Leto luil mm zii
o Uunilam v tam n septembra 1921
l no.
Zshala vsak dan popoldne, livsamal nedelje In praznike. — Inaeratt i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — v,Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D*
Upravnietvo: Knaflora nllea stav. S, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova nlloa št. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34.
IV      Poštnina plačana v gotovini.
Mussolinijeve težave.
Italija preživlja težke dneve. Mat* teottijev umor  še  vedno  odmeva v italijanskem javnem mnenju in opozi* cija naslanja svojo akcijo na predsto* ječo razpravo, ki bo v marsičem od« krila velezanimive zveze med Matteot* tijevimi morilci in naročniki umora, ki so se nahajali v notranjem ministrstvu. V rokah opozicije  se nahajajo trdni dokumenti   o   tej   zvezi. Alatteottijev umor so striktno naročili Mussolinijevi ministri. Izpeljali so ga pokorne sluge fašistovskih idej in še več fašistovskih praktik, ki so tudi v tem slučaju menili dosledno  izvajati  splošne fašistovske nasilne principe in radi tega kratko* malo in brez skrupulov izvršili dano povelje. Situacija v Italiji bi bila ostala neizpremenjena in bi se bila po vsej priliki razvijala nemoteno v fašistov« skem  pravcu,  da  ob Matteottijevem umoru niso storili pogreške, pogreške, koje storilci so najvišji voditelji fašizma in sam ministrski predsednik Musso* lini.  V  navalu   trenutnega moralnega razpoloženja je stopil Mussolini v tistih dneh splošne negotovosti pred parla* ment in zavzel stališče moralno ogors čenega državnika, ki obsoja umor in njegove storilce in ki obljublja strogo kaznovanje po točnem besedilu pozi« tivnih zakonov.   S takim  govorom je .Musolini preiudicaril vse svoje naslednje delovanje, stališče fašistovske stranke napram opoziciji, ki je pograbila Mat* teottijev umor, da izvede svoj združeni udarec   proti   fašistovski   ideji Italije. Priti  je  morala  šele  jaka levičarska struja, ki je Mussolini j a opozorila na nevarnost položaja, na potrebo močne roke in ki je s tem nekako desavuirala Mussolini i a samega in njegovo obljubo v rimskem parlamentu. Takoj nato se je razvila sodna preiskava proti Mat* teottijevim morilcem v popolnoma dru* "gačnem  pravcu  in  govorilo  se  je o sovjetski konsniraciji, o socijalističnih naročnikih  umora  in  o  drugih takih motivih,   ki   naj   bi   javnost speljali na led.
Opozicija jc uganila šibkost mo* menta. Naslonila se je na interesantno struno italijanske duše, na njegovo hitro obsodbo nasilnih in krvavih obračunov, na milost in usmiljenje z vdovo ranjkega Matteottija, torej na prvinske nagone italijanskega javnega mnenja in italijanske duše. S tem je odtrgala mase in javno mnenje iz rok italijan* skega fašizma in jih pridobila zase. Fašistovske ideje so doživele in ne vles čejo več. Tudi ta moment je važen. Kot tretji sledi moment intelektualnega pokreta, ki gleda na Italijo z višjega stališča demokratične in parlamentarne ideologije in ki bi rad Italijo izpremenil v moderno državo po angleškem ali-amerikanskem parlamentarnem vzorcu. — Ta veliki pokret vodi milanski list »Corriere della Serra« s senatorjem Albertinijem na čelu. Sploh jc v zad* njih mesecih postal italijanski opozici* jonalni tisk sila močan in pravzaprav glavni činitelj italijanskega političnega življenja. Mussolini neprestano deba* tira in polemizira in zdi se, kakor da gre trenutno za velik dvoboj vesti, živ* cev in idej med fašistovsko stranko in celokupno opozicijo, ki zagovarja libe* ralne, demokratične, splošnodržavne in človečanske oblike italijanskega javne* ga življenja. Svobodoljubje in enakost vseh italijanskih državljanov, veljava zakonov za vse, mir in red notranjega življenja, liberalizem in demokratizem, to so ideje, ki družijo celokupno opo* žicij o.
Fašizem ne sme, kar bi hotel. Nje* gova akcija in svoboda se že omejuje. Omejuje si jo sam iz bojazni pred bo* dočnostjo. V tem se kažejo znaki nje* govega propadanja in mogoče celo znaki njegovega bližnjega, prav bliž* njega propada.
Epopeja, vsa dejanja, ves nastop, slava in propast fašizma bo za italijan* ske državnike nauk, kako je treba v politiki ravnati pošteno, načelno in do* sledno preko vseh zaprek, za ciljem, ki so se postavili v skladu, z narodovo dušo in z njegovo vestjo. Ta skladnost mora biti tu in skladnosti mora odgo*
Ni vse zlato, kar se sveti.
Radićevci pripravljajo vstop v vlado. — Ta korak zahteva prisego republikancev kralju. ■— Trd oreh, ki ga mora pregrizniti
Davidovićeva vlada.
— Beograd, 17. septembra. (Izv.) Vprašanje aktivnega in s parlamentarno odgovornostjo združenega sodelovanja HRSS v sedanji vladi je glavno m temeljno vprašanje naše notranje politike. Včeraj ni bilo zaznamovati nikake-ga napredka v pogajanjih radičevcev z vlado, jasno je, da obstoje velike tež-koče v rešitvi tega vprašanja. Težkoče se pojavljajo tako na strani radičevcev, kakor tudi na strani vlade. Prva je v tem, da delegata ITRSS dr. Vladimir Maček in Ivan Predavec po navodilih Stjepana Radića še vedno, dasi izjavljajo Radićevci svojo pripravljenost za sodelovanje v vladi, želita, da se mesto resornih ministrov rmenuje samo minister za Hrvatsko brez port-feJia. To ministrstvo naj bi prevzeli radićevci. Vlada Ljube Davidovića pa absolutno odklanja to zahtevo ter vstraja pri svojem načelnem stališču, da HRSS prevzame v vladi resorna ministrstva.
Pojavile so se težkoče tudi glede števila ministrstev in glede razdelitve portfeljev in osobito glede tega. katere resore naj .radićevci prevzamejo. — Radićevci pri svojih pogajanjih zahtevajo štiri ministrske resore. Proti tej zahtevi se je pojavila v Davidovićevem demokratskem klubu ostra opozicija, ki hoče priznati ffRSS samo dva ali kvečjemu tri ministrske sedeže. Pri sledeči izpopolnitvi oziroma delni rekonstrukciji Davidovićevega kabineta naj bi de-mokratje dobili še eno mesto, za katero je kandidat posl. Manojlo S o k i č.
Težave so nadalje v tem, da radićevci odločno in z vsem poudarkom zahtevajo za sebe za zakonodajo važno ministrstvo za izenačenje zakonov in konstituanto. Danes to zahtevo HRSS na očividnem mestu notira vladin organ »Pravda«, toda brez vsakega komentarja. Tej zahtevi bo načeloma z vso odločnostjo ugovarjala ona struja v Davidovićevem klubu, ki Še vedno vstraja pri načelih vidovdanske ustave. Umevno je torej, da Ljuba Davidović tej zahtevi Radičevih delegatov nikakor ne more ugoditi! V vladnih vrstah je zaradi tega tudi nastalo precejšnje vznemirjenje. V zunanje ministrstvo je bila včeraj popoldne sklicana konferenca ministrov, ki je razpravljala o vseh delikatnih zahtevah HRSS in o onih. ki so v zvezi z rekonstrukcijo vlade. Te konference so se udeležili samo demokratski ministri dr. Marinković, dr. Ilija Šumenković in Dragotin Pečic pod predsedstvom Ljube Davidovića.
— Beograd, 17. septembra (Izv. ob 12.) Najaktualnejše politično vprašanje je danes v Beogradu, kako, pod kakimi pogoji in na kak način se ima izvesti vstopa HRSS v vlado in s tem izvršiti re* konstrukcijo Davidovićevega kabineta. To vprašanje je za nadaljni razvoj no* tranje*političnih dogodkov v naodločil* nejše. Danes pričakujejo definitivno re* šitev in s tem sledi odločitev v ureditvi države. Vsi politični krogi, vladni in opozicijonalni, priznavajo, da je danes nastopil velik političen moment.
V predsedstvu ministrskega sveta je dopoldne pričela konferenca, ki obeta usodne odločitve gled razvoja in ure* ditve naše države. Ob desetih dopoldne se je pričela seja načelnikov vladinih strank pod predsedstvom Ljube Davi* doviča. Seje so se udeležili: za HRSS posl. dr. Vladimir Maček in poslanec Ivan Predavač, za SLS dr. Kor o* še c, za muslimane dr. S p a h o in kon* čno za radikalne disidente Nastas P e* t r o v i č. Glavni predmet konference je tvorilo vprašanje vstopa HRSS v vlado na način, kot to zahteva parlamentari*
varjati točna, dosledna politika. Mus* solini in fašizem pa danes bolehata na stari italijanski politični revmatiki ne* doslednega, cincarskega in polovičnega love j a za t r enotnimi akcijami in prilož* nostnimi izhodi. Na taki politiki mora tudi Mussolini zanesljivo propasti. — V tem se zrcali vsa težava sedanjega Mussolini j evega položaja.
zem in kakor to zahtevajo vse sedaj v vladi zastopane stranke.
Vsled gotovih zahtev, ki jih stavlja za vstop v vlado HRSS v zvezi z njenim republikanskim programom, zlasti pa okolnost, da morajo imenovani ministri po ustavi položiti prisego Nj. Vel. kra* lju, so nastale velike težave, ki jih ima današnja konferenca odstraniti in izrav* nati diference med dvorom in repubti* kanskimi ministri.
Največjo preglavico dela tej konfe* renči ravno vprašanje, kakšno razmerje naj vlada med dvorom in HRSS in na kak način imajo republikanski ministri priseči kralju.
Od tega, kako bo ta konferenca re* šila to vprašanje, je odvisna nadaljna usoda Davidovićeve vlade in obenem bodoči razvoj notranje * političnih do* godkov.
Odločitev in sklepi načelnikov strank v tem trenutku še niso znani, ker kon* ferenca še vedno traja. V vladnih vrstah in v vladnih strankah je opažati danes dopoldne precejšnjo nervoznost. — Za 10. uro dopoldne je bila sklicana seja demokratskega kluba. Davidovićev de* mokratski klub je skoraj polnoštevilno zbran in vse dopoldne pričakuje samo prihoda Ljube Davidovića, ki bo svoje* mu klubu predložil vse sklepe načelni* ške konference v končno odobrenje. V klubu nestrpno pričakujejo prihoda Ljube Davidovića.
Notranji minister Nastas Petrovič je danes ob 8. zjutraj prispel iz Jagodi* ne ter takoj odšel v ministrsko pred* sedstvo, kjer je z ministrskim predsed* nikom do 10. razpravljal o vseh zahte* vah HRSS.
Z ozirom na važnost današnjih do* godkov je nastala tudi v narodni skup* ščini izredna živahnost. Vse pričakuje odločitve. Vsi klubi so zbrani; člani razpravljajo o današnjem najaktuelnej* šem vprašanju. V radikalnem klubu so poslanci zbrani v velikem številu, ko* mentirajoČ dnevna vprašanja in takti* ko, ki jo ima radikalna stranka v bo* dočnosti izvajati. Naj se reši vprašanje vstopa HRSS v vlado tako ali tako, ra* dikali so začasno odločili, da zavzamejo stališče opazovalca. Odločeni pa so, da v najkrajšem času uvedejo generalno akcijo proti sedanji vladi, kakor hitro se pokažejo posledice, ki jih bo imel za državo vstop ali nevstop HRSS v Davfc dovičevo vlado. Odločilno in ljuto bor* bo proti vladi je napovedal tudi glavni organ radikalne stranke »Samouprava«.
Sedaj opoldne je postalo vse nervoz* no. Konferenca se najbrže konča šele okoli 13. popoldne. Takoj se bodo videli prvi znaki, kakšno stališče zavzema vla* da gleda zaprisege radićevskih mini* strov.
Obsedno stanje na Bolgarskem.
Todor Aleksandrov ubit že 1. septembra ?
— Beograd, 17. septembra. (Izv.) Iz Sofije poročajo: Položaj na Bolgarskem je kritičen. Po vsej notranjosti so ne* miri in krvavi spopadi. Nasprotniki obračunavajo med seboj samo z bom* bami in puškami.- Doslej je ubitih 20 uglednih bolgarskih politikov in vodite* Ijev. Umorjeni so bil voditelji zemljo* radnikov: posl. I m o v, ubit na boulvar* du Dragoman v Sofiji, D a n e v, Mir* kov, I s m a j 1 o v, Vasiljev D a j 1 e v, Kosta M a n č e v in Dečko Val j čev.
Vlada je odredila aretacijo v masah pristašev zemljoradniške stranke. Po ulicah v Sofiji hodijo oborožene vladine čete in pristaši. Minister notranjih za* dev je odklonil podati zastopnikom ino* zemskega tiska vsake informacije o po* ložaju v državi.
Cahkova vlada je proglasila nad vso državo obsedno stanje. Država je raz* deljena v dve vojaški okrožji. Najvišja oblast je izročena v roke vojaškim po* veljnikom.
Umor Todora Aleksandrova je bil izvršen po navodilih ilindenske organi* zaci je, Nekateri zatrjujejo, da je z
I umorom v zvezi car Boris, ki je bil na* sproten Todoru Aleksandrovu in ni pri* sostvoval slovesnemu posvećenju cer* kve Aleksandra Nevskega v Sofiji v znak protesta. Nekatera poročila pravi* jo, da je bil Todor Aleksandrov ubit že 1. septembra po novem koledarju, do-čim je bil Aleko paša ubit šele 11. t. m.
Radić ostane federalist in republikanec.
— Beograd, 17. sept. (Izv.) Današnje »Vreme« priobčuje izjavo Stjepana Radića, ki jo je dal posebnemu dopis-ku tega lista g. Božoviću in ki jo je smatrati za popolnoma avtentično. Ta izjava je zelo značilna in je danes bila predmet živahnim političnim diskusijam, tako v vladinih kakor tudi v opo-zicijonalnih krogih.
Stjepan Radić je med drugim z močnim poudarkom naglašal, da morajo Hrvatje kot vojaki služiti na Hrvatskem. To je za nas največje higijensko vprašanje in ni dvoma, da pomen;a to vprašanje pomirjenje demokracije. Radić zahteva tudi teritorijalni sistem re-krutiranja in vojaške službe, kakor je vpeljan v vseh državah, ne pa v onih, kjer se vlade boje naroda. Radić je končno podčrtal, da se v nobenem slučaju ne odreka idejam federacije In republik anrzma. Mi ne moremo govoriti v Beogradu bistveno nekaj druzega, kar bi bilo različno od tega, kar govorimo v Zagrebu. Mi ne moremo v Beogradu delati nekaj druzega kakor v Zagrebu. Mi ne moremo opustiti zahteve po federaciji, mi ne moremo zapustiti republikanizma in smo nadvse za naše seljaško socijalno obilježje.
Stavka kovinarjev v Avstriji.
— Dunaj, 17. sept. (Izv.) Kljub včerajšnji poostritvi kovinarske stavke te bilo pozno v noč zaznamovati velik preokret na bolje. Po posredovanju bivšega trgovinskega ministra Heindla so industrijalci izjavili, da so pripravljeni k nadaljnim koncesijarrL Pripravljeni so sprejeti generalno povišanje mezđ. Zastopniki kovinarjev so se izjavili, da so načeloma za sprejem tega predloga. Odločitev je pridržana konferenci voditeljev stavke, ki se danes popoldne sestane in na katero so povabljeni zastopniki posamnih delavnic.
SnoČi je prišlo na Dunaju do nekaterih incidentov. V prvem okraju, kjer vlada veliko bogastvo, kjer je nakopičena luksusna trgovina, kjer so bogati restavranti in hoteli in kjer imajo tudi večinoma vse banke in industrije svoje pisarne, je bil električni tok prekinjen ter je okraj ostal vso noč brez električne luči. Po hotelih je vsled tega nastala med tujci velika panika. Vsa zabavišča in restavracije so bile brez razsvetljave. Po nekaterih lokalih in gostilnah je prišlo do pretepov med gosti in natakarji. Prekinjenje električnega toka je ukazal stavkovni odbor. Uslužbenstvo električne centrale je ta ukaz snoči točno ob 20. izvedlo.
— Dunaj, 17. sept. (Izv.) Industrijalci so včeraj v pogajanjih s kovinarji izjavili, da se lahko pogajajo z njimi le za dunajski okoliš, nikakor pa ne za vse zvezno ozemlje. O tem se je razvila med zastopniki kovinarjev in industrijalcev živahna debata. Kovinarji so zahtevali, da morajo koncesije veljati za vse ozemlje. Načeloma je prišlo do sporazuma v najslavnejših točkah, sporne so še nekatere podrobnosti. Zastopniki kovinarjev so popoldne predložili industrijcem nove protipredloge, ki so bili na splošno presenečenje enako-glasni s prvotnimi zahtevami stavkujo-čih. Industrijci so izjavili te predloge za nesprejemljive. Vsled tega je prišlo popoldne do poostritve stavke.
— Dunaj, 17. sept (Izv.) Radi snočnega prekinjenja električnega toka v I. okraju večina današnjih dnevnikov, ki ima svoje tiskarne v tem okraju, ni izšla. Izšla nista »Neue Freie Presse« :n »Neues Wiener Tagblatt«.
DR. BENEŠ PRIDE NA DUNAJ
— Praga, 17. sept (Izv.) Kakor poročajo današnji listi, prispe po dosedanji dispoziciji zunanji minister dr. Beneš koncem tega meseca na Dunaj, da razpravlja   z   državnim kancelarjem dr.
Seiplom glede sklenitve definitivne trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Avstrijo.
TODOR ALEKSANDROV — NASPROTNIK BOLJŠEVIKOV
— London, 16. septembra. »Times« priobčuieio danes razgovor svojega balkanskega dopisnika, ki ga je imel s Todorom Aleksandrovom nekaj dni pred njegovim umorom. Iz tega razgovora je posneti, da je Aleksandrov vodil že nad dve leti borbo proti tovarišem, ki so hoteli in zahtevali, da se stavijo makedonske organizacije v službo sovjetske Rusije. Ta je bila pripravljena podpirati politično, moralno in materijalno makedonsko gibanje. Pogoj je bil, da morajo organizacije širiti boljševiško propagando na Balkanu, zlasti na Bolgarskem. Todor Aleksandrov je to zahtevo odločno odklanjal In nasprotoval pristašem boljševizma. — Njegov cilj je bil ustvariti avtonomno Makedonijo, kateri naj bi pripadali tudi makedonski kraji na Grškem, tako da bi Makedonija tvorila državno ce!°to v zvezi jugoslovenskih držav na Balkanu. To zvezo naj bi tvorile Hrvatska s Slovenijo, Srbija in Makedonija.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
Remeljni redne mere 68/68, 58/58, 78/78, 98/9S, 118,118 4 m dolž, 68/68, 78/78 98/98. 118,118. 5 m dolž. fr. Sušak den. 660; remeljni polovičarji 3S/78, 34/68, 4 m dol, fr. Sušak den. 650, deske od 16 cm Air!no nap. 20, 25, 30 mm L, II., III. franko moja "blago 635; frisi hrastovi 5, 6, 7, 8 fr. meja bL 1.560, plohi hrastovi 2.90 dolž. 54 mm 16—30 cm sir. fr. meja bL 1.400; čreslo suho zmleto fr. nakladna postaja Slov. za 100 kg bi. 64; drva suha bukova 1 m dolž, fr.' na« kladna postaja 5 vag. denar 26, blago 28, zaključek 27.
