PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽ D LO GLASILO S 0„C IALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, SOBOTA, 13. JULIJA 1963 # LETO V., ŠTEVILKA 190 « CEHA 20 DIN GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE' »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK n*rva Izdaja industrija dva odstotka nad pianom Produktivnost: 11 % več BEOGRAD, 12. julija (Tanjug) — Ro prvih cem-tvali je bila industrijska proizvodnja v sest m mesečin letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani večja za dobrih 14 odst. Taksno gibanje industrijske proizvodnje zagotavlja solidno osnovo za prekoračenje planskih nalog za vse letošnje leto, če ne bo do nastale večje motnje v prodaji blaga, bo konca leta cenijo, da bo industrijska proizvodnja za dobrin 12 odst. večja kakor je bila lani, kar je za 2 odst. nad planskimi predvidevanji. Na podlagi dosedanjih rezultatov menijo, da bodo prav najbolj akumulativne industrijske panoge presegle svoje planske naloge — tekstilna za 3 odst., papirna za 5 odst., industrija nekovin za 2 odst., elektroindustrija a 4 odst., kemijska industrija za 8 odst. in kovinska za 1 odst. Ker dela v teh panogah večina \ seh zaposlenih delavcev in uslužbencev in ker bo s prekoračenjem planskih nalog — zagotovljenih tudi več sredstev za osebne dohodke, lahko pričakujemo, da se bo kupna moč prebivalstva v drugem polletju znatno povečala. Nekoliko manjša je bila proizvodnja v industrijskih panogah, ki proizvajajo reprodukcijski material. V prvem polletju so te panoge v giavnem zaostajale za povprečno dinamiko v zadnjih 11 leiih. To se nanaša na proizvodnjo in predelavo nafte, na črno in barvasto metalurgijo, na lesno industrijo in na industrijo gradbenega materi?. !a. V zvezni gospodarski zbornici menijo, da bodo razen lesne industrije vse druge panoge nadoknadile, kar so izgubile v zimskih mesecih. Glede na počasno naraščanje zaposlenih — samo za 3 odst. ob povečanju proizvodnje za dobrih 14 odst. — je produktivnost dela v prvem polletju narasla za 11 odst., vtem ko predvideva plan le 6 odst. Kunc: pogoji za prepoved jedrskih poskusov zreli Z redne tiskovne konference v DS1P BEOGRAD. 12. julija — Poletna soparica in dopustniška psihoza, ki praznita pisarne, tovarne in redakcije širom po svetu, sta povzročili, da je bilo danes precej vrzeli okrog dolge zelene mize v protokolu državnega sekretariata za zunanje zadeve, za katero — v normalnih pogojih — navadno ni dovolj prostora za vse tuje in domače novinarje. Ta prizor je najbolj prepričljivo govoril v prid takojšnji uveljavitvi vsakoletne prakse, da poleti prekinejo tiskovne konference za mesec ali dva. ne glede na to. da izkušnje zadnjih let kažejo, da že dolgo ne drži pravilo o poletnem diplomatskem zatišju. Prvi dokaz tega so bila tu- | di vprašanja na današnji tiskovni konferenci, ki so se nanašala na nedavni govor premiera Kruščova v Berlinu in na bližnjo trojno konferenco v Moskvi. Predstavnik državnega sekretariata. z.i zunanje zadeve Drago Kunc je v zvezi s predlogi o prepovedi jedrskih poskusov in sklenitvi nenapadalne pogodbe med NATO in Varšavskim paktom dejal, da sta oba predloga konstruktivna in da bi morala prispevati k temu, da na moskovskem sestanku dosežejo konkretne rešitve. Temu sestanku pripisuje Jugoslavija velik pomen. Dejstvo je namreč, da so pogoji za sporazum o prepovedi poskusov že davno dozoreli in da nekateri važni govori najpristojnejših državnikov zadnje čase utrjujejo upanje svetovne javnosti, da bo tokrat vendarle prišlo do resničnih in praktičnih pogajanj. Upamo pa, da bede ti razgovori hkrati pomenili tudi začetek reševanja nekaterih drugih odprtih mednarodnih vprašanj. Novinarja, ki je skušal ugotoviti zvezo med temi dogodki in obiskom našega veleposlanika Pavliča pri belgijskem zunanjem ministru — Spaak se je nedavno srečal s premierom Hruščovom @ Nadaljevanje na zadnji strani v Kijevu — je drago Kunc razočaral z odgovorom, da ni šlo za nič drugega kot za običajno izmenjajo mnenj o bilateralnih in mednarodnih problemih. Kakor je bilo sprva predvideno, bi se morali kmalu končati gospodarski razgovori med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. Novinarji so zato želeli kaj zvedeti o tem, kakšni bodo rezultati. Kunc pa je poudaril, da za zdaj lahko reče samo, da nismo zadovoljni s potekom razgovorov, zakaj vlada ZR Nemčije očitno ne kaže potrebne pripravljenosti za ureditev osnovnih vprašanj. — In katera so ta osnovna vprašanja? j — Nekateri gospodarski in finančni problemi. Zal za zdaj ne bi mogel povedati nič več kot to. Skoraj samo od sebe se je potem vsiljevalo vprašanje, kako komentira napad na dr. Petkoviča v Miinchenu. Takega nehumanega in vznemirljivo grobega ravnanja mtinchenške policije res ni mogoče trpeti, je odgovoril Kunc. — Obžalovanje šefa policije nas ne more zadovoljiti. Zato ne pričakujemo samo preiskave nad policijski- Posvetovanja EGS - Britanija »niso nadaljevanje pogajanj« Pariški in rimski komentarji po Bruslju PARIZ. 12. julija (Tanjug) — Sporazum ministrov za zunanje zadeve držav EGS. po katerem naj bi bila Zahodnoevropska unija okvir za stalne stike z Veliko Britanijo, ocenjujejo v Parizu kot »kompromis, dosežen ob številnih medsebojnih popuščanjih«. V obveščenih francoskih krogih opozarjajo. da včerajšnji sporazum v Bruslju ne pomeni nadaljevanja razgovorov med »šestorico« in Veliko Britanijo, ki so se 29. januarja končali v Bruslju. Ko skušajo odgovoriti na vprašanje, zakaj je Francija pristala na stike z britanskimi predstavniki v okviru zahodnoevropske unije, ugotavljajo pariški komentatorji, da je francoska vlada spoznala, da ne more še naprej nasprotovati takim stikom, ker bi to preveč poslabšalo njene odnose s članicami EGS. Komentator časopisa »Combat« je mnenja, da je imel pri tem odločilno vlogo de Gaullov obisk v Bonnu. Reuter poroča iz Rima, da je italijanski zunanji minister Attilio ‘ Piccioni po vrnitvi iz Bruslja izjavil, da je zadovoljen, ker je dosežen »pameten komoro- Ekvadorska junta obljublja »varnost kapitalu in delu“ Toda udar je potekel sredi ostrih množičnih demonstracij LIMA. 12. julija (AFP) — Radio Lima je danes objavil razglas vojne junte, ki je prevzela oblast v Ekvadorju. V razglasu ie rečeno, da se je »v borbi proti terorju«, predsednik Carlos Arosemena izkazal za nesposobnega in da bo junta zagotovila »mir in red v državi ter garantirala varnost kapitalu in delu«. Junta ie v razglasu pozvala ameriške države, naj io podprejo, in zahtevala podporo ekvadorskega prebivalstva. Hkrati so sporočili, da je na čelu junte polkovnik An-dres Arata, načelnik ekvadorskega generalštaba. Ostali člani junte so polkovnik Se-gundo Noroche, namestnik ministra za obrambo, polkovnik Gužllermo Freire, poveljnik letalskih sil in kapetan. ©0 Nadaljevanje na zadnji strarri G * Ai\ p/iKLO RAJ Ki i A IN RA N KO VIC V DUBROVNIKU-Sekretar CK ZKJ Aleksandar Rankovič je sprejel včeraj v Dubrovniku člana politbiroja CK KP Italije Giancarla Pajetto (prvi z leve). Razgovarjala sta se o problemih mednarodnega delavskega gibania in o sodelovanju ZKJ in KPI. Telefoto: Tanjug de Veisseau Ramon Castro, komandant mornarice.* Sinoči je namreč v Ekvadorju prišlo do vojaškega udara, med katerim so strmoglavili predsednika Carlosa Julia Arosemeno. Kasneje ponoči so bivšega predsednika Arosemeno aretirali in prepeljali z letalom preko mesta Calia v državi Kolumbiji v Panamo. Po poročilih radia Cuenca, mesta, ki je eno največjih vojaških središč v državi, so sile vojaške junte aretirale tudi podpredsednika Ekvadorja Reinalda Mario Donosu. AFP poroča, da je vojaška junta takoj po prevzemu oblasti razglasila v državi izredno stanje in uvedla cenzuro za vse informacije. Hkrati je objavila tudi ukaz o prepovedi stavk. Po zadnjem poročilu agencije AP je bivši predsednik Arosemena danes zgodaj zjutraj prispel v Panamo z vojaškim letalom ekvadorskih letalskih sil. Predsednik Arosemena je po prihodu v Panamo, kjer se je nastanil v nekem hotelu, izjavil, da ni odstopil. AFP poroča, da so se po vesteh radia Quito včeraj zvečer zbrale pred predsedniško palačo v glavnem mestu Ekvadorja velike množice ljudi, ki so manifestirale za predsednika Arosemeno. Da bi razpršile maoifestante, so enote vojaške junte, ki so zasedle predsedniško palačo, uporabile bombe s solzilnim plinom. Grozeč, da bo uporabila tudi orožje, je vojska streljala v zrak. Desničarski vojaški udar proti predsedniku Arosemeni je vzbudil proteste v več ekvadorskih