Dolenjske Novice izbiijajo isiik jiťílťlí ; ako ; ; je ta (lan i)raz!iik, dan poprej. : : Cena jim je za celo Icto {od aiirila do apiila) S K, za pol leta 1*50 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in tlruffo evropske države znaša ^î"')!) K, za Ameriko 4'i)0 li. Ijist ill ngliisi se plaiiiijojo tiiiiiroj. Vse (loiiise, naročnino in oznanila siiiTjeina tiskarna J. Krajec nasi. Sv. Oče papež Pij X. umrli! Včeraj doiioUidnc jo priSla brzojiivniiii potom žalostna vest v Novotuesto, da so sv. Oče pai)ež I'ij X. uuiiii. Takoj je veliki zvon kapiteljske ccrkvc razglasil to žalostno vest Novoiiieščanoni in celi okolici. Ljudstvo je liitelo tniinonia na kapitelj vprašat, kaj se je zgodilo; nein-iČakovano je to })oroiilo prišlo. Včci'aj so časopisi prinesli vest, da so sv. Oče le j'alilo na mrzlici oboleli in danes že — suirfc. Rojeni so bili jnnija 1.1835 v litesc p]'i Trevisn še kot Avstrijec ; v diiboviiika so bili posvečeni 18. septenibj'a 1. 18r)8; dne K», novembra 1, 18H4 so bili itnenovani za škofa v Hantovi, IG. iiovembra istega leta posvečeni; kardinal so postali 12. junija i. ISÍKÍ ; patriarh v Benetkah K), junija 1. 1893; impežeiii so bili izvoljeni 4. avgusta 1. li)03 iti kronani S. avgusta 1. IÍXJ3. Papež I'ij X., ])opreje .Tožef .Sarto, je bil sin priprostih staríšev in je ori priprostega kapelana, župnika, scine-niškega vodje, Skota in patriarha beneškega prišel do najvišjega cerkvenega dostojanstva — do iiajježa ter zasedel stolico sv. i'etra iii postat namestnik Kristusov in vidui poglavar sv. katoliške Cerkve. Cas Njihovega vladanja bo z /laliml črkami zapisan v cerkveni zgodovini. Tesno prijateljstvo jc av. Očeta, žti kot patriarha beneškega vezalo z rajtikini kardinalom Missio in kardinalom Naglom. Kardinalu Missii so rekli v lîciietkah, da bodo, če pride do volitve novega papeža, glasovali za kardinala Missio; kardinal Missta je pa rekel, da ho glasoval za kai'dinala — Jožefa Sarlo. .lako žal jim je bilo, da niso bili kot sosed povabljeni na jiogreb nijtikega gosp. knezonadškoťa kardinala Missia. R. I. P. Cesarjev rojstni dan. Tak« lepo Že davuo nismo obhajali v Novem mestu cesarjevega rojstnega dneva, kakor letos. Na predvečer je bilo celo mesto bajno razsvetljeno in odeto v zastave. (Vlo najbolj skriti mestni koti so bili polni lučic in zastav. Velika množica ljudstva se jc pomikala za mestno godbo po mestu in klicala navdušeno „živijo" presvit.lenm cesarju in A vstriji. Videlo se je, da takega razpoloženja še ni bilo menda nikoli ob tej priliki. Drugi dan je daroval iia mestnem trgu sv. mašo luil. g. jirošt dr. Klbert ob številni navzočnosti nradništva in diuzega meščanstva. V lepem nagovoru se je spominjal sivolasega vladarja, ki jc skozi (oliko let vodil usodo Avstrije. Nad vse ginljiv je bil i)rizor, ko se je uvrstila meščanska garda, s častitljivimi zastavojiošami, da slovesno priseže v teh resnih časili, ko kliče domovina slehernega na krov, zvestobo cesarju in domovini. Človeku se je zdelo, kakor da smo v napoleonovih časih, ko so meščanske garde igrale toli važno vlogo p]'i obrambi avstrijskih mest. Po slovesni zaprisegi pozdravil je gardo novomeški župan g. Rosmann, iz-razujoč svoje veselje nad tako lepim številom sorojakov, ki hočejo tudi v resnih časih v dejanju pokazati, da store vse za cesarja in ljubljeno Avstrijo. Letošnji cesarjev rojstni dan bo ostal pač v najlepšem spominu vsem Novo-meščanoin, koje preveva le ena želja: liog obvari našega presvitlega vladarja! Naša armada prodira. Naši sovražniki so delali račune brez krčmarja. Zanašali so se, da avstrijski Slovani v odločilnem trenotku ne bodo poznali zvestoba do cesarskisga prestola. Kačunali so, da bodo razni sovražni agenti pač toliko Wlovane, zlasti na jugu pripravili, da bodo zreli za odpad. Avstrija jia jc ])okazala bolj, kakor kdaj poprej, da ima v sebi toliko življenske sile, da bo našim sovražnikom se zelo neljuba. Ravno sedaj so se našli avstrijski narodi bolj, kakor prej kdaj, okoti sivolasega vladarja, prisczajoč mn neomajno zvestobo do smrti. Vsi tnalenkostni oziri, na koje so naši sovražniki zidali, so zginili in kot en mož stoje avstrijski nai'odi pod avstrijsko zastavo; vse preveva le en duh in ena misel; „Vse za vero, dom, cesarja". Odločen avstrijski duh preveva luiše narode, pi'cveva pa tudi našo slavno arnmdo, ki po tolikih letih stojia v boj za pravico. Ravno tetuu izvrstnemu razpoloženju naše armade imamo zahvaliti, da naša armada v zvezi z nemško povsod zmagonosno prodira. Sovražniki, ki so poprej prorokovali razpad našega cesaretva in že v domišljiji delili med seboj lepe kronovine avstrijske države, sovražniki, ki so grozili zasesti v par dneh naŠe obmejne pokrajine,' sedaj beže pred zmagovitim avstrijskim orožjem. Kavno Srbija in Rusija sta vedno imeli na jeziku, da boste zasedli Bosno oziroma Galicijo. Sedaj pa vidimo ini ravno nasprotno ! Vse vpade v Bosno in Galicijo so naši vojaki z lahkoto odbili in niti pedi avstrijske zemlje ni v sovražnikovih rokah. Naši vrli vojaki, med kojimi so se posebno odlikovali Hrvati, so na večib straneh jtrodrli v Srbijo in zavzeli srbska mesta Sabac, Loznico, Lešnico in Valjevo ter uspešno prodirajo v notranjo Srbijo. V najkrajšem času smemo pričakovati, da bodo trčili naši vojaki s srbskimi četami v bližini Kragujevca skupaj, kjer se bije večja, če ne celo odločilna bitka. Črnogorski vjiadi so ostali vsi brez nspeha; pač pa oblega naša mornarica črnogorsko obal in preti Črnogorcem z lakoto. Vse naše bojno brodovje je popol-notiia pripravljeno in gotovo bomo v kratkem zazvedeli