Žitni trg.
Pšenica domača, fr. Ljubljana den. 375, pšenica bačka. fr. bačka poataja bi. 350, koruza bačka, fr. bačka postaja bL 290, ko* niza umetno sušena, par. Slov. post., do* bava okt.*nov. bi. 290, oves, bački. fr. bač* ka postaja blago 260.
Ostalo blago.
Suhe gobe, srednje, fr. Ljubljana den. 46—54, laneno seme, pariteta Ljubljana den. 675, konoplja, mandžurska, fr. Ljublj., bruto za netto bi. 880, fižol, ribničan izbran fr. Ljubljana den. 650, fižol prepeličar, iz* bran, fr. Ljubljana den. 600, fižol mandelon izbran, fr. LJublana den. 450.
Delnice: a) denarni zavodi: Celjska posojilnica dd. 210 den.. Ljubljanska kreditna banka 225 den., 240 bi., Mer-kantilna banka 123 bi., Prva hrv. štedionica 917 den., Slavenska banka 100 den., 102 blago.
b) Po d i e t j a:
Stroine tovarne in livarne 150 den., 152 bi., Trboveljska prem. družba 485 bl„ Združene papirnice 123 den., 130 bi.
Založnice itd. 48*% kont zad. dež. bke. 91 blago, mast sv. Ia fco. sod, frc. Ljubljana 330 bi., jabolka, obrana, zimska Ia frc. nakladna p. 130 bi., seno Ia, sladko prešano frc. Liub. Ijana 75 den., vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko po vzorcu frc. naklad, post. 715 den., 800 bi.
Efekti: 7% invest pos. 1921 63—64, 2V2% drž. renta 114—115, Ljubljanska kred. 220—230, Centralna banka 29—30, Hrv. eskomptna banka 108—110, Kreditna banka Zgb. 116—120. Hipotek, banka 57—59, Ju-gobanka 102—105. Praštediona 915—917, Slavenska banka 100—104, Šečerana, OsJeW 010 —, Isis dd. 62—66, Nihag S4 —.—, Gutman 880—900, Slaveks 225 —.—, Slavonija 77—SO, Strojne tovarne 150 —.—, Trboveljska 460 —.—, Vevče 133—130.
Zagrebška borza«
Dne 17. septembra. Sprejeto oK 13. Devize: Curih 13.6125—13.7125, Praga 217.25—22025, Pariz 386.60— 391.60. Newyork 71.8(W2.80, London 323.50—326.50, Trst 315.45-—318.45, Dunaj 0.10145—0.10345. — Valute: dolar 70.625—71.625.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 17. sept Današnja borza: Beograd, 7.30, Praga 15.90, NewyorJc 5.305, London 23.69, Pariz 2830, Milan 23.25, Berlin 1.25, Dunaj 0.00749.
— Trsi, 17. septembra. Predborza: Beograd 31.75—31.85, London 101.85— 102.00. Pariz 121.60—122.00, Newyork 22.755 —22.825, Curih 429—431, Dunaj 0.0318—« 0.0321, Praga 6S.30—68.60.
*
Bolgarska v revolucionarnem metežu.
Krvavi boji med makedonskimi komitaši. — Navodila naše vlade sofijskemu poslaniku. — Umor Todora Aleksandrova.
— Beograd, 17. sept (Izv.) Tudi včeraj so bili politični krogi pod globokim vtisom dogodkov, ki se odigravajo na Bolgarskem po umoru Todora Alek-
sandrova. Po nekateriji poročilih se razpletajo v pravem pomenu besede krvava obračunavanja med posamnirni frakcijami makedonskih organizacij. — Zunanfe ministrstvo je dobilo več oficijelnih poročil, ki slikajo položaj na Bolgarskem za kritičen. Na5 poslanik v Sofiji je zahteval od zunanjega ministrstva novih navodfl. Vsi politični krogi brez ozira na strankarsko obeležje, razen radičevcev, podčrta vajo veliki pomen dogodkov, ki slede po umoru Aleksandrova. Upajo, da bo mogoče najti pota in sredstva za iskrenejše odnosa je med obema narodoma. Prepričani so, da bo sedaj na Bolgarskem zavladala ona struja, ki ne bo nastopala s puškami in bombami za Makedonce, marveč bo začela makedonsko vprašanje reševati na miren, legalen in kulturen način. Ves beograski tisk soglasno priznava veliki učinek, ki ga je izzval ni;] or voditelja makedonskih komitaških organizacij. Tisk soglaša v tem, da nastopi sedaj na Balkanu doba mirnega kulturnega razvitka.
— Beograd, 17. sept. (Izv.) Listi dares objavljajo nekatere podrobnosti o umoru Todora Aleksandrova. Kako je bil umorjen, o tem krožijo različne vesti, ki se ne skladajo. Najbolj verjetna je ta-Ie verzija:
Todor Aleksandrov je bil koncem meseca avgusta sklical sestanek makedonskih komitskih vojvod. Na ta sestanek je mnogo polagal. Določen je bil kraj na mestu v bližini naše meje med Džumajo in Petričem.   V spremstvu
polkovnika Protogerova, enega 5etrrika in nekega staica je Aleksandrov odšel na določeno mesto za sestanek. Na poru tja sta srečala Aleksandrova dva četnika Ifter Vlahov in Tin če Vretena-rov, ki sta se mu pridružila. Oba sta bila pristaša vojvode Vasiljeva, katerega so imenovali Aleko paša. in Atana-sova. Pridružila sta se Aleksandrovu, da ga spremljata na nadaljni poti. Prispeli so do neke planine. Tu so imeli kratek odmor. Aleksandrov in njegovo spremstvo so sedli ter zaužili mal prigrizek. V trenotku, ko je po odmoru Aleksandrov vstal s Protogerovom, sta Četnika začela streljati na obojico. — Aleksandrov je bil ranjen v slepo oko ter se takoj zgrudil mrtev na tla. Polkovnik Protogerov se je bliskovito vrgel na tla in simuliral, da je mrtev. Napadalca sta hitro pobegnila.
Med pristaši AlekopaŠe in Aleksandrova na ozemlju Džumaja—Petrie se je zadnja dni razvila ljuta borba na nož in smrt Vlaoa je bila prisiljena odpo-slati v te kraje vojsko, ki se je pridružila pristašem Aleksandrova ter se sedaj bori proti četam Vasiljeva in Atana-sova.
— Beograd, 17. sept (Izv.) Po poročilih iz Sofije je zavladalo po umoru Todora Aleksandrova veliko razburjenje. Vlada je proglasila obsedno stanje. V Sofiji je ukinjena policijska ura ia mora biti vsak meščan že ob 20. na svojem domu. Na ulici se ne sme nihče pojaviti brez legi izmaci je. Cankova vlada drži v največji tajnosti vsa poročila o notranjepolitičnem položaju na Bolgarskem. Samo to je gotovo, da se vrše ljute borbe med avtonomisti in federalisti.
Druga senzacija ljubljanske porote.
RAZPRAVA PROTI DRZNEMU MORILCU SE NADALJUJE.
— USODNA ŠKATLICA.
(Nadaljevanje.) ( b 15.30 popoldne se le nadaljevala razprava proti roparskemu morilcu Janezu Kristanu, robustnemu, visokoraslemu možu, ki je, kakor vsi tihotapci, zelo čedno napravljen, nosi rmene čevlje in srajco z jnazaj zavihanim ovratnikom. S podolga-stega obraza odseva neka vrsta pritajeno-sti in pretkanosti, obenem pa znaki vese_ Ijaštva in pretepaš rva. Tudi na popoldanski razpravi je vse okolnosti, ki se nanašajo na grozoviti umor Zevnikove, trdovratno tajil.
Najvažnejša točka zaslišanja je bila svota, ki io je bila umorjena izročila obtožencu, da ji preskrbi dokumente za pot •y Ameriko. Refren njegovih izpovedi zveni na vsa vprašanja enako. Vedno Je zatrjeval: »Gospodje porotniki! Od nje nisem Bobi! več kot kakih 700 kron. Tudi ni res, da sem se preselil 10 dni pred umorom iz hiše na pod. da bi lahko odšel in prišel neopazen domov. Tisti večer Zevnikove sploh ni bilo pri meni in je tudi v torek nisem čakal pri Kovačiji.
Predsednik: Odkod pa je prišla fcuverta s 57.000 K pod kamen?
Obtoženec: Tega ne vem, kdo ga je skril, jaz bi ga bil dejal drugam!
Predsednik: Kdo pa bi lp bil, če ne vi?
Obtoženec: Jaz jo nisem in vem kdo jo je, jaz jo nisem smel za kaj, mož pa ja ime! za kaj.
Predsednik: Pač imeli ste vzrok. Dala vam je 35.000 kron, da jo odpravite v Ameriko, Česar niste storili in ona bi bila zahtevala denar nazaj. Dala vam je že 35.000 kron, 60.000 kron je še imela, zraven pa zlato uro in zapestnico, tako skupno okrog 100.000 kron.
Obtoženec: GospoHje porotniki ! n sodniki — jaz je nisem!
Obtoženec dalje: O o s p o d j e porotniki! Nič. čisto nič ni imela z meno). Jaz pa tudi ne ž njo! Nisem je silil, da naj srre v Ameriko.
Zagovornik: Koliko ste zaslužili pri tihotapstvu?
Obtoženec: Ce sem Sel v poneaeHeE tla čez mejo in prišel tako v soboto ali ne_ deljo nazaj, sem zaslužil po 10.000 kron.
Ob 16 .popoldne je bilo končano ob-toženčevo zaslišanje.
DOKAZNO POSTOPANJE. Predsednik viŠ. sod. svetnik B>. Kal-ser je nato pričel z dokaznim postopanjem. Najprej e je bilo podano zdravniško Izvedeniško mnenie. Predsednik ie gratko omenil:
Okoli 11. ponoči v noči od T3. na 14. maja so se čuli streli v gozdu na »Gmajni« pri Spodnjih Pirnfčah. Nato so Čez dva "dni našli umorjenko. Odrejena je bila sodna komisija, ki je preiskala teren. Obdukcija umoTJenke Je bila izvršena v mrtvašnici v Vodicah. Prečital Je nato obdukciisk! protokol ter pripomnil, 'da Je bila 28. maja na zahtevo preiskovalnega sodnflca ekshumirana v prisotnosti zdravnica dr. Cfr_ mana iz 5!. Vida, Komandirja oro&ifSIče postaje J. Lavrenčiča hi presflrovamega sodnika. Zdravnik H Je odrezal glav0 ter Jo po sodnem ukazu ocfoal prefekturi splošne bolnice v Ljubljani, Ha preparira lobanjo v svrho točne ugotovitve, s kaJEšno kroglo in na kak način Je bila ustreljena. Frose-ktura je preparirala lobanjo, H 1« šeći al predložena poroti ko? corpus dellctl.
Sodna izvedenca zdravnika prof. dr. E. Mabver ta dr. T r a v n e r sta ugotovila, kako sta šla dva strela skozi glavo. Sla sta
skozi desno oko in eden pri zatilniku ven,
dočim je drugi po'mnenju prol dr. May_ erja šel tudi skozi možgane, toda se je za-ril v kanal možganskega mozga. (Predsednik: »Tu obdukcijska komisija ni iskala kroglje!«) Na podlagi fotografičnega posnetka in preparirane lobanje prof. dr. E. Mayer zelo obširno pojasnjuje način, kako je morala biti Zevnikova umorjena. Poškodba je bila absolutno smrtna, vsaka zdravniška pomoč zaman. Po znakih okoli vratu je napadalec žrtev držal z eno roko in z drugo jo ustrelil od neposredne bližine v desno oko, kar dokazuje dejstvo, da je bila odprtina pri očesu osmoj ena.
Predsednik: Obtoženec, -kaj pravite k temu?
Obtoženec: Nič!
Državni pravdnik: Seveda, ko ni bil zraven!
Predsednik dr. Kaiser je nato pojasnil porotnikom situacijski načrt vse okolice, kjer je bil izvršen umor, kakor tudi nazorno opisal hišo morilca Kristana na podlagi originalne slike. Važna za porotnike je lopa, v kateri so našli leseno škatljico, pritrjeno na gredljo ob strehi, v kateri so našli zlato uro in zapestnico umorienke. Obtoženec je glede te Škatljice trdil, da so tam že dolgo let gnezdile lastavice in da je enkrat ena iz gnezda ven padla.
ZASLIŠEVANJE PRIČ.
Porotni senat je nato zaprisegel 15 navzočih prič in se je pričelo zasliševanje posamnih prič.
Priča Rozalija Kristan roj. Lavtižar je izpovedala:
Leta 1917. sem se omožila s Kristanom, potem sem šla od njega, ker me je hudo pretepaval. Na domu so bili oče, on in brat. Brat je odšel na vojno in sta ostala sama z očetom. Med vojno so oče umrli ter je nat sama gospodinjala in gospodarila. O bratu se ni nič vedela Toliko je znala, da je v vjetništvu v Rusiji. Leta
1917. se je poročila z obtožencem. Pred poroko je ž njim imela enega otroka.
Predsednik: Zakaj Je Vas poročil? Kakšen namen je bil?
Priča žalostno: Vzel me Je največ radi domačije! Všeč mu Je bila Kraljeva bajta!
Nato je nadaljevala: Ko se je leta 1918. zvedelo, da brat Živi v Rusiji in da se povrne, je postal obtoženec proti meni nasilen in surov.    Brat se je vrnil iz Rusije leta
1918. Začel me je pretepava«", kar Je storil že preje. Obširno je opisala, kako Jo Je hotel enkrat ustrelit« s puško. Grozil Ji Je vedno, da jo bo ubit Šla Je otl nJega.
Na predsednikovo vprašanje, če Je Redaj videla škatijo, v kateri so našli dragocenosti umorjenke. Je odločno izjavila r
NI kol! nisem videla, da Si bila na hiš! (v lopi) pribita škatli a !
Predsednic: Ali Je bilo iam gnezdo lastovk?
Priča: Lastovke tam nikoli nii0 Imele gnezda.
Predse<faflr: Obtoženec ali Je res?
Obtoženec: Res sem Jo večkrat tolkel! S puško ne!
Priča: Saj se še luknja pozna v zidal
Obtoženec: Ni res! Luknie ste sami naredili. Do devetlK si ležala.
Priča: Nobeden ti nič ne verjame.
Druga Priča Baloh. kateri ie bila umorjena mačeha, je zelo mirno in prepričevalno opisala svoje zaupljivo razmerje
3o Zevnikove, Id ji Je vse zaupala. Na domu je ona gospodarila, mačeha se je res lepo oblačila. Zevnikova se je sestala s Kristanom najpreje v Kranju meseca januarja. Mož Zevnikove je bil vedno pijan, je mnogo izgubil pri kupčijah. Obtoženca je naprosila, naj bi ji preskrbel potne Iist£ za Ameriko. Po sestanku v Kranju mi je povedala, da mu bo morala dati 25.000 kron za pot v Zagreb, da jih da tam za aro. Sama je šla h Kopaču po denar.
Predsednik: »Koliko ste princ sli?« Priča: »Prinesla sem 40.000 K. Od teh sem nesla h Konjarju spravit 15.000 K. 25 tisoč kron Pa ie dala meni, da naj jih spravim. Teh nisem dolgo hranila. Vzela jih je Zevnikova ter odšla v Medvode na kolodvor, od koder se je odpeljala s Kristanom v Ljubljano. Ko je prišla domov, mi je rekla: Dala sem mu 35.000 kron, da je odšel v Zagreb. Ker ga potem d^Igo ni bilo, sem šla k njemu na dom, kjer je bila z njim v sobi stara. Staro je pognal ven in potem sem ga vprašala: »Kako ste opravili v Zagrebu?« Rekel ml je: »Čisto dobro! Maj_ nika bo vse gotovo!«
Drugič ie šla k njemu še sama Zevnikova ter ji je rekel, da mora prinesti še 10.000 kron, ker je 25.000 premalo. Doma mi je po tem povedala, da mu bo nesla teh 10.000, da jo tja v Ameriko spravi.
Predsednik: *A!i poznate ta samokres?« Priča: »Samokres poznam. Imela sem ga spravljenega dolgo časa«
Priča Marija Smoletova, najboljša prijateljica umorjene, je izpovedala, da Je njej vse zaupala in rudi to, kar ie dala Zevniku za pot v Ameriko.
Predsednik: »Ali se Je Zevnikova lepo oblačila?«
Priča: Žene so neumne, če se poroče, pa se grdo oblačijo, potem pa imajo možje druge radi.
Priča je z gotovostjo dalje potrdila, da je usodne dni Zevnikova imela pri sebi torbico in zlato uro, kar sedaj tvori corpus delikti.
Priča Marija Konjar (čevljarjeva žena) je na predsednikovo vprašanje: »Ali poznate to uro?« izjavila: »Ona jo je dala mojemu možu shranit!.« Slika umorjeno kot dobro in veselo ženo, ki Je rada plesala, toda vedno Je bila skupaj z možem. Njen mož Zevnik je bil nanjo zelo ljubosumen.
Priča Marija Konjar iz Smlednika je decidirano potrdila, da je usodne dni izročila znesek 57.600 kron in to šest po 4000 K in ostalo po 400 kron.
Predsednik je konstatiral, da so to svoto našli skrito pod kamnom. Priča je izjavila, da jI je umorjena vse zaupala ter ji je večkrat rekla: »Tebi povem toliko, kakor bi bila pri spovedi. Umorjena ie bila dobra, vesela in je v torek pred sestankom s Kristanom govorila, »da jo srce boli«.
Predsednik: »Obtoženec, kaj pravite k temu?«
Obtoženec: »Je lagala!«
Priča Fran Konjar je zelo drastično opisal družinske razmere Zevnikove, kakor tudi ljubavno-razmerje do nekega Rozmana.
Po odmoru se je nadaljevalo zaslišanje ostalih prič, med drugimi narednika L a v_ r e n č i Č a, ki je izvršil hišno preiskavo, pri kateri so našli zlato zapesinično uro v lopL Gospodinja obtoženčeva Česen se je branila izročiti uro.
Zaslišan je bil dalje tudi mož umorjenke kot priča, Zevnik, ki ie že prileten. Zanikal Je predsednikovo vprašanje, da bi bil on ustrelil svojo ženo, kakor so to prvotno mislili, ker je bil nanjo zelo ljubosumen. Kupil je revolver za 'to, da je bil varen na trgovskih potih.
Predsednik: »Pravijo, da ste Vi umorili svojo ženo!«
Priča: »Ne, to pa že ne!«
Državni pravdnik: »Zakaj pa ste potem rnieli revolver?«
Priča: »Za to že ne, da bi ženo ustrelil
Zagovornik: »Ali znate streljati?«
Priča: »Seveda znam, drugače pa ne bi kupil revolverja.«
Priča je nato pokazal, kako zna streljati, na kar je pripomnil državni pravdnik sarkastično:
^Kristan Je že dovolj dokazal, da zna!«
Včerajšnja razprava je bila zaključena ob 23. ponoči.
IZDAJALSKA ŠKATLA.
