--I74 (P24-09MO) Z 101 GTL 55, letnik 1974 registrirana do junija 1990. prodam, l et. 44-874. (P24-7IMO) Z 101 GTL 55, letnik 1985. registrirana do 11.5.1990. prodam. Marjan Jerlali. Martinja vas II. \ elika Loka. (P24-7 3 MO) Z 11)1 Gl L, letnik 1983. prodani lel (>2-453. (P24-74MO) IdA 1 125 P, letnik 1980. R 4. letnik 1978. m peugeot 204. letnik 1973. ugodno piodam. lel. 21-013. (P24-75MO) JUGO 45 E, letnik 1987, registriran do 1990 prodam. Tel. 25-593. (P24-85-MO) 101, letnik 1984, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Avgust Bradač, Dolenjske Toplice, tel. 65-506. (ček-MV-24) MOTORNO KOLO APN 6 S, letnik 1988, prodam. Silvo Rapuš, Gorenja vas 31, Šmarješke Toplice. (2437-MV-24) FIAT 126 P, letnik 1977, in 80-basno klavirsko harmoniko prodam. Tel. 49-280. (2436-MV-24) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 25-105. (P24-47 MO) OSEBNI AVTO FORD SIERRA, december 1985, prodam. Tel. (0608) 68-494. (P24-48 MO) Z 750, letnik 1979, potreben obnove, in glasbeni stolp, nov, ugodno prodam. Tel. 44-313. (P24-49 MO) GOLF DIESEL, nov, prodam. Tel. (0608) 32-032. (P24-50 MO) LADO KARAVAN 1300, letnik 1986, izredno ohranjen, prodam. Tel. 21-916. JUGO 45 L, letnik 1986, registriran do 22.6. 1990, prodam. Tel. (0608) 61-360. (P24-52 MO) Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. Raka 84 (Vinji Vrh). (P24-54 MO) TOMOS 14 M, letnik 1987, in Z 750, letnik 1974, v voznem stanju, prodam. Tel. 47-284. (P24-56 MO) Z 128, november 1986, prodam. Tel. (0608) 34-688. (P24-57 MO) PEUGEOT 305, star 22 mesecev, dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 611-170. (P24-59 MO) LADO NIVO, letnik 1985, poceni prodam. Tel. 85-901. (P24-84 MO) 126 P, letnik 1987, in JUGO koral 55. letnik 1989, prodam. Tel. 85-158. (P24 61 MO) FORD ESKORT, letnik 1973, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (0608), 89-293. (P24-65 MO) Z 101, letnik 1982, prodam. Nada Rečic. Nad mlini 22, Novo mesto. tel. 26-940. (2440-MV-24) Z 750 L, letnik 1975. obnovljena, registrirana, in Z 101, letnik 1979, prodam. Gornje Kamence I. Novo mesto. (P24-66 MO) JUGO 55 koral, star dva meseca negovan, JETTO. staro dve leti, bele barve. TOMOS APN, nov. 10'Z ceneje ter mešalec betona, nov, zelo ugodno prodam. Tel. 85-985. (P24-77 MO) APN 6 S, v garanciji, prodam 40'/ ceneje. Tel. 21-912. (P24-76 MO) R 4 GTL J, letnik 1984. prodam. Jolanda Švent, Slavka Gruma 60, Novo mesto. (2450-MV-24) 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 76-332. (2451-MV-24) BT 50, registriran do marca 1990, prodam. Tel. (068) 26-150. (P24-78 MO) JUGO 55, november 1988, prodam. Janez Stušek, Tržišče, tel. (0608) 88-878 po 16. uri. (2452-MV-24) LADO 1500 SL prodam. Tel. 42-534. (P24-80 MO) ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Fink, Vandotova 13, Novo mesto, tel. 25-008, popoldne. (2454-MV-24) ŠKODO 120 L, letnik 1979, in Z 101. letnik 1983, prodam. Lekše. Hudenje. Škocjan. (2455-MV-24) RENAULT 9GT diesel, letnik 1987 prodam. Tel. 24-790. prodam ČOLN Maestrat.9 SD in prikolico tuje izdelave prodam. Tel. 28-298. (ček-PR-24) BALKONSKA VRATA in okno (zastekljeno in z roletami) ter betonsko strešno opeko, vse rabljeno, prodam. Tel. 85-981. (2412-PR-24) EKSPRES APARAT za kavo Borac (2 ročki) prodam. Cveto Šali, tel. 25-901. (2417-PR-24) PRODAM biotta sokove. Zdravljenje raka — Breusova metoda. Obširnejše informacije na tel. (0608) 79-466. (P24-34MO) TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. (068) 86-268. (P24-35MO) DVA BILJARDA, stara 5 mesecev, prodam. Tel. (068) 26-185. (P24-36MO) DVE PEČI na trda goriva za kopalnico (ena kombinirana), prodam. Tel. (0608) 62-690. (P24-37MO) KRAVO FRIZIKO, staro 7 let, brejo 5 mesecev (5 tele), prodam. Ogled možen po 15. uri, v nedeljo ves dan. Marta Damjanovič, Drage 8, Suhor pri Metliki. (P24-27MO) ZA MANJŠO ali popoldansko obrt prodam vibracijsko mizo z modeli za umetni kamen in za druge izdelke. Pokličite po 17. uri na tel. (061) 226-864! (P24-30MO) OPREMO KOPALNICE (kad, bide, umivalnik), rabljeno, prodam. Prodam tudi rabljena oblačila in obutev. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (ček-PR-24) KRAVO, brejo 9 mesecev (četrtič breja), prodam. Tel. 85-125. (2404-PR-24) SEDEŽNO GARNITURO Kofce. vratna krila in polkna, vse malo rabljeno, prodam. Tel. 86-103. (2407-PR-24) GLISER, dobro ohranjen, z motorjem Merkur 70 KM, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 22-308. (P24-41MO) BRAKO PRIKOLICO, suri D 2. in razna jedra prodam. Tel. dopoldne (0b08) 31- 017. (P24-5MO) BARVNI TV Iskra, nov, videorekorder (jloster in kompletno opremo za kampiranje za 4 osebe prodam ali zamenjam za gradbeni material. Alojz Jakše. Sevno 14 pod Trško goro. Otočec. (P24-6MO) AVTOGUME 165 x 13, malo rabljene. prodam. Tel. 49-647. (2387-PR-24) DNEVNO SOBO in otroško posteljo prodam. Tomaž Bukovec. Mokronog 186. (2386-PR-24) MARLESOVO kuhinjsko mizo. klop in stole v rjavo-beli kombinaciji prodani. Tel. 