o bojih našega brodovja na morju. Na Riisko-roljskem naša armada, navdušeno pozdravljena od Toljakov, koi'aka proti Varšavi; Ruse so povsod zapodili nazaj, deloma jih pa poslali kot vjetnike v avstrijske trdnjave. Cela vi'sta večjih krajev inmost se nahaja žc v naših rokali. Rusi se umikajo v notranjost dežele in se bodo morda še-le čez par tednov postavili v bran; sedaj še nimajo cele vojske zbrane. Sovražniki se bodo morali prepričati, da našo armado še preveva stari avstrijski duh, ki je vodil v boj nase čete že pod l»rinccm Evgenom in očetom lladeckijem. Avstrijsko - rusko bojišče. Dunaj, dne 11. avgusta, Na severnem bojišču so skušale ruske kozaške patrulje LISTEK. „Ubijač.. Oil visokega c. kr. sodišča smo dobili na i)0staj0 ukaz, da v štiriindvajsetih urah po jirejemn naloga orožniškiin potoni privedemo v zapor mladega fanta iz oddaljene podgoi'ske vasi sredi Goj'janccv, ki je bil 1'adi pretei»a in težjih telesnih poškodb, izvi^šenili nad mladim posestnikovim sinom Jankom Podbojem iz iste vasi, obsojen na šti]-i tedne ječe, jioostrene z dvakratnim postotii in trdim ležišcetn, Ob priliki so(bic obravnave je obsojenČeva mati namreč prosila, naj ji gospodje puste sina še 14 dni MZunaj", ker je bilo ravno ob času košnje in di'ugih važnih opravil, koja ni moči dogotoviti v slabem vremenu, blatu in deŽjit, tem manj, ker je sama in obsojeni sin njena edina pomoč. Slavno sodišče je v l'Csniei tudi uslišalo njeno prcponižno prošnjo '11 obsojenca spustilo za nekaj časa domov. Dnevi fantu danega „dopusta" so po-li^goma potekali, potekali drug za drugim in slednjič tudi potekli ; fanta pa Še vendar ni bilo od nikoder. Najbrže je v jjrostosti l)ozabit na svoj pri sodišču vknjiženi dolg v znesku štii'itedenskega zajioi'a, ali pa si je o celi stvari napravil svoje posebno mnenje in sodbo. Drugače ]U'avica na sodniji. Ker se obsojeni ni zglasil pri c. kr. sodnije jetničarju v svrho zapora niti v prvem, niti v podaljšanem roku, so „gospodje od i)ravice" kratkomalo poslali nasi postaji ukaz, zlikovca z oboroženo roko spomniti njegove dolžnosti. Postaja je torej ilobila nalog, in njen pr(;dstojnik ga je v izvršitev poveril meni. „Ker že dalje časa nisto bili zunaj, dragi gospod kolega," jc dejal i>rijazni gospod predstojnik in dostavil smehljaje: „Da se malo izpreliodite in se vam v.sled sedenja ne razbolijo hoje vajene noge," Povelje se nam je vročilo z večerno pošto prejšnjega dne. Časa je bilo toi'ej dovolj in uljudni gospod ])redstojnik me tudi ni maral goniti na noč izpod strehe na lov za pozabljivim podgorskim prete- pačem. Tako je „dragi gospod kolega" šele naslednjega jutra stopal v polnem „ornatu" Hermandadinih svečenikov po beli cesti, vijoči so v dolgih ovinkih i>roti (îorjancem, na nje in ])reko njih tja na belokranjsko stran. Jutro je bilo rosno in sveže in hoja je bila spešna, da je bilo veselje. Kaj je „dragi gospod kolega" potoma premišljal tisto jutro, ne vem več; morda je ugibal v svoji glavi, da-U dobi od visokega sodišča toli zaželjenega prida-niča doma ali ne, in ukrepal, kod bo treba stikati in „švicati" za njim, ako ga ne dobi —- spominjam pa se dobi'o, da slabe volje ni bil. Ôlo je na sedem zjutraj, ko sem dospel do jirvili hiš v vasi. „Prosim, kje je Brundova liišaV" sem vprašal rejeno žensko, kmclico, ki je prišla z obilniui zakajenim loncem na ulico. Babnica me je najprej neumno pogledala, odprla za treinitek široka usta, nato pa pokazala z roko proti drugemu kojicn vasi : ^ llcrniiindttda jû bila pri starih ítogiaja pravicc. „Tamle, tištale, ki se kadi iz nje —!" Zlomka, kadilo se je iznad vseli streh v vasi in selo je bilo veliko. „Katera? Ona na levi pod potom V" „Ne, gospod, zgoraj, na zgornji strani, vidijo, tista s polomljenim polknom — —" „Hvala, mati!" „Kaj pa so prišli, gospod? Aha, po fanta, kaj ne?" se ji je razvezal jezik. „Prav, ^n-av, da so prišli, saj je cel razbojnik, ljudi pobija kot mesar Živino. — Podbojev .lankelj Še sedaj leži, in Bog ve, kdaj vstane, če se sploh še izliže — Rebra mu je polomil in črepinjo načel — — Hu! ubijač mesarski — človeka kar strese, čc pomisli — — No, saj mati njegova tudi ni nič prida, kakor oče ni bil, i)ijanec in pretepač. . . Kakoi'šni starši, taka deca. . . Hu-u-n-" je jezikalo in regljalo babiŠče vedno hitreje in glasneje za menoj. Potem pa se je, kakoi' bi bil odrezal, tok besedi naenkrat ustavil; gotovo je baba hitela sosedovim pravit, da so žandarji prišli po oncgavcga ubijača Brundovega — — iDalje Bledi.) vzhodno 0(1 rťke Visle prodreti pj'oti Sami, a so Ijilc povsod vržene nazaj, liiisi so skiiiali iirodroti s tremi cskadroiii in stroj-jiiiiii puškami proti mestu iîi'ody, a so jili naše čet« vrgle čez tnejo nazaj. Hrabri poljski mladeniči. V (Galiciji obstoje zlasti tiied Poljaki že dolga leta mnogoštevilne, predvsem dijaške in telovadne organizacije, kî imajo v prvi vrsti v progfanin, podpirati avsti'ijske čete v stneajn vojne z osovraženo lînsijo. Ihie 8. avgusta je 8()(» gališkili iidadcniČev-strtdccv po(l vodstvom stotnika l^'ranka pri Miecliovu napadlo ponoči K)()(), večinoma spečih kozakov. iioj, ki se je razvil, je trajal nekaj nr in se jc končal s po-])oiniin porazom kozakov, ki so se nioi ali ntnakiiiti. Zapustili so na bojišču ono mrtvili in 1'anjenili. Mesto Mieehov je i>reŠlo v avstrijske roke. ^Mladeniči so ztuagonosno drveli naprej in kmahi nato zasedli so nisko mesto Ksiaz. Naši zmagovito prodirajo.,-Našo čete so nadaljevale prodiranje v Kusko Toljsko do -Teteja lîrzeja Jdrzejova. Jdrzejov leži ol> železniški pi'ogi Dnnaj-Varšava, približno GO