Revolver (brovning), s katerim je bila Zevnikova ustreljena, so našli v obtožen-čevi hiši, v leseni škatli, ki je bila pribita nad lesenim podbojem nad dvoriščnimi vratmi. Obtoženec je trdil, da je to škatlo že pred letom pribil tja ter dal v njo lastovici e gnezdo, ki je bilo padlo na tla, nakar so lastavice notri gnezdile. Strokovna preiskava ie dognala na žebljih in na tramu, da Je bala škatla Šele neposredno pred najdbo tja pritrjena. Tudi cbtožen-čeva ločena žena, ki ji je bila vsaka stva-rica pri hiši znana, ni nikoli videla usodne škatle.
V škatli tudi nI najmanjšega znaka, da bi bilo sploh kedaj v njej lastavičje gnezdo. Končno ie potrdila gospodinja, stara Cesnovka, da Jo je obtoženec baš usodne dni vprašal, ali ima kakšno škatlo, nakar mu je ponudila takšno od cikorije, ki Jo je pa obtoženec odklonil. Kristan ni hotel ničesar vedeti, kako Je prišel revolver v ono Škatlo, kakor mu je tudi zagonetno, kalco je prišla pokojnlčna torbica pod kamen njegovega dvorišča in njena zlata ura
v njegov predal. Usodnega revolverja sploh noče poznati.
DRUGI DAN RAZPRAVE.
Danes 17. t m. je drugi dan porotne razprave proti morilcu JarTezu Kristanu. Naval občinstva je polegel, vendar je av. ditorij močno zaseden, ker je prišlo poslušat razpravo precej kmetov in kmetic iz vasi, kjer ie bil izvršen umor Zevnikove.
Zagovornik dr. Anton Š v i g e 1 j je v začetku razprave ob 9. dopoldne predlagal razne nove moške priče, ki naj bi potrdile okolnost, da je umorjena imela ljubavno razmerje z raznimi kmečkimi fanti.
Državni pravdnik Domenico je izjavil, da je protiven temu predlogu, ker je moraliteta pokojnice že ttak zadostno karakterizirana iz dosedanjih izpovedb zaslišanih prič.
■ Porotni senat je odklonil zagovornikov predlog z motivacijo, da moralnost pokojnice ne spremeni ničesar na krivdi osumljenca,
, Za tem se je pričelo nadaljnje ZASLIŠEVANJE PRIČ. Priča Adolf PerŠič je izpovedal, da je usodni torek zvečer pil v Mavčičah v neki gostilni skupaj s soprogom umorjene Zev_ kove. Pil je od 9. do polnoči skupaj z Zevnik crn.
Orožnik Stare in Mrhar, ki sta bila prisotna pri hišni preiskavi oziroma pri eks-korti. nista izpovedala ničesar bistvenega, kar že ni v obtožnici.
Priča Slava Stare, privatna uradnrca v Ljubljani, je izpovedala: Obtoženca sem spoznala pred tremi leti na neki svatbi. Me" seca februarja t 1. je prišel obtoženec k meni v pisarno ter ^poizvedoval, kakšni do. kumentl so potrebni za potovanje v Ameriko. Povedal mi je, da se misli s »sestro izseliti v Ameriko«. Obljubila sem mu, da se o tem informiram ter sem mu tudi 14. februarja o tem pisala.
rPredsednik dr. Kaiser je prečital tozadevno njeno pismo.
Priča Ivana Kovač, p. d. Krmeškova, 711etna užitkarica, je tista, ki Je kupila Zevnikovo posestvo ter dala pokojnici 100 tisoč kron v dveh obrokih. Ta priča pravi: »Meni je pokojna povedala, da gre s To-mažinom (obtožencem) v Ameriko«.
Priča Andrej Škof, nočni čuvaj te Medvod, je bil sod. oskrbnik Lavtižarjeve-ga posestva, kamor se ie bil obtoženec priženil. Izjavil je: Obtoženec je samovoljno gospodaril, samolastno je posekal ves gozd, da sta se večkrat sporekla. Udaril ga ni. Rozalija Kristan, obtoženčeva ločena žena, je bila čisto »vorenk ženska«. Res je včasih malo dalj poležala, Če So bili zvečer ljudje v gostilni.
Razprava se nadaljuje In bo končana bržkone danes o polnoči ali pa Še pozneje. Poročilo o nadaljevanju in Izidu jutri.
PROF. DE MARTINO JE POTEGNIL ZNANSTVENIKE.
—Rim, 16. sept. Prosvetno ministrstvo sporoča: V smislu naloga prosvetnega mi* nistrstva je bil prof. De Martino Pusco za* slišan danes dopoldne v navzočnosti pre* fekta v Neapolju. Zaslišali so ga člani ugo* tovitvene komisije- £<a. podlagi prvih sporo« čil se da sklepati, da ni De Martino nadel rokopisov, ampak samo sporočila o Llvlje* vih rokopisih.
Politične vesti.
= V znamenju   stabilizacije pi§e danes »Slovenec« svoj uvodnik tn pozdravlja vstop Radičevih poslancev v DavidovSćevo vlado.   Pri tem »Slovenec« previdno izpušča vest iz Zagreba, ki naznanja sklep Radičevega vodstva o tem vstopu Radičevih poslancev v DavidovSčevo vlado in   ki se glasi s svojo proti klerikalizmu naperjeno ostjo tako-le: »HRSS je delegirala v ministrstvo take kandidate, ki bodo z naprednimi srbijanskimi    ministri predstavljali svobodoumno - demokratično smer nasproti muslimanom in klerikalcem, ki   so   zastopniki konservativne smeri, ali s katerimi se bodo, seveda, strinjali v politiki.« Zadnji odstavek je zgolj pesek v oči, glavni poudarek leži na svobodoumni - demokratični smeri proti muslimanom in   klerikalcem, ki »so zastopniki konservativne smeri«. — Radič hoče torej očitno zrahljati zvezo med Davidovičem in gg. Spahom in Korošcem, po tipati jih na ramena in jih vprašati, kaj je s ponudbami radikalni stranki!
= Sklicanje   narodne skupščine.
Vladni krogi žele, da bi bila narodna skupščina sklicana za 5. oktober t. 1. Po drugih vesteh se skliče narodna skupščina sredi oktobra k novemu rednemu zasedanju, kakor to določa vidov-danska ustava.
= Incident pri polaganju prisege. Te dni so neki beogradski listi javljali, da so hrvatski gojenci odrekli prisego na državno zastavo ter zahtevali hrvatsko trobojnico. Proti takemu postopanju smo seve tudi mi odločno protestirali, ker naša država ne pozna srbske ali hrvatske ali slovenske trobojni-ce kot državne, marveč novo državno
trobojnico, ki je dobro znana in zakonskim potom določena in sestavljena. — Zagrebški »Hrvat« pa javlja v uvodniku, da se je incident do^dil na drug način. Hrvati sa zahteva-i državno trobojnico, Srbi pa so prisegali na srbsko zastavo. Če ;e temu tako, mora:"-o tudi Srbe najodločneje pokarati in besedo ima vojni mirvster. da stvar natančno prouči in preišče. Mi srno kraljevina z eno državno zastavo in na to državno zastavo morajo prisegati vsi. pa bodi to Srb, Slovenec ali Hrvat. Čc razen tega spoštuje Srb. Hrv rt ali Slovenec še kako drugo zastavo, je to njegova zasebna stvar, kakor je tudi zasebna stvar, če komu ugaja kranjska zastava ali pa zagrebški ali niški magi^tratnl grb.
= K aretaciji predsednika Orune. Danes ob 12.10 so z osebnim vlakom odpeljali fcž. iMarka Kranjca v spremstvu dveh detektivov in pod nadzorstvom posebnega uradnika v Celje, kjer ga izroče okrožnemu sodišču. Inž. Kranjec je bil aretiran zaradi trbovel -skih dogodkov in, kakor izvemo, na ovadbo gotovih klerikalnih krogov, ki so sedaj prišli na vlado.
— Španski honorarni konzul v Zagrebu je postal predsednik zagrebške trgovsko-obrtne zbornice g. Vladimir A r k o.
= Odredbe na južni meji. Meroda;-na ministrstva so na podlagi predlog v odseka za državno obrambo ukrenila vse varnostne odredbe na meji proti Bolgarski. V obrambo javne varnosti v Južni Srbiji bodo izvedeni vsi sklepi ministrskega sveta, ki je v nedeljo bil na dvoru. Vsemu uradništvu v teh krajih so priznane dvojne plače.
= Izgredi med radikali in muslimani. Bivši notranji minister dr. Milan Srskič je prejel od svojih prijateljev poročila o krvavih izgredih, ki so bili po nedeljskem radikalnem shodu v Jajcu in okolici. Ubiti so bili Štirje muslimani. Muslimanski klub trdi, da samo dva.
= Madžarska priznala sovjetsko Rnslo. Ruska brzojavna agentura javlja po svojem berlinskem zastopniku, da je med Rusijo in Madžarsko sklenjen sporazum v zadevi upostave diplomatični'i in gospodarskih odnosajev. Pogodbo s« podpisali za Rusijo berlinski poslanik Krestinski, za Madžarsko minister K a n y a in legaciiski svetnik J u n -ge rt
= Proslava čeških mučenikov v Kragujevco. Za 28. t. m. je določena velika svečanost v Kraguievcu povodom odkritja spomenika čeških voja-kov-mučenikov. ki so bili leta 1918. od Avstrijcev zaradi upora obešeni. Svečanostim bodo prisostvovali ministrski predsednik Davidovih, general HadžV. in mogoče tudi Ni. Vel. kralj Aleksander. Svečanosti se udeleži posebno odposlanstvo češkoslovaške vojske lz Prage.
Pisemski papir
vse šolske potrebščine
v največji izbiri, z velikim popustom, najboljša kakovost edino v
Narodni knjigarni
Prešernova ulica 7.
5846
Društvene vesti.
— Godbeni odsek Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva priredi v ne* đeljo, dne 5. oktobra ti. v Mestnem domu drugo Veliko vinsko trgatev. Ker je Cisti dobiček namenjen v prid bolniškemu fon* du, prosimo p. n. društva, da se ozirajo na ta dan in ne prirede drugih zabav, občin« stvo pa vabimo, da v čim večjem številu poseti to trgatev.
— Kolo jugoslovanskih sester v Ljub« Ijani ima jutrf v Četrtek 18. septembra po* poldne ob 16. uri redno odborovo sejo.
— Klub ljubiteljev ptičarjev obvešča vse, ki se zanimajo za letošnjo ljubljansko jesensko vzrejno in uporabnostno tekmo psov frmačev ln spanijelov, da je vsled tehtnih razlogov preložena s 4. In 5. na 11. ln 12. oktobra ti. Prijave psov je vposlati najkasneje do 5. oktobra, prljavnina znaša za člane Din 15, za nečlane Din 30, za po* klicne lovce polovico.
Poizvedbe.
— Dne 13. sept. od 2.—3. pop. so bili tzgtrbljen! bel! čipkasti zastori na glavni cesti od Šiške proti Vižmarjem do Medna. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi pri Tome, Dunajska cesta 31 /II., Ljublja* na.
Schicht
P r a
ScltitiltOVO milo z znamko „Jslffli"
varuje Vaše drago perilo. 3137/c Pri nakupu pazite na ime »Schicht11 in na znanko „Jelen"!
Itejs v Leniči In Hrastenlci -
k enkrat.
Prijatelj (turist) našega lista nam
pise:
živimo pač dandanes zelo hitro, $ hitrostjo brzovlaka bi rekel. Komaj je preteklo par tednov od nesreče, katera je zadrla z neurjem prebivalstvo v roedvodskem, škofjeloškem in polbog rajskem pogorju, je že skorai vse pohabljeno. (Ne! GIe; naš oklic z dne 13. t m.! Opomba uredništva). In vendar je to neurje prineslo toliko gorja in opustošenje je tudi v turistovskem ter naravnem (geološkem) oziru tako zanimivo! (Sit venia verbo.)
Vrnivši se s svojega dopusta v inozemstvu in zaznavši za katastrofo v teh, ljubljanskim turistom tako priljubljenih krajih, sem porabil prvo priliko, da jih ogledam, predvsem ob-iščein Ločnico in Hrastenico. Videl sera pač razna opustošenja na Tirolskem, v Alpah, kjer so hudourniki doma, a da so taka razdejanja mogoča v pohlevnem, srednjem gorovju, bi ne mogel verjeti, če bi se ne bil prepričal na lastne oči. Moja najhujša pričakovanja je prekosila gola istina.
Ne bom navajal podrobnosti, ker je Vaš list itak že obširno o vsem poročal   A povzdigniti moram dejstvo, da so prebivalci   Ločnice popolnoma cdrezani od ostalega sveta, ker ne ob-siofa nobena možnost kake komunikacije na drug način, kakor čez gorovje, bodisi na levem bregu Čez Govejek in Sv. Alohor v Soro ali pa na desnem bregu čez sv. Jakob in Tehovec v Presko. Cesta v dolini je popolnoma razdrta, mostovi so porušeni in le tako-rekoc* kot turistu, ki se ne straši vsake malenkosti, mi je bilo mogoče dospeti po stezah in brez pota ob pobočju hribovja na obeh straneh doline naprej, do Knapuž. Kako naj ubogo ljudstvo dobi n.   pr.   zdravniško pomoč, mi je popolnoma neumljivo. In kar je najbolj   presenetljivo, do danes se v Ločnici ni napravilo prav ničesar, če abstrahiram od provizornega mostu nad izlivom Ločnice v Soro pod vasjo Istega imena, Lehko si je torej misliti, kako govori in godrnja nad tako brezbrižnostjo  po   pravici ogorčeno ljudstvo!
Da si zamorem ogledati tudi na drugi strani gorovja nahajajočo se dolino Hrastenico, sem se moral iz Ločnice povspeti na Igalske vrhove. To je bila poprej igrača po tako zvanem TI. Krekovem grabnu pod Knapužami. ker je obstojal poleg majhnega, žubrujoče-ga potočka spočetka kolovoz, pozneje Pa mala stezica skoro na vrh do sedla. A kako je sedaj ta graben! Vse razn-to in razdejano od vode in plazov m prehod nemogoč. Saj je ta potoček tik pred izlivom v Ločnico ob cesti stoječ hlev podrl in celo vola odnesel, kar bi človek, če ga sedaj vidi skoraj smatral za bajko!
Treba je bilo torej ubrati pot po grebenih. A tudi na drugi, škofjeloški strani ni bila pot po grabnu doli nič boljša, ker so sploh vsi. v dolino vodeči grahni pod Sv. Barbaro popolnoma razdejani in tam, kjer se stekata graben, ki vodi z Iga! do pod Sv. Barbaro ter oni. ki prihaja od Sv. Mohorja, napravljene so barikade iz skal, polomljenega in poruvanega' drevja ln kamenjev v visokosti več metrov. Tu je bilo treba naravnost previdno po skalovju in žlebovih ter plazovih plezati, da sem mogel dospeti z Igal v dolino na škofjeloško stran: od nekdanje ste-se ni d\ma ne sluha.
Tudi rlrastenica sama nudi nam pestro sliko razdejan a. vendar pa celoten utis ni tako uničujoč nego je oni na Ločnici. Ta dolina je namreč veliko širja kakor Ločnica, radi Česar je vzlic popolnoma razdrti in odneseni cesti promet celo z vozmi možen po produ. Po razdejanih njivah in travnikih, ker je zadosti prostora ob pobočju obeh bregov. Zato tudi pozorišče ni tako grozno, nego je ono v Ločnici dasi seveda hiše in polja niso nič manj razdejane nego tam.
rlrastenica se razločuje ugodno od Ločnice v toliko, ker so se restavracijska dela tu vendar že pričela vsaj v toliko, da so, če tudi le neznaten, del nove struge potoku vredili ter v isti razdalji tudi že novo cesto na desnem bregu trasirali Voda sama, da si je seveda, kakor v Ločnici, popolnoma upadla na normalnj niv6. ie (brez dežja) umazano - rjava, ker še vedno »izpira plazove« v zgornjem delu doline, kakor so m! domačini razložili izvor barve.
Geološko je zanimivo, da obstota ločniško gorovje skoro fzkifučno le iz apnuca, dočim tvori hrastniško gorovje le porfir. Ločnica je skoraj bela, a rlrastenica rodeča.
Pač zadnji čas je. da se tudi v Ločnici začno dela, kajti ta dolina je bolj obljudena, nego je Hrastenica in ko zapade sneg, potem sploh ne bode možno kaj napraviti. Naj se pristojna oblastva zganejo.
Kdor teh dolin in grabnov ni poprej poznal, si ne more napraviti nobene sodbe in nima nobenega pojma o
obsegu katastrofe Ker je drevje, ki je ! — Zanimivost. V nedeljo dne 21. t m. rastio na obeh Straneh potokov poprej, i k° v Ljubljani velik« javna tombola Soka* porušeno,    ie    možen pogled PO  Obeh \ la 11 ob treh popoldne na Kongresnem trgu.
dolinah na daliavo, zlasti pa v Hraste- j *em b<? .P***£» vse\ ^!!>no,.ke1r ** tc<*fj
• j     t t\„t    i i      v~   m - -_ baje nikjer nikake prireditve, vsakdo pa no
DoU*; «^'a malna d°h S^0r0/° ' Posušil svojo srečo, kajti za 2 Din bo
pnčetka Puštais.^ega pomerja, kar de- j že lahko deležen tc interesantne igre. Dola na človeka zelo čuden,    naravnost j bitki so res lepi. Kupite čimpreje tablice!
mučen vtis. Zares se je čuditi, kako je j —        —----       — -— -   .        . —
bilo možno malim, neznatnim krotkim ; Ilflifclffl Ifp«) 11115}
potočkom, ki prihajajo s hribov doli j JUU3ana l\l ajllia.
da so navalili toliko kamenja, da. ve- j — Kaj so dosegli v Rimu. Slednjič ae likih skal, in toliko razruvanega drevja - je sestanek goriške industrijske m* ter drugih razvalin v doline. Da kmet- '      ** katerem J" poročala deputacija o
,__i, ~t, i       _ „^j^,-   j_   _ ' svojih v Rimu doseženih uspehih. Zelo maj-
sko ljudstvo z lastnimi sredstvi in z , hnl gQ aH aprav nteo nlkakl hL lastno pomočjo v obeh doimah m v ; ker Rim Je oblJubU samo revizIjo Qnlb ^ Stanu tudi v 100 letih očistiti polja In j cajeVf v katerih odmerjena davščina pre,
sega davkoplačevalčevo silo. Upali pa so, da dosežejo črtanje zaostalih davkov. Go* rifikl davkoplačevalci si sedaj ubijajo glavo, kako bodo plačali. Goriška trgovska zveza daje nadaljna pojasnila in navodila, kajti prizadeti davkoplačevalci nameravajo ukreniti še nadaljne korake, da bi se vendar Izneblli zaostalih davkov.
— Vinski davek odpravljen. Italijanski ministrski svet Je sklenil, da se odpravi vinski davek, ki je bil pred kratkfm znl-
travnikov. je evidentno
Omeniti je pa še, da naša javnost o teritorijalnem obsegu katastrofe ni zadostno poučena. Kajti govori se le o Ločnici, Hrastenici in Polhovem gradcu. V resnici so pa prizadete več ali manj tudi še druge večje in manjše doline oziroma grape v tem gorovju, ki so vse, da si seveda ne gosto, obljudene. Pred vsem velja to za dolinico, ki leži na oni strani gorovja pod i zan od 20 na 15 lir. Sklep je že  v veljavi.
Sv. Ožbaltom in Sv. Andrejem vspo-redno s Hrastnico in je zaznamovana na karti kot »Bukovščica«, v resnici ji pravijo kmetje »Budanska grapa«, ki je še ožja nego Ločnica. Seveda se
Prometni davek na vina se Je znižal od 1 odstotka na pol odstotka, kar velja tudi za mošt ln grozdje.