22-842. (2397-PR-24) KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. Anton Cesar, Šentjurje 8, Mirna Peč, tel. •>S-334 UMJO-PR-^dl " GUMIJAST ČOLN in motor tomos 4 prodam. Tel. 85-163. (P24-46MO) PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo, hladilnik z zmrzovalnikom in 300 kom BH 8. Tel. 42-804. (P24-53MO) AVSTRIJSKI kombiniran voziček HAUCK prodam. Tel. (068) 21-237. (P24-55MO) PRIKOLICO za avto ter dele za Z 750 prodam. Tel. 52-522. (P24-56MO) UGODNO PRODAM avto hišico adira 400 Q kamp s predprostorom in opremljeno. Je kol nova. Prodam tudi čoln pasaro 5 m, tip lasta, dodatno opremljen, prikolica za prevoz, motorja (zunanja. z dolgo osjo) jamaha 8 in tomos 4. Za oboje možen takojšnji ogled. Informacije na telefon (0608) 31-855 dopoldne, 32- 536 popoldne. (P24-58MO) MOTORNO ŠKROPILNICO stihi, odlično ohranjeno, prodam po polovični ceni. Tel. (068) 40-158. (P24-60MO) BALKONSKA VRATA, notranja, okno in ograjo za stopnice po polovični ceni prodam. Tel. 25-195. (2439-PR-24) DIATONIČNO HARMONIKO C, F\ B in klavirko melodija, 60-basno, prodam. Tine Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto. (2444-PR-24) PRODAM 12 AŽ panjev in točilo 4 lamo. Tel. 41-115. (2443-PR-24) PRODAM plug IMT 12 col, visoki klirens, motorno žago slihl 0,51 AV, motorno kolo 14 M. Tel. (608) 81-966. (P24-82MO) SANSKO KOZO z. mladičem prodam. Tel. (0608) 81-966. (P24-82MO) STREŠNO OPEKO 1000 kom. rabljeno, prodam. Tel. (061) 781-073. (P24-79MO) PRODAM 50 m- keramičnih ploščic jugokeramika — marmor 10(15 x25cm) po ceni 100.000 din za m- in vrata z nad-svetlobo širine 80 cm, podboj širine 10 cm - lužen hrast. Tel. 21-239. (P24-63MO) Okroglo mizo in šest stolov prodam. Tel. 27-602 (ček-PR-24) kupim GRADBENO PARCELO \ Novem mestu ali bližnji okolici kupim. Tel. dopoldne 21-826 int. 400. po 14. uri pa 24-638. (P24-21MO) ZIDANICO z ncigifc.zemlfe (11 arov) na lepi sončni legi v-rFtgdtnub prodam. Cena po dogovoru. Telefon (0608) 79-292, popoldne. Grahek. ČKO 16. Senovo. (P24-8 IMO) PARCELO (25 arov) z leseno brunarico na Čatežu pri Trebnjem prodam. Tel 24-303. (2457-PO-24) kmetijski stroji MULČAR — nemški, ugodno prodam. Tel. (064) 70-009. (P24-15MO) ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133 prodam. Tel. (068) 44-858. (P24-4MO) KOSILNICO Bertolini s sedežem (enaka kot BCS). dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. (064) 42-751. (P24-7MO) VRTNO rotacijsko kosilnico ALKO 3.? KM, novo, ugodno prodam. Tel. (068)28-714. (P24-10MO) TRAKTOR Fend (25 KM) s koso in kabino prodam. Martin Tomše, Čerina 26, 68250 Brežice. (P24-14MO) KOSILNICO Rexkombi Gorenje Muta prodam. Tel. (0608) 82-891, zvečer. (P24-18MO) TRAKTOR IMT 533 prodam. Dušan Špehar, Vinica 11, Vinica, tel. (068) 55-301. (P24-22MO) TRAKTOR TV 731 prodam. Križman, Potov Vrh 42, tel. 26-495. (2391-KS-24) ŽITNI KOMBAJN znamke Fahr (delovna širina 2 m) in Fahr (delovna širina 3 m) prodam. Janez Konec, Dol. Dole 7, tel. 76-234. (2392-KS-24) ZETOR 4911, letnik 1979, 2500 de-lovnihur, prodam. Gorišek, Gorenje V rh-polje, Šentjernej. (2381-KS-24) TROSILEC hlevskega gnoja Tajfun prodam. Jaklič, Telčice 4, Škocjan. (2395-KS-24) TRAKTOR URSUS KS 60 prodam. Alojz Marolt, Drnovo 68, Leskovec pri Krškem, tel. (0608) 34-947. (2383-KS24) MOTOKULTIVATOR Simpliciti 8 HP prodam. Cena: vrednost 600 Dem. tel. (0608) 79-466. (2406-KS-24) ŽITNI MLIN, premer kamna 60 cm, prodam. Tel. (0608)88-341. (P24-38MO) .m K0N 'C44r c°dnini .SPRI PRODAM TV 523, plug. kultivau’ *niian vse staro eno leto, kombajn Fahr-Drf 3, teč M 66 in lado 1300 S, letnik 1987. TeUfovo m 549. (ček-KS-24) , I jjL tfobdelm “senri s . peditvi KRISTINA JELENIČ, Gor. 1 ok'«li3l-6 33, Metlika, opozarjam vse morebii*} kupce, da LEOPOLD JELENIČ ni l*f nik premičnin in nepremičnin, zato je « nakup protizakonit. (2429-PK-24) preklici zahvala l lorebM lo je v*l £j Najlepše se zahvaljujem Univ erzitet-nemu kliničnemu centru — ginekolog kliniki Ljubljana, njihovemu intenzivne mu oddelku, predvsem pa dr. gin. Ljub0' miru Rončeviču za pravilno zdravljenje1* uspešno ozdravitev. — Pacientka MaO* na Udovič-Petrinčič. (7434-ZA-24) ženitne ponudbe SI OSAMLJENA, čustvena, resna * prijetna deklica ali mamica s hrepenenje*1 in smislom za življenje v dvoje? Otrok* ovira. Čaka te prijeten fant 39/172/7-Ponudbe pod šifro: »RESNA' (P24-1MO) ISKREN FANT, star 45 let, želi Sp* nati pošteno kmečko dekle, staro od 40* 45 let, ali vdovo iz okolice Ljubljane* Kranja. Ponudbe pod šifro: »SREČN' BOVA OBA«. (P24-24MO) obvestila KOMBANJ KLAS in tovornjak TAM, zelo primerna, prodani ali menjam za osebni avto. Anton Penca, Ržišče, Kostanjevica. (2425-KS-24) HRIBOVSKO KOSILNICO mini-padano prodam. Tone Klobučar. Uršna sela 63va. (2433-KS-24) BOČNO KOSO za traktor štore prodam. Tel. (068) 40-146. (P24-59MO) TRAKTOR zetor 47-12 s koso prodam. Mariin Nemanič, Rosalnice 26, Metlika. (P24-64MO) TRAKTOR lombardini 18 KS s priključki prodam. Alojz Hiti, Leskovec 11 pri Krškem, tel. (0608) 33-601. (P24-70MO) KOSILNICO