km scvei'no-vzljodno od Jiráková. Pi'ibližno 700 ruskih vojaških' beguncev so napotili v ijinc, Soînograd in v liioniost. Značilen za tluh naših vojakov je sledeči dogoikik: Nekega huzarja so vjeli lliisi, drugi (lan jc i)a inijczdil na kozaškem konjn nazaj k svojenin eskadi-{nin. Ihmaj 17, avg. Jlešani ruski odd(dki, ki 30 tu in (atn jirekoračili našo mejo in prodrli nekaj kilometrov daleč, so Iňti pri krajih: Zalozče, Jïi'ody in Hokal vrženi nazaj či'ez mejo, ]ijili delovanje je obstajalo v tem, (Ui so kradli in tn-kaj vasi, ki so bile brez vai'stva, zaž^^ili, Tač pa so naši kavalei'ijski oddelki že daleti na Uusko vdrli. Francoska in Angleška napovedali Avstriji vojsko. Kvropejske države si zathiji čas na-jtovednjejo vojne, kakor da bi bila eela stvar le za Šalo. i^alibog pa leži v teli naglih dogodkih zadnjih dnij žalostna resnica. Koresp. urad je jioslal I ii. avg. „Slo-vc]icu" o tem sledečo brzojavko: Kraljevi velikobritanski poslanik sir Jlanrice dc Jîunsen se je danes oglasil v ministrstvu za zunanje zadeve in podal izjavo, da se sniati'a l'rancija v vojnem stanjn z Avstro-Ogisko, ker se slednja bori proti zavezniku h^ iineije, Rusiji, in podjiii^a sovražnika i<'i'iuicije, nemško di'žavo. Obenem je izjavil kraljevi velikobritanski poslanik, da se z ozirota na stališče Fi'aîieije smatra tudi V'^elika lîi'itanija v vojnem stanjn z monarhijo. Nemčija je v vojnem stanjn s šestimi di'žavatiii; líusijo, Francijo, Anglijo, Tielgijo, .Srbijo in Či'nogoro, Jiaša Avstrija pa se je dosedaj injida boriti proti trem sovražnikom : Srbom, lïu.som in ('rnogorcem. Sedaj ]ia sta Avstriji na])Oveilali vojsko tudi Ki'aneija in .VngleŠka, tako da se bo tuo-rala boriti napetih straneh. Skupno imamo danes v Kvi'opi nič manj kot enajst vojsk. Nemško - angleško bojišče. • Anglija proti nemškim naselbinam. iîerolin, 7. avg. (['radtio.t Kakor se poroča Wolťovemu Časnikarskeiini uradu, se je pi-ed tiieslom Lome, ki je glavno mesto Jiemške poki-ajiin^ Togo v Afriki, pojavila močna angleška čei.a iz sosednje angleške naselbimi, imenovane „Zlata Obal" (na zemljevidu glej: ASanti). A''odsotnosti male čc(e ncniškiii sfražaijev in vseh drugih belih bojazmožnih mož. ki so z namestnikom guvernerja bili odposlani globlje v deželo, da čuvajo [losamezne naselbine, so se Angleži. polastili mesta. Slovesno so izjavili prebivalstvu, da bodo skrbeli za red in čuvali zasebno lastnino. Togo je nemška nas(ílbiiia ob morski obali v Zahodni Afriki ter nn?ji na zahodu blizn glavnega mesta Lome na angleško naseli)ino Ašanti, t. j. „Zlata (ïbal". l'o-krajina Togo meri kakih 200.0n() kvadratnih Uilometi'ov. ItomaČe la-ebivalstvo šteje pi'ibližn« 2 milijona duš. Nemci so se polastili te dežtde 1. 1 HS4. Dežela je izredno rodovitna ter ima pi'Í mestu Lome varim in'istanišče. Naselbina Togo je edina izmed vseh nemškili naselbin, ki za svojo upravo ne rabi nobeiie podpore iz Nemčijo, ampak sc vzdržuje z lastnimi dohodki. Angleška križarka „Warrior" se potopila. Keka, 1 ], avgusta. Kapitan parnika „Kelet", Andrej Nemetli, ki je včeraj ]iri-šel v Reko, pripoveduje, da je videl dne (i. avgusta v Jonskem morju blizu otoka Zante veliko nniožino I'aznih iii'edmciov, kot stolov, perila itd. Vsi ti predmeti so bili označeni z začetnimi čj'kami angleške križarke „Warrior". Misli sc, da se je vršil med aiigleško križarko „AVari'ior" in tiem-ško križarko „Cioeben" ter „lireslau" boj, v katerem se je „^Warrior" potopila. Križarki „Goeben" in „Breslau" utekli Angležem. (Uradno.) Oklopna križarka „Goeben" in majhna križarka „lireslau", ki sta vznemirjali Framroze ob Algîru in pri ('ai'lgradn, sta dne ô. avgusta sreČiio pripluli v nepristransko italijansko hiko Mesina, da si naložita pi'eniog. Angleške vojne ladje so zastražile izhod iz luke. Vendar se je posrečilo oiiema križarkama niti na široko morje. Toda bržčas ne brez boja. Misli se, da sta prišli v boj z angleško križarko „Wai'rior", ki s(.a jo jiotoitili. Drznost nemških ladij. IMala nmnška križarka „Dresden" je zasledovala veliko angleško trgovsko iadjo ,.Mauretania" do llalitaksa. Nemško - francosko bojišče. Belgija je sama kriva. Zavzetje Litiiia je napravilo ini eeli svet globok ntis. Čeprav še o tej zmagi ni podrobnih poi'očil, vendar je tetn po-membiuijša, ker kitih ni samo velike važnosti v vojaškem oziru, ampak ker sta bila s tem obenem udarjeni h'rancija in Helgija. Že pred tedni je namreč jjoslala h'laneija v Litili veliko število častnikov in vojaštva, ki je zasedlo tamošnje utrdbe. Tudi v di-ploniatičnem oziru je zavzetje Litiha velikanske važnosti, H tem, da je Tielgija dovolila Franciji zasesti utrdbe v JJtihu še iJi'od izbruhom vojske, se je ne more smatrati za nepristratisko državo, ampak kot zaveznico 1^'rancije. Poraz Francozov v Lotaringyi. Uradno so poroča: Ena iiajirej prodii'ajoča mešana brigada 15, armadiiega zbora je bila od naših čet pri Lagarde v Lotaringiji luipa-deiKi. Sovražnik se je umaknil z velikimi izgubami v gozd lîareîxroy in'i ljuncville nazaj čez mejo. Nemci so zaplenili eno zastavo, dve bateriji, štiri strelne puške in vjeli 700 vjetnikov, med njimi enega gene J'ai a. Nemška zmaga prt Miihlhausnu. Od Belforta v Zgornjo Alzacijo udrle francoske čete — (dioli tri divizije — so pri Miihlhausnu nemške čete vrgle iz utrjenih pozicij in jih ])o]K)lnonia premagale. Zmaga pri Miihlhausnu so ])o Številu vojnikov in i)o pomenu da ])rimerjati z bitko pri Wiinlu, jc zato važna, ker je bil premagan sedmi vojni koi', elita ťrancoske armade. Učinki nemških strelov so bili sijajni. Uspehi zmag pri Lagarde in Muhl-hausenu. Ti'i i\Iiililhausnu so netiiške čete vjele 10 francoskih častnikov in 5 I íí mnž, nadalje so zapleinli I topove, 10 voz in veliko ])ušk. Nemška zemlja je očiščena sovražnikov. 