— Denarni zavod »Montc v Gorici Je zadel pred kratkim na srečko en milijon lir. Iz tega je vodstvo zavoda razdelilo raz*
poplave in razdejanja tu ne dajo pri- j nIm dobrodelnim društvom podpore in ta-merjati z onimi v Ločnici in Hrastenici. Najbolje so pri tem odrezali, če se sme pri takih žalostnih prilikah ta izraz sploh rabiti — oni kmetje, ki imajo, kakor je tu sploh običajno, svoje domačije na višavah, ker se jim ni hujšega pripetilo, nego da Jim je voda pota razrila in malo zemlje odnesla.
O obsegu katastrofe v Polhograj-skih hribih prihodnjič.
Presveta.
— Repertoar Narodnega gledališča v Lubljanl. Sreda. 17. sept. opera: Pikova da« m a. Izven, četrtek, 18. septembra drama: Hasanaginica. Izven.
— Gospa Smolenska se je v mesecu avgustu  na  dolgem  potovanju iz Rige v
ko je dobilo tudi mestno goriško dobrodel-Ino društvo. Italijanski listi kriče, da je dal »Mont« omenjenemu društvu premalo ln preveč slovenskim društvom. Slednje seveda nI res.
— Vodovod Iz Nanosa. Notranje ministrstvo je odobrilo podporo 10.000 lir konzorciju, ki bi napravil vodovod is Nanosa za 14 kraških in vipavskih občin. O tem vodovodu se je svoj čas Široko razpravljalo in morda se sedaj vendar uresniči.
—Kaj Je vse mogoče na ajdovski želez« nlcl. Dne 12. tm. so pričakovali ob 9.30 prihod vlaka Postajenačelnlk Je pač videl lo* komotivo, ki Je s o pihal a pToti postaji, zaman pa se je trudil, da bi zagledal vozove. Stopil je k strojevodji in ga vprašal, kje vendar so vagoni. Prestrašil se Je strojevodja m rekel, da ne ve nič. Telefonirali
i so na bližnje postaje in izvedeli, da stoje Ljubljano močno prehladila, tako da je bila { vagoni na svetokrlžki postaji. Strojevodja ves avgust in september gUsovuo težko in* i Je moral obrniti ln iti na omenjeno postajo disponirana. Kljub indispoziciji je svoje vio* i po pozabljene vagone. Potniki so dospeli ▼ ge pela. da je predstave omogočila; po 1 Ajdovščino z dvema urama zamude. O ajdovski železnici se je tekom let že marsikaj pripovedovalo, ali kaj takega, kakor sedaj, odkar teče po I tal Ji, pa Še ne!
— Tragičen samomor v Trstu, V ulici Coreno v četrtem nadstropju je živel bolan In beden skoro 70 let stari vratar Ciprlanl. Svojčas je nastopal v gledališčih kot operni pevec. Težka bolezen Je reveža spravila v obup, da Je skočil lz svojega stanova*
zdravniški odredbi potrebuje še Hdnevnega lečenja. Uprava prosi, da občinstvo to bole* zen blagovoli vpoštevati.
— Hasanaginica. V četrtek, dne 18. tm. ob 8. zvečer se uprizori v dramskem gledališču Ogrizovičeva drama v treh dejanjih »Hasanaginica«. V vlogi Hasanage nastopi prvič na našem odru gospod Mika Stojko-vlč, znani srbski dramski umetnik, v vlogi
TJmmihane pa eostujp gospa Stojkovičeva I nja skozi okno in obležal na dvorišču mrla Beograda. Hasanaginlco igra ga Rogo- i tev.
zova. Ostale vloge so v rokah gg. žarlčeve, Rakarjeve, Mire Danilove. Gorjupove, Ro- j goza.   SkrVnška,   Drenovca,   Cesarja   Itd. I Režira g. Rogoz.
— šentjakobski gledališki oder v Ljub«
I Jani. V soboto, dne 20. septembra: Za na- ] rodov blagor. Otvoritvena predstava. V nedeljo, dne 21. septembra: Za narodov blagor.
— Tečaj ritmike in plastike za začetni* j ke v Ljubljani otvjri Lvriia VVisiikova s 1. j oktobrom 1924. Teč« j se bo vrš'1 le za orne* j ieno število obiskovalcev j
— Izašao je 6. broj »Jugoslavenske Nji* ve*. Na uvodnom mjestu govori dr. P. Skok o zadacima naših univerziteta. St. Tomašić j objavljuje početak svog aktuelnog romana.
a VL Nazor javlja se pjesmom »Dim«. Dr. B. Vrsalović priopćuje interesantan članak o nekim jezičnim problemima, a dr. F. Bu* I banović kuša da objasni razloge, zašto se ; Hrvati danas drže ovako prema Jugoslaven* i stvu. — U pregledu ocjenjuje A. Barac »Pri* j povetke« G. Božovića, N. Radojčić iznosi j misli romunskog historika Jorge o našoj po* ; vesti, dok J. Škavić i P Skok raspravljaju o
— športni klub »Postojna« priredi 21.
septembra kolesarsko dirko na progi Postojna, Sežana. Štanjel, št- Vid. Postojna, skupno 85 km.
Vsem, ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo   izvrstno   našo   pravo domačo
Kolinsko
dko-rijs.
o
cd
Nemčija po ratifikaciji londonske pogodbe.
Po napetem pričakovanju, po oficijelnih in zakulisnih parlamentarnih debatah ter pogajanjih, ki so trajala ves teden, po škandalih in pretepih v nemškem državnem zboru, je zbornica 30. avgusta odobrila londonski sporazum, aktuelnim problemima naše osnovne i sred* i ki SO ga drugi dan V Londonu ratifici-
nje nastave. U rubrici »Politika« J. Deme- j rale vse za:nteresirane države. Evropa
trovič govori o problemu svjetskog mira. Itd. ; m ves ostaJ| syet $. ]ahko za5asno od_ - Engleska gramatik* Engleska bibli* j dahnera, ker je formalno in pravno re-oteka izdaje .drugom polovicom oktobra   g     nemško reparacijsko vprašanje. -Gramriku engleskoga jezika, koju je pnre* ! ^ x * i   • **
dila Jelena Giukić-Kolin, nastavnica engle* \ Začasno, pravimo, zakaj, način, po ka-skoga jezika na ženskoj realnoj gimnaziji u ; terem je državni zbor sprejel ta spo-Zagrebu. Knjiga je sastavi jena na temelju i razum, in še ne rešeni važni mednarod-iskustva pa ima da posluži praktičnom uče* j ni problemi otvarjajo novo dobo nape-
nju engleskoga jezika, te će kao takova oso* bito dobro doči u oskudici priručnika. Gra* matika je podijeljena na 1 fonetički dio, 2. gramatički dio. i 3. dodatak, koji obuhvaća tvorbu riječi, homonime, sinonime, sastav* ljanje privatnih i poslovnih pisama, engleski novac. Knjiga će obuhvatati oko 160 štam* panih stranaca, a cijena joj je u pretplati 60 Din, dok će knjižarska cijena biti 80 Din. Knjiga će se razašiliati naručiteljima krajem oktobra. Narudžbe prima: Engleska BiMiote* ka, Z«gr?h. Pt^\at Gjure Deželic« hr. 1.
tosti v Evropi, ki izvira iz notranjega političnega položaja v Nemčiji in nove orijentacije v evropski politiki sploh.
Na zadnjem, teden dni trajajočem zasedanju nemškega državnega zbora je vlada predložila več zakonskih osnutkov, ki se tičejo londonskega sporazuma. Za vse te csnutke, izvzemši onega glede izročitve državnih Železnic privatni akcijski družbi, je glasovala vladna koalicija s socijalnim! demokrati, proti pa komunisti in obe frakciji nemških nacijonalistov. — Ti osnutki so postali zakoni tudi brez glasov zedi-njene opozicije, ker je bila potrebna sa-
— Aleksander Borovskl v Ljubljani. Eden največjih živečih svetovnih pianistov , . ,.. . v . priredi dne 26. tm. v LJubljani svoj klavir- j m? Parlamentarna večina. Ali slučaj z akl koncert. Več o sporedu v prihodnjih zakonom o nemških državnih železnicah dneh, danes opozarjamo le na mojstra, kl e bil zelo težak, ker je morala glaso-uživa svetovni sloves v celi Evropi in Ame- vati za ta zakon dvetretjinska večina, riki. j In ker ni mogla vlada dobiti te večine -.                                ,          - ; brez nacijonalistov,   ki   so po številu
^ftatafvfl i najmočnejša skupina v parlamentu (106
*   * I poslancev), je stala Nemčija pred alter-
— Sokol na Viču^poziva vse one člane j nativo: ali odkloniti ratifikacijo london-m Sanice ki ie niso dopolnili 26. leta svoje j skega sporazuma s perspektivo, da bo
starosti, da so glasom sklepa sokolskega sa- ' bora v Zagrebu z dne IS avgusta t. 1. dolžni posečati redno telovadbo. V slučaju, da se imenovani ne odzovejo pozivu ali pa ne opravičijo, se jih bo brezpogojno Črtalo iz seznama članstva. Redna telovadba se vrši za člane v ponedel'Vih, torkih in četrtkih od pol 9. do 10. ure zvečer; za članice v sredah in petkih od 8. do 9. ure zvečer. - Zdravo!
državni zbor razpuščen, za kar s! Je bil 5HEavni kancelar zasigoral soglaste prezldenta republike že 28. avgusta, ali
pa odobriti londonski sporazum s pomočjo nacijonalistov, da se reši držav- | ni zbor pretečega razpusta.   Zakonski j osnutek o državnih železnicah   je bil ozakonjen po zaslugi taktike nemških i
nacijonalistov. ki so mesece in mesece svečano obetali da ne bodo dovolili zasužnjiti svoje domovine. In dasi so glasovali s komunisti proti vsem ostalim zakonskim osnutkom, dasi so vodili s komunisti v državnem zboru ljuto borbo proti vladi, so slednjič izločili iz svojih vrst potrebno število poslancev, ki so glasovali za zakon po izročitvi državnih železnic v privatne roke.
Nastane vprašanje, kje tiči vzrok tega navideznega popuščanja in kakšne bodo posledice za nemško notranjo in zunanjo politiko? Vzrok najdemo takoj, čim smo si na jasnem, da bi prinesel razpust državnega zbora s sedanjim geslom: osvoboditev Pomrla in Pore-nja od tuje okupacije, najkasneje čez mesec dni nov državni zbor, po vsej verjetnosti sestavljen iz levičarskih strank, na račun skrajnih desnih in levih skupin in v prid zmernim meščanskim strankam, obenem s socijalnim! demokrati Ta perspektiva bi imela v političnem oziru za posledico čedalje manjši vpliv skrajnih levih strank, Nemčija bi se iznebila komunističnega vpliva, ki je v sedanjem državnem zboru tako velik, da kapitalistični krogi ne morejo uspešno ščititi svojih interesov. Ta perspektiva je opredelila splošno taktiko skrajnih nacijonalistov pod vodstvom dr. Herchta, z druge strani pa tudi taktiko obeh vladnih koalicij — nemške narodne stranke pod vodstvom dr. Strese-manna, in centra pod vodstvom kance-larja Marxa, Spočetka so skrajni naci-jonalisti ostro kritizirali vlado in svečano izjavljali, da ne bodo glasovali za njene predloge, obenem pa so sklenili kompromis. Zahtevali so nekaj ministrskih porfeUev, v prvi vrsti notrapje ministrstvo in ministrstvo narodnega gospodarstva. Obenem so nastopili v zaščito nemških poljedelcev ter zahtevali, naj pride na dnevni red zasedanja zakon o carinski zaščiti poljedelskih pridelkov. Komunisti so pa hoteli prodati svoje glasove za osvoboditev vseh političnih jetnikov.
Vlada se seveda ni mogla spustiti v pogajanja s skrajnimi levimi in desnimi strankami, ker je imela v žepu ukaz o razpustu državnega zbora. Sredi tedna so se pričela najprej neoficijelna pogajanja med opozicijo in skrajnimi na-cijonalisti in posamnimi voditelji nemške narodne stranke ter centra. Ta pogajanja so se zaključila   s formalnimi medsebojnimi dopisi vseh treh strank, v katerih si obetajo, da bodo sodelovale v skupnem kabinetu. Kot posledica tega sporazuma je prišel zakon o carinski zaščiti poljedelstva na dnevni red takoj po ratifikaciji   londonskega sporazuma, ali moral je zopet v arhiv, ker ni bilo potrebnega kvoruma, in predsednik je bil prisiljen odgoditi zasedanje državnega zbora.   Listi levih meščanskih strank zaman trdilo, da naci-jonalisti nimajo pravice do izgovorjene nagrade. Češ da niso ostali mož beseda. Oni so glasovali proti vsem navadnim zakonom glede londonskega sporazuma in samo en del njihovih poslancev je glasoval za zakon o državnih železnicah.   Kompromis ni rezultat pravnega pojmovanja in realnih interesov, ki bodo tudi v bodoče merodajni za realizacijo ali fijasko tega kompromisa. Iz navedenega sledi jasno, da sta dve vladni stranki v celoti ali deloma za ta kompromis. Da-li bo docela realiziran, kakor je izdelan, to je vprašanje bodočnosti 2e sedaj, ko je komaj stopil v veljavo, pa obeta zelo važne posledice. Te posledice so: 1. Borba za monarhijo in republiko se bo v Nemčiji pod sedanjo vlado nadab'evala; v tej borbi imajo nacijonalisti premoč. 2. To borbo bodo poostrili socijalni pokreti, ki gredo za 8urnim delavnikom, za zaščitno carino nemškega poljedelstva in zboljšanjem položaja onih, ki so izgubili svoje imetje vsled inflacije.   3. Perspektiva sodelovanja nacijonalistov v vladi vpliva na zaupanje zunanjega sveta, ki se boji, da bi Nemčija ne izpolnjevala svojih dolžnosti napram zaveznikom, ker so nacijonalisti največji sovražniki ver-saillske   mirovne  pogodbe. Nekateri francoski in angleški listi se zelo boje te kombinacije v nemškem parlamentu.
Turlstika in sport.
ZAGREB • LJUBLJANA.
O tekmi Zagreb#Ljubljana, Id se je vr* Bila t nedeljo v Zagrebu ln kot znano kon, čala po podaljšku 2x15 minut z rezu!ta* tom 8:2 za Zagreb, prinašajo zagrebški listi sledeče kritike: »Novosti« Izvajajo med drugim: Včerajšnja tekma je pokazala, kav ko silno je nazadovala stopnja naSega no« gometa. Igra Zagreb je bila žalostna. Tek* me s Ljubljano eo bile običajno že t na« prej dobljene. Topot je Zagreb zmagal Bele v podaljšku igre. Poleg tega Je padel drugI goal iz serumagea, v katerem je Mantler porinil žogo s roko v goal. dočim Je bil tretji goal tako očitni of side. da ga samo •ođnik od ranga g. Veljkoviča ni videl! Zatem navajajo »Novosti«, da je bilo celo zagrebško moštvo, razen Mantlerja, Izven forme. Sele proti koncu Je priftel Perska do veljave. Zagreb Je imel svoj plus v večji vzdržljivosti m Je Imel proti koncu tekme več od Igre.
Igra Slovencev ni bila na posebni vlBI« ni. Igralcem manjka Be routina ln vzdrz, IJIvost, kar je bflo tudi vzrok, da so proti koncu popolnoma popustili. NajboljBI del moštva so krilci in obramba, ki «o častno
Izvršili svojo nalogo. Izkazal se Je zlasti vratar MIhelčič, ki Je držal težke Mantler« Jeve bombe, Izvrstna sta bila brata Zu, pančič. V napadu Je bilo levo krilo bo!>«, center Je znal dobro zaposliti svoje lji:if, od katerih se Je pokazal Erman kot naj. boljši strelec. Nevaren je bil Doberlet. Z malo sreče ln drugim sodnikom bi morala Ljubljana zmagati. Sodnik Veljkovič je bU najslabši kar 6mo Jih videli v Zagrebu, čemu Je diktiral Ljubljani tri enastme* trovke. nam nI znano! — O tekmi se slično Izražajo vsi listi ln Novosti dostavljajo, da niti eden zagrebških Igralcev ne prihaja v poštev za tekmo proti Češkoslovaški.
Razglas oblastnega odbora Orjune Ljubljana.
Danes ob 11. uri je bil aretiran nn.š oblastni predsednik ing. Marko K r a* n j e c.
Ker smo trdno prepričani, da se bo njegova nedolžnost izkazala v najkraj: Sem času, pozivamo vse članstvo, da ohrani mirno kri. Biata predsednika nadomestuje br. Vladimir Levstik.
Obenem pa po7ivamo vse organiza* cijet da se v smislu okrožnice z dne 16. t. m. udeleže v čim večjem Stc\'ilu razvitja praporja naše vrte organizacije v Zagorju. Naprej do končne zmage!
Oblastni odbor.
Vprašanje izvozne tarife za les v Italijo.
Bivši minister saobraćaja dr. S. Po« pović je 14. julija odobril, da se za vse vrste lesa, ki se izvaža iz Slovenije v Italijo, odnosno v tranzitu preko Italije v druge inozemske države, dovoli po* vprečen 30 % popust pri prevoru na onih naših progah, preko katerih se vrši tranzitni promet z jadranskimi prista« nUčl na podlagi znižane jadranske ta> rife. V odredbi prometnega ministra je izrecno določeno, da se ta popust na* naša tudi na oni les, ki prihaja iz Hrvatske, Slavonije, Bosne in ostalih po* krajin naše države in ki se v tranzitu preko Slovenije izvaža v Italijo. Samoumevno, pripominja naredba, se to na* naša samo na oni del prog, na katerih velja že sedaj znižana jadranska tarifa.
To je na kratko obvestilo, ki ga Je prejela Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od prometnega ministrstva pod št. 11.686. V tem obvestilu, ki ga je podpisal načelnik prometnega oddelka A. Panić, je posebej pripomnjeno, da se je istočasno naročilo generalni direk* ciji železnic, da izvrši to odredbo in da ta tarifni popust objavi. Toda na žalost moramo danes po dveh mesecih' ugoto« viti, da še do sedaj ni prejela direkcija državnih železnic v Ljubljani, niti v po» stev prihajajoče železniške postaje, ob* vestila o tem popustu, niti nobene iz* vršilne naredbe, tako da so interesent) primorani za prevažani les kljub tej naredbi plačevati polno tarifo. Na ta na* čin, da generalna direkcija železnic brez utemeljenega povoda zadržuje izvršitev ministrske naredbe, težko škoduje na* šemu gospodarstvu, ovira naš eksport in še poostruje že itak težavni položaj lesne industrije.
Nadejamo se, da bo gospod pro* metni minister prof. A. Sušnik uvedel preiskavo, kje in zakaj se zadržuje oh* java zgoraj omenjene tarifne odredbe za izvoz našega lesa ter da bo odredii. da stopi dovoljeni popust takoj v ve* Ijavo z zvratno veljavnostjo od 17. ju!i« ja, ko je imela po naredbi bivšega prometnega ministra stopiti v veljavo.