BCS 127, malo rabljeno, prodam. Žiberl, Blanca tel. 88-307. (2453-KS-24) TRAKTOR ursus, dobro ohranjen, prodam. Milan Zupančič, Stranje 5 pri Velikem Gabru. (P24-72MO) IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Viktor Pajek Ptujska cesta 89, Maribor telefon 062-305-150 ali 413-606 nonstop Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnih aparatu' | Če seje pri vašem zamrzovalniku po' javilo rosenje, če pozimi odzunaj ledeni, poleti pri čepu toči, mu bomo* obnovo izolacije povrnili izolacijske sposobnosti. Tudi, če se pri vašem aparatu živ; Ijenjska doba že izteka, ga bona’ usposobili, da bo deloval kakor no'-Prihranite 50'/ elektrike! Za storjeno delo dobite garancijo- CENIK GORENJE LTH 345 I 3001 2201 4101 3101 2101 501 850.000 850.000 790.000 790.000 690.000 620.000 550.000 345 1 z dodatno steno 950.000 220 1 z dodatno steno 880.000 Z A II V A L A V 69. letu starcrsli je dotrpcla naša drago sestra in teta JOŽI ŠMID v rojena Cešnovar Muzejska 3, Novo mesto M,iena hvala vsem sorodnikom, sosedom,'prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravnikom Onkološkega oddelka in dr. Vodniku, dr. Trpbišu in sestri Sandi. Zahvaljujemo se (udi Obrtni zadrugi in ZZB /a podarjeni venec in za zapete žar io-tinke tei za govor lov. Stefanu Seničarju. Hvala vsem, ki ste nam n mo ah pisno izrazili sožalje. Žalujoči: sestri Miei in F,la ter nečakinje, nečaki in ostalo sorodstvo DRUŽINSKO HIŠO s telefonom in velikim vrtom, takoj vseljivo, prodam. Informacije na tel. (0608) 32-300 ali 33-564 popoldne. (P24-9MO) TRAVNIK 372 m* v Stopičah prodam. Tel. (062) 845-362. (2374-PO-24) PARCELO v Trški gori (16 arov) prodam. Inforamcije: zvečer tel. 24-938. (2414-PO-24) TRAVNIK (4775 mm2) in gozd (946 m2) v Gotni vasi prodam. Informacije na tel. (062) 845-362. (2374-PO-24) HIŠO v gradnji v Črnomlju prodam. Tel. (061) 267-820 ali (061) 331-302. (2375-PO-24) V KOSTANJEVICI na Krki prodam veliko nedokončano hišo. Tel. (071) 628-508. (P24-23MO) STARO KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem na parceli velikosti 27 arov prodam. Tel. 1068) 52-529. (2421-PO-24) POD LISCO v Polani prodam urejeno parcelo 1068 m2. Kličite na tel. (063)856-808, po 19. uri. (P24-62MO) In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih. kakor oni živeli so z menoj r minulih lelih. saj veš, čeprav izniči čas vse, kar nas na zemljo veže, do sre globin in do ljubezni njena moč ne seže. (Ada Škerl) V S P O M I N Danes mineva žalostno leto, odkar seje od nas poslovil LUDVIK SELAN kleparski mojster iz Kostanjevice 1,11 Krki Vsem, ki se ga spominjate, posebno prijatelju Jožetu Horjaku, iskrena hvala' Žena Margita DOLENJSKI UST ■fONCENTRATOR KISIKA DEVO-iih’4 vzamem v najem (za primerno od-™mn°) ali kupim. Tel.: (068) 22-361. .^PREJEMAM naročila za pse Do-" it i 1?e’ čistokrvne, brez rodovnika, stadij:; tedne- Silvo Pečaver, Birčna vas 48, J OVo mesto. (SR-MO-89) —0lJ^OMCI! V Posavju prodam strojno-■vsp • a'no ključavničarsko delavnico z S!r°j'’ tr8om in objekti, z možno ,ll»7:T.tv'J° stanovanja. Tel. (0608) 31-513 J? 3,-637. (P19-22MO) M •«, d obvestila SEVISIRANJE ELEKTRONSKIH NAPRAV: — TV in radio — hi-fi — video — bioelektronika. Zilje 46, Vinica. (P24-17MO) PRODAM težke bele piščance (zadnje v sezoni), brojlerje, 1 kg in več za zakol ali pa nadaljnjo rejo. V prodaji bodo od 25. do 30. junija. Naročila sprejemamo v Smarjeti 15, Šmarješke Toplice, pri Mariji Klajnščak. (2438-Ob-24) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, ijave, iz kooperacijske reje, navajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PRO-SENIK, Bratov Gerjevič 32, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P15-26MO) Slovenija Moja dežela. Lovska družina Gradac opozarja vse lastnike psov na območju LD Gradac, da morajo biti psi privezani ter se ne smejo nenadzorovano gibati po lovišču zaradi povečane stekline in mlade srnjadi. Zoper kršitelje bo LD Gradac ukrepal v okviru svojih pooblastil in po veljavni zakonodaji. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 57. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, brat in stari oče STANISLAV ZUPANČIČ z Vrhpeči 23 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter pokojnika pospremili na zadnjo pot, še posebej spsedom za vso pomoč. Naša zahvala tudi delovnim kolektivom TOB Tovarna obutev Novo mesto, Novoteksu-konfekcija I, Iskri Cikava ter S- župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ir- ZAHVALA V 77. letu starosti nas je 4. junija zapustila naša draga sestra, teta in svakinja OLGA MOLE rojena Ban Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, poklonili pokojni vence in cvetje, jo pospremili na zadnji poti na pokopališče v Smarjeti, prisrčna hvala. Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč med boleznijo, vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom in znancem, • govornicama Rdečega križa in poslovodkinji trgovine Mercator Smar-jeta ter pevcem in g. župniku za lepo opravljeni obred in ganljive besede. Vsi njeni Novo mesto, 6. junija 1989 V S P O M I N Te dni mineva pel let, odkar nas je nenadno in mnogo prerano v cvetju mladosti zapustil naš LADI FERKOU iz Zavinka Vsi te pogrešamo, ljubi Ladi. Vsem domačim, prijateljem in znancem, ki ga hranile v lepem spominu, HVALA! Tvoja mamica in vsi ost;»'i Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Dan pred svojim 89. rojstnim dnem nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANA KEKIČ roj. Cekuta, iz Gor. Prekope 9, Kostanjevica Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje, Prisrčna hvala ZD Kostanjevica, vaščanom za vso pomoč, župniku za lepo opravljeni obred ter izrečene poslovilne besede in vsem, ki ste pokojni-oo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi. ZAHVALA Najiskrenejša zahvala velja vsem, ki so z nami vred trepetali za življenje našega zlatega, atija štirih otrok ANTONA KOZOLETA iz Pijavškega vse od dneva krutega dejanja do dneva njegove tragične smrti. Zatem se zahvaljujemo še vsem udeležencem pogreba, enako tudi pogrebcem, za izrečeno sožalje, kakor tudi za darovano cvetje. Posebna zahvala sosedu Slavku Božiču za njegov najlepši nagovor Toniju v Slovo. Ne nazadnje se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nesebično kakorkoli pomagali, še posebno družinama Naraglav in Kelhar iz Pijavškega ter družini Planinc iz Vrbine. Tudi zdravstvenemu osebju hvala za njihov trud. Žalujoči: žena Petrovič-Kozole Marjana, otroci Danijel, Darja, Jurček in Marjana ter Tonijev brat Marjan z družino, svak Jože z družino ter mati Cilka ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 67. letu zapustil naš dragi JOŽE FINK iz Obrha 15, pri Dolenjskih Toplicah Zahvaljujemo se vsem. ki so mu darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter nam pomagali in stali ob strani. Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, DO Novoles TES in BLP, Gorjanci Straža, Zdravilišču Dolenjske Toplice, GG Straža in Crmošnjice. Društvu invalidov Novo mesto, govorniku pri odprtem grobu, vaščanom ter gospodu župniku in kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Jože, Toni, Marjan in Štefan z družinami, vnuki, snahe, brat Marjan, sestri Tilka in Malči z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga sestra in teta FRANČIŠKA FURMAN iz Dol. Karteljevega 8 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal ZAHVALA | Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ NOSE iz Gabrja 26 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih požgali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v velikem številu pospremili pokojnika na njegovi zadnji Poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu KRKA-TOZD Biokemija, 1MV-TOZD REVOZ STS, gasilskemu društvu Gabrje, pevskemu društvu Gabrje za zapete žalostinke, tov. Ivanki Boltez za ganljive besede slovesa ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Sreča je ljubiti in biti ljubljen. Življenje je kratko, dejanja so večna... V S P O M I N V času, ko te ni ob meni, sem občutila vso bolečino življenja in veličino vrednot, ki si jih imel ti, moj ljubljeni mož VIKTOR HITI iz Družinske vasi Bil si školjka z mnogimi biseri, dobrota, poštenost, iskrenost, veselost, razumevanje, predanost ljudem in ciljem so krasili tvoje življenje — v tebi ni bilo zlobe, zavisti, sovraštva, laži... Najino življenje je nedokončana simfonija, pogumno sva premagovala ovire, ki jih je nama postavljalo življenje in v času najinih najlepših sanj neizprosne usode nisva uspela premagati, vendar naučil si me živeti, hvala ti! Počivaj mirno v ljubljenem kraju. Tvoja Alenka! Najtoplejša hvala VAM, ki razumete globino moje bolečine, ne skrunite najinega življenja, mi pomagate iskati nov smisel življenja in mi nadomeščate izgubljene bisere. Iskrena hvala kolektivu IGM Sava Krško. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš skrbni in dobri mož, oče, stari oče, tast in stric JOŽE BRADAČ Dol. Polje 7/a, Straža Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pospremili pokojnega na zadnjt poti in zasuli njegov grob s cvetjem. Zahvaljujemo se pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Onkološkemu institutu Ljubljana zdravnikoma ZD Straža in Dolenjske Toplice, posebno sestri Jelki Pirc za obiske in lajšanje bolečin na domu. Iskreno ^hvalo smo dolžni Zavodu SRS za rezerve-Obral silos Straža, organizacij. ZZB, Društvu upokojencev m ŽRVS Dolenjske Toplice, DO Novoles-obrat Stoli Dvor m obrat TES, GG Novo mesto-TOZD TG Straža, Mercator Standard Novo mesto, LB-poslovno enota Ajdovščina in vsem sodelavcem za denarno pomoč. Hvala pevcem iz Žužemberka, govornikoma, nosilcem praporov m gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Bo rosa kot solza z rož tvojih se vsak dan posušila, bo brazda grenkobe spomina vsak dan v nas poglobila. ZAHVALA V 20. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec v v BORIS AMBROŽIČ z Dol. Lokvice Ob boleči izgubi našega ljubega sina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijate-Ijem za vso pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem ostalim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega ljubega Borisa v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala mladincem in gasilcem za spremstvo in poslovilne besede pred domačo hišo, pevcem, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter sodelavcem Komunalnega podjetja Metlika za poslovilne besede ob odprtem grobu. Za vsestransko pomoč se zahvaljujemo tudi sodelavcem M KZ Metlika-tozd Trgovina in Komunalnemu podjetju Metlika. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI UST s * % * * % % % S % v H S S * H * * S s s * s s * * ■HV UDI J A JEŽ Človeško življenje je pravzaprav polno naključij. V življenju Novomeščanke Lidije Jež je eno takšnih naključij hotelo, da se je po končani gimnaziji, študiju slovenščine, poučevanju v šoli sredi šolskega leta vrnila iz tujine, kjer je nekaj časa bivala z možem. Sredi šolskega leta zaposlitve v šoli ni lahko najti, ravno takrat pa je Labod razpisoval prosto delovno mesto urednika glasila. Iskali so prav nekoga s končano slavistiko, pa se je Lidija Jež odločila konkurirati za to delo. Zdaj že dvanajsto leto v tem novomeškem kolektivu ureja interni časopis, na skrbi ima izdajanje informativnih in poslovnih biltenov, svojčas pa so se poizkušali tudi z radiom. Letosje Lidija Jež dobila eno od treh Voljčevih nagrad, ki jih republiški svet Zveze sindikatov podeljuje posameznikom za dosežke pri obveščanju v delovnih organizacijah. Lidija Jež svoje delo rada opravlja. Časopis, pri katerem je novinarka, urednica in redaktorica, pa še tehnični urednik in včasih celo na pol računovodkinja, izhaja na tri tedne in to v časih, ko takšna glasila zaradi vse večjih stroškov in vse težjega položaja kolektivov zamirajo. A'treba je oceniti, kje in do kakšne mere varčevati, da ne bo škode namesto koristi V Labodu, ki mu zadnje čase ne gre ravno najbolje, se očitno le zavedajo pomena obveščenosti delavcev. Morda bi kazalo razmišljati le o časopisu iz računalnika, kar ponekod že imajo in je seveda precej cenejše od tiskanega časopisa. Z vsebino skuša z vsako številko posebej slediti zapisanim ciljem, da mora časopis povezovati (tozde v šestih različnih občinah), informirati o (kolektivu) in izobraževati Lidija misli, da bi moral tudi zabavati, posebno v teh turobnih časih. »To pa še bo,« pravi z optimizmom in zanosom. »Počasi se tudi oddaljujemo od tega, da mora biti časopis strogo notranji V njem je vse več tudi raznih nasvetov in informacij o zunanjem dogajanju, saj lahko ljudje manj kot nekdaj kupujejo različne časopise. Po odzivih sodeč časopis ne ostaja na kupu, ampak ga delavci kar berejo, kar mi je seveda p zadovoljstvo.« Čeprav so novinarji in organizatorji obveščanja v delovnih organizacijah posebna sekcija slovenskega Društva novinarjev, »pravo« novinarstvo na njih in na to delo še vedno gleda nekoliko zviška, dejstvo je, da so bili in so plačani, ali pa so vsaj vodilni mislili in hoteli tako, za ustvarjanje ugodne slike o firmi tako preddelavci kot navzven. »Še vedno se dogaja vsemogoče. V Labodu pa, moram reči, je kritično pisanje možno, vodilni celo sami še spodbujajo k temu, četudi so potem morda sami prizadeti Časi ko o posameznem tozdu ali osebi ni smelo pisati nič dobrega, ker je bil komu od višjih trn v peti, o drugem pa le tako, čeprav bi bila potrebna kritika, so na srečo mimo. Važno je tudi da je ločena disciplinska in vsebinska odgovornost, kar marsikaj še ni« Lidija Jež posebej poudarja, da je za kritično pisanje človeku poleg hrbtenice seveda potrebnega tudi veliko znanja. Znanje bo v novih pogojih podjetništva še bolj pomembno, če naj obveščanje v kolektivih obdrži oziroma izbori pomembno vlogo. »Za to smo večinoma vsi premalo usposobljeni imamo premalo znanja To delo so v firmah pač začeli opravljati in ga marsikje še ljudje najrazličnejših poklicev, ki so pač imeli metlo žilice za pisanje. Danes je to veliko premalo. Potrebujemo več znanja potem bo navsezadnje to delo (in tudi mi) bolj spoštovano. Nekaj znanja se da pridobivati s samoizobraževanjem, v komisiji za izobraževanje Društva novinarjev pa pripravljamo tudi organizirano izobraževanje. Mislimo, da je to potrebno. Sicer nas bodo pa tako čas in razmere prisilile v to,« meni Lidija. Z. LINDIČ-DRA GA Š Bolšji sejem inžur 22. junija med 16. in 22. uro na Loki — Sest ansamblov NOVO MESTO — Na prvi poletni in predzadnji šolski dan pripravlja Zveza prijateljev mladine skupaj s pokroviteljem G1P Pionir 1. bolšji trg s počitniškim žurom na igrišču malega stadiona na Loki. Sejem je v prvi vrsti namenjen osnovnošolcem. Ti bodo za stojnicami na bolšjem sejmu lahko prodajali, zamenjevali ali celo podarili vse, kar imajo odveč, česar ne potrebujejo več ali so se naveličali. Tako kot sejem bo zanimiva tudi počitniška zabava, na kateri bodo nastopile novomeške glasbene skupine: Proteus, Avalon, God damned blues