mestih. V Guaya-quilu, glavnem pristanišču Ekvadorja, so demonstranti na ulicah izražali podporo Arosemeni in protestirali proti desničarskemu udaru. Proti demonstrantom je nastopil vojaški odred. V glavnem mestu Quitu so sinoči skupine mladincev v bližini vladne palače skandirale »Nočemo škornja, nočemo diktature«. Mladinci so s kamenjem in kričanjem pričakali skupino tankov, ki je začela streljati. Poročajo, da žrtev ni bilo, ker so tanki streljali v zrak. Predsednik ekvadorskega kongresa Vergara sinoči ni hotel priznati vojaškega udara in je poslal preko radia sporočilo, da predsednik Arosemena ni hotel podpisati ostavke. V tem sporočilu je tudi rečeno, da bo kongres sklican za danes popoldne. Trofnš sestanek o Malezsii MANILA, 12. jul. (Reuter) — Filipinski predsednik Diosdado Macapagal je izjavil, da se bo 30. julija sestal v Manili z indonezijskim predsednikom Sukar-nom in malajskim premierom Tunku Abdul Rahmanom. Najvišji predstavniki teh treh držav se bodo raz-govarjali o skupnih vprašanjih, še posebej pa o nedavni ustanovitvi federacije Malezije. anionistov Menefini neredi na jugu ZDA V Cambridgeu, M.aryiand, ulični spopadi s streljanjem in solzivcem NEW YORK, 12. julija (AP. AFP. Reuter) — Na ameriškem jugu ne prenehajo demonstracije gibanja za integracijo. V Cambridgeu v državi Marv-land trajajo že od sinoči ulični spopadi med rasisti in črnim prebivalstvom, ki ne glede na nasilje se-gregacionistov in intervencije policijskih sil vztraja v svoji borbi za državljansko enakopravnost. U ! ANTGV OBISK V ITALIJI — Italijanski predsednik Antonio Segni se zadovoljen rokuje z generalnim sekretarjem OZN U Tantom, ki ga je sprejel v Qui- m~d kom v Rpliii. rolo: Da bi preprečila nadaljnje spopade na mestnih ulicah, je policija uporabila solzilni plin. Prišlo je tudi do streljanja, med katerim je bilo ranjenih več oseb, vštevši tudi pripadnike nacionalne garde. Do podobnih incidentov je prišlo tudi v mestu Savan-nah v državi Georgia in še v treh mestih države Illinois. V nekaterih mestih je policija pri razbijanju črnskih demonstracij uporabila tudi posebno šolane pse. Nacionalni gardi, ki se je pravkar umaknila iz Savan-naha, so ukazali, naj bo ponovno v stanju pripravljenosti. V tem mestu je policija zjutraj aretirala okoli 30 demonstrantov in jih odpeljala v zapore. Črnsko prebivalstvo v teh mestih na jugu ZDA se v glavnem poslužuje »mirnih pohodov« in »sedečih demonstracij«. Na fizična izzivanja rasistov odgovarjajo črnci samo v skrajni samoobrambi. črnci vsak dan prirejajo protestne pohode in zborovanja. Voditelji gibanja za integracijo si trdovratno prizadevajo, da bi s pomočjo tako imenovanih dvorasnih odborov dosegli kompromis v prid svojim črnim sodržavljanom. Člani gibanja za integracijo v Nev/ Yorku in v ostalih ameriških mestih, kjer živi na tisoče temnopoltih Ameri-kancev, se neprestano bore za ukinitev rasnih razlik pri delu, v restavracijah, kinematografih in na drugih javnih mestih. Po vesteh agencije AP so demonstranti v New Yorku včeraj priredili protestna zborovanja pred mestno hišo. Poleg tega pričakujejo v Washingtonu množične protestne demonstracije, ki jih bodo pripravili pred Belo hišo ob priliki Lincolnove obletnice. Vsi ti' ukrepi integracionistov naj bi pospešili uzakonitev enakosti državljanov za vse Amerikance ne glede na barvo in raso. Pred moskovskimi razgovori upanj« in napoved za »vrh« Scnotdr ZDA Humphrey: »Odločilni prelom?« LONDON. 12. julija (Tanjug) — Predsednik britanske vlade Macmillan je danes priredil delovno kosilo Averellu Harrimanu. voditelju ameriške delegacije na bližnjih trojnih razgovorih v Moskvi. Harriman je sinoči prispel v London na preliminarne razgovore z britanskimi predstavniki. Razen Macmillana in Harrimana so se udeležili delovnega kosila tudi britanski obrambni minister Thor-neveroft. glavni britanski predstavnik na moskovskih razgovorih lord Hailsham in razni izvedenci za jedrske probleme. Dopoldne sta imela voditelja zahodnih delegacij Harriman in lord Hailsham preliminarne pogovore. Obe delegaciji bosta v nedeljo ločeno odpotovali z letalom v Moskvo. Harriman se je danes sestal tudi z britanskim zunanjim ministrom lordom Ho-meom. V stališčih Londona in Wa-shingtona glede možnosti, da bi v Moskvi dosegli sporazum o prepovedi atomskih poskusov, ni bistvene razlike, čeprav je čutiti nekatere inačice v ocenah o tem, kako se bodo verjetno iztekli moskovski razgovori. V Londonu izražajo večji optimizem kakor v Washingtonu. Sovjetski veleposlanik v Londonu Soldatov, je včeraj nepričakovano obiskal premiera Macmillana. V Londonu mislijo, da je sovjetski veleposlanik v glavnih potezah obrazložil premieru sedanje stališče sovjetske vlade. Današnji »Daily Express« objavlja intervju s premierom Macmillanom, ki je izjavil, da ima veliko upanja na uspešen zaključek trojnih pogajanj v Moskvi. »Dejstvo je,« pravi Macmillan, »da je po letu 1959 popustila na-pestost v odnosih med Vzhodom in Zahodom, kar se kaže ne toliko v dogovorih in dokumentih kot v tonu. Nobena stran ni izvajala nespametnega pritiska.« Glede morebtinega izida razgovorov o prepovedi atomskih poskusov, ki se bodo za- čeli v ponedeljek v Moskvi, je Macmillan dejal, da bi »vsekakor želeli popolno prepoved atomskih poskusov, a tudi sporazum o delni prepovedi bi nekaj veljal.« Reuter poroča iz Pariza, da je francoski predsednik de Gaulle danes sprejel sovjetskega veleposlanika Sergeja Vinogradova, ki se je v za četku tega tedna vrnil iz Moskve. De Gaulle in Vinogradov sta se pogovarjala 40 minut. O čem sta govorila, se še ne ve. Kakor javlja Tanjug iz Wa-shingtona, je namestnik voditelja demokratske večine Hubert Humphrey v senatu z optimizmom govoril o bližnji konferenci Sovjetske zveze, ZDA in Britanije v Moskvi. »Morda so odnosi med Sovjetsko zvezo in ZDA na odločilni prelomnici, ki bi utegnila vplivati na svetovno zgodovino,« je izjavil. Izrazil je prepričanje, da ber senat pozdravil omenjeni sporazum o prepovedi atomskih poskusov »kot prvi korak na poti do sklenitve splošnega sporazuma«. Takšen sporazum bi o-mogočil sporazume o drugih vprašanjih. Izjave pristojnih funkcionarjev in komentarji ameriškega tiska o bližnji moskovski konferenci so vzbudili v Washingtonu pričakovanje dobrih vesti iz Moskve, tako glede sporazuma o opustitvi a- Nadaljevanje na zadnji strani Fuzija jeklarskih koncernov v Zvezni republiki Nemčiji »A. Thyssen-Hutte« & »Phoenix Rheinrohr AG« BONN. 12. julija (Tanjug) — Dva jeklarska velikana na ruhrskem področju »August Thvssen-Hiit-te« in »Phoenix Rheinrohr AG« sta do večletnem pritisku na zahodno organizacijo za premog in jeklo — Montansko unijo — dobila dovoljenje za združenje. Z uresničenjem tega sklepa bo »August Thyssen-Hiitte« ne samo največji jeklarski koncem v Zvezni republiki, temveč tudi drugi po velikosti na celotnem področju šestih zahodnoevropskih članic Montanske 'unije, takoj za državno italijansko skupino jeklarn. Visoka oblast Montanske unije v Luksemburgu je odobrila to združenje pod pogojem, da ne bo prišlo do nadaljnjega povezovanja koncerna z ostalimi jeklarskimi kombinati v Zvezni republiki. Zaradi tega je članom uprav- Verwoerdov »vrhunec«: 17 aretacij JOHANNESBURG, 12 jul. — Južnoafriška policija premiera Verwoerda še naprej preganja nacionaliste, nasprotnike rasne diskriminacije in apartheida. Zadnji policijski »podvig« je aretacija 17 nasprotnikov rasistične politike, med katerimi je tudi bivši sekretar prepovedanega Afriškega nacionalnega kongresa Walter Sisulu-' Policijski organi so to svojo akcijo razglasili kot »doslej najpomembnejšo« in kot »vrhunec v preiskavi, ki poteka širom po državi, da bi z njo zadali protiudarec subverzivni dejavnosti«. Kot javlja AP, v Pretorii še niso objavili nobenega sporočila o razlogih aretacije in tudi niso povedali, česa obtožujejo aretirane ljudi, med katerimi je tudi šest belcev. Washlng?on MADŽARSKI OBISK V MOSKVI - Premier Hruščov in vod.ia madžarske delegacije Janoš Kadar pozdravljata množico, zbrano na ploščadi pred kijevsko železniško postajo v Moskvi, kjer so priredili slovesnost ob prihodu visokih madžarskih državnih in partijskih voditeljev v ZSSR. Foto: AP POZIV K BLOKADI Ameriška vlada je zahtevala od Velike Britanije, Kanade, Španije in Mehike, naj pomagajo ZDA pri izoliranju Kuhe in prekinejo letalski promet s tem otokom. Predstavnik State Deparlmenta je izjavil, da so ZDA zelo zainteresirane za »izoliranje Castrove vladavine«. Po besedah istega predstavnika je ameriška vlada napravila prve korake v tej smeri po diplomatskih kanalih že pred nekaj meseci. Stockholm VISOK SESTANEK Švedski premier Erlander je povabil deset vidnih oseb iz zahodnih držav v Stockholm Na sestanku konec tedna naj bi se razgovarjali o vprašanju »dinamičnega ekonomskega razvoja in o zaposlitvi v Evropi«. Povabljeni so med drugimi ameriški senator Humphrey, predsednik ameriškega sindikata delavcev v avtomobilski industriji Reut-her, voditelj britanskih laburistov Wilson, in berlinski .