Industrijci iz Alzacije v Zanrebu
13. t m. je prispela v Zagreb delegacija industrijcev iz Alzacije. Na kolodvoru so delegacijo sprejeli francoski konzul v Zagrebu M. Berne Lagarđ? s tajnikom De la Croix, nadalje tajnik zagrebške trgovske zbornice dr. Fleischer in prof. dr. Adamoviić. Zvečer je trgovska zbornica priredila gostom na čast večerjo v Trgovskem domu. V nedeljo so industrije! obiskali javne ustanove ter nato prisostvovali sestanku trgovske zbornice, na katerem je predaval g. Carneluti v francoskem Jeziku o naših gospodarskih razmerah. V imenu Francozov se je zahvalil strasburSlci župan S. Peirote. G. Aleksander, predsednik saveza industrijcev je gostom predložil statistične podatke o dosedanji trgovini med Jugoslavijo in Francijo. Ob 12. je delegacija odpotovala v Beograd. V Zagrebu so ostali dekan stras-burgške pravne fakultete g. Drolllet. predstavnik saveza alzaških bank m tajnik kolmarske trgovske zbornice g. Lasth, da se informirajo o naših znanstvenih in gospodarskih razmerah.
Darila.
Uprava našega Usta Je prejela za: Sokolski Tabor Din 200, ter za CMD Din 200 od s. Josip Rudeža, zra-ščaka na Tolstem vrhu, katere daruje povodom Krsta svoje vnukinje Vite. Iskrena hvala!
— Uprava naiega Usta Je prejela za •lepe Din 100, katere sta darovala gg. Ma. rija In ing. Ivan Prešel v spomin preblage ffoape Ane dr. Derčeve.   Iskrena hvala-
■
•
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne l7. septembra 1924.
Odkrita beseda«
Od stranke, ki živi od hinavSčine, dvoreznosti in dvojne morale, je težko pričakovati, da bi bila iskrena in odkritosrčna. Klerikalizem je po vsem svetu enak v tem,   da kaže ljudstvu vse družabno življenje v luči svoje politike, ki ji je skrb za ljudstvo le privesek, korist cerkvenih in drugih klerikalnih ustanov pa alfa m ornega vse-ga nehanja. Klerikalci prav dobro vedo, da bi bilo tako) konec njihove slave, čim bi mase spoznale, kaj tiči za njihovim demagoStvom. Zato skrbno prikrivajo ogromne finančne operacije tn gospodarske kupčije, ki jih sklepajo za hrbtom svojih političnih eksponentov na račun ljudskih žuljev. Ogromna veČina   klerikalnih   politikov pri nas tn drugod, kjer nastopa klerikalizem, je do skrajnosti neiskrena m neznačajna. V politiki Je sicer res dovoljeno marsikaj, kar velja drugače v življenju za znak moralne pokvarjenosti, ali stranka, ki bazira svoje udejstvovanje med ljudstvom na krščanstvu, bi morala biti nekoliko previdnejša s tem orožjem. Ali redki kakor bele vrane so klerikalci, ki bi tu pa tam izprašali tudi svojo vest in ugotovili, kaj jim narekuje notranji glas. Taka bela vrana se je pojavila med češkoslovaškimi klerikalci v osebi dr. M1 k 1 i k a, ki je priobčil v »Pražskem večerniku« članek, v katerem pravi med drugim: »Marsikateri   inteligentni človek bi se čutil zelo razžaljenega, Če bi mu Javno rekli, da je katolik. Tako zelo smo se že Izneverili idealom Kristusa, po katerem naj bi bfli (katoliki) sol zemlje. Ljudstvo drvi v neizbežno pogubo, a ves bo kmalu veliko moralno pokopališče. Zato se oglaša Iz neštetih ust iskrena molitev: »Gospod, reši nas, pogini amo!« Ali bo kaj pomagalo?   Zelo dvomim. Odklanjamo Kristov lek, zdi se nam pregrenak;   zato nočemo biti katoliki Kdo je krtv teh žalostnih razmer? Kristusovi nauki gotovo ne. Kriv! smo sa-mk AH smo vsaj mi, katoliki, v resnici taki. kakršne si je želel Kristus? Zaman poveličujemo lepoto katolicizma, če te Ideje nas samih niso prerod'le. Mi smo sovražniki velikih božjih interesov.  Velika  večina  katolikov hna usodno napako nedoslednosti   So še vedno člani katoliške cerkve, ali svojih verskih dolžnosti ne izpolnjujejo. Smatrali bi za greh izbrisati svoja imena iz župnijske matrike. So še vedno sol, toda pokvarjena. Mlačnih katolikov ne reši njihova pripadnost k cerkvi. Bog jih je že davno izloča Iz števila svojih zvestih učencev. Jasno jim Je to povedal Kristus x znanimi besedami: »Ne vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod! ... itd. Kako se torej odločiš?«
Da, kako se odločiš? — to Je vprašanje, ki velja za pretežno veČino klerikalcev, ki mislijo, da so že dobri kristjani, če izražajo svoje versko prepričanje v javnosti, če hodijo za procesijami in mafijo na ves glas rožni venec, v srcu pa nosijo najgrše misli m želje. Biti katolik pomeni živeti po Kristusovih zapovedih, ne Pa zlorabljati verstva v egoistične posvetne namene. ★  * ★
— Prihodnji ljubljanski vetesejem zagotovljen. »Prager P res se« je pred kratkim priobčila iz Beograda došlo ji vest. da je imel letošnji ljubljanski vele-sejem ogromen deficit in da drugo leto ne bo več našega sejma v LJubljani, marveč da bosta odslej vzorčna semnja samo v Beogradu in Zagrebu, »Jugo-slovenski Lloyd« vprašuje, aH Je to res, ker se mu zdi vest glede na gospodarski razvoj Slovenije neverjetna. Z najverodostojnejše strani smo napram vesti v »Prager Presse« pooblaščeni izjaviti, da nI govora o likvidaciji ljubljanskega velesejma, marveč Je velese-Jem za prihodnje leto že zagotovljen. Letošnji sejem je bil najboljši med dosedanjimi in za sejem meseca avgusta leta 1925. je Že sedaj zanimanje tako na-rastlo, da so tri Četrtine sejmskega prostora že oddane priglašenim raz-stavljalcem. Tukajšnji češkoslovaški gen. konzul gosp. dr. O. Beneš je bil pred svojim odhodom v Prago napro-šen, da poskrbi dementi one neresnične vesti v »Prager Presse«.
— Potovanje naših gospodarskih krosov t Prago. Ceškoslovaško-jugo-slovensko narodnogospodarsko udruženje v Pragi, k! Je v preteklem letu Priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijalcev ln obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen Izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki semenj, ki se vrii od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma je nameravan tudi poset na i važnejših trgovskih in industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni Ker bi se z izletom vrnilo poset ki so nam ga napravili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bfl tudi poset trgovskih in industrijskfi tržišč v češkoslovaški republiki za vse udeležni-ke velikega informativnega lq poučne-
ga pomena, želi zbornica, da bi se Izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrijcev m obrtnikov. — Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti &m prej vst ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo seimske legitimacije) z brzovlakom in. razreda približno 685.02 Dm, II. razred 924.60 Din, Za stanovanje in hrano Je računati približno 250 Din dnevno,
— Bridkosti m težave. Vsakemu listu se lahko pripeti, da se zmoti v krajevnih Imenih in napiše nekaj, kar nima ne repa, ne glave in kar nasprotuje zemljepisnim zahtevam. Včasih je kriv tiskarski škrat, včasih avtor sam. ki nI dobro podkovan v astronomiji naše lepe in širne domovine, zgodi se pa vendarle, da čitatelji ne vedo, kam bi s krajevno spako. AH ljudje so potrpežljivi in ne godrnjajo preveč, zlasti če gre za kako selo v Južni Srbiji, ki itak ne trpi nobene škode, naj je imenujemo GaHčnik ali Količnik. Drugačna pa Je ta zadeva tedaj, če šepa v zemljepisju uradni Ust, kakor so pri nas »Službene Novine«, ki tako pačijo in mrcvarilo slovenska imena, da Je Človeka kar groza. Pri nas živa duša ne pozna mesta »Ka 1 e n i k« ali »M 11 a j a«. Uredništvo »Službenih Novin« pa trdi, da so taka mesta v Sloveniji. Vse sile te treba napeti, da človek končno pogrunta. da je Kalenik naš Kamnik, Mitaja pa naša Litija. In to pačenje slovenskih krajevnih imen m priimkov se ponavlja celo v »Službenih Novinah«, da ne govorimo o drugih srbskih in hrvatskih listih, dan za dnem. AH bi ne bH že skrajni čas, da naredimo tem bridkostim in težavam konec? Zemljevid Slovenije Imajo menda tudi v Beogradu, pa naj se potrudijo pregledati in pravilno zapisati vsaj slovenska mesta in trge. Nazadnje se nam lahko pripeti, da bo figurirala v »Službenih Novinah« Ljubljana kot »Muljava« ali »Lobanja«. Taka ignoran-ca presega že vse meje.
— Profesor Jare reaktivira. Kmetijska družba je dobila v osebi prof. Jarca novega klerikalnega gospodarja, ki je Že dokazal, da zna gospodariti Reaktivira! je namreč bivšega tajnika Kmetijske družbe inž. Laha, in sicer navzlic temu, da je bil slednji glasom sklepa veČine odbornikov suspendiran. Ta zadeva bi ne bila posebno čudna, ker poznamo klerikalne partizanske metode v upravi, da ni inž. Lah v sorodu z Žlindro, ki jo je Kmetijska družba sicer plačala, ne pa prejela. Kot bivši tajnik je namreč naročil žlindro nekje v Poruhrju. Ta žlindra ima Čudno svojstvo, da leze ino gre že več mesecev iz Poruhrja v LjubHano, pa še ni prilezla. Menda pomaga realizirati Da-wesov načrt Kaj, če bi končno vendar le priromala k nam in reparirala tudi Kmetijsko družbo?
— »Prostaško zabavljanje zoper katoliško cerkev« imenuje »Slovenec« naš včerajšnji odgovor na njegovo vprašanje. Mislili smo, da zna »Slovencev« beležkar misliti z lastnimi možgani in da bo vsaj s farizejskim zavijanjem ovrgel naše trditve, pa niti tega ne more, temveč citira besede profesorja Roedemacherja, ki trdi da »danes ne pričakuje samo katoliški svet od katoliške cerkve odrešitve od svoje duhovne bede, ampak tudi nekatoliški, da, celo nekrščanski svet«. »Slovenec« ]e seveda prepričan, da je odkril s tem Ameriko in ovrgel vse naše trditve. Pa se je pošteno zmotil. Res je pričakoval in pričakuje še danes ves svet odrešitve od svoje duhovne, v prvi vrsti pa materijalne bede od katoliške cerkve, ali to pričakovanje je zaman. Katoliška cerkev, ki Je danes po svojih voditeljih vse prej kot tista duhovna ustanova, ki Jo je zapustil Kristus človeštvu, ne more dvigniti ljudstva iz moralne in materijalne bede, ker je sama naibolj zainteresirana na tem,, da ostanejo mase v nevednosti in siromaštvu, da jih lahko nemoteno izsesava. Dokazov za to imamo nebroj. Oglejte si razkošne samostane, ogromna cerkvena posestva, gospodarska podjetja v rokah cerkvenih emlnenc, blesk m sijaj, v katerem žive moderni farizeji, pa primerjajte vse to z življenjem Kristusa in prvih kristjanov, in prepričate se, da katoliška cerkev ni nič drugega, nego kapitalistična in reakcionarna ustanova, ki drži mase v duhovnem robstvu, da jih lahko materijalno Izkorišča. Naj »Slovenec« pobrska v arhivu in najde citat, ki bi ovrgel to trditev na podlagi praktičnega življenja!
— Nepoboljšljiv! farizefl. »Slovenec« meni, da Je višek surovosti, Če nismo delali propagande ta marijanski kongres, o katerem po Jo fe vrabci na strehi da je bfl čisto navadna klerikalna komedija. Očita nam, da ne poznamo vljudnosti ker nočemo pod nobenim pogojem Istovetiti zunanjega pompa in sijaja, s katerim drže klerikalni mogotci ubogo slovensko paro v svojih mrežah, z verskim čutom. Čudna logika! Naj nam »Slovenec« jasna pove* ais so
HH prvi kristjani dobri verniki aH so jfemenito misliH In čustvovali ali ne. Aenda ne bo pogruntal da pravega ver-dcega čuta takrat sploh niso poznali In vendar ne pozna zgodovina pompoznih kongresov in procesij z orkestri, ne pozna slučaja, da bi bil Kristus ali njegovi apostoli zahtevali naj jim verniki v pasft pokorščini poljubljajo roke. Edina prireditev Je bila takrat v rimskem amfiteatru, kjer so dosledni Kristusom učenci umirati za svoje ideje. Zahtevajte danes od cerkvenih mogotcev, naj žrtvujejo vsaj del svojega premoženja za vero, pa boste videli, kako imenitno zataje" vse. kar oznanjajo nevednemu ljudstvu. Noben pameten človek se vere m verskega čuta kot takega ne bo dotaknil, ker ve, da je brez njega družabno življenje sploh nemogoče, aH to še ne pomen!, da moramo molčati, ko vidimo brezvestno zlorabo verstva v egoistične posvetne namene.
— Minister Suinik čisti. V območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani so vpokojenl železniški uradnik!: Ivan Vertov* lek, Josip Mejač, Frane Lovrič, Kari Kauc* ner Andrej Haladej, Rudolf Trusnovič, Fran
i Kervln, Ivan Blumauer, Josip Ramsak, Ma-' te vi Gardtn. Ludvik Dreksler. Josip Pele, Rudolf §ose, Jakob Majcen, Alojzij Cesa-rec, Frane Bolha, Alojzij černoviek, Anton Pečnlk. Ivan Lisec, Anton Bohač. Jakob šterlbak, Franc Lebar, Matija šlamberger. Jurij Fr. Kele, Konrad Kokalj. Edmund Planinec, tvan Plehan, Filip Felber, Ivan Bergant, Frane  Marinko In  Anton Logar.
— Iz državne službe. Imenovan je za lnsrpektorja finančne kontrole v Ljnbljanl Pavle Vujlč. dosedanji podinspektor; za Sefa admJnlBtratJvno*pravnega oddelka v prometnem ministrstvu Je imenovan dr. Ivan Kavčič; premeščen je 1* Bosanskega Broda k železniškemu ravnateljstva v Ljub, ljani uradnik Eduard Fleeher, k! bo name. Scen v Mariboru.
— Visok angtelkl dlplomatičnl uradnik v Beogradu. V ponedeljek je prispel v Beo« grad gosp. Lompson, 6ef oddelka za Cen, tralno Evropo v angleškem zunanjem ml, nlstrstvu. Na svojem dopusta poseča tudi Jugoslavijo. Udeleži se te dni lova v Belju.
— Mednarodna konferenca za boj proti trgovini z dekleti. Od prvega oktobra 1919. do 1. maja 1920 je Izginilo samo v nemških velikih mestih okoli 8700 mladih deklet in gospa. Skoro vse so padle v roko trgovcev ki so Jim obećali zaposlenost v tujih deze* lah, v resnici pa so jih spravili v razne za, bavne lokale in bordele v južni Evropi aH pa v Ameriki. V Hamburgu, kjer je okoli 30.000 prostitutk, Je dobro organizirano tr* žišče z dekleti. Trgovec s dekleti Kornellus Ritter v Nemčiji je tekom poletja 1925 pro, dal nekemu Holandcu okoU 50 deklet sa 60 milijonov zlatih mark. Hol and ec je spra« vil dekleta z ogromnim dobičkom preko morja. Trgovec z dekleti plača za polno, krvno punco do 15.000 zlatih mark. Boj proti tej grozovltosti je postal mednarodna po, treba. Zato pa se vr£l v Gradcu od 18. do 24. trn. svetovni kongres za pobijanje tr* gorice s dekleti. Udeležba bo ogromna,
— »češki zdravniški pomladek je bil prispel v soboto v LJubljano kot zadnjo etapo svojega daljšega potovanja po Jugo* slavij L pel družbe se je bil odpeljal že v domovino; v Ljubljano je dospelo 36 go* spod o v a par damami. Na kolodvoru jih je pozdravil mestni zdravstveni svetnik fizik dr. R u s v ime mestne občine. Prtljago so gostje odložili v Akademskem domu, kjer so lahko menjali tudi toaleto. Ogledali bo si potem našo bolnišnico, Dečji dom, hi* gienskl zavod, bakteriološki zavod Itd. Obe* dovali so v »Zvezdic. Popoldne so šli na Grad, v higijensko razstavo in si ogledo* vali naše mesto. Ob 8. zvečer Je bil v re* ttavracfjsk! dvorani »Zvezde« pripravljen ob elegantni dekoraciji a cvetjem in zele* nJem banket za 70 oseb. V Ime obolelega predsednika Zdravniškega društva je Ce* hoslovaške kolege pozdravil dr. T i č a r. Za mestno občino Je pozdrave Izročil dr. Z a r* n 1 k, za državno sanitetno upravo pa in* epektor dr. KatlClo. V Ime čehoslova* kov se Je zahvalil vodja ekskurzije dr. T n* m a. Izredno simpatičen je bil apel esl. gen. konzula dr. B e ne A a do rojakov, naj po* seča jo naša zdravilišča, letovišča ln morje.
— V kraju Barbeton sta dva roparja napadla rojaka Alojzija Bakaladlča, trgov* ca z glasovirjl in zahtevala od njega denar. Ker se Je ta branil, sta napadalca streljala nanj In se Je Bakaladič, zadet od krogle v glavo, zrušil mrtev na tla. Roparja sta po* pobegnila. — Dne 14. Julija ti. Je Slovenka Roza PucelJ, bivajoča v kraju Chistolm v Ameriki, obešala na dvorišču za hišo ps* illo. Nenadoma Je pristopil neki neznanec, čigar ime je še danes nezeno. In oddal na rjo tri strele, kakor Je tudi sebi pognal kroglo v glavo. Pucljeva Je bila takoj mrt* va, istotako neznanec. Pokojnica* ki je bila rodom iz Zamosteca pri Sodražici, je za* pustila tri nepreskrbljene otroke. — V kra* Ju Plckeno se Je smrtno ponesrečil 37 letni delavec Janez Zafređ, rodom lz Sušice pri S t. Petru na Krasu. — kraju Star City Je dne 30. julija 2 letna Rozlka Belino zvrnila nase lonec kropa in Je zadobila take opek* line, da j« podlegla poškodbam.
— Dovoljena prodaja zemljišč. Vlada J« dovolila mestni občini ljubljanski, da sms prodati poštni hranilnici v Beogradu parcelo, ki leži ob oglu Aleksandrove ceste ln Tomanove ulice (nasproti Narodnemu domu) sa skupni znesek 248.905 dinarjev (743 m po 835 Din). Sedaj se sme vendar upati, da fartglne v doglednem času s enega najlepših delov ljubljanskega mesta na pol podrto poslopje, ki je Se ostalo od nekda« nJega vojaškega preskrbovališča, ter da sa dvigu« na tem prostoru stavba, ki bo v okras ne le ondotnemu okolišu, ampak me* stu sploh.