band, Bacili, Zdene Kockar, 5. avenija, pevke Nastja in Sandra Dimnik, Majda Arh, Tanja Caserman, manekeni Reklam Studia se bodo predstavili z modno revijo, nastopile bodo plesne skupine, humoristi in drugi. Na koncu pa še to. Bolšji sejem bo brez davkov, takse in vstopnine. Tako poceni bo te na počitniškem žuru. J. P. PRAZNIK ČEŠENJ BRUSNICE — Češnje in češnjeve specialitete bodo imele v tem kraju prvo besedo to nedeljo, 18. junija. Tradicionalni praznik češenj, ki ga že vrsto let zapored pripravlja tamkajšnje kulturno umetniško društvo, se bo pričel že dopoldan z otvoritvijo razstave in prodajo češenj, ob 15. uri pa bo krenila povorka. Program pripravlja tudi plesna skupina Kres, fantje ansambla Spomin pa bodo zaigrali na veselici pri gasilskem domu. ROCK-DELAVNICA SE NADALJUJE TREBNJE — Na minuli »Rock delavnici« v Trebnjem, ki jo je organiziral center za interesne dejavnosti pri OK ZSMS Trebnje, so nastopili ansambli Odiseja 2.000, Lene kosti in Maracujo iz Ljubljane, Proteus in 5. avenija iz Novega mesta, trebanjski Avalon, Skarabej in Barockoko iz Kranja, Le grande Britanya in Mama Dolores iz Metlike, Ne joči, Peter, iz Kopra in Poggo band iz Hrastnika. Po glasovanju žirije je zasedel L mesto ansambel Barockoko, 2. Ne joči, Peter, in 3. mesto ansambel Lene kosti, publika pa je namenila največ glasov Mami Dolores. Bende so nagradili, in sicer je prispeval novomeški Studio D 20- in 10-urno snemanje, Radio Sevnica pa dan snemanja in predstavitev na radiu. To so nagrade za zmagovalce iz ocenjevanja žirije, medtem ko je bila nagrada republike darilni paket mirenske Dane. Skupine z Rock delavnice, na kateri je napovedovala in povezovala nastope Irena Tratnik, bodo najverjetneje nastopale v novomeškem hotelu Metropol. Sicer se da gostovanja teh skupin naročiti pri OK ZSMS Trebnje ob sredah popoldne, in to na telefon 44-103. NOVA SKUPINA NA LOKI Gretje z zavrženo energijo NOVO MESTO — »Ne joči, Peter« ni samo naslov slovenskega igranega filma, ampak se tako imenuje tudi vokalno-instrumentalna skupina iz Kopra, ki jo sestavljajo Roki Petkovič (kitara), Bojan Praznik (vokalist), Nedjan Kastelic (bas) in Sandi Pohlen (bobni). Ambiciozni fantje so se domačemu občinstvu že predstavili, zdaj pa so se odločili za slovensko turnejo. To bodo začeli v Novem mestu, in sicer bodo nastopili jutri, v petek, 16. junija, ob 19. uri na Loki. Vstopnice so že naprodaj po novomeških srednjih šolah, dobe pa se tudi pri Janezu Ivnikarju iz Trebnjega. Trimo izdeluje kotle za kurjenje z odpadki OBČNI ZBOR DRUŠTVA NEKADILCEV DOBOVA — V gozdovih strohni ogromno vejevja in iz krške Tovarne celuloze in papirja zvozijo v vrbino na tone lubja dnevno, da z njim zasipavajo stare gramoznice. Do zdaj se za zavrženo energijo niso zmenili niti gozdatji niti tisti, ki bi jo lahko uporabljali. Nekaj interesentov je bilo za lubje in le redki so v tovarnah začeli uporabljati za kurjavo žagovino ter druge lesne odpadke iz proizvodnje. V dobovskem Trimu so te dni organizirali prikaz kombinirane kurilne linije za lesne odpadke, premog, tekoča in plinasta goriva, kakršne že šesto leto izdelujejo v SEVNICA — Ko je dr. Jurij Pesjak na občnem zboru sevniškega društva 3^ nekadilcev govoril o škodljivosti kajenja, je poudaril, da so cigarete še vedno prepoceni. Davek na cigarete pa bi moral biti tolikšen, da bi zadoščal za zdravljenje bolezni, ki jih (ne)posredno povzroča kajenje oz. tobak. Vsekakor pa bi bilo za vsakega kadilca in tudi za državo bolje, če bi že danes prenehali kaditi in ne jutri! Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. IL ODPADKOV EKOLOŠKO ČISTA ENERGIJA — Trimo Dobova izdeluje kurilne linije različnih zmogljivosti, od 350 tisoč kalorij za deset-stanovanjski blok do 14,5 milijona kalorij za tovarne. Na sliki: gostje, ki so jim minuli teden v Dobovi pokazali drobljenje lesa z Rikovim strojem, in dva Trimova kotla za ogrevanje železniških delavnic v Dobovi. (Foto: J. Teppey) sodelovanju z avstrijskim partnerjem, in tako opozorili na možnost uporabe cenejše energije pri nas. Medse so povabili goz- DIABETES NA RAZSTAVI KOČEVJE — Dom starejših občanov Kočevje bo organiziral 21. in 22. junija v Likovnem salonu v Kočevju razstavo o bolezni diabetes in njenem preprečevanju oz. zdravljenju, poleg tega pa še razstavo izdelkov ročnih in drugih del diabetikov ter varovancev doma starejših občanov. f kozerija■ Po krizi spet več darovalcev Ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev, podelili plakete 25-in 50-kratnim darovalcem krvi — Kaj so o svojih razlogih rekli petdesetkratni krvodajalci NOVO MESTO — Že ves čas je krvodajalstvo v rokah občinske organizacije Rdečega križa, same akcije pa tečejo dvakrat tedensko na transfuzijskem oddelku novomeške bolnišnice. Krvodajalci prihajajo iz občin Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško in Novo mesto, kjer imajo daleč največ darovalcev. Čeprav je bilo zadnja leta opaziti, da število krvodajalcev pada, je v lanskem letu spet