župan Brandt. Bonn GOSPODARSKI STIKI Po sporazumu med Zvezno republiko in LR Kitajsko o razširitvi blagovne izmenjave so uradno sporočili, da bodo kmalu izmenjali tudi trgovinsko misijo z Madžarsko. V zvezi z aktiviziranjem »vzhodne politike«, je imel minister za zunanje zadeve Schroder poseben sestanek s predsed-ništvi parlamentarnih frakcij treh strank, zastopanih v Bundestagu. Desni krogi teh strank nasprotujejo stikom z Vzhodom. MogadlS VROČEKRVNOST V somatski skupščini je med razpravo o načrtu zakona o javnem redu prišlo do ostrega spopada med poslanci. Ob tej priliki so skupine poslancev opozicije in vladnih funkcionarjev začele med seboj fizično obračunavati. Predsednik skupščine je bil prisiljen zahtevati posredovanje varnostnih organov, ki so napravili red znotraj skupščine. Policijske sile so predsinoč-njim zaradi grozečih neredov I patruljirale po ulicah. nih organov novega koncema prepovedano sodelovanje v drugih podjetjih te panoge. Ta največji zahodnonemški koncern je bil kot tudi vsi' drugi karteli s sklepom zaveznikov razdeljen. Na ta način so hoteli preprečiti ponovno centralizacijo moči v težki industriji, katere sodelovanje v pripravah na drugo svetovno vojno je imelo ogromen pomen. Zahtevo podjetja »August Thyssen-Hiitte« po združenju z »Phoenix Rheinrohr A.G« je Montanska unija dolo časa zavračala. Po uradnih podatkih je proizvodnja enega in drugega podjetja že lani prekoračila 3 milijone ton surovega jekla. BEJRUT, 12. jul. (Tanjug.) Ustanovitev političnega biroja unionističnih sil v Siriji je tu vzbudila širok odmev. Ta biro so ustanovili potem, ko so se unionistične organizacije — Združena arabska fronta, arabski nacionalisti — unionisti, socialisti in Arabska socialistična un.ija, ki jo zdaj prvič omenjajo v Siriji — naposled prepričale, da Baas ne misli delati za ustanovitev politične fronte, v kateri bi se zbrale vse unionistične stranke, marveč se je v zadnjih dogodkih pokazalo, da zgolj utrjuje lastne pozicije in se s teh pozicij loteva tudi vprašanja enotnosti. Po splošnem prepričanju je z ustanovitvijo političnega biroja unionističnih sil v Siriji nastal na sirskem političnem prizorišču kvalitativno nov položaj. Ustanovitev enotnega polit nega vodstva unionističnih sil bo omogočila, da bodo ' hko bolj organizirano delovale. Razen tega je zdaj ustvarjena platforma za akcijo. Kakor poudarjajo unionisti, bodo cilji in naloge političnega biroja, da se bori za dosledno uresničitev kairskih sklepov o ustanovitvi trojne unije. Ustanovitev političnega biroja in enoten nastop unionističnih skupin ne pomeni tudi, da so docela izključili stranko Baas in zaprli vrata za razgovore. Poudarjajo pa, da unionisti ne morejo ostati ravnodušni, medter 'o se Baas brezobzirno polašča oblasti. Če bo Baas dokončno odklonila razgovore kot pot do poravnave spora, potem se bodo unionisti, ki jih odslej zastopa politični biro, neizogibno pomerili s stranko Baas — tako poudarjajo unionisti. V Kairu so danes začeli objavljati zapisnike s trojnih razgovorov, ki so trajali od 7. do 17. aprila in na katerih so podpisali deklaracijo o ustanovitvi federativne unije med ZAR, Sirijo in Irakom. Pričakujejo, da bodo zadnjo in najvažnejšo serijo, zapisnikov s trojnih pogajanj o enotnosti objavljali kakih deset dni. AP povzema po radiu Sana vesti, da so jemenske enote na severnih področjih Jeme-na, ob meji s Saudsko Arabijo, udarile po rojalističnih silah, ki so vdrle s saudskega področja, 'adio Sana je povedal, da so interven»' >n>stič-nim silam zadali precejšnje človeške in materialne izgube. Reuter javlja*, da sta Sirija in Irak zavrnila note Sovjetske zveze, ki obsoja tuje vmešavanje v dogodke na severu Iraka, kjer se vladne enote borijo zoper Kurde. Sirija' v svojem odgovoru zanika, da bi njene sile sodelovale v boju proti Kurdom. Kairski radio poroča, da se bo prihodnjo soboto v Iraku začel proces proti skupini 23 ljudi, obtoženih zarote. Obtoženi so, da so skušali 3. julija zavzeti taborišče »Rašid«, največje vojaško taborišče v Iraku. Sodilo jim bo revolucionarno sodišče. ■' Ti OB TRETJI OBLETNICI NEODVISNOSTI KONGA so številne leopoldvillske ulice imenovali po kongoških borcih za neodvisnost. Na- sliki premier Adula na Aveniji Patricea Lumumbe, ki je dobila ime po zverinsko ubitem prvem ministrskem pred- sedniku Konga. -r' Foto: Tanjug fstran ★ DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Sobota, 13. julija 1963 Komentar turističnega potenciala Jugoslovanska investicijska banka bo lahko po sklepu zadnje seje zveznega izvršnega sveta že letos dajala kredite za razvoj inozemskega turizma v letu 1964, in sicer kot predujem, do skupnega zneska 6' milijard dinarjev. Sredstva bo dajala republiškim gospodarskim bankam, interesenti pa bodo od le-teh dobivali kredite ob 50-odstot-ni lastni udeležbi. Obresti bodo obračunavali po stopnji 2«/0 letno, medtem ko bo za komunalne objekte znašala oorestna stopnja 1%. Celotna sredstva, ki jih bo imela Jugoslovanska investicijska banka na razpolago za razvoj turizma v letu 1964, bodo znašala po sklepu zveznega izvršnega sveta 10 milijard dinarjev- Namen sklepa zveznega izvršnega sveta je pravočasno zagotoviti sredstva za turistične investicije v letu 196-1. Lani so bila ta sredstva na razpolago šele v mesecu novembru, tako da novih objektov ni bilo mogoče graditi prej kot v novembru in decembru. Letos bodo ta sredstva na razpolago interesentom že veliko prej, brž ko bodo predložili potrebne elaborate. Tisti, ki so elaborate že pripravili, bodo imeli od ukrepa zveznega izvršnega sveta vsekakor veliko korist, saj jim bo omogočil pričeti gradnje že ob koncu poletja in v zgodnji jeseni ter zagotovil nemoten potek del brez nadur in nočnega dela in brez prekoračitve rokov. S tem ulcrevom naj bi se izognili tistem’:. kar smo dožive'i letos, ko so turisti prihajali v še nedoko :. trte objekte in »uživali« svoj oddih ob brnenju traktorjev in buldožerjev. Zvezni izvršni svet je pri svojem sk’epu upošteval predlog zveznih odborov za gospodarstvo in gospodarsko planiranje. po katerem naj bi priznali na vsak dolar, ustvarjen v turističnem prometu, 350 din premi ie. Predlog, ki ga je. kot vse kaže, osvojil tudi zvezni izvršni svet, predvideva, naj bi od omenjene premije dobila 175 din gospodarska organizacija, ki izkaže devizni priliv, 175 din pa občina. Gospodarske organizacije in občine bi dobile ta sredstva kot dolgoročni kredit za turistične investicije s 30-let-nim odplačilnim rokom in enoodstotnimi obrestmi brez obvezne soudeležbe. Turistični strokovnjaki pričakujejo, da bo prinesel turizem Jugoslaviji v letošnjem letu 60 milijonov dolarjev, če bo dokončno obveljal sedanji predlog glede premiranja, po- tem računa naše turistično gospodarstvo z 21 milijardami dinarjev premije. Približno polovico deviznega priliva lahko po sedanjih pokazateljih evidentiramo pri gospodarskih organizacijah; zato bodo dobila podjetja in občine skupaj tudi polovico devizne premije. S tisto polovico, ki je ne moremo evidentirati na terenu — in to bo približno 10 milijard — bo razpolagala Jugoslovanska in. vesticijska banka na osnovi že omenjenega sklepa zveznega izvršnega sveta. Takšna ureditev glede devizne premije ima povsem določen namen: zagotoviti na- daljnjo krepitev turističnega potenciala in povečati materialno osnovo za večji devžni priliv od turističnega prometa. Razmeroma zadovoljivo bo rešila vprašanje investicij za leto 1964, pustila pa bo ob strani vrsto problemov, ki letos tarejo gostinske gospodarske organizacije. Letos so podražitve materiala in storitev močno pritisnile na sklade gostinskih gospodarskih or. ganizacij. ki bodo kljub rekordnemu številu turistov ostali po vsej verjetnosti skoraj prazni. Razen tega bo ostalo še vedno odprto vprašanje osebnih dohodkov gostinskih delavcev, ki so med vsemi gospodarskimi panogami na enem zadnjih mest. Za te probleme bo treba po vsej verietnosti najti vsaj delno rešitev, če bomo hoteli zagotoviti normalno