— Brat GJorgje Pančevič- Pišejo nam is Gradca: Mirnega, tihega pa energičnega GJorgje Panfteviča ni več med nami. Začet* kom avgusta Je bil na Gori Kuhn pri Wel* m. Treščilo je in izginil je. Pretresla nas je ta vest. Bil je naš najboljši borec za no* vo kulturo, sa abstinenco. Doma je bil J«
tužne in krvave Makedonije. Pomagal nam 3e pri delu v Sloveniji zlasti v Mariboru. Zato naj bo zabeležen v naših slovenskih Ustih.. Med vojno Je bil prisiljen stopiti v bolgarsko armado, čeprav je bil zaveden Srb. Svojce so mu pobili In njihovo Imetje izrorall. Nakopal si Je bil revež Jetiko, ka, tero je mislil te počitnice poSteno izlečiti. ali zadela ga je smrt. Naj počiva v miru v tuji zemlji: Nadaljevati hočemo mi tam, kjer si ti začel. Spomin na tvojo odločnost bo stopnjeval naše bodoče delovanje. Ohra* nlmo ti večen spomin. Za graško akad. abst. orga. posebno v Imenu slovenskih članov Fedor Mlkič, cand. med.
— Prevedba zdravnikov. Prevedeni so v višje skupine: šef zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Katlčlč (T. 3. sk.), sani, tetnl referent Istega odseka dr. Ernst Mas yer (T. 4. sk.), sanit ref. dr. Franjo Dol, šak (T. 5. sk.), nadzorni upravnik istega odseka Josip Stegnar (T. 2. sk.), sanitetni referent dr. Matija Ambrožič (T. 8. sk.), Šef bakterijološke postaje v Celju dr. Jan, ko Rebernik (T. 8. sk.), višji okrajni uprav, nik v Brežicah dr. Franc Gerkovič (T. 8. sk.), okrajni upravnik v Murski Soboti dr. Josip Gtančnik (T. 8. sk.), višji okrožni zdravnik v Ljutomeru dr. H. Ludvik (T. 7. sk.), vfSjJ okrajni zdravnik v Mariboru dr.lvan Jurečko (T. 8. ek.), višji okr. zdrav, nlkvčrnomiju dr. Božidar Kisel (T. 7. sk.), višji okr. zdravnik v Ljubljani dr. 2ivko Lapajne (T. 6. sk.), okr. zdravnik v Ko, čevju dr. Jožef Lužar (T. 8. sk.). okr. zdravnik v Mariboru dr. Mihael Podlespik (T. 6. sk.), višji okr. zdravnik v Kamnika (»Službene Novine« pišejo »Kalenik!«). dr. Julij Polec (T. 5. sk.). višji okr. zdravnik v Ptuju dr. Vladimir Vrečko (T. 7. sk.), višji okr. zdravnik v Litiji (»Službene Novine« poznajo ta kraj pod lmneom MITAJA!!), dr. Karol Visinger (T. 5. sk.) In primarlji v Ljubljani dr. Ivan Jenko, dr. Ivan Robida (oba T. 4. sk.), dr. Josip Pogačnik In dr. Leopold Ješe (v »Služ. Novinah« Jerne) (oba T. 5. sk.).
— Observatorij pod Triglavom. Včeraj 15. tm. okoli 21.4 so zabeležili vsi potreso* merji mali, Iz dveh sunkov obstoječ bližnji potres. Ognjišče je bilo oddaljeno od Ob, servatorlja pod Triglavom kakih 100 km. Od zadnjega svetovnega potresa z 13. sept. poročil še ni tu, razven iz Beogradske se* izmološke stanice, kjer je bil katastrofalni potres Jako točno bolezen od tamošnjih Be, larjevih aparatov.
— Preklic artilerijskih vaj na ljubljan* skem barju. Mestna občina nas obvešča, da je oblast preklicala artilerijske strelne va* je. ki so bile napovedane aa 18., 20., 22. In 23. september na ljubljanskem barju. Ev. vaje, dnevi ln odnosno odredbe bo magl* strat pravočasno razglasil v časopisju.
— Radi korupcije na ruskih železnicah Je bilo postavljenih pod sovjetsko sodišče 129 uslužbencev. Devet Je obsojenih na smrt.
— Sarajevski sejem za živino In mes* ne Izdelke. Uprava semnja naznanja, da Imajo posetnlki vsled mlnisterijalnega do* voljenje 50% popust na železnicah v času trajanja tega semnja od 18.—25. septembra ti. Istotako je postavilo ministrstvo držav* nega veterinarja v Metkovlču, kjer se lahko naklada ln carini živina ln izdelke za ta sejem. Mestno poglavarstvo Sarajeva pa Je dovolilo 50% popust pristojbine za eks, porterje goveje živine (mesto 6% le 3% od vrednosti prodanih goved.) Dalje bode B. H. kolo jahača nagrajalo dne 21. septembra kobile In žrebeta, vzgojena v Bosni in Her* cegovini, popoldne istega dne pa se vrši dirka na Butmiru pri Sarajevu. Na živin, skem sejmu dne 21. tm. razdeli tudi mestno poglavarstvo nekaj nagrad za najboljša, največja ln najboljše negovana goveda ln priznanih pasem. Sejem za živino se vrši na določenem sejmišču a sejem za mesne izdelke v »Špediciji d. d.«, vojvode Putnika ulica. Uprava sejma je v Vjejurci, soba 3, telefon Interurban 47 ln 71.
—Tragična smrt Slovenca v Clevelan.-du. Trgovec Gabrijel Trampuš, ki je bil med clevelandskiml Slovenci splošno prlljub* ljen, j« bil dne 24. avgusta od nekega Irca napaden In ga Je napadalec udaril z gu* mljerko tako močno po glavi, da je Tram* puš naslednji dan umrl. Imel je prebito lobanjo. Dogodek se je odigral zvečer ln sicer na 49. ulici. Pokojni Trampuš, ki je bil rodom lz Preske pri Medvodah je bil star šele 46 let. V Ameriki je bival 21 let. Policija je aretirala kot storilca 24 letnega Georga Duncana, ki je dejanje priznal.
— Zločin našega rojaka. Dne 24. avgu* sta so našli v avtomobilu, stoječemu pred trgovino Slovenca Janeza Bobnarja, mrt* vega trgovca Eduarda O LaughlJna. Trgov* ca je baje v BobnarJevI trgovini pobil na tla neki Nlck Dietz. dočlm je Bobnar butal nesrečnega z glavo ob tla. Bobnar Je bil aretiran.
— Kratkoročna posojila v izvozne svr, he bo dovoljevala Narodna banka Izvozni* kom po 7%.
— Veterinarska stanica v Logatcu. Poljoprivredno ministrstvo je sklenilo, da se premesti obmejna veterinarska stanica Iz Rakeka v Logatec, kjer se botfo odslej vršili vsi veterinarski posli pri uvozu In izvozu živine, ki so se doslej opravljali na Rakeku.
— Upravnik  državne   tiskarne   g. B.
VudlmoviČ je odpotoval v Nemčijo v svrbo nabave strojev za osnovanje notografske* ga oddelka v državni tiskarni.
— Tepen zdravnik. V sarajevskem »Na* rodu« je priobčil dr. A. Djurič članek, v ka* terem trdi, da nekateri njegovi kolegi*zdrav* niki namenoma zadržujejo in dali časa zdra» vijo mlajše in lepe prostitutke, ker . . . Na to nesramno obrekovanje so zdravniki de* jansko reagirali. Počakali so Djurićt. ko je šel iz bolnice in ga pošteno namlatili.
— Skrlatica tn tegar v Beo fr adu. V Brc* gradu so ugotovili ▼ zidnjem času več slu* čajev obolelosti n« skrlatici in legariu. Za* znamovatl je bilo tudi več smrtnih slučaiev. Sanitetne oblasti so ukrenile vse potrebne Iroratce. da se prepreči razširjenje nalezljivih bol? nI.
— Vremenska napoved. Le«o *esenako vrema.
— Poskusen samomor.   V ponedeljek
15. tm. si je Valentin PIvk, vrtnar In hišni posestnik v Zalokarjevi ulici z britvijo pre, rezal vrat, kakor tudi žile na roki. Neza* vestnega so prepeljali v bolnico, vendar ni upanja, da okreva. Kakor javljajo, je Izvršil samomor v duševni zmedenosti.
— Nezgoda motociklista.    V:rt Josip, 28 letni trgovski potnik se je v Nižini Kra nja dne IS .tm. zaletel z motorjem v obl
nI cestni kamen ln je zletel z motorja. Pri padcu je dobil težke poškodbe ln so ga pre, peljal! v Ljubljansko bolnico.
— Nesreča na lovu. Lesni trgov c Kr!« stijan RobIČ z Bleda. Je bil v nedeljo 14. tm. na Dovjem na lovu. Pri tem ga je nie, gov lovski partner ustrelil po nesreči v levo nogo. Roblča »o prepeljali v bolnico.
—Razne nezgode. Gozdni delavec V!n# ko Molk, zaposlen pri tvrdkl SutelJ v P! a, ninl, si je pri delu poškodoval levo roko. — Delavec Fran Rejc iz Sorlce pri Kranju se je nevarno vsekal v levo nogo. — Posestnik Janez Okorn iz Šmarja Je padel pri ranju Jabolk z drevesa In Je pri padcu do* bil teUce notranje poškodbe. Vsi DOfikodo* vame! so bili prepeljani t bolnico.
Iz Cs!]a.
—c   Invalidske  organizacije  so  za n**, deljo dopoldne sklicale protestno zbor* nje v Celje v hotelu »Pri belem volu Na zborovanju, katero je bilo srednje obla i no, se Je protestiralo proti zavlačevanju invalidskega zakona In se Je v tem sm sprejela tudi resolucija.
—C Mestna dekMška In deška osnovna Sala v Celju. Vsled bolezni Skrlatlce se prične pouk 14 dni pozneje. Vpisovanje no* viiik ln novincev za prvi rared se vrši v soboto 27. septembra od 9.-12. ter od 14.— 16. ure. Otvoritvena Šolska maša bo 80. septembra, rouk se prične 1 oktobra.
—c Godbeno društvo železničarjev v Celju priredi v nedeljo 21. tm. od 9. do 10. dop. koncert na Krekovem trgu, od 11.—12. pa v mestnem vrtu. V s luč ju slabega vre* mena samo v parku od 10.—12. Isti dan se vrši cvetlični dan v prid društva. Od 4. ure naprej koncert pri Zelenem travniku ob prosti vstopnini.
—c Umrl Je v kapucinskem samostanu v Celju goriški beguuec pat«* Gabrijel Bs*> Jec v 64. letu starosti.
—c Kandidaturo na nemikutarsko-kle* rlkalnl Usti sa občinske volitve v Celju Je dalje preklical tudi krojaški mojster g. Jo.-slp Leon.
Iz Marihora.
ni Uprava Narodnega glede. v Mariboru nam javlja: Intendant dr. Brc n* člč se Je vrnil Iz Beograda, kjer Je bi! v. č, krat sprejet od prosvetnega ministra g. dr. Korošca. Interveniral le r vprašanju nn. knadne subvencije od 800.000 Din. ki v bi* stvu pravzaprav ne bi bila nič druzega kot popravilo velike krivice, katera je zadela naše gledališče v tekočem budgetu, po ka, terem je dobilo samo 200.000 Din, medtem ko so dobila druga gledališča najmanj 750.000 Din. Po prejšnjem budgetu so Ime, la vsa oblastna gledališča od 450.000 do 700.000 Din subvencije, vštevšl Maribor, ki Je imel nekaj čez 500.000 Din. Po sedanj m budgetu so dobila druga oblastna gledališča povprečno za 300.000 Din več, dočlm je do, bil Maribor za Isto svoto manj kot do se, daj. Torej Je bil prikrajšan v primeri z drugimi gledališči kar za 600.000 Din. Ga* spod minister prosvete je zahteval nakns I no subvencijo od 800.000 Din. ali finančni minister mu je nI "mogel odobriti, ker za njo ne postoji budgetska možnost: v ff* nančnem zakonu se nahaja namreč kinu, zula, ki prepoveduje vsako naknadno ali Iz* redno subvencijo onim zavodom, ki so po sedanjem budgetu že prejeli državno suh. vencljo. Iz tega vzroka je izključena vsaka državna pomoč Iz kredita za nepredvidene državne potrebe. Časopisne vesti o Izredni subvenciji splitskemu gledališču (ki zabte* va k svojemu milijonu še pol mllllona na* knadne subvencije) po ravno tako brez pod* lage. kakor vest. da je Mariboru bilo odo. breno pred 14 dnevi pol milijona. Ker bo zahtevala sedanja vlada od skupščine Iz* redne kredite Cmed katerimi se bo nahaiala tudi postavka od 800.000 Din naknadno *nib* venclje za Mariborsko gledališče), se bo odločevala daljna usoda našega gledališča na prvih sejah finančnega odbora In na* rodne skupščine. V lulni mu velike nacijo, nalne In kulturne naloere, katero vrši mari. borsko gledališče, Je Želeti, da vsaj toknt prodre pravična njegova zahteva, ker bi se sicer moralo brezpogojno zatvoriti.
— Najcenejše In najnovejše ob'eke se dobe samo šclenburgova ulica št. 3 pri GRfčAR $ MEJAC.
— Radio termalno kopališče Laiko odprto celo leto — z prvim septembrom ?o^-popust za kopelji In sobe.
— Ob malokrvnosti, bledičnostl, Izpu. Ičajlh, tvorih ureja prirodna grenčlca »FranZ;Josef« tako vaftno delovanje čre. vesa.
— Opozorilo. Več tisoč parov čevljev (ostankov posamez. vzorcev) tov. »Peko« se prodaja do vštetega 20. tm. po znat. no znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta št. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
5973   Kino Tivoli. T" 108
Od četrtVa 18. do nedelje 2! septembra
Oospa X.
Najlepši francoski kriminalni film v 6 de aniih. — VnatJovfri vlogi Pavlina Frederik. — Po nedolžnem od soproga okrivljena zakon-1 mstva in izbrana iz hl5e. — Hrepen-nte po sinčku. — V dali-niem Buenos Airesu. — Po dolgih letih. Usodno nanje s pustolovcem. — Uteh t v absintu. — Vrnitev v Francijo. — Obtožena uboja — Zatajeno ime. — Ex offo zagovornik, last? : sin. — Briljanten zagovor. — Zanimiva Izpoved prič. — Ljudski glas, bo?jt glai — Obupana. — Mati fn s?n.
Povsod Izfaian t velikanskim aspshoni.
Stev. 213.
.SLOVENSKI NAROD'   dne 18. septembra 1924.
Gospodarstvo.
Industrija v Hrvatski in Slavoniji.
Hrvatska in Slavonija sta bili kot sestavni del bivše avstro-ogrske monarhije namenjeni v prvi vrsti za poljedelstvo. To, kar je veljalo v 18. stoL kot pravilo dunajske vlade, da je namreč pospeševala v Avstriji samo industrijo, na Ogrskem pa poljedelstvom, je ostalo z malimi izjemami neizpreme-njeno tudfi za jugoslovenske pokraji" ne bivše Ogrske do L 1914. Svetovna vojna in izolacija od svetovnega tržišča kot njena posledica je vplivala rudi na te razmere. Industrijske izdelke, ki so prihajali prej iz inozemstva, so začeli proizvajati doma. V Hrvatski in Slavoniji je začela procvitati industrija rastlinskega olja, raznih parfumov itd. Po ustanovitvi Jugoslavije se je ta industrija še bolj razvila, ker prva povojna leta nismo poznali finančne in kreditne krize. Akcijske družbe so ra-stle kakor gobe po dežju. Odpirala se je tvornica za tvornico.
Kot dopolnilo k prejšnjim razpravam o slavonski, dalmatinski in bosanski industriji je izdal Joco Lakatoš zelo zanimivo knjigo »Industrija Hrvatske in Slavonije«. Takoj v uvodu ugotavlja, da glede industrije ni mogoče primerjati Hrvatske I. 1924 z ono 1. 1914. Dočim bi 1. 1920 našteli na Hr vatskem komaj 100 podjetij, kjer je bilo zaposlenih nad 50 delavcev, se je to število po vojni pomnožilo najmanj petkrat. Gonilna sila strojev, ki so bili v obratu pred 10 leti. je znašala komaj 38.333 konjskih sil, dočim znaša sedaj nad 100.000. Akcij, družb je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji 58 s skupnim kapitalom v znesku 52,000.000 kron. To število se je po vojni desetkrat pomnožilo, kapital pa povečal najmanj 20-krat.
Četudi gorskega bogastva (les, rude) Hrvatske in Slavonije ni mogoče primerjati z onim Slovenije in Bosne, znaša vendar gorska površina 1,475.574 ha ali 3U5Vt celokupne površine. Zato je razumljivo, da se je zadnje Čase v Hrvatski in Slavoniji zelo razvila tudi lesna industrija. Posamne žage datirajo že iz I. 1740. Hrvatska trgovina z borovim stavbenim lesom cvete že od nekdaj, izvoz hrastovega lesa se je pričel 1. 1820. Lesnih trgovcev je bilo v Liki in Gorskem Kotorju 1. 1853. že 43. Danes je poleg manjših žag in lesnih trgovin že 47 akcijskih družb, ki se pečajo z obdelavo in izvozom lesa. V lesni industriji Hrvatske in Slavonije je zaposlenih okrog 28.000 delavcev. Akcijski kapital znaša nad 300.000 D. Od 47 akcijskih družb, ustanovljenih 1. 1923, odpade 11 na lesno industrijo.
Po veličini in pomenu sledi lesni industriji industrija živil, ki se peča z obdelavo poljedelskih pridelkov. Tu prevladujejo individualna gospodarstva. Akcijskih družb v tej industriji ni toliko, vendar pa znaša osnovni kapital okrog 150,000.000 Din. Tej industrije dela velike preglavice neugodno podnebje in ne sistematična carinska odnosno tarifna politika. Razmeroma slabo je razvito proizvajanje mlečnih izdelkov, ker ni dovolj mlekarskih zadrug. Sladkorna industrija je posebno razvita v Slavoniji. Pridobivanje alkohola, ki cvete v teh krajih že od nekdaj, se je zadnja leta zelo moderniziralo. Skoraj polovica jugos!ovenskih pivovarn je v Hrvatski in Slavoniji. Mlinarska industrija datira iz druge polovice prošlega stoletja. Že pred vojno je bilo v Hrvatski in Slavoniji 148 parnih, 68 motornih in 3165 vodnih mlinov.
Tudi glede bogastva v zemlji te Pokrajine niso siromašne. Med in že- I
lezo se prideluje že dolga desetletja, Če tudi v manjših količinah. Prvi premogovnik je v eksploataciji od leta 1840. Eksploatacija črnega premoga se je pričela v enem rudniku šele nedavno. Veliko važnost pripisujejo hrvatski gospodarski krogi pridobivanju petroleja. Petrolejski vrelci se nahajajo med Dravo in Muro ter med Dravo in Savo, Doslej je bilo izdanih 25 koncesij za eksploatacijo teh vrelcev, vendar pa se petrolejska industrija še ni posebno razvila. Po vojni zek> napreduje gradbena industrija, ki zaposluje 10.000 delavcev in razpolaga s 100 milijoni dinarjev akcijskega kapitala. Sem spada industrija apna, cementa, keramike, gipsa, stekla, oglodal itd. V kovinski industriji, ki je precej razvita, se izdelujejo najrazličnejši predmeti od nožev in kuhinjske posode do tovarniških turbin, transmisij in armatur. Posebno pozornost vzbuja tvornica vagonov v Brodu na Savi, ki lahko izdela vsako leto 2500 novih vagonov, ali popravi 4000 starih vagonov. Tvornica je namenjena tudi za izdelavo vagonov za izvoz. Zaposlenih specialistov je največ nemške narodnosti.
