^os^nhvo oVoIono v Qofov4nL Leto LXXn., i LJubljana, ponedeljek Gena Din i.- SLOVENSKI lzho|o vsak dan popoldne izvzemši nedelie in orožnike // tnserati do 80 petit vrst d Din % do 100 vrst a Din 2-50. od 100 do 300 vrst 6 Din 3 večji inserati petif vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek oosebei // „Slovenski Narod" volio mesečno v Jugoslaviji Din 12— zo inozemstvo Din 25— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR. Graiski tra it. 7 // NOVO MESTO, L|ubl|anska cesta, telefon It. 26 // CEUE celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ul.co 1 telefon J* 65* Stružnico uprave: Kocenovo ul 2 telefon št 190 JESENICE Ob kolodvoru 101J OVENJ GRADEC Slomškov h*g 5 // Poštno hranilnico v Ljubljani it 10351. Kočljiv položaj Finske: Najnovejši sovjetski prit sk na Finsko ■■■■■■HnVHnvnHnVHnvnVMHHHH^ ■■■■ Z Rusi zatrjujejo, da so Finci streljali s topovi čez mejo, finska vlada pa demantira te trditve — V Hel- | sinkih menijo, da pomeni ruska nota samo pritisk za nadaljevanje pogajanj — će bi morala Finska • ugoditi sovjetskim zahtevam bi to pomenilo dejansko izločitev finskega trdnjavskega pasu MOSKVA, 27. nov mp. (Tas>. Poveljni-Štvo ruske vojske v Leningradu je snoci objavilo naslednje pore Hlo: Dne 26. novembra ob 15.45 ji* 1 km SOVe-rozapadno od vasi Mujnila nenadno s finskega ozemlja začelo finsko topništvo obstreljevati rdeče ćete. Oddanih je bilo "3 »trelov. Trije rdeči vojaki ln en podkoman-dir so bili ubiti, 7 rdečih armistov, 1 pod-komandir in 1 podporočnik pa so bili ranjeni. V svrho preiskave je odpotoval takoj na mesto dogodka načelnik 1. sekcije generalnega štaba v Leningradu polkovnik Ti-homirov. Preiskava je v teku. Nota sovjetske vlade MOSKVA 27. nov. mp. Ogencija Tass je objavila naslednji komunike: Komisar za zunanje zadeve Molotov Je Bncči sprejel finskega po- lanika Irilia Ko-sklnena ter mu izročil noto sovjetske vlade glede izzivalnega napada na rdeče čete na meji \ Kareliji. Finski poslanik K os kine n je noto sprejel in Izjavil, da bo njeno vsebino takoj sporočil s\oji vladi. Nota ima naslednjo vsebino: Gospod poslanik: Po poročilu generalnega štaba rdeče armade so bile rdeče čete na karelijaki ožini v bližini vasi Majnila dne 26. t. m. ob 15.45 s finskega ozemlja obstreljevane s topovi. Oddanih je bilo 7 strelov. Pri tem so bili ubiti s rdeči armisti in 1 podkomandant, 7 rdečih armistov in 2 člana poveljstva pa so bili ranjeni. Ruske čete so imele od vsega početka nalogo, da se ne puste zapeljati z Izzivanji ln zato na obstreljevanje niso odgovorile. Zato je tudi lključeno, da bi bila krivda na njihovi strani. Ko vam ruska vlada to sporoča, smatra za važno poudariti, da je že v času posled- njih pogajanj s finskima delegatoma Tan-nerjem ln PaasikKljem v Moskvi opozorila finsko vlado na nevarnost, ki je nastala • koncentracijo finskih čet na meji v neposredni bližini Leningrada, ter na okoliščino, da tako postopanje ne more ugodno vplivati na pogajanja. Glede na izzivalno streljanje finskega topništva s finskega ozemlja na ruske čete mora sovjetska vlada ponovno ugotoviti, da ne pomenijo koncentracije finskih čet ob meji nri Leningradu samo neposrednega ograzanja Leningrada, temveč da predstavljajo tudi sovražno deianie proti iiusijl sploh, ker se je sedaj res izvršil napad na sovjetske čete. Sovjetska vlada ne namerava pretiravati pomena tega dejanja, ki so ga Izvršile finske čete morda zaradi nesposobnega vodstva finske vojske, protestira pa proti temu ln zahteva, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Istočasno s energičnim protestom proti temu, kar se je zgodilo, zahteva sovjetska vlada od Finske, naj takoj umakne finske čete za 20 do 25 km daleč od meje v Kareliji, da bi se tako odpravila možnost slebemega novega Izzivanja. Sprejmite izraze mojega spoštovanja Molotov. Nota sporočena finski vladi Helsinki, 27. nov. i. V svoiem odgovoru na noto zunanjega koms^rja Molotova. je finski poslanik v Moskvi Koskinsn izjavil, da bo takoj sporočil svoji vladi vsrbinc note in oo sprejemu dobljenih navodil dal ruski vladi odgovor. Finski demanti Helsinki. 27. nov s. (Reuter) Finsko zunanje ministrstvo je objavilo ponoči izja- vo, v kateri pravi, da Je preiskava, ki Je je finska vlada odredile glede dogodkov na finsko-mski meji. ki Jih omenja siročnja ruska nota, ugotovila, da ni bil s finske strani izstreljen noben strel. Ruske čete so se oči vi dno same vadil ev topovskem streljanju na ruski strani meje. Nadalje ugotavljajo, da Finska nima koncentriranih nobenih čet na meji in da se incident ni mogel pripetit: že zaradi tega, ker so vojaki praznovali nedelje. Samo mski pritisk? Helsinki, 27. nov. s. (Havas) Včerajšnji ODmejni incident, kakor tudi ruska nota finski vladi sta povzročila med finsk'm prebivalstvom znatno vznemrjenje Ce Finska ugodi ruski zahtevi po umakni t vi čet za 20 do 25 km. bi ostale brez posadke glavne finske utrdbe zlasti pred mestom Viborg. Nasprotno pa v finskih vladnih krogih zaradi ruske note niso vznemirjeni. Ugotavljajo, da nota nima ultimativne oblike in da pušča vrata odprta ra nadaljnja pogajanja. Ruska nota pomeni samo prtisb ru^ke vlade, da bi Finska obnovila pogajanja, ki so bila prek'njena. V kro"ih finske vlade ugotavljajo, da finske čete ofc ruski meji sploh niso koncentrirane, ter da so imele včeraj >ploh svoj redni n^dej-ski pečitek. Vsled tega bo finrka v'ada tem preje prict3la na vsako natančno preiskavo o incidentu, da se ugotovi resnica. Angleška domneva London, 27. nov. s. Londonski radio primerja incident, o katerem poroča ruske uradno poročilo s finske meje, z dozdevne potopitvijo ruske ladje »Metalisk« cb za- Iz notranfe politike NAŠE NALOGE V SEDANJI VOJNI O vojnih ciljih zaveznikov na eni strani in Nemčije na drugi strani piše »V < d d list«, ki zaključuje svoj članek z n~sl. duji-mi besediml: »Za nas je glavno, da pridemo iz te voj-ne neokrnjeni kot država in da se po vojni ustvarijo taki pogoji, ki bodo vsem malim narodom zagotovili pravico do zivl e-nJa In sorazmerno njihovi m <~: pravico do besede v družbi drugih svooodndi narodov Ne smemo na tudi pozabiti, da nas morejo interesi velikih voj kujoč i h na. o. ov četku rusko-estonsk'h pogajanj ter izraža domnevo, da bo Rusija na isti način, kakor je svoj čas izrabila ta dogod k proti g Estonski, sedaj to storila napram Finski, i proti naši volji w teku vojne, ki bo gotovo _ * • 5 trajala ver let. vplesti v vojni ples. Zato NcmSki nasvet finski * vladi Helsinki, 27. nov. s. fErchange Tele-graph.) Nemška vlada ie dala po zanesljivih informacijah finski vladi prijateljski nasvet, naj spor z Rusijo u-ed: na prijateljski način, ker bi sedanje stanje moglo imeti nevarne posledice za Finsko. Pred „incidentom" Moskva, 27. nov. s Med tem ko so doslej večinoma samo drugoredni ruski listi prinašali napade proti Finski, le objavil včeraj oficielni organ komunist čne stranke »Pravda« uvodnik v katerem na pada Finsko vlado, zlasti pa ministrskega predsednika Kajandra zarad njegovega nedavnega govora, na način, ki ima pc ostrini in izrazih menda le malo primerov v mednarodni političn praksi. »Pravda« imenuje Kajandra in njegove tovariše izmenoma pajace in kitk* ter jir pri tem primeria z Bečkom in Moscickim Ponovno očita finski vladi da le razb'1? pogajanja z Rus:jo List pob**ia navedbe iz Kajandrovesa govora zlasti ono. da Finska za svoje stališče ni dobiva'a navodil in podpore iz inozemstva Pravi, d' pisan;e angleškega časopisja rlasti »Dailv Heralda«. dokazuje nasprotno »Pravda« zaključuje članek z besedami »Al; bo ta politična zmeda še d^Igo traiala*' Unamo da ne. Upamo da f nski narod takim lutkam kakor le Kaiander ne bc dovolil, d? finsko državno ladjo še nadalje ^">diio \ poguba Jutri se prične peostrena blokada Nemčije Zavezniki bodo skušali z jutrišnjim dnevom onemogočiti vsak nemški izvoz na nevtralnih parnlklh Pariz, 27. nov. br Tu so se sestali državni podtajnik angleškega ministrstva za vojno gospodarstvo Nickel, francoski min. za vojno gosp. Pernot in zastopnik franc vojnogospodarskega ministrstva V Angliji Morand. Razgovori so se nanašali na oba ©vk-reta. ki jih bosta angle.ka in francoska vlada izdali v torek za ojačenje blokade Nemčije in onemogočenje slehernega nemškega pomorskega izvoza. Nada'je sc se obravnavala tudi navodila, ki jh bodo prejeli vsi angleški in francoski konzuli v tujini glede izvajanja teh dekretov. London, 27. nov. z. Ukrepi o par?lizaeijl nemškega pomorskega izvoza bodo jutri na vsak način uveljavljeni. Protesti nevtralnih držav so sicer Izzvali v Londonu kakor tudi v Parizu precejšnjo pozornost, toda dejansko niso vplivali na angleško vlado v toliki meri, da bi se odločila ra njihovo Izpremembo. Angleška vlada jih smatra za nujne represivne ukrepe proti najnovejšim metodam v pomorski vojni, ki so takega značaja, da bi mogle nevtralne države povsem ločiti od Anglije. Bržkone je bil to tudi njihov glavni namen. Anglija Je vse doslej v največji meri upoštevala Interese nevtralcev ln se tudi ravnala po določbah mednarodnega prava, nedvomno pa ima pravico do svobodnega postopanja, če nasprotnik tega ni storil. V ostalem so se taki ukrepi podvzell tudi se v zadnji svetovni vojni in sta jih tedaj izvajali tudi Italija In Japonska. Sedaj prav ti dve državi ne bosta mogli oporekati, če se bo Anglija v sili znova poslušala trUih sredstev za borbo proti Nemčiji. Anglija ponudila Italiji svoj premog London, 27. nov. z. Po informa ijah agencije »Excbange Telegraph« se je razgovor, ki ga je imel italijanski zunanji min ster predvčerajšnjim z angleškim po-slankom, nanašal v prvi vrsti na vprašanje uvoza nemškega premoga p eko Rot-terdama. Ciano ie poslanika opozoril na to. da bi imela Italija ogromno škodo, če bi Anglija v resnici on^ogočila sleherni nadaljnji nemški izvoz. G'ede na to j- angleški poslanik italijanskemu zunanjemu ministru ponudil angleški premog pod enakimi pogoj* k^k^r ga je Nemčja d^lej dobavljala Italiji. Premog bi moela Italija p*-~i°mati iz wal°*k'h premogovnikov Usoda Trsta Pariz. 