poslovanje gostinskih podjetij, ne da bi morali zviševati cene, ki so že dosegle mejo konkurenčnosti s cenami v ostalih državah- Vsekakor pa je sedanji sklep izvršnega sveta in. ureditev glede devizne premije, ki io predvidevamo v bHžnii prihodnosti, le začasna rešitev. Trajnejšo rešitev bomo lahko našli predvsem v okviru sedemletnega gospodarskega plana. Zato pa ie nujno potrebno, da pričnemo v zvezi s pripravami na sedemletni plan intenzivno razpravljati tudi o turizmu, predvsem v okrajih in občinah. Izdelati moramo jasne in dolgoročne koncepcije turističnega razvoja posameznih območij republik in federacije. Le tako se bomo lahko približali leta 1970 deviznemu prilivut od, turizrna-iv 2«pe*feai 270 rmlijohOv Aoltp-jšv, -kat imajo naši turistični strokovnjaki za povsem realno in možno. Brez intenzivne akcije od spodaj navzgor pa tak. šnega napredka ne bomo mogli doseči. NIKO ISAJEVIC Najprej načela in šele nato paragrafi Posvet o statutih delovnih skupnosti pri republiški zbornici LJUBLJANA, 12. julija — Organizacijsko-pravni oddelek republiške gospodarske zbornice je priredil danes posvet predstavnikov komisij za izdelavo statutov gospodarskih organizacij za vsa zunanjetrgovinska podjetja Slovenije. Poudarjeno je bilo, naj bodo statuti sestavljeni čimbolj enostavno, pregledno in razumljivo za slehernega člana delovnega kolektiva. Komisije naj bi predvsem analizirale današnji položaj in organizacijo svojega podjetja, predlagale potrebne spremembe in šele na tej osnovi pričele z oblikovanjem posameznih statutarnih določil. Za točno ureditev trošenja sredstev iz skladov podjetja Je npr. treba proučiti, kako dnevnice, potni stroški ali drugi podobni izdatki vplivajo na sklade. Kot kažejo izkušnje, komisije doslej niso delale tako analitično; razen tega se je njihovo delo odvijalo tudi v glavnem za zaprtimi vrati, namesto da bi o statutih razmišljal vsak član gospodarske organizacije. Načelo je, naj vsak statut, četudi nemara izrazno slabši, odraža dejanske potrebe določenega podjetja. Vendar pa se mimo teh splošnih ugotovitev razprava kljub številni udeležbi pravzaprav ni bogvekako razmahnila. Poslušalec je dobil vtis, da komisije za izdelavo statutov marsikod še precej plavajo. To so nekateri zastopniki tudi odkrito povedali. Pravijo, da jih močno skrbi rok za predložitev statutov, 8. april prihodnjega leta. Sprašujejo se, ali je pričakovati, da bodo pravočasno usklajeni z ustavo vsi predpisi, ki bi jih bilo treba pri statutih upoštevati; saj gre pri tem za tako pomembne predpise — recimo za zakon o delovnih razmerjih — brez katerih bi te komisije delale le v prazno. Rok pa je marsikje v resnici še krajši. Neka občina je zahtevala od komisije, da ji predloži svoj osnutek v obravnavo ze do konca letošnjega leta! Ne glede na to zelo tehten pomislek pa so si bili udeleženci posveta edini v tem, da je priprava statutov zadeva, s katero ne gre odlašati. Dogovorili so se, da se ponovno sestanejo r>b koncu septembra in 'da takrat aktivneje in z bogatejšimi izkušnjami posežejo v razpravo. Zbornica pa jim je obljubila kar največjo pomoč pri njihovem delu. . M. SELAN Porodne težave turizma na Krasu S posvetovanja turističnih delavcev in predstavnikov občin RAKOV Š KOCI J AN, 12. julija - Na včerajšnjem posvetovanju, ki so se ga udeležili razen turističnih delavcev kraškega območja tudi predstavniki nekaterih občinskih skupščin, so predvsem analizirali uresničitev sklepov podobnega posvetovanja, ki je bilo 20. aprila v Ppstoini. Osrednja razprava pa je bila posvečena vjSrašaniu — kako privabiti na kraško območie čimveč turistov? ' Razveseljiva je ugotovitev, da so turistična društva pri svojem delu prešla meje občine. Na posvetovanju so sklenili, da bodo društva in nekateri drugi zavodi ustanovili za kraško območje eno koordinacijsko komisijo s sedežem v Postojni, ki bo skrbela za solidno propagando in skušala usklajevati delo posameznih turističnih društev. Tesno sodelovanje občin pa je zlasti pomembno sedaj, ko pripravljajo sedemletni gospodarski plan, v katerem naj bi obdelali tudi razvoj turizma sistematično in na realnih osnovah. Turistična društva bodo izdelala svoje predloge, o katerih bodo potem’ razpravljali skupaj s predstavniki občinskih skupščin. Poudarili so, da bodo v prihodnosti skušali urediti Kras iin okolico v enotno ter turistično zaključeno območje. Kljub temu da je delo turističnih delavcev pokazalo lepe uspehe, pa so na posvetovanju ugotovili tudi vrsto slaMMU. i Predvsem nftnS.#,.’ Sa precej dtuštev na tem območju ne dela in da navadno vse delo sloni na dveh ali treh ljudeh. Nekatera društva tudi nočejo ali pa ne morejo pošiljati turistični zvezi Slovenije najosnovnejših podatkov s svojega okoliša, ki so nujni za redno izdajanje turističnih biltenov. Tako se npr. marsikje ukvarjajo, kako prodati odstrel določenega števila divjadi, čeprav je v večjih središčih, povpraševanje veliko. j Tudi informacijska služba je precejšnja slabost kraškega turizma. Res je, da imajo marsikje objektivne težave s prostori in ljudmi za turistične informacijske pisarne, vendar pa so zanemarili tudi druge preprostejše, toda prav tako učinkovite metode. Zato so sklenili, da bodo angažirali za turistično propagando uslužbence raznih dejavnosti, ki imajo stike s turisti — poštne, gostinske in trgovinske delavce. Le-ti so doslej nudili turistom pomanjkljive in površne informacije, včasih pa celo napačne. Vendar velja pripomniti, da so turistična društva doslej zelo malo ali pa nič naredila, da bi vsi ti uslužbenci bili sposobni za takšno dejavnost. cev, ki je pereč zlasti ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zelo redka so gostišča, ki te dni »okrepijo« svoje osebje. To pa se negativno odraža na postrežbi in j-azpoloženju gostov. Na posvetovanju so V ponedeljek nove cene mesa Ljubljanska »Emona« bo formirala proste cene LJUBLJANA, 12. julija — Uprava mesne industrije -Emona« je sklicala dopoldne tiskovno konferenco o novih maloprodajnih cenah mesa, ki naj bi rešile omenjeno industrijo iz zagatnega gmotnega položaja. Baje ima -Emona« milijonske zgube, in to predvsem zaradi neskladja med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Tiskovna konferenca je bila najprej odložena, kajti zadevo so v dopoldanskih urah rešetali predsedniki mestnih občin. Zato so nam v »Emoni« razkazovali vzorno in sodobno urejene obrate. Opoldne pa so predstavniki »Emone« vseeno povedali nekaj pojasnil za tisk. Na dopoldanskem sestanku Je baje bilo sklenjeno, da bo Mestni svet kril zgubo »Emone« od X. januarja do 14. julija, poslej pa bo imlela »Emona« proste roke pri formiranju cen za telečje, goveje in svinjsko meso. Cene mesnih izdelkov bodo ostale nespremenjene. Kolikšna bo podražitev mesa, predstavniki »Emone« niso povedali, zagotovili pa so, da bodo nove cene temeljito in trezno proučili. Zato se bo sestal delavski svet in kolegij podjetja. Dejali so tudi, da zvišanje cen mesa ne bo šlo čez »mejo«, ampak samo tako daleč, da bodo dosegli rentabilnost. Predstavniki »Emone« so tudi mnenja, da bodo povišane cene mesa pozitivno vplivale na dvig staleža živine, ker se bo potrošnja mesa zmanjšala in bo zaustavljen pretiran izvoz žive živine. Izrazili so celo upanje, da se bodo cene mesa čez nekaj mesecev znižale. »Emona« bo začela prodajati meso po novih cenah v ponedeljek. Mestni svet pa bo o novih cenah razpravljal — kot smo zvedeli kasneje— sredi prihodnjega tedna- R- M. Prvi statuti že v razpravi S plenuma okrajnega sindikalnega sveta Maribo^ MARIBOR. 