Mlada kemična industrija obenem s kovinsko industrijo razpolaga z okroglo 150,000.000 Din akcijskega kapitala in zaposluje do 13.000 delavcev. V obeh, industrijah primanjkuje strokovnjakov. Izdelujejo umetna gnojila, barve, sveče, milo, živalski serum za cepljenje, apotekarske predmete, eksplozivno snov »titanin« itd. Električna industrija je večinoma v rokah velikih tujih podjetij, ki delujejo deloma tudi s pomočjo domačega kapitala.
Z ozirom na bogastvo drobnice (ovce, koze), ki je odpade v Jugoslaviji ena osmina na Hrvatsko in Slavonijo, bi mogla lepo uspevati tudi tekstilna industrija. Ta industrija se pa doslej ni mogla razviti, ker ne more spraviti v svoje področje domače industrije, ki je v preji in tkanju precej izpopolnjena. Živinoreja je na Hrvaškem in v Slavoniji padla po vojni za eno tretjino, vendar pa je v teh krajih po zadnjih statističnih podatkih en milijon rogate živine, 943.783 svinj, 582.494 ovac. 334.568 konj in 81.461 koz. To pa ni moglo vplivati na razvoj usnjarske industrije, ker se živina večinoma izvaža. Nasprotno pa zelo dobro uspeva papirna industrija, zlasti grafična, kar je posledica bodrega in energičnega duhovnega življenja na Hrvatskem.
OnbR v aospodarstvu.
Poleg užitnih gob imamo množine manjvrednih in neužitnih. V gospodarstvu se tudi take prav dobro porabijo. Ker vsebujejo vse gobe več ali manj beljakovine, fosforja in hidratov, so Izredno dobro gnojilo za vrtove. Lastniki manjših vrtov, ki nimajo živine, torej tudi ne gnoja, vsled česar morajo vsako leto gnoj drago plačevati, si pomagajo s tem, da med letom po cestah pobirajo živalske odpadke ter jih odnašajo na svoj vrt. Koliko bolj izdatno in najmanj toliko vredno gnojilo Jim nudijo gobe. ki jih v jesenski dobi lahko polne koše donašajo, da, kar na vozičkih dovažajo, ker za ta namen gob ni treba izbirati, temveč so tudi strupene dobre. — Nestrupene, toda manjvredne in za ljudi neužitne gobe, kakor tudi sicer užitne, toda že prestare in Črvive gobe so izvrstno krmilo za perutnino. Take gobe — dobri so tudi odpadki užitnih gob — je treba v peči ali štedilnikovi pečici hitro posušiti, da postanejo trde. Nato se stolčejo. Taki gobji prašek se pozimi meša med topel in zmečkan krompir ter se poklada kokošim, ki po taki hrani začno zgodaj nesti. — Da so vse užitne, četudi manj- I
vredne gobe jako dobro krmilo za svinje, to je na Pruskem prav dobro znano, ker praktični gospodarji Že davno krmijo svinje z gobami. V ta namen je treba gobe prekuhati in jih mešati med drugo krmilo svinjam. Dokazano je, da gobe kot krmilo svinjam prekašajo krompir. Končno so vse nestrupene gobe tudi dobra hrana za ribe. Gobe se skuhajo in zgnetejo v male kolačke, ki se dobro posuše. Razdrobljene se mečejo v ribnuc ali sploh v vodo, kjer gojimo ribe.
★  ★ *
—g Zakon © trgovskih markah v Ar« gentlnlji. Meseca novembra stopi v Arsen* tiniji v veljavo zakon o trgovskih markah, po katerem mora nositi vse v Argentinijo uvoženo blago Ime Izvoznega kraja na Ja* sen način ali na blagu samem ali pa na ovojih. Marke so pripuštene v angrleSčlnl, nemščini in v romanskih Jezikih.
—g Izložba v Wembleyu se otvori, ka« kor poročajo angleSki listi, tudi prihodnje leto. Ugotovljeno je, da vsak dan poseča izložbo okoli 150.000 oseb in da so dohodki mnogovečji nego izdatki.
—g Podrobne cene za prehrano, najem* nino, obleko, kurjavo in luč na Angleškem so po ugotovitvi delovnega, ministrstva pri« bližno za 71% t»Je kakor leta 1014. Povi* Sanje cen t mesecu Juliju in avgustu je nastala vsled podraženja zlasti moke, kruu ha In surovega masla,
—g Olajšava za posetnike živinskega sejma v Sarajevu. Minister saobraćaja je dovolil za posetnike velikega sejma sa ŽU vino In živalske isdelke, ki se bo vrfcil v Sarajevu od SL do 28. septembra ti. 50% popust na vseh železnicah. Znižanje velja od 18. do 25. septembra ti. za posetnike, kakor tudi za prevoz živine in živalskih pridelkov.
—g živinjskl semenj na Dunaju. Na se«
menj 15. tm. je bilo prignanih 2906 koma* dov goveje živine; iz Jugoslavije 547, naj« več lz Madžarske 943, domače živine Je bilo 596. Cene za kg žive teže: volovi Ia od 19 —21000 K, srednji od 14—16000, slabi od 12 —14.000, biki od 14—17.000, krave 13—16000 mršava živina 8000—10.000 K. Semej je bil začetkoma precej, pozneje manj živahen.
—g Cena lesu v Avstriji se najbrže v kratkem zviša, ksr so lesni industrijalci svojim uslužbencem znatno povišali plače.
—g Monopol na vžigalice vpelje Tur« ČKja od 27. tm. dalje. Monopolizira se pro« dukeija, uvoz in Isvoz.
—g Gospodarska    izložba   v Atenah.
Grško gospodarsko ministrstvo je ustanoviš lo stalno gospodarsko izložbo, katera spre* jem a tudi Inozemske vzorce.
—g Tobačna razstava v Berlinu. Po inicijativi zveze tobačnih tovarnarjev v Nemčiji se otvori 22. septembra v Berlinu tobačna razstava, ki bo trajala 3 dnL Ude* leže se je vse večje tovarne in tvrdke, ki trgujejo z neobdelanim tobakom. Doslej se Je priglasilo že nad 300 inozemskih podjet« nfkov iz Rusije, Holandske, Mehike, GrSke, Jugoslavije rtd. Tudi Bolgarska razstavi svoje blago.
—g Prodaja gumijev za avtomobile. Pri
generalni direkciji državnih železnic v Be, ogradu se bo vršila dne 29. sept. ti. draž« ba gumijev za avtomobile. Podatki v trg. in obrt. zbornici v Ljubljani.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24 septembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subo« ticl glede dobave mazalic za vagone; pri ravnateljstvu državnih železnic v Za* grebu glede dobave špirita, dekstrma, pa« rafina, kemikalij, mila, krtačarskega blaga, bakelj In meteU; pri ravnateljstvu držav* nih železnic v Sarajevu glede dobave su« rovih jeklenih osi. — Dne 25. septembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sara* jevu glede dobave štauf©rovih mazalic; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave vijakov, spojnic, tračnic, žeb* Ijev Itd.; pri ravnateljstvu državnih želez« nlc v Subotlci glede dobave vagonskih de« lov. — Dne 26. septembra ti. v pisarni pol« kovnega štaba artilerijske vojašnice v Ljubljani glede dobave riža, ješprenjčka, makaronov, fižola, svinjske masti in jedil« nega olja; pri ravnateljstvu državnih žel. v Zagrebu glede dobave bakrenih plošč; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subo« ticl glede dobave papirja in kartona; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za mašenje ter glede dobave pločevine. «— Dne 27. sept. ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave moketa, baržuna, stu rovega platna, zastorov in manilasšpage!— Dne 29. septembra ti. prt upravi državnih
monopolov v Beogradu glede dobave 425 kub. metrov bukovih drv; pri ravnateljstvu državnih Železnic v Subotici glede dobave (telegraskega in telefonskega materijala) pri ravnateljstvu državnih železnic v Sas
rajevu glede dobave konopnenih cevi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji tO v pisarni trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To
i
?3
Mikado."
Izumitelj moderne ženske pričeske, ki jo pozna dandanes Ženski spol vseh kuL turnih držav pod imenom r.mikado«, je brl* vec iz pariškega delavskega okraja Fures« nes Labarbe. Mode. ki mu je pomagala, da je zaslovel širom sveta, ni izumil on, temveč slučaj. Znani zariSki igralki Josephini de Clery se je pripetila nekoč nesreča. V nje* ni sobi je nastal požar ki ji je uničil polo« vico kodrov. Sirota je bila vsa obupana, ker je bila kakor Samson brez moči in vpliva na moški svet, čim je plamen uni« Čil bistveni dol njene lepote. Vsa objokana je hitela k brivcu Labarbe, proseč ga po* moči. Labarbe ni dolgo pomišljal. Ogledal si je obžgano glavico, postrigel igralki lase tudi na drugi strani, pogladil in zaokrožil vse skupaj in »mikado« je bil gotov. Nova pričeska je imela pri občinstvu velik uspeh. Igralka je bila še Isti večer predmet nav3 dušenih ovacij.
To se je zgodilo 1. 1910 in treba je bilo celih 13 ali 14 let. da je 7>mikado« nastopil svojo zmagovito pot po svetu. Postal je sicer takoj moderen, ali spočetka samo v Igralskih krogih in v pariškem polsvetu. šele lani je postal med ženskim svetom splošno priljubljen. Vse ženske, ki hočejo veljati za emancipirane, nosijo zdaj »mika* do«. Od deklic ki so komaj zapustile ma* terino naročje, od učenk ln nameščenk, do starejših dam in mater odraslih hčera, ki niso preveč korpulentne, vse je vneto za to pričesko. Vprašanje je seveda, koliko pridobi ali izgubi ženska na svoji lepoti, će si striže lase, ki so veljal! od nekdaj za bistveni del njene prikupljive zunanjosti. »Mikado« ima poleg številnih zagovornikov tudi svoje nasprotnike. Zanimivo pa je. ka* ko si je pomagal zakotni pariški brivec s to pričesko na noge. Danes velja za umet* nika ter ima v svoji klijenteli najlepše in najbogatejše Parižanke. Za svoje umetni* ško delo dobiva bogato nagrado. Niso redki slučaji, da mu plača dama. s katero je se* veda tudi sicer v dobrih odnošajih, 1000 do* larjev na mesec. Naročila ima v vseh več* jih francoskih mestih in celo v Londonu, kamor ga kličejo skoraj vsak teden, člo« vek res ne ve, kje ga čaka sreča.
Zobje in značaj.
Presojevanje človeškega značaja po* tom rokopisa je prineslo presenetljive us* pehe. Zdaj pa 6o prišli preroki, ki iz veli« kosti, oblike in razvrščanja zob določijo značaj človeka.
Kdor pri smejanju malo odpre ustnice, tako da se vidijo samo zobje gorenje čelju« sti, je po najnovejši ^znanostic odkrit, pri« jeten in ljubezniv. Kdor pa pri smejanju ne odpre ustnic kot bi skušal zakriti svoje zo« be, temu se ne sme zaupati. Kdor brez po« trebe kaže zobe, je duševno omejen. Kdor ima preveč zob, je neodločen in se da vo« ditl. ženska, ki ima preveč zob, je dolgo« časna in jezična.
Kdor ima četrti kočnik, je nagjen k hudodelstvu. Iz nepravilno zraščenih zob v gorenji čeljusti pri ženskah se more skle* pati na značaj ki ne polaga posebno velika vrednosti na moralnost. Da se to dokaže, se pripoveduje, da je neki ruski sodnik, ki je preiskoval ženske zločine, -dognal da 40 odstotkov morilk ima nepravilno zraščene zobe v gorenji čeljusti, med taticami pa je našel 68*£.
Pri prepirljivih ženskah stoje gorenji zobje daleč nad spodnjimi, ženske s takimi zobmi so navadno tudi maščevalne in hi« navske. Mali, beli zobje, ki stoje zelo sku* paj kot koruza v stroku, so znak nizkega in prepirljivega značaja. Enak značaj imajo tudi ljudje, katerih podočniki so od mesa do konice ozki in stoje naprej.
Ako je podočnik globoko v čeljusti, ka< že na trdovratnost in odločnost. V sploš« nem e podočnik najboljši določevalec zna« čaja. Ako je pri korenini širok in proti kon* cu zelo ozek, se taki osebi more vse zau« pati.
Ako so gorenji podočniki močnejši in debelejši kot spodnji, se moro sklepati na prevdaren značaj in velike duševne zmož* | nostei. Ako sta prednja zoba gorenje čelju«
teljskih zmožnosti, ako pa sežejo zobe spodnje čeljusti, tedaj je to znak ve'ike razsodnost! in nadarjenosti za kritiko! Bell in medrobel! zobje so znak umetniško nn« darjenega Človeka, človek z debelo in ru« javo ali črno plast lo na zobeh, rad je, pije in kadi ter ima še druge pregrehe nad seboj.
66 T
sti večja od spodnjih, je to znamenje pisa«
zahtevajo toplejših oblačil.   Veselje je obkči eleganten površnik, raglan ali nlster. ki jih je dovolj in poceni na zalogi v ateljeju
Drago Schwab, Ljubljana.
DVOBOJ MED ZALJUBLJENCEMA.
Pred kratkim se je vršil v Parizu na Champo Elysees dvoboj s pištolami med odvetnikom Antoinom RivessLangcm in njegovo prijateljico Jeane Bonrepois. mlado ln lepo plavolasko. Sedem strelov je padlo na obeh straneh in v bolnico so morali pre« peljati odvetnika in njegovo ljubico, O vzrokih tega izrednega dogodka se poroča: Oba mlada človeka sta se spoznala že v Taulouse in sta skupaj prispela v Pariz, kjer je hotel odvetnik vstopiti v službo, dočim je mlada dama stopila kot prodaja!« ka v neko elegantno trgovino. V Parizu se pa oba zaljubljenca očivMno nista razumr, la, kajti odvetnik Je poslal svoji prijatelji, ci pesmico z naslovom *Z Bogom . . .« XtSm. Ijena mladenka je nato na cesti napadla «-n insultirala odvetnika, ter ga pozvala na dvoboj. Sestala s£a se na samotnom kraju v Champo Elysees in pa^anti so nenadoma Čuli več zapovrstnih strelov. Ko so prtepe'd na kraj dogodka, so našli odvetnika in lopo mladenko v krvi. Devojka je oddala na od« vetnika pet strelov, dočim je ta streljal sa« mo dvakrat. Bil je zadet v glavo, devojka pa v rame in v prsa. Zdravniki upajo, da bosta oba okrevala.
LJUBAVNE AVANTURE ROMUNSKE PRINCEZE.
Dežela jasnega neba, dehtečih oranž« in Žarke ljubezni, je bila cilj lepe romun, ske prineeze Salomunesce, kateri se je za* hotelo i ljubavnih pustolovščin. Princesa je prišla pred kratkfan v ItaHjo. PrišeJši v Florenco ee je spoznala z Nemcem Staeber« jem, ki je princeso povarbil v hotel in jo z opijem popolnoma omamil. Do£!m je Via princesa v nesvesti. se je podjeti:: Nemec polakomnil vsaga njenega denarja in na« kitov. Pridobil princezo popolnoma v s\oJo oblast in ji obenem eugeriral, da je na« pisala pismo sledeče vsebine: Ako me naj* dete mrtvo, ne obdoKuJte nikogar. Usmr* tila sem ee, ker se m! Je življenje pristu« dilo. Ko se je princeza prebudila rz hipno, tičnega sna, je svojega ljubimca ovadila po« lici ji, ki je pustolovca in več njegovih to, varišev poslala v zapor.
★   ★ ★
* Lep odgovor. V brezalkoholni dežel!, v »suhi« Ameriki. V newyorškem tramvaju položi nek gentleman košaro v mrežo, nad
drugega, ki sedi na klopi m 61ta časopis, čez nekaj časa kane par kapljic iz košara na list in gentleman jih potipa s prstom in poskusi. Začne se sledeči zanimivi pogo« vor:
Sedeči gentleman ('onemu, ki je polo:- L košaro):
— Whisky?
Gentleman.   ki  je  položil košaro:
— Ne, mlada mačka!
* Eiffelov stolp ne bo več dajal svojih vsakdanjih brezžičnih koncertov. Novi fran* coski prosvetni minister je določil, da ga stavi v službo francoske inozemske propa« gande ln tako bodo radioamaterji čul! se« daj vsak dan progandne govore uradnikov ministrstva zunanjih zadev v Parizu mesto poskočnih operetnih in foks*trottnlh melo« d i j.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSL EM5EK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B. Grimshaw-G. CIavigny:
27
Gospodična kapetan.
Ona je tudi tulila in plavala bolj hitro. Uhajala mu je in naglo zlezla na pečevje nasprotnega brega.
Tako je preteklo že več ur. Pita je bil še vedno vesel in dobro volje in je prepeval, Vajiti pa je bila resna in je molčala.
Vedela sta, da je pot dolga in da se ne moreta izgubiti, kajti noben povprečni hodnik ni sekal te brezkončne galerije. Vendar sta jima pa slednjič postajala tema in hlad neprijetna in ne da bi kaj govorila, sta občutila nekaj neprijetnega.
Ali ta kavema ni imela nobenega konca?
Vsedia sta se na vlažna tla in prižgala več sveč, da bi pregnala noč, ki jima je postala neprijetna. Sicer jima pogum ni upadal, toda ta tema jima ni bila všeč, zakaj živela sta celo življenje pod vročim solncem na bleščečem se morju, kjer so celo noči svetle, m nista bila navajena teme in težkega zraka grobnice, ki ju je dušiL
Ko sta se nasitila, sta nadaljevala svojo pot.
Pita ni več govoril. Hodniki so postajali vedno daljši, sobane vedno ožje.
Nenadoma pa sta prispela v ozkem hodniku do ostrega ovinka in v svitu sveč sta zapazila tejrmo progo na svoji poti. Stopala sta bolj pre-
vidno naprej in prišla do globoke zareze. Slaba luč sveč ni mogla razsvetliti prepada.
— Kaj sedaj? je vprašala Vajiti. Prepričana sem. da ta luknja nima dna, gre skozi zemljo in zeva tam na oni strani.
Pita je prijel za kamen in ga zalučal v prepad.
Čula sta, kako je padal in odskakoval od strmih sten, potem pa je šum postajal vedno slabši in slabši in slednjič je bilo vse tiho. Več sekund je preteklo, potem se je pa začul oster udarec: kamen je dosegel dno v razdalji, ki je nista mvgla ceniti.
— To pa je res globoka jama, je dejal PHa. Samo to nama je še manjkalo, da bi bila strmoglavila vanjo.
—- Kaj storiti? je zamrmrala Valiti.
Pita je prižgal kos papirja m v svetlem plamenu sta opazila nasprotni breg prepada, kS je bil čisto blizu,
— O, je vzkliknil veselo in zalučal svojo vrečo preko razpoke. Niti dva metra ni stroko. Igraje jo bova preskočila.
Zaletel se je in skočil na drugo stran, zadel je ob rob, tako da se je kamenje odkrušflo in zrušilo v prepad.
— Naprej! je zakKcal dekletu.
Vedel je, da zna izborno skakati, zakaj večkrat so se merili v skakanju na krovu »Slbile«. V tem trenotku se je pa strašen žveplen duh dvignil te razpokrine.
— Skoči! Skoči! je tulil Pita. S silnim zaletom mu je priletela Vajiti v naročje.
— Kaj pa se je zgodilo? je dejala. Ali vonjaš strašni duh? Zdi se mi, da sem videla modre plamene,
— Če je to Črni »viri«, ga bomo že dostojno sprejeH, je dejal Pita govoreč glasno.