27 nov j (Havas) Italijanski gospodarski krogi so zelo v skrbeh zaradi poostritve blokade, ki jo bosta jutri začeli izvajati Francija in An°li1a. Kali lanske gospodarske krog: zlasti skrbi usoda Trata, preko katerega je slo naj već nemike- ga eksporta v prekomorske države. Akc izpade nemški promet, ki je šel doslej skozi tržaško luko, pomeni to za mesto gospodarski polom, ker tržaška luka za interni italijanski promet ne prihaja mnoge v poštev. Težaven položaj nevtralcev Pariz, 27 nov z. Tukajšnji poHt'čni krogi še nadalje razpravljajo o položaju nevtralcev v zvezi z napovedanimi angleško-francoskimi ukrepi za ojačenje blokade proti Nemčiji. Res Je. da se bo težke sporazumeti z nevtralnimi državami v tej stvari ter do kraja upoštevati nj*h ve interese, a vendar stvar ni tako tragična Tudi zadnji protesti v Londonu in Parizu niso bili o tri. Nevtralne države se očino zavedajo, da je vojna z nrnaml najmanj v toliki meri namerJ>na proti ni m kakei proti Argliji |n Franciji. Trenutno ni znano še. kakšna bo japonska reakcija angleško-francoske ukrepe. na Holandskl protest v Berlinu Amsterdam, 27 nov. mp. Službena nizozemska agencija sporoča, da je nizozemski poslanik v Berlinu najostreje protestiral pri nemški vladi zaradi incidenta pn Venlu ko je nemška tajna policija vdrla na nizozemsko ozemlje. Preiskava je nedvoumno ugotovila, da je napad pri Venlu. pn čemer sta bila ubita dva Nizozemca, izvršil šef nemke tajne policije v Dusseldorfu. Decimiranje v Pragi Pariz, 27. nov. s. (Havas) Po novih poročilih, ki so dospela v Pariz o dogod i h, ki so se odgrali v Pregi dne 17. t. nu, je bilo tega dne ustreljenih 120 čeških visokosol-eev. Ko je zjutraj policija zasedla Masarv-kov Kolej, je odpeljala 12C0 dijakov na neko letališče v bližini Prage, kjer so morali vsi dijaki do popoldneva stati z d.ignje-nlmi rokami. Popoldne J- b 1 nato vsak deseti d»jak brez sodbe ustreljen, Uporaba motornih vozil v Italiji Rim, 27. nov. AA. (Štefani) Mmtstrstvo za korporacije je izdalo odlok, da se z 8. decembrom avtomobili in motorna kolesa smejo spet uporabljati kot prometna sredstva pod pogojem, da porabijo avtomobili po 30 I bencina na mesec, motorna kolesa pa po 12 L Ta ukrep bo v primeri izredne potrebe spet ukinjen. Saratizoglu ne veruje v mož* j nost konflikta na Balkanu Pomembna izjava turškega zunanjega ministra o možnosti oboroženega spora Ankara, 27. nov. k. Znani francoski novinar Jules Sauer\vein potuje po Bližnjem vzhodu in vodi veliko anketo o položaju v tem delu sveta Pred dnevi je dospel \ Ankaro, kjer ga je sprejel turški zunanj minister Saradzoglu. Med razgovorom je Sauervvein hotel vedeti, ali turški zunanj; minister verjame v možnost oboreženega konflik.a na Balkanu. Saradzoglu je pred-očil položaj na Balkanu ter vsa nasprot-stva ba kocljivosti, ki vladajo v tem delu Evrope, ter je zaključil svoja izvajanja: Ne, ne verujem v motnost takega kon flikta na Balkanu Oboroženega napada na katerokoli državo na Balkanu od katerekoli strani ne more biti. dokler R sija ne pristane na tako akcijo Glede Rusije pa ne vidim prav nobenega pravega :n vrednega razloga, da bi dopustila napad na katero izmed balkanskih držav in se s t*»m zapletla v vojno z državami ki so prijateljice Francije in Anglije kaiti s tem b se zapletla tudi v vojno s Francijo in Anglijo. Indija ostane zvesta Veliki Britaniji Zastopnik indijske vlade: navzTc mnogim plemenom, Jezikom in veram bo Indija sodelovala pri obrambi svobode in kulture London, 27. nov. br. (Reuter) Snoči se je og-asii po angleškem radiu zastopnik indijske vlade Mohamed Kan, ki sodeluie na imperialni konferenci v Londonu. V svojem govoru je zavračal trditve nemške propagande, da bi Indija ne bila na strani zaveznikov. Indija je dejal med drugim, je ogromna dežela, ki ima to!iko prebiva'cev kakor Franc;ia, Velika Brft:mija. N'emčija, Italija in Rusija skupaj. Že v svetovni vojni je Inclja dala Veliki Britaniji na razpolago pol d rug milijon ljudi, sedaj pa jih bo lahko ie več, ker je neizčrpen njen človeški rezervoar. Indija je v zadnjih desetletjih postala tudi ena izmed največjih industrij-sk-'h držav na svetu. Samo njena produkcija železa in jekla se je od zadnie svetovne vojne poosemindvajsetorila. V času pred vojno je bila Indija v živahnfh gospodarskih stikih g Nemčijo. Sedaj bo svoje ogi omne zaloge surovin dala na razpolago zaveznikom. Indija ve, da se bo v tej vojni oeTočila tudi njena usoda. Za Indijo pomenijo načela svobede in demokracije najvišjo dobrino. Zato je vsa z grozo m ogorče jem opazovala, kako je Hitler uničeval vse duhovne pridobitve nemškega naroda m uvedel režim nasilja, zaradi katerega je izbruhnila sedanja vojna. Filozofija nem'kega narodnega scciaMzma je v nasprotju vsemu, kar je Indijcem drago in sveto. Saši spori so notranjepolitičnega značaja in v nobenem primeru m morajo biti pred trd nesloge, ki bi jo hotela nemika propaganda zasejati med Indijo in Veliko Britanijo. V Indiji je mnogo plemen, mnogo jezikov, mnogo ver. v enem pa so edini vsi. da je treba podvzett vse za obrambo svr/bode in kulture. Angleška letala nad Helgolandom London, 27 nov s. Lets^Vo ministrstvo objavlja nadaljnje podrobnosti o usoešnem izvidnrkem po'etu angleških letal pretekli petek nad Helgolandom m VVHhelmt-hafnom. Letala so izvedls polet kljub slabemu vremenu, snegu in dežju Čeprav jih jc obstreljevalo protiletalsko topništvo, so svoj namen dosegla Enemu angleškemu letalu se je Dosrečilo napraviti fotografske posnetke VVi'helmshafna. preden ie nem ?ko proti!et«»'sko topništvo stopilo v akci jo. Nizki ob'aki in led. ki se ie delal na krilih letal, so zelo oviral? an«»e*ka letala na povratku ki pa so se kljub temu vrnila brez izgub Sorzna poročila. Curih, 27 novembra. Beograd 10. Pariz 9.92, London 17.51. New York 446. Bruselj 73.95. Mian 22.50. Amsterdam 236 70. Berlin 17850. Stockholm 106.25, Oslo 101J7. Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40. se moramo duševno In materialno pr pra< viti za vsak slučaj, da moremo i o ož em v roki braniti svobodo nasrica n^rcd.i In meje nase d> movine p^ed v>a* Im. brei ozira in hrez razlike, kdorkoli bi ogrožal nase meje ln na o svobodo.« KAJ NAJ TO POMENI? Splitski tednik »Narodni Ust« prsvera ob priliki izročitve hrvatske sirene pap to uvodnik pod naslovom *Dux«, v katerem piše med ostali: Na adresi je por7p:san dr. Maček kot »du.\ populi croalici« t. j. »vojvoda, vrdja hrvatskega naroda«. Ce bi bil to ol icajnl plemiški na-lov. bi se s tem sploh ne bavili. Celo če bi bil za tem na lovom kak državnopravni fakt, bi o tem m rn« j e razmišljali. Mislili bi. da je ta fakt nastal ali po narodni volji ali ok i i ,i ah in tak fakt se ne bi tikal državne skupnosti. Toda naiov »dux populi croalic « ima za nas globlji in usednejši smisel. S tem naslovom se dr. Maček tako rekoč si lbnne proglaša tudi pred vnanjim svetom kot »vojvoda«, »vodja«, »duce«, »Fuhrer« hrvatskega naroda. Simbol:?-no se proglaša »fuhrerskl« sistem in načelo totali amrga režima na Hrvatskem in za Hrvate Čeprav dr. Maček in njegova stranka to službeno zanikujeta. Mi smo realni IJoafe. Vrmo- da slede zmagi stranke po ZOkti.i triki op žiriji težke spremembe, ki se silno razlikujejo od običajnih sprememb v demokrateko-parlamentarni državi. Posebno še. ako jc ta sprememba Izvojevana na n.<- • n 'n! o* novi Toda potrebno nam je bilo to slut-beno potrdilo, da moremo postaviti vodstvu Hrvatske seljačke stranke vprašanje: Kaj naj to pomeni? Ali nas m i« 1 i jo na Hrvatskem rares obd\riti s totalitarnim režimom svoje stranke? Mi smo iskreno pordravHi prihod dr. W I Mafka na oblast. Tudi sedaj kljub vsema % smatramo, da je bil ta njegov prihod t državnega sta'išča neog bno potreben. 8 M ga še nadalje v opozicijo, bi pom n:lo sll'tt ga v ilegalno borbo ln revoluc jo! Kako bi to moglo biti usodno ca na< narod in našo državo, to morejo precediti samo oni, ki so Imeli srečo aH nesrečo, d* so vsaj z en'm očesem pogledali za kulise naše državne politike. Predvidevali smo In smo hrti ©Hn pripravljeni prenašati za del j časa d k tat ene politične stranke, toda da se b spuščala v »totalitarne« režfme in v »fuhrerskl« alsiam ki naj bi bil eventualno pogoj za prlpadnlštvo k hrvatskemu nTđo — tega ni«mo niti pričakovali n'ti ne bomo tega nikoli priznali kot zakonsko utemeljeno dejstvo, »SRBSKA STP vf At NA HRVATSKEM Beograjske »Srpske novine« poročajo e ustanovitvi sresMh organizacij »Sr'. ska straže« v 5 du. Vukovaru, Iloku in V n kovcih ter pišejo; V navzoencstl ogromnega Itevfla Srbov Is Sida ter delegatov iz sresov Ilok. Vukovar In Vinkovci je bila v Sdj konferenca Srbov za ustanovitev Imenovane organizacije. V Imenu osrednje uprave »Srbske straže« je dr. Milan Zako v svojem govoru poudaril, da Je kulturno prosvetni poi'k srbskih nar< d dh mas v duh j sveto-?avskega srbstva utemeljen v prilikah, kf danes vladajo, in da so baš kraji, ki a« poslali svoje del' g - te na konferer.ee. najzaslužnejši za to delo, kakor so nekoč ■ krvjo ln življenjem u* t \ ar jal i v: liko Jugoslavijo. Vsi Srbi iz Srema naj pozatijo na svoje strankarstvo in se pidrufljo delu, ki pomeni okrepitev velike srbske mJV -li In naroda, Ženske zahtev« T InienJerskem domu v n o r.4 )u H bilo včeraj veliko »borova, je žensk. Kakor znano, so nase ženske postale v zadnjem času zelo aktivne ter zahtevajo za*e enake politične pravice, kakor Jih imajo moški. Zveza ženskega pekreta je pr redila zadnje dni večje število manife .acij, prt katerih so sodelovale številne žensko, aN včerajšnje zborovanje so prišle delegati rje Is rasnih krajev države. Shod Je otvorila in mu predsedovala ga. Alojzija Stcbl iz LJubljane. O zahtevah našega eenslva Je govorila tudi Milena Mo-horieeva Iz LJubljane, ki je opisala socialni ln gospodarski položaj žen>k v Jugoslaviji ter poudarila solidarnost slovens' Ib žen s ostalimi v državi v borbi za nj bova prat Ico. Ob koncu debate Je btla sprejeta rrsolucija, naj se v novi volilni zakon spr jme določba, po kateri bodo tudi ionske dobilo aktivno ln pasivno volilno prav co na pod-i lagl splošne-m ln tajnega glasovanja v vso f zakonodajne ln samoupravne koiporaclje ' pod enakimi pogoji, kakor veljajo za mo-6 ik* »SLOVENSKI NAROD«, »«—đajfaH, rt. novembra 1989. Štev 70 Vojna za ustvaritev nove Evrope Chamberlain o vojnih in povojnih cil|ilt zaveznikov — Anglija bo premagala tudi magnetske mine London, 27. nov. sj. Snoči je govoril po radiu predsednik britske vlade Chamberlain, ki je rekel med drugim: Ne smemo slediti primeru Nemčije ter prikrivati lastne izgube in si izmišljevati izgub sovražnika, ki jih ni. Vedno bomo povedali odkrito, kaj se dogaja, čeprav je resnica neprijetna, ter se ne bomo nikdar upirali objaviti novic, razen, če bi bilo to v pomoč sovražniku. Doslej se je vojna razvijala precej drugače, kakor se je pričakovalo. Ne smemo pripisovati obotavljanja Nemcev, da začno veliko ofenzivo na kopnem ali z množinskimi velikimi letalskimi napadi na Anglijo, njihovemu človekoljubju. Imeli smo dovolj prilike prepričati se, da jih nobeni razlogi človekoljubja niso odvrnili od nikakršnega načina vojevanja, ki so ga smatrali za koristnega. Zato so morali priti do prepričanja, da bi trenutno več izgubili, nego dobili s takimi napadi, zaradi česar so se tudi rajši odločili za metode, o katerih mislijo, da jim ne bodo povzročile nobene resne škode. Ena izmed teh poslednjih metod je polaganje min v našin teritorialnih vodah brez upoštevanja mednarodnih dogovorov, ki jih je Nemčija sama podpisala, kakor tudi dan na dan uničevanje nevtralnih in angleških ladij, ki zahteva mnoge člcveške žrtve. S tem barbarskim orožjem nas sovražnik ni odrezal od naših prekomorskih dobav, da bi nas z gladom prisilil h kapitulaciji. Ta poizkus se ne bo posrečil. Premagali bomo magnetske mine, kakor smo že premagali podmornice. Kljub nekaterim izgubam prihajajo naši konvoji še vedno v naša pristanišča in odhajajo iz njih ter bodo to nadaljevali po zaslugi poguma in spretnosti mornarjev nase trgovske In vojne mornarice. Naš vojni cilj je zelo enostaven: premagati sovražnika, premagati one, ki ponovno poizkušajo zavladati s silo nad drugimi na-a Kadar ho nemški na-rod prišel do prepričanja, da je ta miselnost prav tako slaba zanj kakor za ostali svet, jo bo opustil, če moremo to doseći brez prelivanja krvi, bo tem b< Ije, opustiti pa Nemčija to miselnost mora. To je naš vojni cilj