1'ri Laganhi so nemški vojaki vjeli luul 1000 neranjenih francoskih vojakov, kar je veČ kot šestina obeh tiolkov, ki sta tu ostala v boju. Nemško zlato v nevarnosti. V London je avgusta došk vest o nemškem par- iiiku „Kronprincessin Cecilie", ki je odjilnl iz Newyorka s tovorom zlata za Nemčijo v vrednosti 50 milijonov. Sredi Oceana je dobil nalog, da .se mora radi vojnega stanja vi'niti v Ameriko, Tariiik se je takoj obrnil in jilul s polnim jiarom proti hiki Baru. Ves parnik so hitro prebarvali, da ga ]ie bi sovražnik spoznal. Ameriški bankirji, ki so bili na parniku, so hoteli parnik kujtiti, da ga tako rešijo in da bi jjotem laliko plnl i)od atiieriško zastavo. Kapitan pa tega ni hotel. Tarnik je srečno uŠel. Avstrijsko-črnogorsko bojišče. Blokada črnogorske obali. J^oveljnik avstrijskega vojnega bi'o-dovja v južni Dalmaciji, c. iii kr. linijski mornariški kapitan Anton ('aza, je v ponedeljek, dne 10. avgusta izdal javni razglas, glasom kojega se je pričelo dne K), avgusta ob 12. nri opohlne dejansko obleganje črnogorske morske obali po avstrijskih vojnih ladjah. (Obleganje sc glasi v tujem jeziku „blokada".) Ijadjam in drugim plovilom prijateljskih in nevtralnih (nepristranskih) držav se dovoli, da smejo v teku ur odjiluti iz obleganega vodovja. Obleganje obali ali blokada ima glavni namen, da se sovražni državi za\)re ves uvoz živil, streliva in drugih vojnih potrebščin. kadje, ki izvršujejo obleganje, si svojo službo natanko razdelijo in jo morajo tudi tako natanko vi'šiti, da je tujim ladjatn netiiogoče, vdreti proti obleganenni ozemlju. Zavetje smejo za časa blokadi! iskati v oi)leganih pristaniščih samo one nepi'istranske^ ladje, ki so se na morju ponesrečile. Če katera tuja ali sovražna ladja skuša vdreti v oblegana pristanišča, imajo ladje, ki izvršujejo oblegovalno službo, pravico, da jo potopijo ali pa zaplenijo. Kci' ima ('rna gora samo dvoje pristanišč, prideta p]-Í sedanjem obleganju v poštev samo pi'istanišči liar in Dulčinj. (Na zemljevidu se imenuje liai- v Injem jeziku „Aiitivai'i", DulČinj jia „Dulcigno"). liar je čedno iďistanišče z mestecem, ki šteje kakih 1200 prebivalcev in leži dobrih (i kilometrov od najjužnejšega rta Dalmacije. Iz Jiara vodi edina železnica v Orno goro. Do I. 1W7 7 je bil lïar v turških ]'okali. Tega leta \ííi so Črnogorci po hudem boju vzeli Turkom to važno postojanko iti tako dobili prehod do morja. —^ Dulčiiij leži kilometrov južno od lUira. j\lesto šteje 500t) prebivalcev, ki so večinoma Albanci. Tudi to mesto je bilo_ do 1. 1S78. v turških rokah, a so ga Črnogorci po srditem boju dobili v svojo last, Lega Dulčinja je izredno lepa. Ôe])rav je "črnogorsko obrežje čisto majhno in ima samo eno pomembno luko. Tiar, vendar utegne biti za Čriiogoro ta blokada usodepolna. S tem je namreč od morske strani dežela ])opoluoma zaprta. Kakor znano, vlada tako v Srbiji kakor v Črnigori veliko pomanjkanje streljiva in živil in skoro gotovo bosta obe državi ])oizkušali, kakor leta 191 2., temu pomanjkanju odpomoci z ruskimi in djmginii ladjami, ki bi v Baru izkrcale blago. Avstrijsko-srbsko bojišče. Zmagi naših čet pri Ložnici in Lesnici. Naši vojaki so vrgli 1 i. avgusta po hudih bojih sovražnika iz njegovih že precej Časa utrjenih in močno zasedenih postojank na vzliodnih obrežnili višinah Iti-ine blizu ^Ložnice in Lesnice. Tukaj, kakor tudi v Šabcu, so naše ćete 14, t, m. ]K)])ohlne in ponoči 15. t. m. odbile veliko protinapadov Srbov, ki so z veliko hrabrostjo jiapadali. Dite DJ, avg. so naše čete nadaljevale prodiranje. Zarubilc so eno srbsko zastavo, dva topova in dve strojni puški. Sovražnik ima težke izgube. tudi naše izgube niso Jieznat.ne. Podrobnosti Se niso znane. Boji ob Drini. Dne 15, avgusta so naše čete na Drini vrgle z odločilno zmago močnega sovražnika nazaj proti Valjeveimi. Vjele so veliko vjetnikov in vojnega matei'ijala. Zasledovanje sovražnika je v polnem teku. Naše čete so se borile z občudovanja vredno hrabrostjo proti enako močnemu sovražniku, ki je bil utrjen v močnih pozicijah. l'osebno se je odlikoval inťanterijski polk št. IG iz Varaždina. Častniki in moštvo tega polka, ki so se borili v najtežavnejših i'azinerah s preiskušeno vzt,rajno hrabrostjo cesarju vedno vdajiih Hrvatov, so zmago priborili. Bo nadaljnih poročllili je tudi Valjevo padlo v naŠe roke. Srbski princ Jurij ranjen. Iz Bukarešta poročajo, da je bil srbski pj'inc Jurij na bojišču lahko ranjen. Nemško - rusko bojišče. Ruska in nemška križarica se po-potopili. Kakor jioročajo, jii došlo iiri 'J'ientsinu do boja med rusko križaiico „Askold" in nemško križarico „l-hnden". Obe križarici ste bili tako jjoškodovani, da ste se potopili, Sosnovice zasedli Nemci. „(!los Narodu" jtoroča, da so nemške čete zasedle tudi Sosnovice. Uusi so razdrli most med liakovicem in Sosnovicami, kakor tudi ktdodvor in (carinski ui'ad. Poljsko Ijuilstvo povsodi radostno sprejema pruske vojake in izjavlja, da se na noben način ne bo borilo proti Nemčiji in Avstro-Ognski, Nemci zasedli alandske otoke. lienter jioroča: Alandske otoke so zasedli nemški vojaki. Ena največjih ruskih vojnih ladij je nasedla ini Alandske otoke. Nemci bombardirajo VViborg. Iz Ko-danja poročajo, da nemške iiojnc ladje bombardirajo Wiburg niskO trdnjavo" mr ustju Sainie. Kmetje in kmetice^ držite živino! Žalibog veliko bnszvestnežcv izkorišča nevednost kmečkega ljudstva, zlasti