12. julija — V občinah mariborskega okraja so doslej izdelali osnutke statutov delovnih organizacij v 58 kolektivih ter jih v večini primerov že dali v razpravo. To so ugotovili na današnjem plenumu okrajnega sindikalnega sveta Maribor, na katerem je član predsedstva OSS Vanek Šiftar v izčrpni analizi orisal dosedanje delo na tem področju. Razprava je pokazala, da tudi v sedanjih počitniških mesecih ne bodo prekinili z izdelavo osnutkov statutov v delovnih organizacijah. Pri Izdelavi statutov bo potrebna v večji meri kot doslej pomoč občinskih skupščin, ki bodo morale določiti status komunalnih podjetij in javnih služb. Prosvetnim u-stanovam bodo lahko pomagali pri izdelavi statutov tudi zavodi za prosvetno-peda-goško službo. Razprava je o-cenila, da je povsem zgrešeno mnenje, da se z izdelavo statutov ne mudi. Zaskrbljujoča Je ugotovitev, da še polovica občinskih komisij nima točnega pregleda o delu komisij v delovnih organizacijah, niti nimajo temeljitih analiz dosedanjega razvoja samoupravljanja po posameznih delovnih organizacijah svojega področja. Na plenumu so menili, da bodo morale vse delovne organizacije vsaj do septembra izdelati osnutke statutov. V septembru pa bi pripravili seminarje, na katerih bi obravnavali predvsem odprta in sporna vprašanja iz posameznih strok. Za novega predsednika OSS Maribor so izvolili Jožeta Glo-bačnika, za podpredsednika pa Serga Cveta. M. K. Dajmo veljavo pogodbam, pa bo odkup sadja boljši Posvet v gospodarski zbornici Slovenije LJUBLJANA, 12. julija — Precej očitkov na rovaš sadjarjev, kmetijskih zadrug, odkupne trgovine, zlasti pa izvoznikov so izrekli na današnjem posvetu vseh večjih slovenskih predelovalnih podjetij, ki jih je sklical svet za kmetijstvo in živilsko industrijo pri gospodarski zbornici Slovenije. Mnogi od teh očitkov držijo — vsaj toliko kot nasprotni očitki sadjarjev in zadrug. Vendar je na sestanku po vsestranski razpravi zmagalo mnenje, naj lanske in letošnje izkušnje postanejo temelj tesnejšega sodelovanja med sadjarji in predelovalci sadja v Sloveniji. Najboljša oblika tega sodelovanja naj bi bile večletne pravno utrjene pogodbe na podlagi realnih proizvodnih cen ter določenih količin, kakovosti in rokov. Letošnja vnovčitev obilne sadne letine najbrž ne bo tako kritična, kot je to pri zelenjavi. Količine sadja, ki so jih na sestanku navajala predelovalna podjetja za kritje svojih potreb, so namreč tolikšna, da razen pri briških breskvah — ker gredo slabo od koščic — in morda pri jabolkih in hruškah boljših sort ne bo z odkupom večjih težav. Podjetja delar jo v dveh, v konicah pa tudi v treh izmenah ter tako dobro izkoriščajo svoje zmogljivosti. Obratno — pri malinah, borovnicah in pri črnem ribezu podjetja svojih proizvodnih planov celo ne bodo dosegla — ker jim pridelovalci z raznimi izgovori, predvsem na sušo in izvoz, ne bodo dobavili niti vseh s pogodbami dogovorjenih količin. Problem bodo zlasti maline. Malinovca že zdaj ni. Malin pa je v Sloveniji ma* lo. Vsi proizvajalci so zato enotno zaprosili svet, naj posreduje pri gozdarjih, da ne bi tako kot prejšnja leta, tik pred dozoritvijo posekali malinlšč. Potem ko so obravnavali še nekatere težave, ki ovirajo razvoj predelovalne industrije: pomanjkanje dobrih strokovnjakov, pomanjkljivo kreditno politiko v odnosu do živilske predelovalne stroke in težave z embalažo, so na sestanku ugotovili, da je edina perspektivna rešitev problema jagodičevja v izpopolnitvi sedemletnega plana, ki naj bi na podlagi stvarnih potreb predelovalne industrije, trgovine in izvoza ter najugodnejših naravnih pogojev rajonizi-ral nove pridelovalne površine, za katere naj bi imeli sadjarji z dolgoročnimi pogodbami zagotovljen odkup in realne cene. B. P. se zavzemali za bolj elastičen in hitrejši način pri-učevanja uslužbencev, zlasti za manj zahtevna dela. Sprejeli so vrsto koristnih in konkretnih sklepov. Želeti je le, da bi jih čimprej uresničili in da ne bi ostali samo -na papirju. V. C. Belgijski taborniki na Gorenjskem KRANJ, 12. julija — V tabor ob Sobčevem bajerju pri Bledu, kjer je sedaj tabor bratstva in enotnosti, prej pa so bili tu medvedki in čebelice, bo’ jutri prispela skupina 20 tabornikov iz Belgije. Do ponedeljka bodo ostali skupaj s taborniki iz vseh republik, nato pa se jim bodo pridružili gorenjski taborniki. Skupno bodo prirejali izlete in taborniške večere. Med belgijskimi in gorenjskimi taborniki so že vrsto let zelo dobri prijateljski odnosi, vsako leto pa si tudi izmenjajo obisk manjše skupine tabornikov. S. L. Turistično sodelovanje s Koroško DUNAJ, 12. jul. (Tanjug.) V Celovcu so bili zaključeni dvodnevni razgovori jugoslovanskih in avstrijskih strokovnjakov za tlirizem, hk*ka5‘ terih so ojutvnavali možnosti, da tiLrSz&iAli turistično sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Jugoslovansko delegacijo na teh razgovorih je vodil predsednik turistične zveze Slovenije dr. Dougan, avstrijsko pa predsednik sekcije za turizem pri zvezni gospodarski zbornici dr. Fink. Koroški tisk piše, da so na sestanku govorili tudi o konkretnih oblikah sodelovanja turističnih ustanov obeh dežel, kakor so na primer izmenjava gostov, prilagojeva-nje kapacitet in njihova kategorizacija ter vprašanja skupne turistične propagande. Poročilo protifitoftorne službe Sporočilo o pojavu krompirjeve plesni smo prejeli iz občine Postojna. Vsem pridelovalcem krompirja pa svetujemo, da znova škropijo krompirišča proti krompirjevi ple-sni. Poleg ranih in srednje ranih sort je potrebno škropiti tudi sorto Merkur oziroma vse pozne sorte krompirja, ker se Je plesen v nekaterih krajih ie močno pojavila tudi na teh sortah. Za škropljenje proti krompirjevi plesni uporabljamo: »bakrovo apno 50« — 6 kg na hektar; »bakrovo apno 25« — 12 kg na hektar: »tiozin A« — 4 kg; »maneb« ali »dlthane M« — 2.5 kg; »duter« — 1.5 do 2 kg; »dithane Z« — 3 kg itd. Pri pripravljanju škropiva rav. najte natančno po navodilih o količinski uporabi sredstva na hektar. škropivom proti plesni dodajte še škropiva za zatiranje ličink koloradskega hrošča. Kmetijski inštitut Slovenije Razstava naše industrije v Kijevu Naša delegacija odpotovala v ZSSR BEOGRAD, 12. julija (Tanjug) — Sinoči je odpotovala v Sovjetsko zvezo jugoslovanska državna delegacija, ki se bo udeležila otvoritve jugoslovanske razstave blaga za široko potrošnjo. Razstavo bodo odprli 15. julija v Kijevu, glavnem mestu Ukrajinske SSR ter bo trajala do 4. avgusta. Delegacijo vodi član ZIS in zvezni sekretar za trgovino Dragutin Kosovac. V njej so predsednik zvezne gospodarske zbornice Dušan Dragosa-vac ter predstavniki DSIP in državnega sekretariata za zunanjo trgovino. Cilj te razstave, ki jo organizira jugoslovanSlF zavod za-gospodarsko propagando v tujini, je prispevati k poglobitvi gospodarskih odnosov med SFRJ in ZSSR. Indonezijski inženirji na študijskem obisku pri nas DŽAKARTA, 12. jul. (Tanjug.) — Na povabilo sarajevskega podjetja »Energo-projekt« so odpotovali iz Džakarte v Jugoslavijo štirje indonezijski inženirji, ki bodo med enoletnim b’—^jem v naši deželi proučevali metodo graditve elektroobjektov in omrežja za prenos električne energije. Dva elektroinženirja in po en gradbeni in strojni inženir bodo delali tudi praktično v naSih tehniških birojih. V Celju posvet predsednikov občin-skih skupščin CELJE, 12. jul. — Na sedežu okrajne skupščine v Celju sp se danes sestali predsedniki občinskih skupščin celjskega okraja na posvetu o novejših gospodarskih ukrepih ter o problemih klavnic v okraju. To predvsem za to, ker želijo v več občinskih središčih adaptirati stare ali pa zgraditi nove klavnice, s čimer bi se klavniške kapacitete povečale brez prave osnove. Take težnje so končno tudi negospodarne, saj se v Celju gradi najsodobnejša klavnica s hladilnicami, za potrebo celotnega okraja, ki bo začela delno obratovati že v prvi polovici prihodnjega leta. F. K. Pisma bralcev Nevarno mesto je premalo označeno Tovariš urednik! 4. julija sem bil priča hude prometne nesreče, končala se je s tragičnim izidom, s smrtjo mlade vozni-i ce iz Raven na Koroškem. Na Ljubljanski cesti je nedaleč od Celja zavozila na mokrem in zoženem delu cestišča v pločnik za pešce in nato v železno mostno ograjo. Udarec je bil tako hud. da je bila takoj mrtva, njen mož pa hudo poškodovan. Na avtomobilu je za več kot milijon dinarjev škode. Okoliški prebivalci so mi povedali, da je bilo na tistem delu ceste že okrog 30 prometnih nesreč (pred dobrim tednom je tu izgubil življenje tudi 12-letni fant). Kljub temu pa še ni nihče j poskrbel za učinkovitejše opozorilo, kot je običajni znak »zoženje cest«, ki ga vozniki kaj radi spregledajo. Ker verjetno ni sredstev, da bi zgradili širši most, bi bilo nujno, da postavijo pred ovinkom in mostom na obeh straneh večje vidnejše prometno opozorilo. da je tisto mesto zelo nevarno. FRANJO HOVNIK, Videm pri Ptuju Tudi to bi bilo treba urediti Tovariš urednik, že lani je neki bralec pisal. da so spomeniki skladateljev in zgodovinarjev v Vegovi ulici zanemarjeni. Spet je preteklo leto, a stanje se ni nič spremenilo: imena so zamazana s črno barvo, spomeniki so popisani s kredo in z raznimi opombami. Spet je turistična sezona in po mestnih ulicah hodiio domači in tuji turisti. Ko gredo po Vegovi ulici, gotovo opazijo zanemarjene spomenike: menim, da ne napravijo nanje dobrega vtisa. ANTON ZRNEC, Ljubljana, Pod turnom 4 Tov. Tomaž Šavnik, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Ljubljana-Center, je