naraslo. Krvodajalski plan je bil v preteklem letu presežen za 231 litrov Zlate plakete so prejeli: Viktor Avsec, Bojan Florjančič, Franc Iljaž in Jožefa Pate iz Novoteksa, Jože Blažič, Vid Golob in Marjan Kovačič iz Iskre, Jože Gnidovec, Franc Krušič in Tine Marin iz Novolesa, Branko Fink, Miha Jerman, Silvester Novak in Mirko Zupančič iz Krke, Jernej Klemenc iz Strešnika, Leopold Rajk in Jože Udovič iz IMV, Ivan Škufca iz Komunale, Jože Kolenc iz Varnosti, Jože Kocjan iz GG Novo mesto. Priznanje sta podelila predsednik občinske skupščine Franc Šali in predsednica komisije za krvodajalstvo pri OORK Novo mesto Vilma Manček. V imenu bolnišnice seje vsem darovalcem — jubilantom zahvalil direktor dr. Tone Starc. Jožica Pate Bojan Floijančič krvi, ki jo je darovalo 5,187 krvodajalcev. Žal pa je bilo v lanskem letu le 414 krvodajalcev, ki so se prvič odločili za to akcijo. Ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev, je bila v prostorih menze novomeške bolnišnice tradicionalna slovenost, na kateri so pod pokroviteljstvom občinske skupščine Novo mesto podelili krvodajalcem jubilejna priznanja: 84 plaket za 25-kratno darovanje krvi in 20 zlatih plaket za 50-kratno darovanje krvi. JOŽICA PATE, delavka iz Novoteksa, doma iz Dol. Kamenja 18 (redke so žene, ki se lahko pohvalijo, da so petdesetkrat darovale kri): »Začela sem pred 25 leti, ko še nisem bila zaposlena. Vaški aktivisti so prišli do mene in sem se dala zapisati. Danes mi nič ne manjka in sem ponosna, da sem krvodajalka v kolektivu, ki ima v občini največ tako humanih ljudi. Kri darujem vsake tri mesece. Želela sem si priti do številke 50, sedaj gremo pa naprej. Darovala bom, dokler bodo hoteli vzeti, sicer pa imam že naslednike: med krvodajalci sta tudi moj mož in hčerka Alenka.« BOJAN FLORJANČIČ iz Otočca: »Moti me, da smo na mizah vedno isti ljudje, da je med nami največ delavcev, izobražencev pa skorajda ni zaslediti. Kot da oni nočejo deliti svojo kri in pomagati tistim, ki kri potrebujejo. Tudi med stvenimi delavci, tistimi na položaji kaj malo zgledov. Ko bi vsak človek enkrat v svojem življenju daroval kn. nam ne bi bilo treba hvaliti, da smo jo 16 in več litrov.« JOŽE BLAŽIČ, Iskra Tenel: »V «4 delovni organizaciji imajo velik P05'1!”® krvodajalce. Prvič sem dal kri, ko še niše*' imel 18 let, sedaj pa redno prihajam v p[* store transfuzijskega oddelka. MislimA Jj se število darovalcev ne bo ob£n®ll zmanjšalo, tudi če bi prišli drugačni, slabši časi. Nikoli pa ne sme priti do tega da bi kri plačevali, potem bo konecz'1 solidarnostjo in Rdeči križ lahko Ut vrata. Zato mora vsak od nas pripelj vsaj enega novega krvodajalca.« j JERNEJ KLEMENC-PINO, direkttf Strešnika, iz Dobruškc vasi: »Nisent »Ja da sem edini direktor med krvodajaKJ jubilanti, zagotovo pa sem na to ven*1 bolj ponosem. S krvodajalstvom sem » čel iz zafrkancije pa zato, da sem pri vjjrj kih dobil kakšen prost dan za domov. K odrasel sem spoznal, daje to humano n E E! »Sraka« ima šest mladih I: fr// ^ * Jože Blažič Jernej Klemenc janje, ki mu v našem življenju ni Pr'm^ Iz Studia Sraka je prišlo šest glasbenih in govornih kaset — Od Modre kronike do Tete Mate Koliko življenj je rešila moja kri, nev' saj smo anonimni. Srečen sem, če * komu pomagal, da živi.« L MIRNA PEČ — V prijetnem okolju velikega toplarja, ki ga je mirnopeški gostilničar Novljan preuredil v prijeten odprt prostor, je novomeški Studio Sraka, se pravi Drago Vovk, kije glava in rep Srake, predstavil prvih šest kaset, ki so izšle v njegovi produkciji. Pri predstavitvi so za vzdušje poskrbeli: ljudski godec Tonči Plut iz Semiča, ansambli Pugelj, Drobež, Dolenjci in kantavtor Tomaž Pengov. Pri Sraki izišle kasete se na trgu že uveljavljajo, predvsem kaseta Veseljak kantavtorja Karlija Gradišnika, ki se za spremembo od ostalih ne spremlja s kitaro, temveč s citrami, pa kaset znane Podbojeve radijske oddaje Modra kronika. Ž njimi se v boj za poslušalce in slovanja ne obremenjuje režija, saj z ženo opravita praktično vse posle. Upa, da bo zdržal. Kasete so izšle v skupni nakladi 14000 kosov, ovitke so oblikovali Davorin Gazvoda, Drago Babič in Slavko Lani, cene pa se gibljejo v mejah, kot veljajo za to blago pri nas. Zaradi inflacije se jih ne splačal zapisati. MiM leto: Čiče ki narr ALBERTO GREGORIČ' DISKOTEKI OTOCEC OTOČEC — Jutri ob 22. uri bo uani koteki Otočec nastopil gost iz Mehikej Cev berto Gregorič. Grgorič se bo predstavl bo r mehiškimi ljudskimi pesmimi, obterflr | jL bodo organizatorji večera poskrbeli pristno vzdušje še s točenjem tekile. y kovici Diskoteke bodo lahko uživali t* ob običajnem programu evergreenoV- ter i Pri n va c *1Ki studio V tr TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizi , B je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak četrtek v a po Dolenjskem listu. 