žensk, in jih nagovarja, naj pod vsako ceno prodajajo živino. Oena živini pa ne sme padati, am))ak rasti. Prezreti se ne sme, da vojaška uprava poseže laliko tudi po krava.li ne glede na to, če so breje ali ne, kar bi strašno našo živinorejo oško[k)valo, ako ne bo dovolj druge živini\ Ker Je letošnja košnja prav dobro izpadla, so kmetje s krmo dobro ])rcskrl)ljeiii in lahko prehra-iiijo veliko množino živine. Vojaki bodo veliko, živine potrebovali in jo bodo tudi dobro plačali, skrbeti se mora zato zelo za dobro pleme. Zlasti ne ])rodajajte sedaj telet, ker jih v bodoče ne bo mogoče lahko nadomestiti morebiti tudi z dragim denarjem ne. — Ni potrebno, da se v tako resnih časih je telečje meso. Nic bi ne škodilo, če se prodaja telet omeji. Naznanijo naj se tudi oblastem vsi tisii, ki so izvabljali kmetom živino. (îlavno načelo bodi: Ne prodajte nobene živine, če to ni neobhodno potrebno. DomaČe in tuje novice. Za „Rdeči Križ" je bilo na Trski goi'i darovanega 1(KJ'2-1-K. K tej svoti se je prištel še znesek (iiio K, ki je ostal od 17 K, nahranil) za procesijo. Novomeška dekliška Marijna kongregacija je za BileČi Križ nabrala 14J'(l(t K. Za Rdeči Križ je daroval ccstni okrajni odbor novomeški 200 kron. Za Rdeči Križ, rodbine rezervistov itd. je knez Auersperg daroval 10.000 K. Sjirejel bo tudi večje število bolnikov in rekonvalesceiitov. Prejeta darila. Nadalje je nabralo JHestiio žiijiaiistvo ilo 20. avgusta 1II î 4 v poilpoi-i) [lotrelmiiii loilbiiiain k vojakotn V]ic)kli('aiiili še sledeííe darove: Hvata Kol)é 1(10 kg' riža; 30 K: Tend. Opitu; po 20 K; ])], liertcl ill Ff. liožiě; po 10 K: Krtist Aph, ihir. Bayer, Alf. Cliat, Kr. (-ii-iimvald, Fr. Možina, Fr. Miiigc.Ij. Karl Pleyer, [ir. Ueiriiiighaus, K. Turk, Fi'. A'intar, HruSovc in A. Vodnik; K K: Karl (.îrebciic; po 5 K: Dav. lîudtia, Uili. l'olene, Jer. Fabjan, Fr. Forsek, Koiidriě, Janez KraŠovee, Maks Madelspergor, Jos. ]\Iatko, Aiia Millier, >Št. Ogriiic, A, ircancšič, Aug. Vojska in X. Volf; 4 K: :\Iar. Diiriiii ; po 3 K: Janet: Košak, pl Karl IMa/anee, Neimenovan, Dr. Ogrizek, Mar. Uoziiia, Jv. Siiiolik iii Ant. Stopař; ])0 2 K: Jul. Arli, Aiit. I^iitara, Jan. Ferlié, Mar. Goleš, Avg. (iiizdj, l*av. Hajder, Vik. Kozina, iJ. M. KlodiČ, Tvan lirajger, A. Murn, A. Nimrod, Ap. Siirsî, -lak. Prežel], Dav. Škrábl, Dr. Traiiipuš in Kranja Zwitter; 1'20 K: Val. Óetrtiě; i>o 1 K: Ida Andrejéíč, .lak. Arli, Jos. Avsce, 1'et. Bišean, Fr.(;oleš, Fr.Gorciic, F. iliinig, Fr, Kos, Jos. Kos, Fr. Pelko, Jgnac, Pej,^an, Ivana Rozc.iiberger, Dr. M. Šerko, Franc Řnialc, X. Trattnig, A, TnCek, N. Wisko-tseliil, Fr. Zobec, dobljene stave A. Panser in K. llosnianii; po (iO v: Adolf Fiselier, Iv. Ftigger in Iv. Janovsky; po 40 v: Aiub. Dagger, Ant. Millauz, Hen. Schware in Kiiiil Ziipaii. — Vsi nadaljni darovi se l)odo izkazali v ])rihodnji štev. „fioLXovic". Mestfio županstvo Novoiiiesto, dne 20. avgusta 1914. ' K. Rosmann. Poroîil se je g. c, iii kr. nadporočnik Barle, sin g. naducitelja Barlc-ta, z gdč. iMafijo Stockklaiisner iz Linca. Pomožni odbor šmihel-stopiški nam ])ise: Naznanjamo, da ima pomožni odbor Zii našo obgino svoje in-adne prostoi'c začasno v hiši gosp. pl. Šukljeta na Kainnu, Ivandija st. 2, v pritličju na desni. iTaJne lire vsaki dan od S. do 1,0. ure doi)olud!ie. Kťi' je treba glasom sklepa izvršev. odbora dne 17. avgusta t. 1. Čakati na uspeh državne, i)omožne akeijc ter hraniti lastne iiioři zlasti za zimske mesece, se bo pričelo 7. razdeljevanjem jiodpor sele kasneje. V „|)ol. Novicah" in po našili žiipnib cerkvah se pravočasno naznani pričetck razdeljevanja. — Jiazume se ob sebi, da bo pomožni odbor v izrednih nujnili sbičajih lirimerno posloval l.ndi preje. Nikar ne obupati! Nekateri ljudje, zlasti žene in otroci, so preplašeni in zbegani, misleč, da se ne vi'uc nobeden nji-liovih mož in sinov iz vojske domov, Ta zbeganost ni opravit^ena. Zato naj ohranijo ljudje čisto mirno kri in ravnoduSje. lies, da tvega v vojsld vsak vojak junaško svoje življenje, res je jia tudi, da pade v vojski od D)0 mož komaj 5, zadetih od sovražnika. — Kdor je čvrst in zdrav in i)renese vojne šti'apace, videl bo gotovo zopet zdrav in vesel svoje drage. Sokolska društva. Politična oblastjo ustavila delovanje celjskega Sokola in teljske sokolske župe. Tz cele Spodnje Štajerske poročajo o sistiranjii sokolskili in učiteljskih društev. Pravična kazen. Na Dimajn je bil iicki i)rodajalec mleka, ki se je branil prodati neki stranki en liter mleka, obsojen v desetdnevni zapor iji v izgubo obrti. Nujen poziv za delo. Vsi oni, ki ra-Ijijo delavcev, najsibo za kmečko ali drugo 'ielo, se nujno prosijo, da sporočijo to nemudoma Siov. kršč. soe. zvezi v Ljubljani. Brezposelni delavci in delavke se «gliišajo, pomanjkanje in beda ti'ka na vrata, iiato se more smatrati vsakdo dobrotnika 'JI domoljuba, kdor v tem oziru pomaga, enkrat, prosimo za dubi'oliotne prijave! Koliko prebivalcev je sedaj v vojnem stanju? V vojski so dosedaj sledeče države njih prebivalstvo: Avstrija 51.4 milijona ljudi, Nemčija GG'8 mil, liusija 107 "'il.. Angleška 423 mil., Fj'ancoska "'il., Belgija 7-4 mil., Srbija mil,, Čnia-Scra 0-3 mil, V vojski je torej skupno 7()U milijonov Ijndi. Samo v Evropi, kjer bodo bitke odločilne, je okoli 320 mibjo-nov ljudstva v vojnem stanju. Líoydov parník „Baron Gautsch" se potopil. Ijoydov parnik „Baron (lautscb", ki je plnl K-J. avg. iz Velikega Lošinja proti Trstu, se je potopil. Xa krovu jio-nesrečenega ]iarnika barona (-Jautseha je bilo s posadko vred 300 ljudi. Rešilo se jih je nekaj nad 1 