po- slal na pismo tovariša Zme-ca tole pojasnilo; Vzdrževanje spomenikov je bilo vse do nedavnega neurejeno. Prvotno se je s temi vprašanji ukvarjala posebna komisija za varstvo spomenikov pri OLO Ljubljana. Ko je bila ta komisija ukinjena, je dobila to dolžnost občina, ki jo je prenesla na Zavod za ureditev stare Ljubljane. Pri tem pa ni rešeno vprašanje finančnih sredstev za redno vzdrževanje, ki jih mora zagotoviti skupščina občine. Občina je v letu 1961 in 1962 financirala primemo osvetlitev spomenikov, tako da so sedaj skoraj vsi spomeniki ustrezno osvetljeni, čeprav letos ni na razpolago potrebnih finančnih sredstev, urejamo delno to vprašanje s sredstvi za vzdrževanje komunalnih naprav. Tako je tudi za spomenik ob Vegovi ulici dano naročilo Mestni vrtnariji. da bo strokovnem sodelovanju Zavoda za ureditev stare Ljubljane ureja to vprašanje. Vsekakor pa bo treba sredstva za sistematično vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov zagotoviti v letu 1964. Zakaj ni planika čaja? Tovariš urednik! pred tedni je tov. Franc Kregar v »Delu« vprašal, zakaj ni planika čaja. Njega in druge bralce obveščamo, da je prodaja tega čaja značilen primer, kakšne so pri nas težave s prodajo izdelkov naših proizvodnih podjetij. Planika čaj smo najprej ponudili v prodajo lekarnam in drogerijam. Tu pa so se že začele težave: lekarne so prodajo tega čaja odklanjale, češ da naj ga prodajajo drogerije, ki so kvalificirane za prodajo takih predmetov (droge — drogerija!). Drogerije pa so bile mnenja, da prodaja drog in torej tudi čajev, ni več predmet prodaje v drogerijah in da naj zato prevzamejo prodajo lekarne. Tako nam ni kazalo drugega, kot da smo ponudili prodajo planika čaja špecerijskim trgovinam. Te so bile spet mnenja, da sodijo čaji te vrste v prodajo le- kartnin drogerij. Znašli smo se v začaranem krogu naše trgovske mreže, kjer ši je vsak po svoje razlagal prodajo planika čaja. ,■ Po prigovarjanju nam je uspelo, da prodajajo sedaj planika čaj v nekaterih drogerijah in lekarnah, pa tudi v nekaterih špecerijskih trgovinah. Zato planika čaja res ni mogoče dobiti povsod, kjer bi ga po stroki in smislu trgovanja pravzaprav morali prodajati. Tovariš Kregar se torej upravičeno pritožuje, iz napisanega pa je razvidno, zakaj je tako. j, ► MIHA ZUPAN, direktor proizvodnega in trg. podjetja »Gosad«, Ljubljana jih Težko bi ji pogreša* Tovariš urednik, v petek. 5. julija, sem z avtobusom podjetja Ljubljana • transport potoval iz Ljubljane v Ptuj. Ko pa sem prišel domov, sem opazil, da sem izgubil denarnico, v kateri sem imel 10-000 dinarjev — pravkar prejeto štipendijd. Takoj sem šel na avtobusno postajo, kjer sem izvedel za sprevodnikov naslov. Sprevodnika sem poiskal na njegovem domu, kjer je bil tudi šofer, ki nas je pripeljal v Ptuj. Ko sem zvedel, da denarnice v avtobusu niso našli, sem pustil sprevodniku naslov, da bi me lahko obvestil, če bi se javil morebitni pošteni najditelj: priznam, da nisem imel več dosti upanja, da bi denarnico še kdaj videl. Ko sem se čez nekaj časa vrnil domov, so mi domači povedali veselo novico: v bližnji gostilni me čakajo šofer Mihelčič, sprevodnik Podpečan in njegova žena — z izgubljeno denarnico: po mojem odhodu so pregledali avtobus in našli med sedeži denarnico, ki mi je med potio -drknfa iz žepa. Bil sem res vesel. Sprevodniku in šoferiu sem hotel dati majhno nanrado.ki pa sta jo oba odk’oni’a. češ da sem študent Težko bi pogreval deset tisočakov! ALJOŠA PLANINŠEK, študent, Ptuj, Ul. heroja Lacka 10 TOVARNA PISARNIŠKIH STROJEV IN PRECIZNE MEHANIKE — LJUBLJANA želi pridobiti nove sodelavce, in to; saldokontistko metalurga - tehnika več strojnih tehnikov - konstruk-terjev več kvalificiranih mehanikov za pisalne stroje KV kovinobrusilca PK kovinobrusilca 4 KV ročne orodjarje in več nekvalificiranih delavcev Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Ponudbe sprejema kadrovsko-socialni sektor podjetja. 5792 au lo banal r PREDUZEČE ZA PROMET, REMONT I SERVIS PANČEVO TELEFON 28-24 IZDELUJE: 1. GOZDNO PRIKOLICO, ENOOSNO, NOSILNOST 1,5 TONE 2. GOZDNO PRIKOLICO, ENOOSNO, 5 TON 3. GOZDNO PRIKOLICO, DVOOSNO, 10 TON 4. ENOOSNO TERENSKO PRIKOLICO RP-7 ZA JEEP, FIAT 615-B IN 620-B, NOSILNOST 750 kg 5. ENOOSNO TERENSKO PRIKOLICO RP-8 ZA PREVOZ HRANE IN ORODJA, IZ PLOČEVINE, ZAPRTA, NOSILNOST 750 kg 6. MOTORNI TRICIKEL, 250 kg NOSILNOSTI, S KASONOM, IZ PLOČEVINE, ZAPRT, ZA PRENOS HRANE. 5743 Šoferji za svoj praznik Svečano proslava bo donos v Žužemberku LJUBLJANA. 12. julija - Republiški ‘ odbor združenja šoferjev in avtomehanikov bo jtitri, 13. t. m. priredil v Žužemberku svečano osrednjo proslavo ob dvajseti obletnici njegove osvoboditve in hkrati ob deseti obletnici, odkar šoferji in avtomehaniki praznujejo svoj republiški praznik. Sestavili so pester kulturni spored, kjer bodo nastopili med drugim pevski zbori in folklorna skupina. Ta dan bodo tudi položili vence na grob herojev v Ljubljani, v Gramozni jami in na Urhu, okrajni odbori združenja bodo organizirali razne prireditve s kulturnimi sporedi, nekaj podružnic pa je pripravilo tudi povorke z raznovrstnimi vozili. Predsednik republiškega združenja šoferjev in avtomehanikov Rudi Celar nam je na vprašanje, kateri Je glavni namen omenjene organizacije, odgovoril takole: — Predvsem si prizadevamo povečati strokovno, družbeno in kulturno izobrazbo šoferjev in avtomehanikov. V ta namen prirejamo razne seminarje, predavanja in debatne večere, kjer seznanjamo člane tudi z nekaterimi novitetami s strokovnega področja, pa tudi z novimi predpisi o prometu. — Koliko oseb je včlanjenih v vašo organizacijo v Sloveniji in v vsej Jugosla-slaviji? — V Sloveniji je sedaj včlanjenih nad 9.000, v vsej Jugoslaviji pa 52.000 šoferjev in avtomehanikov. Zelo smo ponosni, da je od leta 1960 dalje redni član naše orga-nizacije tudi sam predsednik republike Tito. — Ali lahko pričakujemo na dan vašega praznika kakSne spremembe v cestnem prometu? — V prometu ne bo čutiti nobenega zastoja ali poseb-noeti. Nekateri kolektivi pa bodo ta dan podelili svojim šoferjem nagrade in priznanja za vestno izpolnjevanje službenih dolžnosti. RADO VOUK AGROKOMBINAT LJUBLJANA Komisija za sprejem in odpust delavcev razpisuje naslednja delovna mesta; SEFA SOCIALNO-KADROVSKEGA ODDELKA pogoj: filozofska fakulteta ali visoka šola za socialne delavce ali visoka kadrovska šola, zaželena je praksa. SEFA KNJIGOVODSTVA OSNOVNIH SREDSTEV pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z najmanj petletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu. LIKVIDATORJA V KNJIGOVODSTVU pogoj: srednješolska izobrazba z dvoletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu in obvladanje strojepisja. PERSONALNA EVIDENCA pogoj: dvoletna administrativna šola ali nepopolna srednja šola s potrebno prakso. KNJIGOVODJO ZA OBRAT DUPLICA pogoj: srednja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso na tem delovnem mestu STROJEPISKO za plansko analitski sektor pogoj: administrativna šola z najmanj enoletno prakso. Za dobo 1—2 mesecev sprejemamo na počitniško prakso za delo v knjigovodstvu 6 ŠTUDENTOV zadnjih letnikov srednje ekonomske šole, gimnazije ali ekonomske fakultete. — Nagrade za opravljeno delo po dogovoru. V začasno delovno razmerje sprejmemo DVE ŠTUDENTKI Delovno mesto po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Stanovanja niso zagotovljena. 5702 SKUPŠČINA SR SLOVENIJE želi pridobiti uslužbence za naslednja delovna mesta: — UPRAVNE USLUŽBENCE z višjo upravno in pravno izobrazbo ali popolno srednjo šolo — ŠEFA RAČUNOVODSTVA z višjo ali srednjo ekonomsko izobrazbo in vsaj petletno prakso — BLAGAJNIKA — RAČUNSKE REFERENTE s srednjo ekonomsko šolo — ŠEFA EKONOMATA s srednjo ekonomsko šolo — REFERENTA za blagovne evidence v eko-nomatu — TAJNICE predsednikov skupščinskih zborov in odborov — DVA SKUPŠČINSKA TOLMAČA s popolnim znanjem vsaj dveh tujih jezikov — SKUPŠČINSKE STENOGRAFE — 4 DOKUMENTALISTE z visoko ali višjo izobrazbo s področij družbenopolitičnih ved, gospodarstva, kulture in prosvete, zdravstva ter socialnega varstva — PISARNIŠKE REFERENTE s popolno srednjo ali administrativno šolo — STROJEPISKE — TEHNIKA šibkega toka za vzdrževanje konferenčnih snemalnih naprav — VISOKOKVALIFICIRANEGA KUHARJA — KVALIFICIRANEGA NATAKARJA — VEČ SNAŽILK za dopoldanski čas Našteta delovna mesta je mogoče zasesti takoj. V pogojih navedeno šolsko izobrazbo je mogoče nadomestiti z večletno strokovno prakso. Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov, šolske izobrazbe ter dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SEKRETARIAT SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 4. 5693 Scbota.. IH. julija 1933 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO -■MAKJ Al/roj ^ OPRATI //V NAMAZAT/ ■£ PA PA/ kopališče & / m Vesti PETER MOZOLEC: NASVET TURISTOM Anketa Dela o zasedbi turističnih kapacitet Prehodna praznina v hotelih V začetku julija je vedno manj gostov kot v predsezoni in sezoni Medtem ko so bili naši turistični kraii v mesecu juniju tako napolnjeni s tujimi turisti, da ni bilo v hotelih in naseljih skoraj nobenega prostora več, so se začele širiti v začetku julija vznemirljive vesti: hoteli so prazni, gostov ni! Vesti so prihajale iz največjih turističnih krajev, kot so Bled, Dubrovnik in drugi. V želji, da bi izvedeli, kakšen je deianski položaj v posameznih turističnih središčih v Sloveniji in ob Jadranu, smo se obrnili na Turistično zvezo Slovenije, kjer smo dobili podatke za Portorož (Piran). Eled. Bohinj in Rogaško Slatino. Po telefonu smo dobili podatke iz naslednjih krajev: Mariborsko Pohorje, Puli. Opatija. Crikvenica. Makarska. Korčula. Dubrovnik in Budva. Podatki se nanašajo v glavnem na petek. 12. julija 1963, le za nekatere kraje pa veljajo podatki, ki so starejši za kak dan ali dva. Portorož (Pirati), dne 11. Julija 1963: v hotelih imajo vsega 1135 postelj v Portorožu in 469 pasteli v Piranu. Od tega je prostih v Portorožu 140 postelj, medtem ko je v Piranu vse zasedeno. V zasebnih sobah je v Portorožu 200 prostih postelj, v Piranu pa 100 postelj. Bted: Vsega skupaj je na Bledu 1100 prostih postelj, od tega imajo hoteli 320. za-ttbne sebe 6‘JO, počit: iški domovi pa 130 prostih postelj. V ilustracijo naj navedemo. da je skupna kapaciteta blejskih hotelov 960 postelj. zasebnih sob pa 930 postelj. Prazna je torej približno polovica postelj. Bohinj. dne 11. julija 1963: Ima od 336 postelj v hotelih prostih 107 postelj. V zasebnih sobah je od 600 postelj prostih 200 postelj. Rogaška Slatina, dne 11. julija 1963: Prostih imajo 5.99 postelj in to v zdravilišču 19. v Zdravil iško-gost inskem podjetju 317, v zasebnih sobah pa 263 postelj. Vsega skupaj ima Rogaška Slatina 1100 postelj v zdravilišču in hotelih, v zasebnih sobah pa 330 postelj. Mariborsko Pohorje: V glavnem je vse zasedeno. Samo dom Miloša Zidanška ima 15 prostih postelj, medtem ko ima počitniški dom PTM nekaj prostora na skupnem ležišču. Poreč: V Turist biroju niso vedeli povedati ničesar, medtem ko se v turističnem društvu nihče ni odzval na telefonski poziv. Pulj: Točnejših podatkov nismo mogli dobiti, pač pa so nam na okrajni turistični zvezi zatrdili, da imajo vse zmogljivosti, zlasti v novih objektih, skoraj povsem zasedene. Opatija, dne 9. julija 1963: V hotelih je vsega 3470 postelj. Od tega imajo prostih samo 193 postelj. V zasebnih sobah je od 3200 postelj prostih 610 postelj, v počitniških domovih pa od 860 postelj prostih 40 postelj: v campingih je od 1400 mest prostih 40 mest. V Opatiji poudarjajo, da je bilo po 1. juliju precej praznih postelj, vendar pa jih je zdaj vedno manj in pričakujejo, da bodo imeli že v nekaj dneh vse zasedeno. Crikvenica: Od 1164 postelj v hotelih je prostih 70 postelj. V zasebnih sobah je od 2200 postelj prostih 400, v počitniških domovih pa je od 2800 postelj prostih 100 postelj. V Crikvenici pričakujejo, da bodo imeli že v j nekaj dneh večino zmogljivosti zasedenih. Makarska: Na celotni ma karski revieri, kamor šteje mo razen Makarske še Brelo Baško vodo. Tučepe in Pod- ! goro. je v hotelih skupaj 2146 | postelj; od tega ie prostih 510 postelj. V sami Makarski je razen tega prostih 750 postelj v zasebnih sobah. Vendar pričakujejo, da bodo imeli najkasneje v treh dneh napolnjene vse hotele in da se bo znatno skrčilo število prostih postelj v zasebnih sobah. Korčula: V hotelih imajo od 240 postelj prostih kakih 10 posteij. V zasebnih sobah je od 650 postelj prostih 400 postelj. Dubrovnik: Po 1. juliju se je Dubrovnik precej izpraznil. Zdaj pa imajo v hotelih od 2270 postelj prostih le še 270 postelj, v zasebnih sobah pa imajo od 5300 postelj prostih 2000 posteij. Pričakujejo pa, da bodo že danes ali jutri vsi hoteli skoraj povsem zasedeni. Sveti Štefan: V gostinskem podjetju Miločer, ki upravlja tudi hotel Sv. Štefan, nam niso vedeli točno povedati, koliko imajo prostih postelj. Dejali so le, da je Sv. Štefan (ki ima 209 postelj) zaseden približno 80°'o. V zasebnih sobah v Budvi je kakih 300 prostih postelj. Podatki, ki smo jih dobili v nekaterih turističnih središčih, kažejo, da položaj sicer ni najboljši, vendar pa še zdaleč ne kritičen. Vesti, po katerih naj bi bila naša turistična središča v začetku julija prazna, so bile same po sebi sicer nekoliko neugodne, vendar pa še zdaleč ne vznemirljive, če jih primerjamo s položajem v preteklih letih. Vsako leto zasledimo namreč podoben pojav: v predsezoni je v turističnih središčih več gostov kot neposredno po 1. juliju, ko se prične glavna sezona in porastejo cene. V prvi polovici julija opažamo vsako leto nekakšno praznino, ki se prične polniti že po 10. juliju. Sekretar za turizem SRS Janko Potočnik je v tej zvezi dejal: »Padec turističnega prometa na začetku glavne sezone samo potrjuje, da so cene v predsezonski in tudi v glavni sezoni ustrezne. Nismo pa še našli ustreznih cen za čas med predsezono in glavno sezono. Ta čas — tako imenovana medsezona — traja nekako od 15. junija do 15. julija. Stimulacija gostov za medsezono je premajhna, za domačega gosta pa povsem neustrezna.« Vidimo torej, da nam trenutna praznina v začetku ju-lijza ne more povzročati pretiranih skrbi, vsaj kar zadeva turistično sezono 1963. Optimistične napovedi za letošnje leto še vedno veljajo. Temeljito pa bomo morali razmisliti, kaj naj napravimo v prihodnjih letih, da tudi takih predhodnih praznin ne bo več. NIKO ISAJEVIC Zabeleženo Kaj res ni drugih pomaranč? Te dni so se v Ljubljani spet pojavile pomaranče, še preden pa so nas skozi steklo vabljivi sadeži dodobra o- I pozorili nase. nas je že zbo- 1 del v oči tudi napis na zabojčku: Outspan, Veit Brand Ru-stenburg Co-op .packhouse co. LTD. Republic o/ South Afripg. Ker že dalj časa večina dežel, tudi kapitalističnih, in med njimi so tudi takšne, ki niti same še nimajo odpravljenih lastnih rasnih problemov, bojkotira južnoafriško blago, nas omenjeni napis še vse kaj več kot samo začudi. Skupaj z neangažirbnimi državami je namreč Jugoslavija največji pobornik odprave rasnega zatiranja: v ljubljanskih trgvinah na lahko kupite blago države, ki vodi najhujšo politiko rasnega zatiranja. Sicer pa so bili pri Prehrani. ki pomaranče prodaja, pri Slovenija-sadju. ki. je nabavilo 50 ton omenjenega blaga, in vri zagrebškem uvoznem podjetju »Voče« na naše vprašanje mnenja, da bi v Jugo- | slaviji izdelkov Južnoafriške unije ne smeli prodajati. Pod- j jetje »Voče« je kupilo pomaranče pri nekem posredniškem podjetju in ni računalo, da bo dobilo blago' južnoafriškega izvora. Baie so pri od-pošiljatelju ie tudi protestirali in zahtevali, naj v bodoče v Jugoslavijo ne pošilja južnoafriškega■ blaga. ti. SAJOVIC 10.000 zagrebških ofrek v letoviščih Več kot 10:000 zagrebških otrok bo preživelo letos del svojih počitnic v Crikvenici, na Malem Lošinju, v Baški, Nedulinu in v okolici Zadra. V omenjenih krajih bodo skupaj z zagrebškimi otroki preižveli del svojih počitnic tudi otroci iz Češkoslovaške, Avstrije in Francije. T. V. Koprska luka te dni V luki dne 9- julija: domača ladja »JELŠA«, ki razklada laneno’ seme in »UČKA«, ki razklada arašidov zdrob. ( • Iz luke so izplule: 6. julija — holandska ladja »SONJA«, ki je razložila južno sadje I in naložila zabojne dele: 8. • julija — domača ladja : »MARKO MARULIC«, ki je | razložila razsuto pšenico, | »SLOVENIJA«,, ki je naložila : generalno blago. • n BOTANIČNI REZERVAT NA SNEŽNIKU — Na notranjskem Snežniku bodo v kratkem uredili botanični rezervat. Na tej planini ie namreč veliko redke alpske flore, ki jo bodo tako zaščitili. Na sliki: Motiv s Snežnika. Foto: arhiv Dela Snežnik- botanični rezervat Redko alpsko floro na lej planini bodo končno zaščitili 9. julija se je na vrhu Notranjskega Snežnika sestala komisija, sestavljena iz zastopnikov republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Gozdnega gospodarstva Postojna, občinske skupščine Ilirska Bistrica, občinske skupščine Cerknica in Zavoda za