1 (3) LiT Lisa Jane THE DIRTY DOZEN BRASS BAND 2 (5) Here comes your man — THE PIXIES 3 (8) Can 1 get a vvitness — SAM BROWN 4(1) Nineteen forever — JOE JACKSON 5 (10) Those dav s are over — GODFATHERS 6 (—) 1 want it ali — QUEEN 7 (2) Lullaby — THE CURE 8 (—) Heigher Group — FEELIES 9 (4) Mandela day — SIMPLE M1NDS 10 (6) Lipe- AVTOMOBILI darje, predstavnike lesne industrije in stanovanjskih skupnosti iz Posavja. O izkoriščanju lesnih odpadkov za ogrevanje tovarn in stanovanjskih sosesk jim je predaval prof. Lojze Žgajnar z inštituta za gozdarstvo in lesarstvo ter pojasnil, da je tako pridobljena energija ekološko čista. Gozdarji bi torej morali začeti zbirati in prodajati odpadni les, se opremiti s stroji za pobiranje vejevja in s stroji za drobljenje odpadkov, industrija in stanovanjske skupnosti pa bi morale nabaviti primei ne kotle. Dve kurilni liniji iz Trima Dobova imajo v delavnicah za popravljanje železniških voz v Dobovi, kjer to zimo niso porabili niti tone premoga za gretje. Kurili so samo odpadno lubje iz krške Celuloze. Drobilce vejevja izdeluje Riko Ribnica, ki je udeležencem praktično pokazal, kako to poteka. Kurjenje z novimi Trimovimi pečmi je popolnoma avtomatizirano. Količine pepela so izredno majhne, komaj pol odstotka, v dimnih plinih pa ni žvepla. Trimo Dobova prodaja kurilnice večinoma v Avstrijo in tudi za naprej ima zagotovljenih precej naročil, vendar bi lahko tem izdelkom odstopil 30 odst. proizvodnih zmogljivosti, če bi se domači kupci ogreli zanje, je povedal direktor Franc Drnovšek. J. TEPPEY Tonči Plut iz Semiča, mojster igranja na bršljanov listje pomagal pri zabavi na promociji novih kaset. Njegova kaseta se pripravlja na izid. kupce odpravljajo še kasete Četrta žetev ansambla Rž (na nji sta hita Avtošola in Šofer), Vračam se z gora ansambla Nagelj, Pomladne domače 89, ki prinaša studio V ^ Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista izbor 6 ansamblov iz Dolenjske, Posavja in Gorenjske, ter kaseta Teta Mara in drugi junaki, ki stajo za najmlajše poslušalce spravila skupaj T. Gašperič in S. Mihelčič. S predstavitvijo teh kaset seje Studio Sraka odpravil na samostojno založniško pot. Drago Vovk je povedal, da mu je preboj med založnike uspel, ker je pridobil dobre izvajalce, zastavil komercialno zanimiv program in ker po- PEL BO NACE JUNKAR ŠMARJEŠKE TOPLICE — V zdraviliškem hotelu bo v petek ob 20. uri nastopil Nace Junkar. Ljubiteljem njegovih pesmi bo predstavil svojo najnovejšo kaseto in ploščo Moje najlepše kancone, s koncertom pa bo proslavil tudi 10-letnico svojega uspešnega nastopanja doma in v tujini. Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil ZLATI KASTELIC iz Novega mesta. Lestvica pa je taka: 9 <-) Sanjam spet ANSAMBEL B. KOVAČIČA 1 (2) Avtošola — RŽ 2 (7) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV 3 (8) Pri nas Belokranjcih — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 4 (5) Šentjernejski korenjaki — MLADI VAL 5 (6) Ljubezen pod Gorjanci — ANSAMBEL JERKO 6 (4) Dobro jutri — TOPLAR 7(3) Dolenjska veselica — DOLENJCI 8 (10) Bodi z menoj do jutra — ANSAMBEL J. BURNIKA 10 (9) Pri nas doma — MARELA Predlog za prihodnji teden: Ustavi naj se čas FANTJE TREH DOL. Glasujem za: Moj naslov: A/WWWVWVWWWWVWWWWV- Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KAKO ŽIVIMO S TO PLAČO? — Tako ne bo šlo več naprej. — Vas kaj muči, tovarišica? — Da, plača. Zadnjič se nam je pokvaril puhalnik za seno. Veste, koliko stane pet centimetrov dolg del? — Niti stanja se mi ne. — Petdeset starih milijonov. — Kar precej. — Rezervni deli za traktor, ki ga imamo doma, so še dražji. Že pravo bogastvo je treba dati za novo gumo. — Ja, je pač tako. — Znoreli bomo. Barvni televizor, ki smo ga kupili pred kratkim, je bil čez staro milijardo. — Inflacija požira denar, tovarišica. — Inflacija gor, inflacija doL Pet juncev smo pitali, da smo lahko kupili novo lado. Mož vozi golfa in lahko si mislite, kakšne stroške imamo samo z avtomobili. — Razumem vas. — Pa mulčev motor. Kapnilo mu je na možgane, da mora imeti motor. Nekaj denarja smo mu dali mi, nekaj si ga je zaslužil s prodajo polžev. Zdaj nas ožema za bencin. Sami veste, kako je drag. — Vem. Vozim juga, ki malo žre, a pet dni pred plačo nimam več za bencin. — Ja, kaj naj pa rečem jaz? Dvakrat manjšo plačo imam od vas. Samo za parket v vikendu smo dali ta mesec pravo bogastvo. — Vse je drago. — Pa obrtniki tudi. Dobro jim plačaš, strežeš od spredaj in od zadaj, na koncu pa še niso zadovoljni. — Sami smo jih razvadili. — Ko sem dobila ta mesec račun za elektriko, se mi je zvrtelo. — Res je, elektrikarji sploh pretiravajo. — Pa oljarji tudi — Ni videti konca naraščanju cen. — Na morju smo rezerviraliz štirinajst dni. Raje vam ne povem-koliko nas bo prišlo. Bikec bo m0 ral iz hleva. .- — Ne morem vam pomagj1^. Lahko bi se namakali tudi v Žele reki — Da se nam bodo sosedje sna jati, kajne? Vsi bodo šli na morje,m pa naj ostanemo doma? ... — Vas lahko vprašam, tovatiS ca, kaj vas je privedlo v m0? pisarno. — Plača vendar. Povejte "" „ / kako naj živimo s to mizerno plaC ' TONI GA SPERI C fE! Mis «aš Nfii ial, 5 5 tiru Sin Nfi