50, ki so čakali v Pnlju, da so jih pripeljali v Trst. Upori rezervistov na Francoskem. Neki Častnik, ki je dosel pred kratkim iz Pariza, piipovediije, da se francoski i'ezer-visti v mnogih krajili branijo odriniti pod orožje. Republikanska garda jih mora s silo skupaj goniti. V Parizu je bilo ]nered vojsko, se je sedaj še bolj razširil in vsak dan pride do krvavih jmnličnib spopadov. Velik del armade je zaposlen samo s tem, da zadržuje ljudske mase, ki pretijo še z večjimi nemiri. Pred zopetno balkansko vojsko ? (irki izjavljajo, da nimajo povoda za Avstrijo se jiotegovati, ki ji je baje vedno nasprotovala. V bulgarskih krogih sodijo, da sc Gi-Ška pripravlja, da v sporazumu s Srbijo okupira srbski del Makedonijo. Tega pa Bulgai'ija ne bo mogla mirno gleiiati in bo prisiljena, da navali na tii'ško. Turčija je pripravljena na to in bo i»omagala Bolgarski. Turška mornarica iioče na vsak način onemogočiti rusko brodovje, ki se nahaja v Ornem morju, armada pa bo bi'a-nila Bulgarsko ])roti Rusiji in tudi pričela v Kavkazu akcijo proti Rusiji. Rumunija zoi)ct naglasa, da bo toliko Časa nevtralna, dokler kaka država ne prekorači njenih mej. Razširjajo se celo vesti, da bodo Bolgarska, liuTiinnija in Turčija stopile v novo zvezo proti Si'biji in Rusiji, in sicer za čas sedanje vojne. Pravijo, da so dogovarjanja med posameznimi državami že toliko napredovala, da bo mogoče novo zvezo že te dni ])roglasiti. 80.000 Italijanov izgnanih iz Francije. Rim, 12. avgusta. Sem so doSle vesti, (la je vsega vkup izgnanih iz Francije do SO.OOO Italijanov. Jvaj poreče neki k temu nevtralna Italija'? Judje za vojsko. V ICrakovu so zborovali poljski ,1udjc; izjavili so, da judovsko meščanstvo neutrudljivo dela na to, da se širi narodna zavest med judovskim prebivalstvom. ,ludovsko prebivalstvo v Lvovo soglaša složno s poljskim narodom v !)()jii za neodvisnost domovine. Judovsko prebivalstvo se ))oziva, da naj v boju s prastarim smrtnim sovražnikom Poljakov in Židov žrtvuje premoženje iii kri. Veliko Judov se je javilo tudi prostovoljno za vojsko proti Rusiji. Belgijske grozovitosti. Neki pri Liit-tiebu ranjeni vojak piše listu „Hamburger Frcmdenblatt" : Prebivalstvo Belgije strelja na vse, tudi na „Rdeči kriŽ". Dan po bitki za Liitticb sem si moi'al s i)UŠko v roki napraviti pot skozi neko vas do trgovine, ker so pi'ebivalci neprestano streljali na nas. Nemška vojaška poveljstva so zagrozila Belgijcem in Francozom, da bodo lirez pardona nastopili proti krivcem, ki bodo na mestu ustreljeni. Japonsko brodovje. Prvo in drugo japonsko brodovje je odidulo v neznano smer. Japonska je namreč po pogodbi dolžna podpirati Angleško, ako je ta napadena. Moratorij podaljšan. Uiadni list je objavil sledečo naredbo: Vsi dolgovi za-sebno-pravnega značaja, menice in druge te vrste tirjatve, ki so zapadle že pred 1. avgustom, se podaljšajo glede na plačilni rok do 30. septembra. Tisti dolgovi omenjene vrste, ki zapadejo pa med 1. do 30. avgustom, se podaljšajo za (il dni. Srbska posadka v Belgradu. Dunajski in graški listi prinašajo poročila „Siid-slavisehe K'ori'espondenz'': Srbske trditve, da je zapustila srbska garnizija Belgrad, so neresnične. — Zgornja kakor tudi spodnja trdnjava je zasinlena z artilerijo in oddelki strojnih pušk. Ob obrežju so močne srbske Čete. Vse dosedanje artilerijske boje so pričeli Sj'bi. Zadnje obstreljevanje je srbske utrdbe tako poškodovalo, da je položaj srbske artilerijc skoro ncvzdržljiv. Srbi so sicer skušali popraviti škodo, pa je naša artileî'ija to preprečila. Vloga Egipta. Egipt je podal sprva izjavo nepristranosti, kar pa ni Avstrija in Nemčija hotela vzeti na znanje z ozironi na razmerje Egipta z Angleško. Končno je tudi egiptovski kedive proglasil v svoji deželi vojno stanje. Egiptovski armadi poveljuje angleški general, sicer je pa Kgil)t na papirju pod tui-Ško nadvlado. Kgipt bo pritegnjen v vojsko, ker se bo ob vzhodu v Sueški prekop bila bitka Ka dohod po morju v Indijo, ki je angleška. Talca v Bosni usmrcena. Vsled ukaza vojaškugapoveljništva se vozijo z vojaškimi vlaki, ki so na bosenskih progah v prometu, obenem tudi talci, ki morajo z lastno osebo jamčiti za varnost dotičnega vlaka. Ko je vozil neki vlak mimo Rudanke, je nekdo vanj ustrelil. Nato so Todora Rijiéa iz Jvivakarja pri Bosenskem Produ, ki se je vozil kot talec s tistim vlakom, po naglem sodu takoj usmrtili. Srbski pop Džordže Petrovič iz Osečanov, okraj Gra-čanica, ki so ga jiostavill za talca, jc skušal zbežati. Patrulja ga je ustrelila. Talec mora s svojim življenjum jamčiti, da njegove vrste ljudje ne bodo niČ sovražnega začeli. Ruski avtomobil, ki je vozil denar, zaplenjen, lilizu češke meje so ustavili uradno naznanjeni ruski oklopni avtomobil. Jtost, ki vodi Čez Vltavo, so zaprli z verigami, v katere je ruski avtomobil zavozil in se ustavil. Vozniki so bili vrženi iz avtomobila in so jih jirijeli. Avtomobil je vozil veliko ruskega zlata. Narodna avtonomija v Avstriji. Be- rolin, Ki. avgusta. V najvišjih krogih so sklenili delati na to, da dobe avstiijski Slovani 1)0 končani vgjski za njili požrtvovalno pomoč — narodno avtonomijo. Poljakom je, ista že zagotovljena po posebni proklamaciji. Štirje francoski ogleduhi usireljeni, V znano Kneipovo zdravilišče Worisbofen so se nedavno prišle zdravit štiri francoske nune, ki so vsaki dan prejemale sv. obhajilo. Vendar i)a je njihovo obnašanje vzbudilo sum, vsled Česar so jih aretirali in preiskali. Kaj se je pokazalo? Nune so bili francoski častniki, ki so prišli v Worisliofen vohunit. Vohune so po nagli sodbi v Tiirkheimu ustrelili. Srbski ujetniki. V trdnjavo Komorn so pripeljali 150 srbskih ujetnikov. Dne K), avg. je prišel v Bndapešto prvi vlak z ranjenci. Ranjenci so ležali v treh vozovih drugega in tretjega razreda in so bili vsi ranjeni v bojih pri àabcu. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo in jih obdarovalo z raznimi stvarmi. Strah Angležev pred nemško ladjo Bliicher. Velikanski i)arnik Blucber, ki obsega 12,000 ton, je odplul iz Buenos-Aircsa v Hamburg. Med vožnjo je dobil po brezžičnem brzojavu navodila nemške vlade, na kar sc je adjustiral za vojno službo. To jc Angleže zelo vznemirilo, ker se boje za svoje trgovske ladje. Zato so odposlali svoje vojne ladje, da zasledujejo parnik Bliicher. Novejša poročila. Rasi so popolnoma zapustili Finsko ob švedski meji; uiti mobilizacije niso izpeljali. — Dne 1 7. avgusta so premagali Nemci v hudi bitki pri Stallupíinen Ruse; več kot 3000 ruskih ujetnikov in 6 strojnih pušk je padlo Nemcem v roke. — Poveljnik našega polka „Deutschmeistrov" je bil iz zasede ustreljen, ko je pregleda-val predstraže. — Nemški bojni ladji „Goeben" in „Breslau", koji je zasledovalo francosko in angleško bojno ladjevje, je knpila Turčija za 80 milijonov mark in sta torej na varnem. Najnovejša poročila. Naši zasedli Obrenovac. Japonska podala Nemčui ultimatum. Francoska kavaleryska divizna pri Namurju vržena nazaj. Francoska brigada vržena čez Vogeze nazaj. V Baku proglašena revo-lucijonarna vlada. (Baku je provincija v Kavkazu.) Loterijske številke. Gradec, 19. avgusta 30 (J3 S4 79 4 Preki sod. Poveljnik vojaškega divizij, sodišča v (iradcu je dne 7. avgusta t. 1. razglasil preki sod za domobranstvo v kronovinah Štajersko, Kranjsko, iCoroško, Primorsko in iiokneževino Goriško in' (ïradisko. Pred preki sod (nagla sodba) pride, kdor zakrivi hudodelstvo zapeljevanja ali kršenja vojaških službenih dolžnosti, za katere obstoji zaprisega. Nujno sti vs;ik()};-ai' svari, da iie za-gi'«ši tega Imdoddstva, ker lii siccr bil od scihtj iiaprej naglo obsojen in takoj ustreljen. Od ^cdaj naprej so vse one vojaške fl«et)o, ki Ifi se jircgrcSilc zoper ngoi';ij o/.naćeno postavno ilolofibo, podvržene vo-jaSkcinu sodišt'n. Po naglem sodn jo kaznovan ne samo vsak vojak, ampak tndî vsak civilist, ki In nagovarjal vojaka ali pa orožnika k veieiwlajstvn. nporn, k dczcrtaciji ali k drugim takijii zločinom. Zgodi sc lahko, da pride pred nagli sod tudi vsak, ki bi nagovarjal vojaško stražo k prckrsitvi vojaških predpisov in ukazov. Po vojnem pravu jo iiasuree prekinitev še takega majhnega vojaškega predpisa za vojaško stražo vojaški zloěin. Pod osebe, ki stoje v vojaški zapri-sežein službi, pa niso mišljeni samo vojaki, anii»ak tudi vsi delavci in nslužbenci v obratili, kî stoje pod vojaško komando, kakor n, pr. delavci v rudnikih, pekarnah, železnicah, v delavnicah, kjer se izdeluje vojaška oprema itd. Kdor vojaka k dezci-taciji nagovarja ali mu jtri tem ])omaga, zajiade smrti bren odloga. Zadostovalo bi, ako bi vojaku ali usUižbeJicn, ki je jio lirisegi obvezan služiti v vojne namene, prcski-bel iiniťonuo ali celo posamezno dele iinifortne. liavuotako zapade naglemu sodu, kdoi- bi delavcu v vojni službi pomagal lU'i begu od tega dela in tega kraja. Takih in podobnih slučajev so našteje lahko Veliko. limljivo je, da bodo oblasti in nagli sod upoštevale jiredvscni hudobni namen in pa težke slučaje omenjenih zločinov, ki bi ziuUi v resnici veliko škodo [lovzročili. Ali postava se zelo strogo izvaja in tolmači, zato je največja previdnost na mestu. Proti razsodbi naglega soda ni nobene pritožbe in sodba se takoj izvrši. Kakor reieno, se nagli sod ne razteza samo na vojake, atiipak na vse civiliste. Zato je na mestu največja previdnost v govorjenju in v dejanju, ker se lahko zgodi, da je vsak, ki se pregi-eši na omenjeni način. Četudi nima hudobnega namena, sojen po naglem sodu in v treh urah ustreljen. Dopisi. Št. Peter. Dné Ki. t. m. se je sestal tukajšnji občinski odbor. Glavna točka dnevnega reda jo bila, kako za časa vojske ])oinagat.i ubogim družinam vpoklicanih vojakov. V ta inimen se je izvolil krajevni odbor, ki se je konstituiral sledeče: župnik Frančišek Vovko, predsednik ; Uudolf grof Margheri, 1 iiodpreds(.;dnik; -ložef Bojane, 2 i)odpi'edscdnik; učiteljica Marica litile^ blagajničarka; dožet'Bevc, zajtisnikar. P(deg teh je izvoljtinili v iioinožni odbor še T) oličinskih odljorinkov. — Za „iideči križ" se je nabi-alo v tukajšnji žujmiji 2r)3-5() K. - P,og plačaj stoterno plemenitim srcem ! — Prihodnjo nedeljo naj se snidejo v šolskih prostorih vsi, ki želé kaj natančnejšega zvedeti o naših bojnih sovražnikih in o naših bojiščih! Gospodarstvo. Vojna in kmetsko delo. Najboljše delavne luoČi so zapustile kmetske dotiiove in odšle na bojno polje. Zmanjkalo je delavnih mož, skrbnih go-s])odarjev in krí-pkilí mladeniČev. Doma je ostala nedorastla iiiladina, žene z oti'oci in stari ljudje. Velika in težka je naloga, ki nas Čaka v tem času doma. Treba je skrbeti, (la nam kmetija ne zastane in da ne trpi naše gosjiodai'stvo. Spravljati je jiridelke in priju'avljati novo setev, y mlatvi smo in pred košnjo, pa irianjka iiilatiČev in koscev. In vendar je treba vsa ta dela opraviti, da ne iio zmanjkalo živeža za vojaštvo, za Jias in za di'uge. V teh težkih Časih se morajo vse naše sile napeli in skupaj strniti, da zma- gamo delo, ki nas čaka po deželi, i^Ilado in staro mora prijeti za delo in moi'a delati več kakor v Jiavadiiih časih. Zaradi potrebnega dela je izdala vlada razne odrc.dbe za čas vojne, ki so vse hvale