in vztrajali bomo v vojni, dokler ne bo dosežen. Nas cilj za mir je ustvariti novo Evropo, in sicer ne v tem smislu, da na novo n&ri-j iemo zemljevid po Idealih zmagovalcev, i temveč da ustvarimo Evropo s novo misel-j nostjo. V tej Evropi naj bi narodi dobro voljo odstranjevali težave, strah pred napadom naj bi prenehal, mirovne korekture med sosedi, ki bi se izkazale kot potrebne, naj bi se dosegle s konferencami. V taki Evropi naj se razvija trgovina med narodi in vsak Imed njih naj ima pravico, da si izbere lastno obliko svoje vladavine, dokler ne izvaja zunanje politike, Id bi bila krivična do sosedov. Oboroževanje se mora postopno opustiti kot brezkoristen izdatek, razen za potrebe vzdrževanja notranjega reda in miru. Izvršitev tega načrta bo zahtevala seveda mnogo let časa in bo potreben zanjo poseben ustroj, upam pa, da bo tudi Nemčija, prežeta novega duha, med narodi, ki bodo pri tem sodelovali. Ugoden odmev v Ameriki VVashington, 27. nov. i. (Associated Press) Govor ministrskega predsednika Chamberlaina. ki so ga prenašale vse velike ameriške postaje, je napravil na ameriško javnost globok vtis, zlasti glede c:ljev Anglije in Chamberlainove izjave glede povojne ureditve Evrope. Simpatije Amerike, ki so bile že pop reje na strani obeh zapadnih demokracij, so bile s tem govorom še povečane. Današnji nevvvorški listi obširno ocenjujejo ta govor in naglašajo, da se vojni cilji Chamberlaina popolnoma strinjajo s cilji predsednika Roosevelta, zunanjega ministra Cordela Hulla in z večino ameriškega naroda. Ti cilji so pravica svodov, da si sami vladajo, svobodna izmenjava trgovskih dobrin, in splošna razorožitev po vsem svetu. To so tudi temelji ameriške poTil'ke. _ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kove žrtve na morju Nemci so torpedirali tudi največji poljski par-nik „Piisuđski" — število človeških žrtev Se ni ugotovljeno Pariz, 27. nov. e. Poljski prekooceanski parnik »Pilsudski« (14.135 ton) je bil včeraj torpediran v bližini severnozapadne angleške obale. Posadka se je rešila, »Pilsudski« je bil največji in najmodernejši poljski parnik. Glede števi-ia človeških žrtev si vesti zelo nasprotujejo. Po prvih vesteh se je glasilo, da je vsa posadka rešena, pozneje pa, da 40 oseb pogrešajo. Po najnovejših poročilih je zahtevala katastrofa 7 človeških življenj. Parniku je prihitel na pomoč neki angleški ruŠilec, ki je izkrcal posadko in potnike na severno za pa d ni obali Anglije, in sicer 67 Poljakov ter 9 Angležev. Kapitan parnika, šef kuhinje in kuharjev pomočnik ladje niso hoteli zapustiti m so se z njo vred potopih. London, 27. nov. s. (Reuter) S poljske trgovinske ladje »Pilsudski«, ki je bila včeraj v Severnem morju torpedirana, je rešenih 171 mož posadke. Sedem jih je bilo pri eksploziji ubitih, med njimi kapitan. Podrobnosti o potopitvi „Pilsudskega" London, 27. nov. A A. (Reuter) Po naknadnih poročilih o potopitvi ladje »Pilsudski« je neki angleški rušiiec izkrcal na severnozahodni obali Anglije 103 rešence s potopljene ladje, dočim jih je neka angleška ribiška ladja prevzela 68. Poročilo dalje pravi, da je več Poljakov, prav tako pa tudi potnikov drugih narodnosti dobilo pri eksploziji poškodbe. Iz izjav, ki so jih dali brodolomci, so se zvedele naslednje podrobnosti: Nenadno je odjeknila strahovita eksplozija na ladjinem krovu, ki je vso ladjo močno pretresla. Dve minuti pozneje je nastala druga eksplozija, ki je ladjo popolnoma raztrgala. Kapitan Stankiewicz, ki je bU v tem trenutku na poveljniškem mostu, je dal povelje, da se spuste reševalni čolni. Ko so bili potniki vkrcani v čolne, so poklicali tudi kapitana, naj zapusti ladjo, ker je bilo oči vi dno, da bo vsako prizadevanje za rešitev ladje zaman. Kapitan Stankicwicz je odločno odklonil, da bi zapustil ladjo in je ostal na poveljniškem mostu vse dotlej, dokler sc ladja ni potopila. Junaška smrt kapitana je pretresla vse brodolomce, ki so opazovali, kako se ladja potaplja. Najsrečnejši brodolomec s potopljene ladje »Pilsudski« je brez dvoma Kavko. Ko je stopil na obalo, je pripovedoval tole: Spal sem v kabini, ko je odjeknila prva eksplozija, zaradi katere sem se prebudil. Sele tedaj, ko sem zaslišal drugo eksplozijo, sem skočil iz postelje in hotel na krov. Krov je bil čisto prazen. Ko sem videl, da se bo ladja potopila, sem skočil v čoln, ki je bil še edini na razpolago, ter sem odrinil od ladje, ki se je začela hitro potapljati. V čolnu sem prebil celih pet ur, nato p* so me vzeli na neko ribiško ladjo. 1/mdon, 27 .novembra. AA. '(Havae). Ladja »Pilsudski« je bila zgrajena v Italiji L 1936. Pripadala je družbi >Gdinja-America-Shipmg Lme Limited«. Na ladf-je bilo prostora za 770 potnikov. »Pilsudski« je odplul lz New Yorka pred napovedjo vojne. Ko se je ladja približala angleški obari, sta jo pričakovali dve kon-tratorpedovki in io pospremili v angleško pristanišče. Od tedaj dalje je bila v služIli britanske admiralitete. Vsi redani so soglasno izrazili priznanje junaštvu kapitana, ki je utonil. London, 27. nov. s. (Reuter) Na pomožni križarki Rawalpindi, ki je bila včeraj po* topljena, je bilo okoli 300 mož posadke. Od teh jih je rešenih samo 17. London, 27. nov. AA. (Reuter) Posadko potopljene ladje »RawaJpindi« je tvorilo 300 častnjkov in mornarje*. ________ Naša trgovinska delegacija v Rimu Rir.i, 27. nov. mp. (Štefani*) Semkaj je prispela delegacija, ki se bo pogajala z italijansko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. 300.000 italijanskih rezervistov odpuščenih Rim, 27. nov. s. (Reuter) V Italiji je bilo poslanih na dopust 300.000 rezervistov, ki so bili doslej na orožnih vajah. Med njimi je ves letnik 1913. S flim&kega pCatna Kino Matica: Povratek. Po romanu francoskega pisatelja Claudea Farrerea je znani režiser Nikolaj Farkas ustvaril močno filmsko dramo z izredno učinkovitimi ljubezenskimi in vojnimi prizori. Kakor je pisatelj v romanu genialno orisal mišljenje in vrednotenje modernega Japonca, ki je v službi domovine, kateri vse žrtvuje, tako je Farkas z odlično režijo in dobrimi igralci predočil na filmskem platnu nam skrivnostni japonski milje in nam neumljivo japonsko dušo. Charles Boyer je nosilec glavne vloge. Znova se lahko prepričamo o izrednem talentu tega francoskega igralca, ki se je uveljavil tudi v Hollywoodu. Simpatičen je njegov tekmec John Loder, mojstrska je kreacija igralke Merle Oberono-ve. Tako nijansirane vloge že dolgo nismo videli na platnu. Inkišinov ima epizodno vlogo. V celoti naredi film močan vtis, je prava filmska drama, dobro zgrajena, sugestivno igrana in z dejanjem, ki se razpleta nadvse zanimivo. Kino Union: Johann Strauss — kralj valčka. Nemški film. ki pa gledalce ne bo razočaral. V filmskem ustvarjanju vzdušja in dogodkov na bivšem cesarskem Dunaju, se tudi nemški režiserji znajdejo, posebno še, če imajo na razpolago dobre igralce. Paul Horbiger poda v tem filmu prav močan lik starega Straussa, skladatelja slavnih valčkov, ki nikakor ni hotel, da bi tudi njegovi sinovi postali muzikanti Še dokaj dobro je prikazano, kako so njegovi sinovi kljub temu postali muzikanti in skladatelji valčkov in vredni nasledniki svojega očeta. V drugi polovici se film razvleče in postane besedičenje, v prvi polovici m proti koncu pa je dinamično zrežiran. Če bi interpretirali Straussove sinove bolj močni igralci, bi bil uspeh filma še večji. Glasba je dobro vpletena v dejanje. SOKOL — Sokolsko društvo Jožica bo imelo proslavo državnega in sokolskoga praznika dne 1. decembra t L Ob 10. uri dopoldne bo slavnostna seja združena z obljubo novega članstva ki prevedbo deoe v naraščaj in naraščaja v članstvo. Zvečer ob 19. uri bo slavnostna akademija s telovadbo, petjem m deklamacijama, h kateri vabimo vso nacionalno javnost. Za članstvo obakrat obvezna udeležba v krojili In v civilu c znakom. Zdravo! Odbor. SPORT — Izjava. Na redni glavni skupščini je v teku debate padlo nekaj očitkov na naslov našega državnega lepreaantanta g. Franca Smoleja. Upravni odbor Je vse te očitke proučil in ugotovfl, da je g. Smole j svojo nalogo v polni meri izvršil in da so val iznesem očitki bili brez vsake podlage; nato je sklenil isreoi g*. Smole ju pol. no priznanje m mu dati a to javno izjavo potrebno zadoščenje. Jugoslovenski atm-skosportni savez, I^u^ljags Karte za bencin uvedene l. januarja Naša država M se lahko osamosvojila v pogleda Ljubljana, 27. novembra V soboto smo poročali o nameravani uvedbi kart za bencin. Zdaj pa sporočajo iz Beograda, da bo uprava državnih monopolov uvedla prodajo bencina na karte 1. januarja. S pristojnih mest poročajo, da bo treba motorni promet omejiti, ker več ne dobivamo redno bencina iz Rumunije in ker še ni redno bencina iz Rumunije m ker z Rumunijo. če bi prometa ne omejili, bi morali načeti rezerve bencina, ki so potrebne za državno obrambo. Kakor je znano, zalagata našo državo z bencinom v glavnem družbi Standard in Shell. Uprava državnih monopolov je naročila tema družbama, naj se obrneta zaradi dobave bencina na Zedinjene države. Družbi sta že dobili pozitiven odgovor iz ZecT njenih držav, da borno lahko uvažali nafto in njene derivate. Dokler pa uvoz bencina ne bo zadovoljivo rešen, bo treba omejiti porabo na podlagi uredbe, ki jo je nedavno predpaal ministrski svet. Po tej uredbi lahko ministra, finančni in trgovinski, orne jita motorni promet in sicer promet z zasebnimi in tovornimi avtomobili na vseh progah, ki konkurirajo državnim železnicam ali v plovbi, dalje promet z držav- nimi tn samoupravnimi avtomobili. Ta omejitev pa ne velja za avto taksi.je, sanitetske m policijske avtomobile. 