Vajiti ga je prijela za roko in vlekla naprej.
— Idi, idi vendar, je dejala. Do konca morava Priti
Začela sta teči po novem hodniku, toda nista še napravila sto korakov, ko sta vstopila v okroglo dvorano, katere stalaktiti so bili sirovo izklesani v nadstropja. OkoB vsakega stebra in ob stenah je bila množica človeških lobanj postavljena v popolnem redu. Mnogo jft je bilo razbitih in preperelih, toda marsikatera je bila cela. Veselo sta vskliknila in nabirala 000» kf so se jima zdele najbolje ohranjene.
V resnici so bile to čudne lobanje.
Bile so zete visoke, a tudi zelo ozke; čeina kost je tvorila simo majhen kot in naprej stoječe čeljusti so nosile ogromne zobe, ki so se rumeno svetih kot slonova kost
Vajiti in Pita sta opazila, da so zelo podobne opičjim lobanjem, toda to ju ni oviralo pri nabiranju. Skrbno sta izbirala, najlepše in najbolj trdne. Napolnila sta z njimi svojo vrečo, a jih ločila s suho
praprotjo, ki jo je bil prinesel Pita seboj. Potem sta se vrnila v plapolajoči luči sveč.
Čim bolj sta se bližala po skalnem predoru strašnemu prepadu, tem bolj se je zdelo Piti, da te Vajitin obraz izražal nemir. Naenkrat se je ustavil in jo vprašal:
— Kaj pa je?
— Tiho. je dejala. Nobenega ropota! Je bolj previdno.
— Ah kaj. naj le pridejo, jaz se jih ne bojim.
— Molči!
Ubogal je in nemo sta hitela naprej.
Nekaj trenotkov pozneje sta se nahajala pred razpoko, preko katere sta bila skočila.
Treba je bilo še enkrat skočiti, a s te strani je bil zalet prav težaven, zakaj tla so bila polna polzkih kamnov.
Pita se je sklonil in pobral kamen, da ga vrže na drugi kraj.
— Ne, mu je šepnila Vairti. S tem boš naznanil, da sva tu.
— Pustite vendar, je dejal Pita, saj se ne bojiva ničesar. Bolje bom skočil, Če vem, kam .^e padel kamen. Lažje preračunam svoj zalet, ali raz* umete?
Hotela ga je prijeU za roko, v kateri je držal kamen, ta je pa zdrknil iz njegovih rok, padel v brezdno in se ropotaje izgubil v njem.
Stran 6.
^SLOVPNSKI   NAROD*   dne 18  septembra 1924
Stev. 213
Fedor Ljubov:
Verižnik.
(Dalje.)
Še dolgo rišem prišel na vrsto. Prvi komisar črezvičajke še ostal s tremi vojaki gori, in v tem, ko sem počasi jedel — jabolko ie bilo pravkar pečeno in zelo vroče — sem Imel dovolj Časa, da si dobro ogledam vse, kar se je godilo pri »Pivato«.
V tem so postavili sredi lokala mizo, ki je služila komisarju v politične in policijske svrhe.
Postal je dostojanstven in resen kakor tovariš. j
»Kaj je to?«
»Boliševiškf preiskovalni sodnik, ce hočete. Mož je bil klasičen. Po mojem mnenju je moral biti Član vojaškega ali kmetskega sovjeta iz Samare ali Saratova. Sam Bog vedi, kateri val revolucije ali še vojne ga je bil zanesel V Petrograd. Stavil bi bil vse na svetu, da je prišel nekje od Volge.
Zdaj sta plakali, da bi se ju usmilil kamen, dočim so grobe vojaške roke odpenjale njeni krili, zakaj vojaki so
iskali po nalogu črezvičajke prevratne spise, ki bi bili naperjeni proti sovjetski vladi, Čičerin je hotel tako.
Nosil je oguljeno carsko uniformo z rdečim znakom sovjetov. Na glavi je imel astrahansko čepico, v kateri se je zdel bolj dobrodušen nego bojevit.
A prsta svoje desne roke spočetka ni umaknil s samokresa. Kar me je nagovoril s kričečim glasom: Prav kar je izšla nova odredba tovariša CiČeri-na, ki določa, da se ravna odslej s tujci v Petrogradu p& istih zakonih, kakor z Rusi.
Nato se je obrnil k vojakom:
Prei&čite ga in zaplenite vse prepovedane spise ali objekte verižništva.
Moje jabolko se je bilo v tem polagoma ohladilo in jedel sem, kakor si lahko mislite, z velikim tekom.
To pa ni motilo ne komisarja, ne vojakov. Zakaj ti so planili naprej na obe bivši balerini, mož z astrahansko čepieo, ki menda ob Volgi še nikoh ni naletel na takšne dame, je pa gledal ta prizor z nepopisnim zanimanjem.
Gostje, ki jim ni bilo mogoče pobegniti, so zrli nemo predse.
Včasih sem pomagal v carski operi kot repe ti tor in zato sem spoznal v obeh ženščinah Silvaino in Georgetto, ki sta plesali nekoč pod m<Mim nadzorstvom Pri vaji v baletu »Une nuit de printemps« metuljčke.
PriK>r, ki sem ga videl tu pri »Pi-vato«, je imel iz estetičnega vidika prav gotovo prednost pred onim v kavami »Pri dveh invalidih«. Silvaine in Georgette sta bila, kakor se navadno govori, dva čedna kebrčka. Kot ino-zemki, ki sta si znali poiskati prijatelja v kakem poslaništvu, nista bili Še daleč tako shujšali, kakor rusko plemstvo, in roke rdeče-frardistov, ki so stikale po skrivnih kotičkih, se niso strašile nobenega še tako fntimnega dela telesa ter so prišle na svoj račun.
Lahko mi verjamete.
Slednjič so prišli tudi vsi drugi po predpisih na vrsto. Restavracija »Riva-to« ni bila več podobna skromnemu lokalu, kjer se godi to in ono, temveč pregledovalnici naborne komisije, zakaj vse je begalo tu nago sem in tja. Le obe Evi nista povsem harmenirali s
tem vojaškim prizorom, prirejenim po volji komisije.
Na mizi moža z astrahansko čepi" co so se nakopičili najrazličnejši predmeti. Denarnice, listnice, pisma, noži, našli v obleki teh žrtev.
Kar je segel vojak v žep in potegnil iz njega svečo, pečatni vosek in pečat.
Vojaki so zavili najdene predmete v papir, napisali na vsak zavoj ime bivšega lastnika, komisar ljudske vlade je pa svečano pritisnil nanj pečat suverenega in svobodnega ruskega naroda.
To je bilo tako neizrečeno komično, da je malo manjkalo, pa bi se bil na ves glas zakrohotal.
A preprečili so mi to, ker sem prišel tedajci sam na vrsto. ... čez pet minut sem stal v Adamovi obleki pred njegovim blagorodjem.
Pri meni so našli nekaj strašno sumljivega. Bil sem Rus in imel sem pri sebi znatno svoto v tuji valuti... usodnih sto frankov, ki mi jih je poslal prijatelj Gaston Meunier iz Pariza; zaman je bilo vse moje prizadevanje, da po-
jasnim boljševikom, kako in kaj je s tem denarjem.
Prepovedan ni bil le uvoz tujih bankovcev. Ne, celo denarni preme: sam kolikor ni bil določen za nepo5red" no zameno blasa, je bil kažnjiv. Zasačili so me kct verižrnka... nedvomno___in čakala me je mučna preiskav.i,
če ne smrt. Nobenih iluzij nisem Imel, ko so me malo pozneje peljali oboroženi vojaki najprej po Morski ulici, potem po Gorohovi in slednjič v Mojko. Ulice so bile temne in prazne. Redki pešci se niso zmenili za našo klavrno povorko. Bili so vajeni takih reči in so se podvizali, da odneso svoje pete.
Kakor so mi pozneje pravili, so boljŠeviki Preiskali tisti večer po Č rinovi zapoveda vse restavracije, kur so zahajali inozemct.
Če bi bil vedel to takrat, bi se bil lahko sam prepričal, da je res, ko smo zavili v marmornato palačo na Mojki
Bila je nekoč last nekega znaniL [-tega ruskega generala iz carske dobe, Zdaj je nudila zelo žalosten prizor. Bila je vsa v smeteh in nesnagi.
nega mizarja
5971
z lastno delavnico, ki je v položaju stalno sprejemati izvršbo prvovrstnih modelov,   išče   „Ančlca", talionica kovina i tvornica armatura, Zagreb, Boškovideva ulica broj 34. 5965
Kekaj zastonj!
Za 2 dinarja je mogoče dobit! dragoceno
sobno opravo ali druge krasne stvari.
Kupiti pa morate tablice za tombolo, ki bo v nedeljo 21. t. m. na  Kongresnem trgu.
TRGOVCI, KUPUJTE MAMUFAJCTURNO BU60
PRI POZNANI, SOLIDNI IN CENI TVRDKI 72 T
STEZNIKE
(moderce)
I     po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Piccoli.
Za I x delo vani e modernih kosinmov, plašćev in moderniziranje oblek
se cenj. damam priporoča firma
Šetinc - Bersln
Kongresni trg 6. s?ss
Naročila z dežele se točno izvršujejo
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje
pa Din 5-—
j    Službe j
Svarilo.
5917
Cenjene trgovce obveščamo, da g. Julij Stritar nima več zastopstva naše tvrdke in tudi ni upravičen sprejemati naročila na izdelke.
Stare tovarne nogavic in pletenin : M. Frđnrl & sinovi.
Lastnik: Feliks Franzl,
LJUBLJANA, Pnvoz 10
Vajenec
se sprejme za mizarsko obrt. — M. Andlovic, Vido vda nska c. 6. 5950
Več krojaških
pomočnikov
se sprejme. Delo trajno, i —  »Elite«, Ljubljana, Prešernova ulica 9. 5978
Iščem žensko
za čez dan k enoletnemu otroku. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5952
Izprašan kurjač
išče službe. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5955
Pletilni stroj 5 36
se proda. — Kje, pove upr.  »SI.  Nar.«. 5945
VILI
Centrala Zegreb
Sanator&HH MARIBOR!   d!r- H>
ALEKSANDROVA CESTA 26
agdoopooooooPooooooeoooooooeeao«dottBoagB3p>oooq<
Kupujem po visokih cenah 5854
stare umetne ;s®fe®
F. Karsi3rf
Hotel Tratnik, soba 4, Sv. Petra cesta št. 25
mana »<^wy«yic(x>»; xuuuoceoc«CMJuoouuueooooo^
Išče se mlad slovenski
ki je sposoben tudi v hrvatskem in nemškem jeziku, za eksportai oddelek velike tvornice čevljev v Če-'£kOs!ovaški, Najtočneje ponudbe z natančnim popisom tet' zahtevami plače in referencami pod „Samo prvorazredna sila Za-3036tf na Publicitas d. d. oglasni zavod Zagreb, Gundulićeva 11. 5855
iitosi ICobi
Centrala: LJUBLJANA - IŽANSKA C. 22
Zalaga vsakovrstnega žaganega in tr-dgga Ič^sa in tramov. - Zaloga priznano najboljših podpeških bukovih drv za kurjavo v polenih aH razžaganih z dostavo na dom. Hrastovi sfebrlči In vse potrebno za ograje I. t. d. Tovarna zabojev po naročilu. Zaloga upognjenega pohištva lastnega 5858 izdelka.
za odr2.s2e i djecu
Sl&bSZia (Italija)   69 t
dietno liječenje za debljanje I krep-ljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. Promjene tStoffvvechscl) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i b^z pratnje.
Strojno pletenje
Sprejemajo se deklice v poduk ra strojno plete* nje. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Poduk /5972«.
Vajenca
za mizarsko obrt— sprej* mcm. Hrana in stanova* nje v hiši. — Josip Go» I j ar. mizarstvo, Kleče 2, p. Jezica pri Ljubljani.
Domača učiteljica
sprejme instrukcije ali nadzorovanje deee. Po* nudbe pod -»Učiteljica 5963« na upravo »Sloven* s'.cega Narodaw.
Robert Mirni,
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska eesta 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi In najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni.       50 T
•Crcpčslo hrane
yJHi9/y
Vajenec
za trgovino z mešanim blagom se brez oskrbe v hiši — sprejme. — Po* nudbe pod Vajenec 5958 na upravo »Slovenskega Naroda«
Eksportni
akademik
z enoletno praksr* išče mesta krt korespondenc, knjigovadja. pis. moč. — Cenj. ponudbe pod »Ek* sistenca/5M4« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem kuharic?,
ki bi opravljala vsa osta* Ia hišna dela; perila ne pere. Plača 400 Din. Ka; tera želi imeti stalno mc* srt<9. naj se zglasi na na* lov: Ljubica Jagodic. Novska, Slavonija. 5960
Otroški voziček
(športni) in kuhinjska kredenca —- naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5961
Krojači pozor !
Popolnoma novi »Singer« krojaški šivalni stroji — se po zelo nizkih cenah prodajajo, dokler traja zaloga — pri tvrdki Iv. Auerhammer, Kolodvor* ska ulica 3. 5S66
Lepo posestvo
pri Selcih
se zelo ugodno proda. — Obsetfa enonadstropno zi* dano hišo z gostilno in trgovino, obsežen vrt in dva gozda. — Pojamil:'-daje: Ju H i Jenko, trgi* vcc. Škofja Loka. 5913
Proda se.
avtosomnibus. 16 sedežni, tovarna karoserija, salon« s':a limuzina 8sedc?T»a, 2 sadni stiskalnici, mlin za grozdje, slamoreznica, bi* cikel i, 500 opasnikov, vin* ski sodi, 100 m vodovoda ne cevi, cevi za ograjo, črpalnice za tekočine, bencinski avto-rezervarji, 50 kg viiakov, zaprti plo* č c vi na sti vrči, 3 magneti za motorje, razni avto* deli, lahki voz z diro, dve kopirnici. 2 balančni teht* niči, 10 škripcev, 2 kov* Čka, privijak, steklenice za kompot, 2 antikslesten? ca, star denar, vreče za stiskanje medu. — Pojasnila daie: Jurii Jenk«, t-s govec. 5kof ja Loka št. 26.
5914
KuDim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: /van Sever. Velenje. 59-19
Na stanovanje
in hrano se sprejmeta dva gospoda. — Naslov pove uorava »SI. Nar.«. 5962
Gospod ali. dijak
se sprejme na stanovanje in zajtrk. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5970
Soba in kuhinja
se   odda   doti enemu, ki
odkupi novo pohištvo. — Naslov pove uprava -»SI. Naroda«. 5975
Majhna sobica
prijazno opremi {ena — se odda gospodični — s hrano. ev. samo zajtrk. — Nas'ov pove uprava »Slov. Naroda«. 5977
Velika meblovana mesečna soba
z dvema posteljama — se
odda s 1. oktobrom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5964
10.000 K nagrade
dobi dotični, ki zamenja stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pri« tiklin v sredini mesta — za stanovanje treh ali dveh večjih sob v sredini. — Ponudbe pod »Zame* nia'5°67« na upravo »SI. Naroda«.
da juhi in sočivju nepopisno okusnost ln redilnost.
5707
Iskrena zahvala
Vam vsem, ki ste spremili nepozabno nam ranjko na zadnji poli in vsem, ki ste blagohotno priskočili s tolažili in dejanji.
Srčna hvala tudi cenjenim damam in si. društvom za častno spremstvo, ter gg. pevcem za ginljivo petje. POSTOJNA, dne 16. septembra 1924.
Lina Dekleva z rodbino
H,
Ljubljana! Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Nalnlšie cene.     Postrežba točna, M
J Nepremičnine |	Na ljubljanskih velesej* mih zaslovele Jarčeve kranjske klobase rarpošilja od 5 kg naprej tvrdka  K.  JARC. Ljub. Ijana. Hradeckega vas 35. 6S/T
Enonadstropna hiša z vrtom in zemljiščem Se po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 41/T	
	»Wertheim«-blagajne priporoča — Ljubljanska kornere, družba, Ljublja* na, Bleiweisova cesta IS 3476
	
| dopisovanje |	
	Pozor f      Pozor ! Posebno dobro plačam stare moške obleke, čev* Ije, pohištvo itd. — Do* pisnica  zadošča,  da pri* dem na dom! — G o 1 o b, Ljubljana, Sv. Jakoba na* brežje 29. 5966
Trgovac čvrst, inteligentan, 2S g. star,   traži   ovim putem ženidbe   radi, gospojicu ili udovicu od 18—26 go< dina stara. Provincijalke prednost.    Miraz (dota) poželjan, diskrecija stro* ga. — Ci j. dopise s fotografijom molim slati pod br. »Za*3076« na Publici* tas d. d., Zagreb, Gun* dulićeva 11. 5979	
	Pouk v   francoskem   in nem* škem jeziku se daje na Jesenicah. Prevzamejo se tudi prestavljanja iz fran« coskega   v   slovenski in nemški jezik in obratno. — Vprašanja  pod »Pro* sveta/5974«    na upravo »Slov. Naroda«.
	
8     ^zwo 1	
	Damski in moški
	
Gosli poučuje bivši učitelj konservaro* ni a po znižanih cenah. — Naslov pove  uprava »SI. Naroda« 67/T	klobuki se sprejemajo v preoMU kovanje. Moderni damski klobučevinasti (filc) klo* buki in drugi — od 500 do 620 kron. — Se pri* noroča J. Stemberger & Komp., modistka, Dunaj* ska cesta 9. 5869
Perje, kokošje,  račje in gosje, puh,   oddaja vsako rano« žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec 52/T	
	Tečaji živih jezikov srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina   po praktični Berlitzovi metodi. Vpiso* vanje od 16. do 21. t. m. od pol 6. do pol 7. ure zvečer v Beethovnovi tjli* ci štev.  7. pritličje, levo (zgradba čekovnega urts dakjer se dobe vsa n )* trebna pojasnila. — S T. J^ras, profesor. 5930
Preoblikovalnica damskih in moških klo* bukov se priporoča. — BarboričsZavrsan, Ljub« Ijana. Mestni trg 7. 5721	
Na dobro hrano (domačo)   se sprejmeta dva   boljša   gospoda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5969	
	
PooečanSe sf
po vsaki poslan! fotosrafsp o naSmader-nefS! ta umetniški Izdelan!.
Izdelava slih a tnin, scpljl. katorifn, akvarela In olfn.
■V     V vsaki željeni vetikvsfi.
Izdelava dopisnih kart v bakrotisku in bromsrebru (originalne fotografije).
Zahtevate cenike In vbraGafte se na edini zavod v deželi:
UnletalCko nakladni zavod
los. ČaklDOić, Zagreb,
medutfćeva nllca 12. 42 t
Dva Dleselova motorja
za surovo ulje, 2o in 30 HP, se prodata.
UOJNOlMč & COMP., Ljubljana
Dunajska eesta 22.
5887
I     Novi zavoj za
aspirinove iablcic
Naše aspirinove tablete "©cjfaV', znano sredstvo za ublaževanje bolečin, dajemo od sedaj v promet v
ploščnarih kartonih
po 6 m 20 originalnih tablet (na kojih  je na obeh straneh v polkogu vtisnjeno "Aspirin 0.5"). Modro-bela-rdeča varstvena znamka, s katero je originalni zavoj,   fci  ščiti pred Odklanjajte vsak zavoj, ki ni opremljen z varsteno znamko.
Farbcnfabrikcn vorm. Friedr. Baycr SI Co. Leverkusea b. Koln a. Rh.
Lastnina in tislc »Narodne tiskarne«.
3