vi'edne. Pritegnili se imajo brezposelni ljudje po mestih in odpuščeni delavci iz tovai'n. Pomagati iitui Šolska mladina iz mestnih šol it,d. rporabljitti se imajo kmetijski stroji, ustanovljati strojne zadruge itd. Ali če pomislimo na obsežno delo in na težko in raznovrstno delo, ki ga imaitio na kmetih, pa vidimo, da se bo dalo le ntalckje pomagati z mestnimi in tovarniškimi delavci in da bo kmetija slej ko prej navezana na domače delavne sile. Zato se morajo pa te sile, ki so doma ostale, podvojeno lotiti potrebnega dela. Ùii ne gremo na bojno polje, žrtvujmo se doma in delajmo in pomagajmo eden drugemu! Za blagor bližnjega, za blagor celega kraja, za blagor domovine! Žrtvujmo in bojuj mo se na domačem polju, da pn;-magamo obilno delo, ki nas čaka vsled vojne. Pomagajmo si vzajemno! Kjer je večja sila in veřja [lotreba, tam je prej pomagati! Kakor pi-i gašenju ognja, kjer prenehajo vsa nasjjrotstva in vse osebnosti in kjer rešuje vsak, kar more, da se odvrne preteča škoda! iiavno tako, po ravno tem geslu „eden za vse, vsi za enega" moramo nastopati sedaj. Največ bomo dosegli z vzajetiuiim delom, največ z združeno samopomočjo ! Cela vas naj postane v teh časih eiui delavska obitelj, vneta za blagor posameznika, pripravljena za pomoč vsakeimi pojedincu. Tako bomo najlažje in najvspešneje iire-magali vse težave, ki nas čakajo na kmetiji v bojnem času! V. Uoli]-man. Pomožna akcijazakmetsko delo. Izredne razmere, v katere bomo prišli vsled sedanje vojne, zahtevajo tudi izredne pomoči in izrednih odredb. Na kmetili mo-]'amo ski'beti, da nam ne bode zastajalo delo, da nam ne bo vsled tega pešala in tri)ela kmetija in njeni dohodki. Potreba je, da spravimo naše pridelke v pi'avetn času domu vzlic temu, da je odšlo veliko delavnih rok v vojsko; potreba je jia tudi, da spravimo zimsko setev o pravem času v zemljo. Kmetijska ])odružnica se je za-raditega v zadnji seji dne 17. avgusta ije-čala pred vsem x vprašanjem, kako bi bilo pomagati, da bi Šlo kmetsko delo brez škode naprej, in kaj iji bilo storiti, da se nadomesti nastalo pomanjkanje delavnih moči. Načelnik podružnice, ravnatelj Ilobrman, je najprej poročal, kaj se je v tem ozini že vse ukrenilo od sti'ani vlade, (iovoril je O komisijah za kmetsko delo, ki se imajo postaviti s cesarskim ukazom in z ministrsko odredbo z dne 5. avgusta 1914 po vseh občinah. Te komisije morajo skrbeti, da si ])omagajo ljudje ])o vaseh med seboj, sosed sosedu; če hi to ne šlo prostovoljno z dobro voljo, imajo pravico, da prisilijo ljudi k vzajemnimed-sebojni iiomoči. Te komisije lahko ukazujejo in se moi'ejo delazmožne osebe njihovemu ukazu podvreči. iComisiji načeluje župan ali pa kak drug član občinskega odbora. Komisija sama pa obstoji iz treh do sedmih članov. Ce bi manjkalo v eni ali di'ugi vasi delavnih rok, jih nioi-a komisija dobiti iz sosednje vasi, Čc je tam več delavcev na razjiolago, ali jia tudi od zunaj. Komisija lahko ukaže, da pomagajo sosedje tudi s svojo živino in s potrebnim orodjem. Pomagati se ima načeloma lirez plačila in prostovoljno. V našili razmerah bi bilo dajati le hrano. Kjer pa pomagajo pi'i delu osebe, ki od dela žive, se jim mora pa delo iilačati. Proti plačilu se dela tudi v tem slučaju, če je bilo plačilo izrecno izgovorjeno. Komisije za kmetsko delo (ik) neiliško „Erntekonmiission") so se vpeljale najpj'ej na Nižje Avstiijskem in se imajo v ki-alkem tudi ]ji'i nas uvesti, (lotovo je, da bodo te komisije tudi našim potrebam prav služile, Če se bodo dela pi'av lotile. "Razun teb komisij se imajo vpeljati za čas vojne tudi delavski uradi, ki bodo inndi to nalogo, da bodo preskrbovali delavce iz sosediijili in drugilt krajev, in ki imajo sploh posi-edovati med delojemalci in delodajalci. Na sedežu vsakega okrajnega glavarstva se ima upeljati za čas vojne okrajni delavski ni'ad. Ta urad ima nabirati v prvi vrsti delavne sile, ki se prostovoljtio priglasijo za delo in jih ima oddajati tja, kjer se kaže večja potreba. V tem oziru pi'idejo v poštevpred vsem komisije za kmetsko delo. Ti okrajni uradi stoje v zvezi z deželnim delavskim ui-adom in ta zopet z državnim delavskim uradom na Dunaju, ki ga vodi dunajska e. ki-, kmetijska družba. Ta osrednji delavski urad je že začel s svojim deiom. Cilavni namen nui je pred vsem ta, da se IKirabijo za delo na kmetih mestni delavci, ki so prišli oh delo in kruh. Ponn'sliti je namreč, da je postalo vsled vojne na tisoče mestnih in tovarniških delavcev brez posla, ker so morala različna podjetja ustaviti svoje delo. Načelnik povdarja, da bodo tudi delavski tu'adi lahko mnogo dobrega storili v posameznih deželah, da je pa v naših razme]'ah iskati izhajanja pred vsem z domačimi ljudmi. DomaČe ljudi 1)0 pritegniti k delu. Delavski nradi pa bodo ]iajveČ koristili večjim in velikim posestnikom, zlasti po tistih deželah, kjer je delavski stan doma, in čc se bodo vpeljali tudi po občinah. P]'i razgovoru, ki se jo po tem poročilu načelanika razvil, se je sprejelo več predlogov. Vobce se je odobrilo vse te korake s strani vlade, ki imajo pomagati, da gre kmetsko delo svojo pot naprej. Izmed stavljenih ])redlogov seje sprejel pred vsem predlog župnika ()esnja Iz l'cxlgrada, da naj se razglasijo ministrske odredbe o upe-Ijavi komisij iz lece in pred cerkvijo, lia bodo ljudje vedeli, da so dolžni pomagati prostovoljno eden drugemu in da se jih v nas))rotnem slučaju lahko k temu prisili. Sprejel se je dalje predlog J. Bojanca iz St. Petra, da naj komisije jiazijo kolikor mogoče na mladoletne ťaiite v starosti 1,5 in Hi let, ki so najbolj malo]u-idni in mijmaiij