1. januarja bo stopila v veljavo nova omejitev porabe tekočin goriv. Ctan bo uredba objavljena v -Službenih novinah bodo lastnika zasebnih avtomobilov pozvani, da prijavijo vse potrebne podatke o svojih vozilih. Ko bodo ti podatki zbrani, bodo avtomobil istom izdane karte za dnevno porabo tekočih gor.v in sicer po kategorijah in poklicih avtomobilistov. Da bi se naša država čimprej osamosvojila v pogledu tekočih goriv, je uprava državnih monopolov že zdaj ukrenila marsikaj, da bi pridobivali pogonsko gorivo doma. Tako bodo kmalu postavili instalacije za pridobivanje pogonskih goriv iz bi-tuminoznih skril je vcev in za uporabo metana. Metan, zemeljski pTn. pri nas že uporabljajo za pogon tovornih avtomobilov. Tega plina je v naši državi izredno mnogo in njegovo uporabo bi lahko še zelo razširili. Potrebne bi bile samo večje investicije za pridobivanje plina. Predelava avtomobilov za pogon z metanom je zela lahka ln poceni. To bi bil eden izmed najbolj priporočljivih ukrepov, kako bi se osamosvojili pred tujino. čevljarji bede povišali cene za 10 do 15% Zaradi splošne draginje in podražitve vseh usnjenih izdelkov za 30% ne morejo več delati po starem ceniku Ljubljana, 27. novembra Člani Združenja čevljarjev za sodni okraj Ljubljana so se včeraj dopoldne sestali pri Llovdu in so se posvetovali glede splošne draginje, ki se je začela pojavljati v zadnjem času za vsa živila in za vse drugo blago, zlasti pa za usnje. Ljubljanski čevljarski mojstri so ugotovili, da so prisiljeni povišati cene za vse izdelke v svoji obrti. Na sestanku čevljarskih mojstrov je poročal načelnik združenja g. Jernej Perdan, ki je med drugim izjavil, da se je v zadnjem času usnje podražilo za 30 do 35% neglede na to, ali se usnje izdeluje doma ali se uvaža iz inozemstva. Industrija usnja je podražitev utemeljila s tem, da je težko dobiti surove kože in da je zaradi živinskih bolezni proizvodnja usnja v državi zelo padla. Zaloge usnja so čedalje manjše, ker izvažamo čedalje več tega blaga. Stroj il v naši državi sploh ni mogoče dobiti, moramo jih skoraj v celoti uvažati iz inozemstva, zlasti anilinske barve, natrijev bikarbonat, žvepleni natrij, oksalne kisline, amonijev sulfat, kromovo sol, parafin, loj in ribje olje. Večji del tega blaga moramo uvažati iz Nemčije, nekaj pa tudi iz Amerike. Anglije, Švice, Argentine, Romunije in Norveške. Cene kemikalij so se podražile za 50 do 60%, cene ekstraktov pa celo za 100%. Dvignile so se tudi cene surove telečje kože. V avgustu so bile še po 9 do 11 din kg, zdaj so po 17 do 22 din kg. Pospešuje se tudi izvoz kož v Nemčijo in Madžarsko, čeprav jih sami doma nujno potrebujemo. Vse to je imelo podražitev usnja za posledico. Najbrže pa je podražitev tudi posledica špekulacij in večje potrošnje. Predstavniki usnjarske industrije so imeli konferenco in zahtevali, naj se prepove izvoz surovih kož, naj se odobri zasebni kliring in naj se pri izvozu naši agrarni produkti zamenjajo za kemikalije in surovine. Na domačem tržišču se je črni boks podražil za 50%, črni ševro za 30%, rjavi ševro za 30%, kroponin za 45%, notranjki od 40 do 70%. Povprečna podražitev znaša torej 30 do 50%. V usnjarski industriji pa veljajo danes sledeže cene: kroponi, ki so stali meseca avgusta 33 do 36 din več davek na poslovni promet, stanejo danes 56 do 65 din več davek na poslovni promet. Boks pa, ki je stal 11 do 13 din več davek za poslovni promet, stane danes 18 do 22 din več davek na poslovni promet. Zaradi podražitve potrebnega blaga čev-ljanski mojstri ne morejo več delati obutev in vsa druga čevljarska dela po dosedanjem ceniku. Za vsa čevljarska dela je treba Iz Celja —c O legi slovenskega ozemlja in njegovem pomenu v Evropi bo predaval docent prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane drevi ob osmih na ljudskem vseučilišču. Zanimivo predavanje bodo spremljale ski-optične slike. Prvotno za drevi določeno predavanje univ. prof. dr. Borisa Zamika iz Zagreba je preloženo. —c Celjski mestni svet je v petek v tajni seji razpravljal o ponudbi g. F ran j a Dolžana za prodajo njegove hiše Za kre-sijo. Gosp. Dolžan zahteva za hišo 500.000 din. Mestni svet je to ponudbo odkloniL Mestni svet je povišal magistratnemu komisarju g. Viljemu Korenu položaj no do-klado, tehničnemu uradniku g. Langu pa terensko doklado. Mestni uradnik in vodja pogrebnega zavoda g. Anton Zupančič bo stopil 31. decembra t L v pokoj. Njegov naslednik, pogodbeni uradnik g. Stanko Gorišek bo nekaj Časa prakticiral pri mestnih pogrebnih zavodih v Ljubljani in Mariboru. Bivši mestni fizik dr. Gollitsch bo odslej prejemal mestno pokojnino. —c Za uprizoritev Bevkove komedije »Partija šaha«, s katero bodo člani Narodnega gledališča v Ljubljani v torek. 28. t m ob 20. v celjskem gledališču proslavili 25-letnico gledališkega udejstvova-nja g. Vala Bratine, člana ljubljanskega Narodnega gledališča, se dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni Predstava je izven abonmaja. —c SK Celje : SK Hrastnik 2:0 (2:0). V nedeljo popoldne se je na celjski Glaziji nadaljevala podsavezna prvenstvena tekma, ki je bila 5. t m vsled poplave v 28. minuti prvega polčasa prekinjena ob stanju 1:0 za Celje. Celju je uspelo v nadaljevanju tekme zabiti Še en gol in si tako priboriti dve dragoceni točki. Moštvo Celja je bilo ves čas v premoči. Rezultat bi bil lahko mnogo večji, če bi bil napad Celja bolje kombiniral in igral bolj povezano. Imel je mnogo lenih prilik, a jib nI znal izkoristiti. Krilska vrsta Celja je zadovoljila, prav dobra pa je bila ožja obramba ptvzemši nesigumega rezervnega zvišati cene. Združenje je predlagalo povi-šek 10 do 15%. Upoštevati je treba tudi, da je življenje v splošnem mnogo dražje kot je bilo pred meseci in da je pričakovati tudi med čevljarskimi pomočniki mezdno gibanje, treba bo v doglednem času povišati mezde. Predsednik je pozval člane združenja, naj bodo solidarni in zavedni, kajti le tako bodo obrtniki dosegli svoje pravice. Da ne bi bilo umazane konkurence pri podražitvi čevljarskih izdelkov, je bil sprejet predlog, da se uvedejo bloki za cene, katerih se bodo posluževali vsi mojstri pri naročilih. Na blokih bodo določene fiksne cene za vse vrste obutve in druga čevljarska dela. Tak način poslovanja s strankami, ki dado naročilo, je že uveden v Zagrebu. V debati so posamezni mojstri odobravali predlog načelnikov glede podražitve, ki bi ne bila potrebna, ako bi odločilni činitelji začeli borbo proti draginji pri velikih trgovcih in v industriji. Po debati je bil načelnikov predlog soglasno sprejet. Odslej se bodo vsa dela pri čevljarskih mojstrih podražila za 10 do 15%. Na sestanek je uprava povabila tudi ravnatelja OUZD g. dr. Joža Bohinjca ki je članom objasnil, kakšno starostno zavarovanje bi bilo za obrtnike najbolj ugodno. Kakor je znano, je vprašanje prostovoljnega ali prisilnega starostnega zavarovanja obrtnikov še vedno nerešeno. Vse ankete o tem vprašanju doslej niso imele uspeha. Obrtnikom je bil predložen osnutek za tako zavarovanje, toda večina slovenskih obrtnikov je ta osnutek odklonila, ker bi morali obrtniki plačevati velike premije in bi prav malo ali nič od tega imela. Ravnatelj dr. Bohinjec je povedal, kako so vprašanje zavarovanja obrtnikov rešili v drugih državah. Nemški način bi bil tudi pri nas najbolj ugoden. V Nemčiji so bili obrtniki priključeni k zavarovanju zasebnih nameščencev, pri nas bi se priključili delavskemu zavarovanju, kar bi bilo za obrtnike najbolj ugodno. Obrtniki bi bili k delavskemu zavarovanju samo računsko priključeni, o vseh problemih, ki se tičejo samo obrtnikov v zavarovanju, pa bi samostojno sami odločali. Pri plačevanju mesečne premije 74 din bi po petih letih dobil onemogli obrtnik pokojnino 500 din, po desetih letih pa 786 din. Pri plačevanju najvišje premije 112 din na mesec bi dobil po 10 letih 1302 din pokojnine. Večina obrtnikov je v debati odobravala predlog dr. Bohinjca za rešitev vprašanja o zavarovanju obrtnikov. vratarja, ki je imel mnogo sreče. Hrastni-čani so izvajali hitro in odločno igro, njihov napad pa je igral nesmotrno in je izvedel samo nekaj lepih akcij. V 10. minuti nadaljevanja tekme je uspelo Stupici po hitrem prodoru iz razdalje 10 m potresu mrežo Hrastničanov. Po odmoru je postala premoč Celja še očitnejša Tekma je bila živahna, ker so se Hrastničani odločno branili, Celjanom pa kljub mnogim lepim prilikam ni uspelo povišati rezultata. Sodil je g. KoniČ iz Maribora sicer objektivno, a je zagrešil več napak. —c Usoden padec. Na Turnem pri Slivnici si je 31-letni posestnikov sin Franc Brglez pri padcu zlomil levo roko v ramenu. Zdravi se v celjski bolnici —c V celjski bolnici je umrla 54-letna kuharica Neža Viher jeva iz Šoštanja —c Vsi borci, ki so se udeležili obrambe naše severne meje od 29. oktobra 1918 do 5. maja 1919 in niso organizirani v organizaciji koroških borcev ali ostalih takšnih organizacijah ter reflektirajo na >Soo-menico», naj najpozneje do 1. februarja 1940 napravijo zadevno vlogo na poveljstvo vojaškega okrožja Podrobnosti so razvidne iz razglasa na uradni deski mestnega poglavarstva v Celju. —c Celjski slikarji bodo razstavili. Od 17. do 26. decembra bodo priredili celjski slikarji razstavo svojih del v dvorani Mestne hranilnice. Svoja dela bodo razstavili ga Vera Pristovškova ter gg. Albert Sirk, Cvetko Ščuka, Miroslav Modic in Mehle. Razstava bo zelo pestra in zanimiva ter bo imela to novost, da bo dobil vsak obiskovalec z vstopnico tudi pravico do žrebanja, ki bo 25. decembra dopoldne in na katerem bo izžrebanih več slik- —c Ureditev ceste od Brega do Levca. Mestna občina je uredila občinsko cesto Breg—Petriček—levSki most—Leveč v odseku od Petrička v Liscah do Jakobinovega posestva na desnem bregu Savinja Cesto od Jakobinovega posestva do lovskega mostu in dalje do Levca bo uredil sreaki cestni odbor, ki je v ta namen odobril 100.000 din. Ta cesta bo tvorila sekundarno zvezo med državno cesto Zidani most Celje in DANES 27. T. M. OB 20. V FRANČIŠKANSKI DVORANI PREDAVANJE O AMERIKI 1S.000 km čez USA PREDAVA Ing. MITJA sVIGELJ Z 200 DIAPOZITIVI CENE SEDEŽEM 10 — DO 4 — DIN STOJIŠČA DIN 3.—. 1ADI OBŠIRNEGA PREDAVANJA ZAČETEK TOČNO OB 20. državno cesto med Celjem in Petrovčami. Vzdrževanje levškega mostu čez Savinjo bo prevzel sreskl cestni odbor, zato pa mu bo levška soseska prepustila vse nepremičnine, ki so določene za vzdrževanje tega mostu. §&q(e}nica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 27. novembra katoličani: Virgil današnje PRIREDITVE Kino Matica: Povratek Kino Sloga- Brlog greha 14. juli Kino Union: Joh. Strauss. kralj valčka Kino Moste: Tajni agent X 9 (Lažni baron) H. del in Dama s kameli jami Kino SiAka: Izsiljevalci Predavanje inž. M. Sviglja >150 000 km skozi Združene države severne Amerike* ob 20. v frančiškanski dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec decL, Cesta 29. oktobra 3L NE POZABITE da bo v petek, na praznik zedinjenja zvečer na Taboru priljubljeni NOVINARSKI KONCERT. Vstopnice se Ze dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu Iz Hrastnika — Proslava državnega praznika. Sokolsko društvo v Hrastniku proslavi državni in narodni praznik kar najbolj slovesno. Ob 20. bo akademija z bogatim programom. Nastopili bodo telovadci, pevci, re-citatorji, igrala bo tudi godba. Sledila bo slavnostna seja, kjer bodo novo pristopivsi člani položili zaobljubo, podelila se bodo odlikovanja in diplome. Dolžnost slehernega člana je, da pride ta večer k proslavi. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 27. novembra: zaprto Torek, 28. novembra: zaprto Sreda, 29. novembra: Kozarec vode. Red Sreda Četrtek, 30. novembra: George Dandln. Red Četrtek Petek, 1. decembra: ob 15. url: Emil in detektivi. Mladinska predstava. Izven OPERA Začetek ob 20 url Ponedeljek, 27. novembra: zaprto Torek, 28. novembra: VVerther. Red B. Gostuje Josip GostiČ Sreda, 29. novembra: zaprto Četrtek, 30. novembra: Gorenjski slavček. Premiera. Premierskl abonma Petek, 1. decembra: zaprto Tatvine na škodo le občine Ljubljana, 27. novembra Svoj čas so tatov, kaj radi snemali iz montiranih svetilk v mestnih zgTadoah električne žarnice, zabeležene so bile is razne druge tatvine na škodo mestne oto-ćir~ naenkrat ugotovili, da je . f....jd m jeeeni ukraden'h mo- stni občini in sicer izpod zemlje, kar za 7500 din odtočnih cevi. Ko so bili te dni mestni delavci zaposleni pri kanalizaci>-sklh delih v Mostah in Zelen1: jami, so na mnogih krajih ugotovili, da so zmanjkale iz odtočnih jarkov težke vlite cevi. tako zvani sifoni, k* je vsak težak po 25 kg in ima premer 40 X 40 cm. Delavci so našteli najprej pet cevi, ukraden ln v Ljubljanski ulici, ko pa so nadaljevali s pre-gtedom, so ugotovili tatvine tudi v Berne-kerjevi, Bezenškovt ulici, Pod Ježami in ob Zeleni jami. Preddelavec mestnega cestnega nadzorstva Jakob Cuk je končno ugotovil, da Je bilo vsega skupaj ukradenih 60 odtočniti cevi, kar je prijavil svojemu uradu. Mestno cestno nadzorstvo Je takoj uvedlo strogo preiskavo in zadevo tudi prijavilo policiji. Zaslišani so bili številni delavci, pa tudi stanovalci hiš v navedenih ulicah, a je ostala preiskava brez uspeha. Preiskavo nadaljujejo, vendar je le malo Izgledov, da bodo prišli pravim tatovom na sled. Ti so najbrž že prej pokradli cevi pri belem dnevu, saj je vsakdo mislil, da delajo pri jaških, iz katerih so potegnut sifone, mestni delavci, zato nanje tudi ni bil nihče pozoren. Tatovi so prebivalcem tako rekoč iapred nosa odvažali ukradene cevi n jih nato nekje razbili, da »o jih kasneje lahko prodali raznim trgovcem kot staro železo. Na Škodo mestne občina je bila včeraj prijavljena še ena tatvina. V Tržni ulici v Šiški je bil sprav'jen plug za oranje snega. S pluga pa so bili pred dnevi pobrani razni železni deli, v teži okrog 250 kg. Tat je tudi to Želeno najbrž hitro spravil v denar, bodisi v mestu aH zunaj v okolica. Mi sem prispeval za sokoUM dom v Trnovemt Stav. 070 »SIOVENSKI NAIOD«,ptM*qA Sf. MM «w. SmrS brlog gr KINO SLOGA, tel. 27-30. Film odlične kvalitete z najboljšimi Iran coskirui igralci! Danes ob 16., 19. in 21. po znanem romanu HOTEL DU NORD. t-Annabella, Jean Pierre Aumont, Louls Jouvet v gl. vlogah. Umetniško filmsko delo, I ki na izviren način predočuje življenje malih ljudi v vsej svoji realnosti. ehTJ POVRATEK Ljubavni roman pomorskega čaatnika. Največja bitka na morju do sedaj pokazana na platnu. po romanu clacde farkereja CHARLES BOTER KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri DNEVNE VESTI — Sprejemanje čestitk in poklonitev 1. decembra pri gospodu banu. Na državni praznik zedinjenja 1. decembra bo sprejemal g. ban dr. Natlačen od pol 12. ure dalje v banski palači poklon tve in čestitke Kakor v preteklem letu, je g. ban tudi letos glede na sedanje težke socialne razmere odredil, da se zakuska, ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti in je mesto tega razdelil med razna kari tat v na društva znesek 25.000 din z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejsih na praznik narodnega zedinjenja. — Hranilne vloge in indeks cen. Oddelek za gospodarska proučevanja pri Narodni banki je objavil poročilo o indeksu cen na debelo in o hranilnih vlogah. Ce vzamemo za bazo L 1926. s 100, vidimo, da je bil splošni ndeks lani v oktobru 76.8. letos v septembru 76.6. v -»ktobru pa Š0.1. Letos 1. oktobra so znašale hranilne vloge pri državnih denarnih zavodih 2.497 000.000. pri samoupravnih hranilnicah 2.337.000 000. pri privatnih bankah pa 5.629.000 000 d!n. Vse hranilne vloge so znašale torej 1. oktobra 10.463,000.000 dinarjev. Letos 1. septembra so znašale hranilne vloge 11.177,000.000, lani 1. aktobra pa. 10 700.000 000. _ Zahteva po maKsIralranJu cen živl- tOm in stanovanjem. Včeraj je oila v Zagrebu oolastaa konferenca zedinjene delavske sindikalne zveze. Na nji je bil prečrtan referat, obsegajoč med drugim zahtevo, da je treba v interesu konzumen-tov maksimirati cene živilom in -rtanova-njem. Naloge sindikalnega pokreta so delovati za ohranitev miru in nevtralnosti ter boriti se prot: draginji in za svobodo delavskih samouprav. Delavstvo zahteva tudi svobodne volitve za delavske ustanove .Proti maks' miran ju najemnin so pa odločno nastopili zagrebški hišni posestniki, k so zborovali včeraj v Zagrebu. Njihovega, zborovanja se je udeležil tudi pred sedn i k Prvega društva hišnih posestnikov iz Ljubljane g. Frelih. Zagrebški hišni posestniki zahtevajo davčne olajšave, da ba se zooljšal njihov položaj. Sokoli! Posečajte in podpirajte Sokalski kino v Šiški! — NOva palača Prizada v Beogradu.. Včeraj dopoldne je bila v Beogradu svečano otvor j ena nova palača družbe Pri-zad. zgrajena sredi mesta. Stroški za poslopje In opremo palače so znašali 15 milijonov 650.000 din. Od tega je odpisan'h že 8 milijonov. Vidimo torej, da je znal Prizad v razmeroma kratkem času zaslužiti lope milijone. — Hrvatski učitelji zahtevajo razpust vseh učiteljskih društev. V soboto je bilo v Zagrebu veliko zborovanje hrvatskega učiteljskega društva. Na njem je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo hrvatski učitelji likvidacijo Jugosloven3kega učiteljskega združenja in sicer sekcije za bivšo savsko in primorsko banovino ter razpust vseh v teh sekcijah včlanjenih uči teljskih društev. Potem naj bd se sklicalo v Zagrebu veliko zborovanje hrvatsk h učiteljev, ki bi bila na njem ustanovljena nova vse hrvatsko učiteljstvo obsegajoča organi?ne1ja, — Kaj vse je dosegla učiteljska organizacija JUH v Beogradu. 1. Ukinitev celibata, ki je jemal učiteljicam svobodno pravico izbirati zakonskega druga. 2. Napredovanje učiteljic ženskih ročnih del. 3. Učiteljice, ki so poročene z neučiteljem in žive ločeno gospodinjstvo. imajo pravico do stanarine. 4. Učiteljstvo se ne more premeščati po službeni potrebi ali po kazni v druge banovine. 5. Prosvetni minister je obljubil, da bodo tudi v tem proračunskem letu napredovali v IX. položaj no skupino vsi pripravnik] in vsaj polovica uč teljev v višio skupino. Napredovanje bo po rangni listi. Dalje je g. minister obljubil, da bo lahko naipre^ ruval v V. poboža ino skupino vsak učitelj, ki je preživel v VI. skupini 3 leta. G. minister je tudi obljubil, da se bo učiteljstvu vrnila stalnost. — Tečaji za gradbene obrte, Kovinarje, lesne in slikarske stroke. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi pozimi in spomladi posebne strokovne tečaje za stavbne obrte, stavbne ključavničarje, stavbne mizarje in slikarje. Ti tečaji bodo v dnevih med tednom in sicer v popoldanskih ali večernih urah, kakor bo tečajnikom prikladnejše. Poučevali bodo za-četniško in dopolnilno strokovno risanje, slogoznanstvo in gradivoznanstvo ter za zidarsko in tesarsko stroko še posebej stavbarstvo. Dosedaj se je prijavilo precej udeležencev. Ker pa je prostih še nekaj mest, vabimo interesente, ki bi želeli obiskovati kakega navedenih tečajev, da to prijavijo pismeno na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani s točno navedbo svojega bivališča, poklica in označbe tečaja, katerega bi želeli obiskovati Tečaji se prično v začetku decembra. — Beograjčani bodo imeTi zopet izredten koncertni užitek na dveh koncertih pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bosta koncem tega tedna v veliki Kola rčevi dvorani v Beogradu. Štirje soMsti, celotni orkester beograjske Filharmonije in zbor Glasbene Matce ljubljanske bodo izvajali v petek, dne 1. decembra ob pol 21. zvečer veličastno Skerjančevo Simfonično kan tat o za soli zbor in orkester. To delo se bo sedaj drugič javno izvajalo in Je imelo lani na prvi izvedbi v Ljubljani popoln uspeh. Da pa ust reže Glasbena Matica tuđi vsem številnim prijateljem zborovskega petja, je pripravil ravnatelj Mirko Polič, dirigent Matičnega pevskega zbora poleg simfoničnega tudi vokalni koncert, ki bo v nedeljo, dne 3. decembra Ob 11. uri dopoldne ravno tako v veliki Ko-fctreevi dvorani. Na tem koncertu bodo na sporedu dela sledečih skladateljev: Lajov-pa, Foersterja, Adamiča, Tonica, Milojevi- ća Gotovca, Slavenskega in Mokranjca. Na oba koncerta opozarjamo. Cisti dohodek je namenjen revnim slovenskim otrokom v Beogradu za božično obdarovanje. Predprodaja se že vrši na blagajni Kolar čeve ljudske univerze v Beogradu. — Razpisano mesto banovinskega cestarja* Pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku je razpisano mesto banovinske ga cestarja in sicer za progo na banovinski cesti I. reda št. 8 od km 20.000 do km 25.930. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 m ne starejši od 30 let Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. decembra pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku. — Poročila sta se v Zagrebu ing. Josip Jezovsek iz Ljubljane in gdč. Stefica Kore tič, uradnica hig. zavoda v Zagrebu. — Veme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, južno vreme z dežjem, v višjih legah sneg. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kum boru 14, v Dubrovniku in Splitu 11, na Visu 10, na Rabu 9, v Beogradu 8, v Sarajevu 7, v Zagrebu 6. v Mariboru 5.6, v Ljubljani 4.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5, temperatura je znašala 6.0 — Vl°m na Planini. Oni dan so neznanci vdrli v trgovino Josipa Plemenitaša na Planini nad Sevn co. Vlomilci so odnesli 20 m rjavega manufakturnega blaga, 40 metrov kariran^ jb. blaga za ženske obleke, 35 m bla^a modre barve za posteljnino in 300 m raznega cajga za ženske in deške obleke, v skupni vrednosti nad 5 tisoč dinarjev. — Dva zajsledovanca. Ivanki Peternelo- vi iz Prod trga pri Radovljici je bilo te dni ukradenih iz omare v stanovanju 700 dinarjev, njeni sorodnici pa tudi nekaj drobiža. Kot tatu zasledujejo orožnika 22 let starega Karla šveglja. ku je znan postopač, svegelj, ki je izginil, je poskušal oni dan vdreti tudi v hišo posestnice Marije Kocjančičeve v Vrbju pri Radovljici, a je bil prepad en. Mlinarja Jožeta Vamp-lja v Otočcu na Dolenjskem je tudi obiskal te dni tat, ki mu je ukradel žensko srebrno uro, nekaj perila ter manjšo vsoto denarja. Tat, 25letni Marjan Lušnik je pobegnil in ga doslej še niso mogli izslediti. — Smrt pod avtomobilom. Včeraj zjutraj se je pripetila na cesti Sesvete—Dubrava smrtna nesreča. Pod avto je prišel 18letni kmečki fant iz Laza (Marija Bistrica) Andrija Pučko. Vozil se je s kolesom po levi strani ceste in po lastni krivdi, je zašel pod avto, ki mu je zmečkal glavo, tako da je bil takoj mrtev. — Smrtna nesreča na železniški progi. Včeraj zjutraj so našli na železniški progi v Zagrebu truplo postnega zvaničnika Ste-pana Bukovine. Pokojni je bil star 56 let. Najbrž je padel z vlaka, ko se je vračal domov. Lokomotiva mu je odrezala glavo in roko. — Heroin je tihotapila. Beograjska policija je aretirala bogato Zagrebčanko Elo Jenič. ki je osumljena, da se je pečala s tihotapstvom mamiL S pomočjo svojega sina in posredovalca Adolfa VVeissa je našla kupce za herOn, ki ga je hotela prodati en kilogram za 20.000 din. Preden je pa bila sklenjena kupčija je policija na anonimno prijavo Jeničevo in njenega sina aretirala. — Roparski umor v Osijeku. Ves Osijek je razburjen zaradi roparskega umora trgovca z usnjem Arona Komna. Pokojni je bil star 64 let. V njegovo stanovanje sta vdrla dva mlada razbojnika, ki sta ga ubila in oropala. Tudi njegovo 63 let staro ženo Cecilijo sta hotela ubiti, pa menda nista imela časa. Ranila sta jo tako, da se bori s smrtjo, — žena ubila ljubosumnega moža. V vasi Me line u blizu Varaždina je 351 e tria Micika Dobršak ubila svojega 48 let starega moža Stanka, Micika je bila poročena že drugič, njen mož je bO pa zelo ljubosumen in zato sta se večkrat prepirala. V nedeljo sta se zopet sprla, žena je pograbila kuhinjski nož in zabodla moža v trebuh, da je čez nekaj ar izdihnil. — Herroelini obetajo hudo zimo. V Hrvatskem Zagorju so se pojavili henmeUnl o katerih pravijo, da napovedujejo bodo zimo. Ce izmenjajo hermelini dlako v novembru, se obeta baje huda zima m mnogo snega. Tako je bilo v Hrvatskem Zagorju leta 1928. Letos so našli prvega hermelina pred petimi dnevi v Hrvatskem Zagorju. V milin zimah, ko je malo snega, obdrže hermelini rdečkasto žolto dlako. Pred hudo zimo pa izmenjajo dlako ta dobe snežno belo. Iz LJubljane —lj Na akademijo vojnih dobrovoljeev! Kakor vse dosedanje prireditve vojnih dobrovoljeev, bo tudi akademija, U jo prirede vojni dobrovoljci v Ljubljani skupaj s Star. org. »Preporod« dne 30. t- m. ob 20. v Kazini v proslavo državnega praznika narodnega zedinjenja, na umetniški višini. Sodelovali bodo naši oajodličnejsJ pevci ln pevke ter Izbrani glasbeniki. O prvem decembru s dobrovolJJ»ko - Ideološkega stališča bo govoril vol dobrovoljan dr. Stanko Lapajne, o »Dveh obletnicah« »Preporoda« pa Boris Kocjaačič, Podrobni spored akademije se bo se objavil. —lj Navijanje cen. V neki ljubljanski trgovini s čevlji imajo v izložbi več parov čevljev. Za en par se je zanimala neka gospodična, Hotela je kupiti čevlje prod štirimi dnevi, ko so veljali 200 din. Gos dva dni je prišla pred izložbo in so začudila, ko je bil na istom para čevljev listek s ceno 220 din. Naslednjega orna, ko je zopet prišla pred izložbo, je bil pa na Istem paru že listek s ceno 235 dm, Ne varno sicer, kako je s kalkulacijo v usnjarski in čevljarski stroki hi v koliko so dejansko cene usnju orkinzno Obutvi zdi se nam pa, da gre v danai za navijanje con In da bi morala Oblast proti temu nekaj ukreniti. Naj bi vsaj pozvala v takih primerih trgovce, da utemelje tako naglo in lahno fj0OmWm\ proslavi državni in jujmlskl praznik 1. decembra a prosvetno akademijo ob 20. v - kliki dvorani Sokolskoga doma v aiaki. a proslavo se vabi članstvo in naraščaj -kor tudi ostalo občinstvo. Zdravo! —lj Prihodnji soh*t»čni koncert bo v mali harmonični dvorani 4. decembra zve-er. Prvič bo nastopila na javnem koncer-u ga, Marija Tu ta, priznana koncertna -vka, ki Je v zadnjih mesecih večkrat -stopila v radiu. Spored prtobčamo. Vstop-ce po običajnih koncertnih cenah so v odprodaji v knjigarni Glasbene Matice la Kongresnem trgu. —lj Karambol na Celovški cesti. V so- oto zvečer okrog 18. je prišlo na Ce lovki cesti do hujšega karambola med dve-Tia tovornima avtomobiloma. Po Gasil sk* :esti v feiški je privezi! ob omenjenem času s tovornim avtom znamke >Ford« šofer Karel M. Po Celovški cesti v smeri >roti Gorenjski pa je pr-drvel tovorni av-10, ki ga je upravljal šofer Oto P. iz škofje Loke. Na križišču sta avtomobila trdila in si Oba poškodovala prednje dele. K ;reci ob omenjenem času na križišču ni blo ljudi. Pri trčenju sta se samo neznatno poškodovana oba šoferja. —lj posnemajte! Vetepekarna Bizjak je svojim uslužbencem zv*-£a1a plačo za 10 odstotkov. Ta ukrep tvrdke je glede na riaradčajočo draginjo vse pohvale in posnemanja vreden. —lj Pevski zbor Glasbene Matice Ijufc-lja«t0*e. Drevi ob 20. vaja vsega zbora. Važna navodila. Odbor. —lj Trgovine sodo na Miklavževo nedeljo dne 3. decembra t. 1. in v nedeljo pred božičem dne 17. decembra ves dan odprte, donim bodo v petek dne 1. decembra na dan zedinjenja ves dan zaprte, na kar se kupujoče občinstvo opozarja. 586—n —lj poroka. Danes sta se poročila inž. foreart. Jurij Hočevar in Božca Vrhun-čeva, Priči sta bila dr. Brandstetter in dr. Vinko Vrhunec. Mladoporočencema obilo sreče! STE ZE POIZKUSILI SPECIALNI 6ULA2 V EXPRESS RESTAVRACIJI »SLON«? —lj Ukradena kokfta, izpred neke hiše na Sv. Petra cesti je bik) ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »The Bestc Milanu sesiju. — Postrežnici Kristini Razno-žnikovi je tat ukradel 900 din vredno kolo znamke >Weekhend< iz veže hiše št. 11 na Tržaški cesti. — Iz veže dr. Svig-ljeve pisarne na Miklošičevi cesti je bilo odpeljano 800 din vredno kolo znamke >Adler<: Jerneju Artaču. — Moško kolo znamke »•Hcrkules«, črpo pleakano, je tat ukradel v Ros.ni dolini I^eopoldu Strajhar-ju. — Izpred PutrOiove gostilne ia Dolenjski cesti je nekdo odpeljal 600 djn vredno kolo znamke >Bismark* Emiliji ska-farjevi. — Lenardu Pircu pa je bilo ukradeno 650 din vredno kolo znamke »Opel Stift« izpred državne bolnice na Zaloški cesti. Viška šola izročena svojemu namenu Lepa slovesnost ob kateri je imel Vič praznično lice Ljubljana, 27. novembra Včeraj ob priliki lOletnice viške meščanske šole Josipa Jurčiča, je bilo slovesne izročeno svojemu namenu novo šolsko poslopje, ki smo ga nedavno opisali. Slovesnost je zelo razgibala vse predmestje in Vič je dobil praznično lice. Vičani so tudi izobesili zastave, Pred slovesnostjo so se gosti in šolska mladina udeležili korporativno maše. Pred šolo se je zbrala množica ljudi, ki je pričakovala sprevod šolske mladine in gostov. Medtem je pred vhodom v šolo igrala gasilska godba. Po maši je mladina prikorakala iz cerkve v sprevodu. Za šolarji se je zvrstila duhovščina in za njo zastopniki kor po racij in drugi gosti. M-adina z učiteljstvom je zavzela prostore na stopnišču, gosti, duhovščina in pevci pa v prostorni avli v pritličju. Avla je bila za slovesnost primerno urejena. Ravnatelj meščanske šole Fakin je ob začetku slovesnosti pozdravil zastopnika mestnega župana inšpektorja J. VVestra in se zahvalil, da je mestna občina izročila šoli ob njeni desetletnici tako krasno poslopje. Po prvem delu obrednih molitev je spregovoril zastopnik župana inspektor We-ster. Pozdravil je škofa dr. G. Rozmana, zastopnika drvizionarja komandanta artile-rije generala F. Janeža in prosvetnega šefa banske uprave dr. Sušnika, Županov zastopnik je v obširnem govoru predvsem naglasiti, da je treba pripisovati priključitvi viške občine ljubljanski, da šola lahko praznuje tako slovesno svoj jubilej. Okoliške občine so bile priključene ljubljanski decembra L 1935. Hkrati je govornik navajal številke izdatkov mestne občine za šole tudi v drugih predmestjih: 5 milijonov din za bežigrajsko Šolo (občina je najela posojilo); odplačevanje anuitete trimilijonskega posojila za šišensko šolo; 400.000 din za dogotovitev in opremo moSčanske šole; 800.000 za trgovsko akademijo m 200.000 za obnovo šole na Ledini. Dalje je naštel tudi, koliko šolskih kuhinj je ustanovila mestna uprava m koliko žrtvuje za mladino t otroških zavetiščih in drugih zavodih. Končno je {tovornik poprosil župnika, naj blagoslovi šolske prostore. Po blagoslovitvi se je županov zastopnik zahvalil župniku in dejal, da izroča ravnatelju ključe novega poslopja s prepričanjem, da bo delo v tej šoli rodilo bogate plodove za srečo današnjega in poznih rodov. S slovesnim nagovorom je g. inspektor izročil ključe g. ravnatelju m nazdravil Nj. Vel kralju Petru IL Ravnatelj Fakin je v svojem govoru naglašal, kako velikega pomena je za uspešno šolsko delo primarno, zdravstvenim in vsem drugim zahtevam ustrezajoče šolsko poslopje. Zahvalo je izrekel tistim, ki so jim dali novo šolo, tudi zastopnik učencev meščanske šole učenec Pezdir. Pogumno pa je stopila pred mikrofon tudi ena najmanjših učenk, Kovačeva, ter lepo deklamirala prigodno pesem, pozdrav novi šolL Končno je spregovoril še zastopnik bana, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Sušnik. Dejal je, da si je meščanska šola pridobila med narodom primeren ugled. Zdaj imamo pri nas 43 državnih in 8 zasebnih meščanskih šol. Meščanska šola na Viču je obrtno industrijske smeri, to se pravi, nudi takšno splošno izobrazbo mladini, da se bodo absolventi lahko z uspehom posvečali poklicem v obrti in industriju Potreba po novi šoli na Viču je bila očitna, saj se je število učencev v desetih letih več kakor potrojilo. Zastopnik bana je izrekel čestitke Ljubljani k lepi pridobitvi in izrazil upanje, da se bo mladina Iz kazala hvaležno za skrb, ki so ji posvetih z novo šolo, da se bo tem bolj marljivo učila. Slovesnost je bila zaključena z državno himno, ki jo je zapel šolski zbor. šolski zbor je zapel tudi med slovesnostjo, pri blagoslovitvenem obredu pa so sodelovali cerkveni pevci. Gosti so si po slovesnosti ogledali šolske prostore. Akademija v novi telovadnici Ljubljana, 27. novembra V proslavo desetletnice viške meščanske šole Josipa Jurčiča je bila snoči kot nadaljevanje dopoldanskih slovesnosti blagoslovitve nove šole v novi telovadnici slavnostna šolska akademija. Prireditve so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Bana je zastopal načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Sušnik, župana inšpektor J. VTester, prisostvoval je pa tudi podžupan dr. V. Bavnihar, in zastopan je bil di-vizlonar po podpolkovniku Oblaku. V priznanje prirediteljem, učiteljstvu meščanske šole, je treba naglasiti, da je bila prireditev znatno nad višino šolskih akademij in je nudila pravi umetniški užitek. Spored je bil pester, vse točke pa skrbno pripravljene. Občinstvu je bilo pripravljeno prijetno presenečenje že v začetku, ko Je povzela Prekrasen film iz življenja najpopularnejšega, genija lnega muzika, ki je s svojimi skladbami, nesmrtnimi valčki razveseljeval miljone in milijone ljudi . • • ran! Horuiger — Haas Holt — Greti Theimer — Marta Andergrnst ln Friedl Czepa, Glasbo v tem film izvaja orkester dunajske filharmonije! Predstave ob 16. 19. m 11. ari KINO UNION, tel. 23-21 pozdravno besedo učenka meščanske sol- Remškarjeva in govorila tako spretno ter neprisiljeno, da ni bilo v govoru nič dekle matorskega. Govorila je v imenu srečno mladine, ki se bo poslej vzgajala v novi šoli. Končno je izročila zastopniku župana in gospč ravnateljevi lepa šopka. Akademija sama na sebi se je pa začela z državno himno, ki jo je zapel mladinski zbor pori vodstvom učitelja P. Kernca. Takoj smo lahko ugotovili, da j^ dvorana izredno akustična, a zbor je tudi zelo discipliniran tn izvežban. Slavnostni govor je imel ravnatelj meščanske šole g. Fakin Predvsem je izrazil veselje nad srečno opravijenim delom; dobili so novo šolo, ki so si jo tako želeli Opisal je razvoj viške meščanske šole in prizadevanja za zidavo novega poslopja. Doslej je bila mešanska šola pod streho ljudske šole. Ob ustanovitvi je bila dvorazred-na in imela je 86 učeneev, a 1. 1932 je imela že 4 razrede in več vzporednic. Razumljivo je, da je bilo zaradi tega šolsko delo relo ovirano. Skupno je šolo obiskovalo od njene ustanovitve 2.500 učene v in učenk. Dovršene izpite jih je pol '"»žilo 300, drugi so pa prej vstopili v poklice. V začetku je imela šola le 5 učnih moči, zdaj jih pa ima 14. Mladinski pevski zbor je žel mnogo priznanja za Lebanovo Slovo od domovine. Mirkovo O pohorskem kmetu, Aljaževo Triglav in Mirkovo Kako delajo. Originalen in posrečen je bil tudi telovadni ples dečkov »Mladi vojaki«, prav za prav precej težke proste VAje. Tudi telovadni nastop deklic v lepi vaji z žogami je navdušil občinstvo, a še skoraj bolj motivi narodnih plesov. Plesale so deklice v koroških narodnih nošah. Veselost sta zbudili zborni deklamaciji Župančičeve pesmi Žabe. Deklamirali so posebej dečki in deklice. Razen mešanega mladinskega zbora je nastopil tudi dekliški zbor in dosegel popoln uspeh z Adamičevo Pomlad, jesen in Uspavanko, Mokranjčevo Na ranilu in belokranjsko narodno Jezusu pušelček. Na sporedu pa niso bile le pesmi in deklamacije. Učenci meščanske šole so se tudi izkazali kot igralci; igrali so drugo dejanje Govekar-jeve dramatizacije Desetega brata. Nastopili so pogumno celo brez šepetal ca. Posebej je treba omeniti se zborni deklamaciji Aškerčeve pesmi Mejnik ln Župančičeve 2ebljarske, ki sta bili prirejeni v resnici dramatič. učinkovito z dobro scensko priredbo. Dobra je bila tudi simbolična vaja (ples) deklic s petjem Gor čez izaro ln deklamacija s petjem Župančičeve pesmi Na Bledu. Za zaključek Je mladinski zbor sape! še S. Jenkovo — M. Tom če v o Molitev. — Glavni režiser je bil učitelj Krištof, a tudi drugi učitelji so vložili mnogo truda, da je bila prireditev tako lepa ter da Jo bodo lahko ponovili 1. in 3. decembra MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov aa male oglasa ne priznamo. RAzno Beseda 60 par, lave* posebej Najmanjši znesek s-— Din, Male oglase »Slov. Narod« do 9, are dopoldne Najlepše In najbolj praktično darilo za Miklavža Je brez d vo- štano samo dm 300. B. ZAKRAJ8EK Miklošičeva cesta št. 34 ribje olje dr, O. PICCOLXIA ▼ Ljubljani se priporoča iilmllm tn HUBEBTTJ8 PLAM9 m du vrne vrste dežnih plasčev, trene-kotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano -«*ir4H C S K E K, k 14. KLIŠEJE [ s JUGOGBAriKA PRVOVRSTEN LOKAL v obsegu prodajalniškega prostora m pisarne s centralno kurjavo Je na razpolago v palači Grafike, vogal Mikloslesv« in Masarvkove ceste. Informacije ▼ upravi palače v IV. ŽIVALI 00 por, Najmanjši 8.— Dm, voleje pasme, 00 din prodam. KAPITAL Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. TRGOVEC z lokalom na prometnem kraju išče družabni co s 30.000 do 50.000 din gotovine za razširitev trgovine. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro naložen kapital«. 3256 SOBE MALO SOBICO Cisto, s souporabo kopalnice, odd*™ boljšemu gospodu ah gospodični • hrano 1. decembra. Medvedova c. 5, JU. nadstropje levo. 3285 PRODAM 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Dtn. ^premog S\ KOKS•DRVA I L POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-50 Postrežba brezhibna! OREHOVA JEDRCA nora, sortiran cvetlični med ša medico dobite najceneje v MEDARN1 LJubljana, židovska ul. 6. 48.T. tapetništvo JAGER FRANC LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 17 — TELEFON 20~tt nudi najcenejša n< —MM od dni 800«—, zimo od 28. Velika Izbira madracov, caach-zof, volne, gradla m aa prevleko pohištva. „NAS VAL« sporedi evropskih postaj na strokovni članki, roman, pregled, nagradni natečaj. St*on 4 »StOVBNSri N A R O D«, ponedeljek. ST. bra 1 St«v ?70 Prva ljubezen Deanne Durbinove Prvi poljub ]e dala človeku, U je todl nj< Prvi poljub Je dala človeku, td Je tudi njena prva ljubezen. Ko so nedavno ameriški listi ob j a viri, da ae je mlada ameriška filmska zvezda Deanna Durbin nenadoma zelo spremenila in da je postala muhasta, kakor većina f-lmskih lgTalk, občinstvo tega nI verjelo, kajti v Ameriki si filmska reklama izmišljuje vse mogoče stvari o filmskih ljudeh. To pot pa neverni Tomaži niso imeli prav. Mlada Deanna Durbin ni več taka, kakršna Je bila se nedavno, razposajena deklica, ki je ni smel nihče poljubiti niti v filmu, nedolžno bitje, ki ni smelo po zahtevi njenih staršev igrati v ljubezenskih filmih. Po dveh tednih Iržje bolezr. se je Deanna Durbin vrnila v studio m je presenetila svojega režiserja Bllvja Ln-nza z muhavostjo ln vedenjem, katerega režiser pri njej nI bil vajen. Režiser je menil, da je Durbinova pač v stanju okrevanja in je til zelo obziren. Nekam bleda je bila in ne razpoložena. Zato jI je režiser svetoval, naj se odpelje domov s svojim avtom in naj se odpočije. Lena Je prekinil snimanje in je naročil šoferju Deanne Durbin, naj pripravi voz. šofer pa Je javil, da Je v avtu nastal nenadoma defekt, katerega ne more takoj odpravit-. Lenz Je dal Dur-blnovi avto podjetja na razpolago in se opravičeval, ker Je ne utegne sam spremljati do doma. Tedaj se je oglasil režiserjev asistent Vaughn Paul: će se miss Durbin ne počuti dobro, bi bi zelo srečen, če bi jo lahko odpeljal domov. Režiser je mislil, da bo Durbinova. zardela do ušes in ponudbo odklonila, toda zgodilo se je drugače. Deanna je rekla: Ne bi hotela gospoda Paula motiti. Paul Je znova zatrdil, da bi bil srečen, če bi miss Dur hi novi lahko naredil uslugo. Odpeljala sta se. Durbinova se Je čudila, da Je Paul vedel natančno, kje Je treba vozit, do doma. Med vožnjo je asistent spregovori] samo en stavek. Rekel Je mladi igralki: V resnici ste videti starejši kot v filmih. Boljfiega komplimenta Durbnovi ni mogel narediti. Preden se je poslovil pred hišo, je asisten* vzel iz žepa neki predmet in ga izročil Durbinovi ter ooeoem prostodušno pr znal. da je to stvar dobil v motorju njenega avtomobila in da zaradi tega šofer ni mogel pognati motorja ki svoje gospodarice odpeljati z njenim avtom domov. Namesto ukora Je asistent dobil draže-sten smehljaj ln nekaj besed ki so zvenele iz ust mlade Deanne kakor zahvaia. As steni je bil tako gin jen, da ni zinil besedice več. temveč je skočil v avto in se odpeljal v studio. Tako se je pričela prva ljubezenska idila Deanne Durbinove. Režiser Lenz je kmalu izvohal to za-devščino svoje ljubljenke in je vse ukrenil, da ostane Durbinova na glasu, ki ga je uživala doslej Paula je premestil v drug studio. Kljuo temu sta se Paul L< Durbinova sestajala na skrivnem toda kmalu so reporterjl zveoell o tej idili in so začel. Durbinovo preganjati z intervjuji. Pri delu v studiu Durbinova ni bila več tako pr šotna kot nekdaj, režiser Lenz je opazil, da hu*ša ln postaja otožna *er muhasta Mislil si je, da je asistent Vaughn vsega kriv. O tem je bil popo'noma pre-pr.čan po ne nem dogodku, ki se je pripe- til v studiu med snimanjem ljubezenskega prizora. Ko bi morala Durbinova izreči besede: Ce bo kdo imenoval to moje poznanstvo lahko ljubimkanje, ga bom ubila! Teh besed Durbinova ni mogla izrec\ temveč so se ji vlile solze na lice. Režiser Je vedel, zakaj Duroinova ni mogla govoriti Zato Je premestil asistenta Paula v se oddaljenejši stud o Dekle naj misli, da se Ji Je asistent izneveril. Paul pa ie še utegnil Durbinovi poslati pismo in jcrasen prstan. V pismu je zapisal, da mora odpotovati in Ji pošilja prstan, ki ga je nosila njegova mati. Dal ga ji je njegov oče. ko se Je zaljubil v mater, ki je 1 jub -la očeta, kakor on, Paul, ljubi njo. Dean-no. V studiu je bila Deanna čedalje slabša. Režiser Lenz je spoznal svojo zmoto Na vrsto je prišla ljubavna scena, v kateri bi morala Durbnova poljubiti partnerja Bvrnesa, a tega prizora režiser ni mogel dokončati, kajti Deanna se je uprla, češ da je nihče ne more prisiliti k filmskemu poljubu. Razbur la se je tedaj in zbežala iz studia. Naslednji dan se je opravičila, med tem pa Je Lenz poslal po Paula in mu pove rti snimanje jubavne scene z Durbmovo Paul je kot režiser pokazal Deanni kako mora igrati prizor Stop: je k njej in jo prijel za roko in ji govoril: Brynes se vim takole približa in vas prime za roke in -ih poljubi. Gledate ga s simpatiio in se mu ameh'jate, kajti prvič vas primer moški za roko in jo poljubi ter si že!: poljirba od vas. Plaho dvignete oči proti njemu ln mu sramežljivo dovolite, da vas poljubi. Tedaj Je Deanne plaho pogledala Paula ln Paul jo je nalahko objel ter poljubil. Deanna je nato pošepn la Paulu: Prvič sem poljubila moškega in tako sem se bala da ne boste vi tisti, ki bo dobil moj prvi poljub. Vaughn Paul je zakričal: Vse je pripravljeno1 Vrt mo! Brvnes na oder! Ah ste pripravljeni miss Durbin? Durb;nova Je odgovorila: Da, zdaj sem pripravljena! Tako se je zgodilo, da je bila prvi ljubezenski prizor Deanne Durbin v filmu igran resnično v stuđ u s partnerjem Faulom Vaughom, ki mu je naklonila svoje srce. Molierov »George Avtobiografska in socialno politična satira ]e občinstvo dobro zabavala Ljubljana, 27 novembra Repertoar naše drame prinaša po vrsti klasična dela, ki dajejo igralcem s svojim s' jom, dikcijo, karakterizacijo ln izražanjem svojske dobe v tipičnem okolju prav posebno težkih nalog. Tudi uprizorit v Mo-iierovega »Georga Dandina« je taka težka naloga. Lotil se je je režiser dr. B. Kreft, ki je z resno poglobljenostjo v to že znano tragikomično komedijo ustvaril zelo zanimivo predstavo s pomočjo igralcev, ki so se z vidno vnemo oklenil vlog ostre stilizacije. Vsebinsko ne prinaša komedija nič novega in posebno močnega, saj poznamo že brezkončno vrsto komedij Iz zakonskega življenja, v katerem nastopajo v znanem trikotu slabotni in zato smešni zakonski mož, prebrisana zakonolomna žena ter njen ljubimec v različnih variacijah značajev ln bolj ali manj idealiziranih stremljenjih. Toda če gledamo »Georga Dandlna«, tragikomedijo bogatega, dobrodušnega, hkratu tep-často slabotnega zakonca brez energije in moške časti, z vidika Molierove avtobio-grafije in zlasti še kot izraz prikrito, a obenem ^asno Izražene Molierove mržnje proti takratnemu privilegiranemu plemstvu, nam postane igra kot soclalnopolitlčna satira in literarna izpoved dramatikove osebne zakonske nesreče zelo zanimiva in ob vsem bogastvu komičnih situacij pretresljivo bridka odrska umetnina. Literarni zgodovinarji pripovedujejo, da je bil Moliere velik poznavalec vseh vrst Žensk. In vendar se je oženil tako neumno nerodno, kakor najbolj naiven začetnik v ljubezni šele štirldesetletnlk je vzel za ženo šestnajstletno igralko Armando Be-jart, hčerko ali sestro igralke Madeleine, s katero je živel dolgo let. Ob strani ni-Černe ln lahkomiselne, baje prav razuzdane Armande je preživel vse grenkobe, ponižanja ln viharje, ki jih prinaša nesrečen zakon. Vedno iznova prevarani Moliere pa Je v svoji zaljubljenosti vedno iznova odpuščal, oproščal in se spravljal. On, slaven, visoko izobražen, duhovit in vpliven pesnik, ona lepa, plitka, a predrzno nesramna Igralka tretje vrste. Silno je trpel zaradi nje in izmučeno srce mu je končno otrpnilo. Prav to razmerje Je izrazil Moliere s svojim Dan dinom in z Angeliko, Dandino-vo žeuo. Izrazil ga je ljudem za šalo m na smeh plitke publike, ki ne čuti, Kake se joka p^jac. in v osebah tasta in tašče, dveh nadutih, parazitskih plemenitaških tipov Molierove dc se, je izrazil Moliere ves svoj gnev proti nemorali, a vzv Seno domišljavi aristokraciji ki je izzivala maščevanje. Pravično iz ravnan je med stanovi je prinesla šele velika krvava francoska revolucija, ki je pomedla temeljito s Clitan-dri in Šotenvilli Tako slišimo v tej komediji med smehom in šalami oddaljen grom, ki obeta neogiben vihar s strelami in povod nijo. da očisti ozračje m odnese nesnago ter prinese človeštvu svobodo in enakopravnost. Predstava je bila odlična Scenograf ing Franz je ustvaril zopet za vsa tri kratka dejanja duhovite okvirne dekoracije, režiser pa poskrbel za lahkotno nagel tempo vse vprizoritve, stilno pravilno obleko ter precizno vedenje, klanjanje in za dobo značilno spakovanje. V poudarek razlike med aristokracijo ln plebejstvom Je vedenje Dan d m a ter treh služabnikov naravno m preprosto. Danes je ustvaril z Dandinom simpatično osebnost čim večje verjetnosti ter jo po vsi možnosti psihološki izražal z gin-ljivo mimiko, dikcijo in gestikulacijo To je bila komika, ki Je trgala srce Mira Danilova je bila v igri in po zunanjosti po vseh svojih šarmantnih kretnjah in ko-ketetijah izvrstna Angelika, tip lahkomiselne in predrzne nezvest niče. Lipah in Nablocka sta bila stilna tast ln tašča, kakor tudi Gregorln kot elegantni ljubimec in Gabrijelčičeva kot poredna in drzna sobarica. Same dobro premišljene ln tipično ostro izvajane kreacije. Kot omejen ln blebetav sluga Lobin je imel mnogo ljubeznive komike Sancin m zaspanega hlapca je doživljal Brezigar. Vse v vsem zelo zadovoljiva, na zunaj teatralna, igralski tehnično skrbno pripravljena, a bolj miselna, ostro tendenčna kakor coplo čustvena m sodobnemu našemu razpoloženju ustrezajoča predstava. Publika pa se Je zabavala ln vneto plo- skala. Iz Sevnice Fr. G. Iz Mirne — Unf»1.f*?*ffki r»«"H r *n**eh. V nedelo 19. t m. nas ie posetila easUsks četa T.Kbljana-Barje V našem Sokolskem domu SO rr°^ ru"»!r»r» Vitv> tw-dane Bai jani s*> pod vodstvom mariHvc-g* pro^H4m X rblnca že v draelČ na našem odi u Upamo da bodo še večkrat r%~ »- • Hir; jo bolj urrleni. se pripravljamo tudi Mirenčani na gostovao** nr- »• -:- :' h vodstvom naše marlfv« tamleeblagat"-kp «p«-w sinve Bened^č-Limrt^V'-ve Želeli bi. da bi <1o ♦udi ostale članstvo posebno pa neknrert člani uprave, v delu po zgledu sestre Slave Vsem. kf se o^o^mn^H da da h*»doči občinski tur-stični odbor dc bo mogel vodit' biljetarnice • Putnik« se ie soglasno sklenikj. nai prav zaradi prevzema potniške pisarne društvo še nadalje ob*toja V svrho lažieea de:a »n očitkov da se v pogledu propagando naiveč stori za Gorenjsko je več prisotnih Je'egatov društev in odbornikov Tuj-skoprometnega društva predlagalo da naj se skliče sestanek na katerem nai b» se nroučila možnost ustanoi'tve zvere gorenjskih tujskopromern'h društev V novi odbor so bili izvoljen' gg Miro Peterlin Lieber Matevžič Gorjanc Kožman Korsič dr Silar dr Megu*ar Kern, za namestnike- gg Pollak Terčon Koncili-la Kuhar preglednika- 5L' Reriak m VVitz-man V debati za bodoče delo so se oglasili gg dr Silar. Lirber Slavec Pollak in Kuhar ki so svetoval- bodočemu odboru, naj v svoi program bodočega de'a prevzame tudi proučitev zgradbe moderne ceste na Smarietn^ goro nadalie pnreiame razstav naše industrije trgovine in obrti poleg tega pa tudi raznih kulturnih in sličnih prireditev. Prvi šolski nadzornik z izpitom Zidani most, 26. novembra Te dni je bil imenovan za sreskega šolskega nadzornika za srez Laško g. Ernesi \ rane, učitelj v Studencih pri Mariborv-G. Vrane je prvi slovenski šolski nadzor nik, kt Je napravil lani v Beogradu nad-zomiški izpit z odličnim uspehom. G. Vranca poznamo kot odličnega slovenskega šolnika-praktika in pedagoškega pisatelja, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za slovensko šolstvo Kot prvoboritelj šolskega pouka je znan vsemu učiteljstvu v dravski banovini. Njegova predavanja v raznih učiteljskih društvih širom Slovenije in pedagoških tečajih v Mariboru so vzbu diia povsod veliko zanimanje Njegove kle ne misli v raznih pedagoških knjigah ln revijah so povsod padle na rodovitna tla Po odstopu oblastnega šolskega nadzornika v pokoju g. Matije Senkoviča je prevzel tudi uredništvo »Popotnikac. Učiteljstvo toplo pozdravlja imenovanje g. Vranca za šolskega nadzornika in mu izreka svoje prisrčne čestitke. Iz Radeč _ b mrzlih valov Sopote In De rešit Te dni se je pri papimiH na Starem dvoru pripetila nesreča, katere žrtev bi kmalu postala šolarla Vinko ln Marija Mejaš Vinko je peljal svoio sestrico na kolesu proti papirnici Ker se deklica ni znala voziti ie pretrdo držala za vodilo, in Vinko nI mogel zaviti s kolesom od Sopote. ki teče vštric cente Posledice niso izostale S kolesom vred sta padla v potok, ki je na tem kralu precej globok Ze sta se iela potapljati v mrzli vodi ko je na srečo prišel mimo g Svet uslužben v papirnici Brez pomišljanja Je skočil v Sopoto in najprej rezil dečka nato pa še deklico Kolo pa je medtem zanesla voda kakih 100 do 200 m daleč, in prestregli so ga šele blizu papirnice G. Svet zasluži za svojo požrtvovalnost vso pohvalo in priznanje. — Sokol proslavi narodiu praznik. Rado-ško sokolsko društvo proslavi praznik državnega in narodnega zedinjenja 1 decembra ob 20 Na sporedu je telovadna akademija kjer bo sodeloval tudi domači jazz ban d. Z Zidanega mosta — Šolski upravitelj v Podkrajn je polotil diferencialni izpit. V Pod k raj u poučujs že dolgo vrsto let šolski upravitelj g Mirko Skalin doma Iz Italije in je bil na šoli nastavljen zaradi tega kot dnevničar Sedaj so mu oblasti dovolile, da je položil diferencialni izpit v Ljubljani, na katerega te čakal več let. Tako bo nastavljen kot ->ravi učitelj, kar vs, prav toplo pozdravljamo. — Pomanjkanje ačnth moči na 7^dane«rn mostu ln v Loki. Na naAl ljudski soli zs iolgo primanjkuje po več učnih moči Ze v lanskem šolskem letu, ko je upravljal šolo Se g Franc Musar, je vse leto manj-kala ena učna moč ker je bila premeščena: medtem pa sta dve dalje časa bili na ooln skero dopustu. Letošnje leto amo dobili novega upravitelja in še dve učitelji--4. primanjkujeta pa Se vedno dve moet. Fu bi bilo potrebno, da bd oblasti nastsvlle mega učltelia ki b imel lepo, veliko samsko sobo. Prizadeti starši prosimo šolsko oblasti da ugodi naši upravičeni želji Po upokojitvi učlteMa g. Cirila Vrtovca J> nastala na losk Soli vrzel. Otroke dveh razredov poučuje ena sama učna moč. k1 tefc-ko opravlja svojo dolžnost prt tolikem številu otrok. Tudi za loško šolo prosimo, da nam oblasti pošljejo novega učitelja. loLserirajte v f,SL Narodu" ! Vladvkai 37 MOŽ, KI JE UGASHIL SOLNCE FANTASTIČEN ROM Alf _Da vem vse. In da prosim, da bi nastala edina posledica naših pogajanj: svetloba. Na drugo posledico naših pogajanj ne pristanem. Ce mi hočeta oba pomagati, bom vama hvaležen. S tem bosta pomagala vsemu svetu. Ce pa nočeta, začnem sam. To je vse. kar sem hotel reči. Zavladala je tišina. Heran je pozdravil v štiri prazne, gluhe stene in odšel. 30. — Najina igra je izgubljena, — lete naenkrat njene besede skozi neprodorno temo naravnost, kakor kljunači nad poseko. In Paulus, ki je stal dotlej deset korakov od kraja, kjer je Heran izgovoril svoje obdolžitve, se zdrami pod vtisom teh besed is svoje otopelosti — Morda jo res izgubljava, milostiva. Izgubljati je težko, toda izgubiti je še težje. Ni ie konec, sedaj morava še bolj napeti sile, da zmagava. Treba je najprej pojasniti položaj, ki lahko nastane, da ne bova presenečena. __Recimo, da bo Čim prej zopet svetlo, da se čez nekaj dni moj mož vrne in da zve vse, kar se je zgodilo med nama. — Tega je preveč in to so najhujše domneve. Ne, tudi če bi se vse to zgodilo, se morava sama prijeti aa roke in oditi nekam daleč od tod. Poiskati si rava otok blaženosti, čeprav kje daleč v samoti ali v najživahnejši ulici velemesta, vsekako pa tam, kjer bova sama. kjer bova živela samo zase • • • — AH ps lahko odideva. še preden se vrne. — Prvo. kar nama zapira pot. je Heranovo vprašanje, ki ga ne moreva pustiti tu, da bi obležalo kakor nagrizeno jabolko. Ali naj mu pripomoreva k svetlobi ali pa naj mu to preprečiva? — Tema nama ne more škodovati, niti koristiti; če more koristiti mojemu možu, tega ne vem. On jo je povzročil. To je njegova stvar. Zdenks je govorila o svojem možu že tako, kakor da ji je povsem tuj. K temu je seveda mnogo pripomoglo Heranovo odkritje. Sam ji je pokazal pot. s katere se ni mogla prav vrniti, pa naj je vest se tako protestirala. — Sem tudi za to, da prepustiva stvari njihovemu naravnemu razvoju. Ce hoče Heran skrbeti za ves svet, mu selim obilo sreče. Zdaj je težko določiti, kaj je koristno in kaj škodljivo. Prevzela me ni niti modrost niti slavohlepje, da bi odločal. — Sicer pa povem isto Heranu. Ni treba, da bi imel v tej igri zadnjo besedo. Zapel je brezžični telefon. — Tu Heran... — Haviova. Gospod inženir, sklenila sem. da ne pie vzamem odgovornosti za zlo, ki bi zadelo Človeštvo, če bi nastala zopet svetloba. Ce ste dovolj prepričani o koristnosti svojega predloga, prosim — Ne bom vam pomagala, pa tudi ovirala vas ne bom. — Hvala vam za laskavo dovoljenje... — je sa-zvenelo ostro v slušalki in samo ie ironičen udarec odloženega telefona je postavil pomembno piko sa tszai besedami Heran je ostal naenkrat sam v pusti pustinji. Težke je biti sam, toda zagrizel se je željno in divje v ta užitek. Kako se je spremenil... Prej dobrodušen očka, ki so mu skrbno zavihani brki kazali vso njegovo skromnost, skoraj otroško dobrodušnost, s katero se je znal približati mali Evi-ci kakor enakopraven enakopravnemu — zdaj pa mož, ptica roparica z ostrimi, zakrivljenimi kremplji. Njegov molk se je iz zadrege in plahosti izpre-menil v krčevito trmo in tajinstveno sovraštvo. Pred njegovimi očmi se je režal edini cilj: Skrivnosten, tajinstven aparat, genijalen sistem koleščkov, žic in ročajev, največje upanje Havlove-ga življenja in prokleti krik, ki je pomenil uničenje sveta. To kovinasto prikazen je treba uničiti. Heran v duhu razmišlja in obuja spomine, kakšna je vsa ta naprava in kakšen bo boj proti nji. Največja ovira je bila v tem. da prav za prav nihče ni mogel vedeti nič točnega. Ha vel je svoje nevarne Izume skrival in ljudje okrog njega so bili toliko značajni, da doslej še niso stikali za njegovimi skrivnostmi. Razen tega je bil oscilator skrit v bloku, ki so bile njegove stene nareiene skoraj iz neuničljivega d u rala. Debelina sten ie že vnaprei izključevala vsak nanad od te strani. V blok vodečih vrat je bilo sedem, bil s so mam na in močna, vas iz debelih kovi-nastih plošč in Heranovi zobje bi jim ne mogli do živega. Ko je Heran dobro pretehtal svoj položai. je prišel do spoznanja, da nima in da ne more dobiti toliko razstreliva, da bi si z njim priboril dostop v blok, kaj šele da bi uničil ves blok. Od tod nikakor m mogel začeti napada. Morda bi se dalo začeti pri gonilni siH, ki je poganjala ta satanski aparat. Strojnica je bila tudi skrivnost. Več let je bila ze zaklenjena, nihče ni mogel tja in večinoma je bila delo Havlovih rok. Za nekatere stvari je pa vendarle rabil pomočnike in zato si bo Heran preskrbel podrobnosti od zastarelih in napol pozabljenih možganskih brazd. Toda to delo je mnogo težje, nego na podesponirani fotografski plošči, Haviova produkcijska sila je bila avtomatična in slonela je na njegovem izumu solnčnega kompasa. Heran se je spominial oeromne dvorane, nacmiene poševno proti ravnini ekliptike; njena podolžna os je vodila skozi glavno vreteno, debela, okorna in mračna liki trup neskončno stare ladje. Kakih trideset ramen se izteza na eno stran. Heran more samo ugibati, kakšni so konci ramen. Sluti, da mora biti na njih pritrjena Haviova solnčna gmota v obliki velikih hrušk: gmota, ki jo ie odkril Havel in ki je bila njena lastnost v tem, da jo je s strašno silo privlačevalo solnce. Takrat je moralo biti vreteno zavarovano r nepremagljivo silo v eni legi in Havel sam je montiral solnčno gmoto, kapljico za kapljico, dokler se je ni nabralo dovolj, potem je pa pognal vreteno. In od takrat se suče vreteno za solncem, trideset ramen neprestano sledi njegovi poti liki glava solnčnice. Enkrat na dan okrog in okrog, toda s strašno silo, ki strahotno vpliva na Heranovo glavo. Z normalnimi sredstvi se ne da ustaviti. Na kraju samem se bo dal položaj najbolje pretehtati. Heran se končno odloči. Urtajp Josip Zupoadč |f 2m »Narodno tiskarno* Fran ieran U Za upravo m msaratm da* listo Oton Carratoi tt Vsi v ljubijo«