gojitev divjadi -JELEN«. Snežnik. Komisija ie imela nalogo, da dokončno določi meje bodočega rezervata na območju Notranjskega Snežnika. Rezervat bo zajel približno 195 ha zemljišča. Meje tega rezervata bodo zaiele vso redko alpsko floro, ki io najdemo na Snežniku. Nadzor in varstveno službo bosta prevzeli občinski skupščini Ilirska Bistrica in Cerknica, na katerih teritoriju sa rezervat nahaja. S tem, da je bil določen rezervat na Snežniku, bo uspešno zaščitena redka alpska flora in napravljen konec vandalizmu, ki se je zadnje čase tako razmahnil ravno na Snežniku — z uničevanjem alpskega cvetja, grmičevja in nabiranjem zdravilnih zelišč. Člani komisije so lahko ponovno ugotovili, da je čutiti v naseljih in mestih, ki ležijo ob vznožju Snežnika, premalo zanimanja za naravne lepote tega impozantnega vrha. Edinstveno panoramo, kot jo nudi s svojih vrhov naš častitljivi očak Snežnik, nudijo samo še Alpe. Mar res primanjkuje Notranicem in Primorcem čuta za občudovanje naravnih lepot naših planin — ali pa je to pripisovati pomanjkanju planinske tradicije! Marsikje bi bili presrečni, če bi imeli tako razgledno točko! S Snežnika sega pogled do sinjega Jadrana — daleč tja do Benetk, pa zopet do zasneženih alpskih vrhov, ki se leske-čejo v soncu kot kristali in tja po zeleni Panonski ravnini. Pobočja snežniškega masiva pokrivajo lepi gozdovi, ki jih lahko brez pretiravanja uvrstimo med naše najlepše gozdove. In za vso to naravno lepoto marsikdo ne ve. Tudi razvajenemu modernemu turistu nudi Notranjski Snežnik udobje. Tik pod vrhom je planinski dom. Toda napori za razvoj pla-ninarstva in turizma v tem območju ne bi smeli ležati zgolj na ramenih peščice članov Planinskega društva Ilirska Bistrica. Predvsem bi morali za to bolj —'»teresi-rati tudi mladino. VILJEM KINDLER METALNA V INDIJI — Med podjetji, ki se uspešno uveljavljajo z deli v tujini, je tudi mariborska Metalna, ki opravlja velika dela med drugim v Indiji. Na sliki: Montaža zapornic »Metalne« na jezu Matatila v Indiji. RAZPRODAJA kakovostnih gumbov po zelo znižanih cenah pri KOVINAR — Ljubljana Aljaževa 8 a. 5739 Sprejmemo snažilko za čiščenje pisarne po-poldne, približno dve uri. Ponudbe v oglasni oddelek pod oznako »Snažna«. 8607 KURIRJA mlajšega, z lastnim bicik- j lom — sprejmemo takoj, i — Pismene ponudbe pod ' »Poznavalec Ljubljane«. 8651 1 GRAND HOTEL UNION V LJUBLJANI sprejme kuhinjsko pomoinico za kavarno Ležišče je priskrbljeno. 3597-1 Hitro in udobno Razpisujemo dve delovni mesti BOLNIŠKIH STREŽNIC in delovno mesto KUHINJSKE POMOČNICE Strežnice so lahko tudi začetnice, stare najmanj dvajset let, z dokončano osnovno šolo, ki imajo veselje usposobiti se za strežbo starejših oseb. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Samsko stanovanje in hrana v zavodu. Nastop takoj ali po dogovoru. Zglasiti se je treba osebno. »DOM NA BOKALCAH«, Ljubljana-Prevalj 8575 REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV KRANJ sprejme v delovno razmerje strojnega tehnika - konstruktorja z najmanj 5- letno prakso za delo v konstrukciji. Nastop službe zaželen takoj. Gregi Pušpanu se je uresničil življenjski cilj: naposled je zbral poroke in kupil fičkal. Kaj zato. če sta bila njegova dva niulca strgana, če si že dolgo niso privoščili poštenega kosila in če so v tesnem stanovanju ležali kar tia vzmetnicah— življenjski cilj je le stal ves bleščeč na štirih kolesih pred hišo. dokaz, da je Grega Pušpan velik poslovni mož. Kozerija v Žalostni konec i okinčanega ficka Avtomobil je postal pri Pušpanovih prava družinska svetinja. Ob delavnikih ga sploh niso uporabljali. Grega je še kar naprej kolovratil vsako jutro pol ure peš v službo, žena na trg in mulca v šolo, avto pa je štal pred hišo. Stal je tam samoten do popoldneva, ko se je okrog njega začel pravcati očiščevalni obred. Pu-španovi so se prikazali z metlicami in krpami ter z raznoterimi čistili, ■mazili in loščili ter začeli plesati okrog avtomobila, kot Indijanci okoli svojega totema. »Grega, poglej, tule je madež!« je kriknila žena in Grega je precej naskočil tisti del pločevine s čistih, loščili in mazili ter ga očistil na visoki blesk. »Ata, blato!« sta se oglasila mulca izpod ficka in Grega je precej zlezel k njima ter strgal, strgal do onemoglosti in čudno, da ni prevrtal dna. Počasi in natančno so začeli ure-jbti tudi notranjost avtomobila. Pu-španca je kupila živobarvno rožasto blago, ki je imelo natančno takšne vzorce, kot jih je videla pri sosedovem fičku. Sešila je zaščitne prevleke za sedeže in te prevleke je prevlekla še s posebnimi zaščitnimi prevlekami iz prozornega plastičnega materiala. Na gumijasto preprogo v avtomobilu je ukrojila debelo in dragoceno tkano preprogo in seveda to dragoceno preprogo zaščitila s posebnimi gumijastimi podnožniki. tako da je človek komaj videl pedala sklopke in zavore. Vse te zaščitne prevleke in prevleke za zaščitne prevleke so vsako popoldne zložili iz avtomobila ter jih. brisali in krtačili z nezaslišano čistilno slo. Potlej se je začelo kinčanje na drobno: na sprednje steklo in vsa stranska stekla so pritrdili vazice za cvetje, nad zadnji sedež so položili velikanskega tigra, ki je zakril ves razgled nazaj in ki je bil natančen posnetek tigra, ki ga je imel v svojem avtomobilu obrtnik Podbočnik. Nad sprednje steklo so obesili poskakujočo mačko in medvedka pa pravo podkev za srečo pri vožnji, kakršne ni imel noben avtomobilist v bližnji soseski. Kupili so magnetne in viseče pepelnike, pa anteno, na kateri je plapolal lisičji rep, čeprav v avtomobilu niso imeli radijskega sprejemnika — skratka, fička so okin-čali do zadnjega kotička. Njihovi nedeljski izleti so bili nekaj nepopisnega. Ze navsezgodaj se je začel krik in ropot. Tekali so iz stanovanja do fička in od fička nazaj v stanovanje. Seveda so najprej avtomobil očistili in pološčili, nakar je mati Pušpanova razmestila rože in zelenje po vseh vazicah. Nato so kot mravlje znosili v avtomobil košare s hrano in vso ostalo izletniško kramo. Kadar je motor že deloval in so bili nared za odhod, so vsakokrat še najmanj trikrat pridivjali nazaj v stanovanje, Grega pa je trobil in kot obseden kričal: »Dajmo, dajmo! Rana ura, zlata ura! Kdor prej pride, prej melje! Dajmo!« Mulca sta se kar kotalila po stopnicah. Pušpanca si je spodrecala krilo in se vrešče stlačila v fička, Grega pa je razgrnil zelenje, da je pogledal levo in desno in nato dostojanstveno počasi odpeljal na nedeljski izlet. Z izletov so prinašali nalepke, katere so lepili kot trofeje na zadnje steklo. Nabrali so nalepke vseh prelazov. hotelov in letovišč. Ko je bilo zadnje steklo polno, so začeli oblcp-Ijati stranska okna in prišel je čas. ko Pušpanovih sploh ni bilo videti izza stekla, oni pa tudi ven niso videli. Radovedna mulca sta si neko nedeljo z nožički spraskala odprtinico med nalepkami, da sta opazovala, kod se vozijo. Zvečer pa sta jih dobila z iztepačem in prihodnjo nedeljo nista smela zraven. Krona vsega pa je bilo, ko si je Pušpanca omislila še rožnate zavesice. ... Grega je moral pri vožnji pritiskati nos na steklo, da je sploh lahko videl na cesto. Neke nedelje je ta družinska svetinja, ta življenjski cilj podrl varnostni trikotnik in se z nezadržno silo zaletel v stoječi tovornjak na cesti ter se spremenil v harmoniko skrivenčene pločevine. Pušpanovi so odnesli precej bušk. Komisija pa je ugotovila, da avtomobilu sploh niso delovale zavora. M. REMEC Proizvodni uspehi tovarne kablov v Svetozarevu. Kljub manjši proizvodnji v januarju in februarju je kolektiv velike tovarne kablov Moša Pijade v Svetozarevu v prvem polletju presegel planske naloge. Proizvodnja izoliranih prevodnikov in kablov je bila po teži za 23,3 % večja kakor lani, celotna proizvodnja pa za 10,5 "o. Tovarna kablov v Svetozarevu sodi hkrati med naj večje industrijske izvoznike. Na področju izvoza pa so letos dosegli največji uspeh, saj so v prvem polletju izvozili za 10 milijard din svojih proizvodov', kar je za 48,6 % več kakor lani v prvem polletju. •fr Proizvodnja avtoelektrike za francosko tovarno Citroen. V tovarni električne opreme v Novi Gorici pripravljajo serijsko proizvodnjo novih avtomobilskih agregatov, sesto-ječih iz dinama, napetostnega regulatorja, zaganjača in vžigalne tuljave, in sicer za vozila »Ami« francoske tovarne Citroen. Do konca letošnjega leta računajo s proizvodnjo 30.000, morda tudi 60 tisoč teh agregatov, ki jih bodo izvozili v Francijo prek tovarne Tomos v Kopru, in sicer v okviru kooperacijske pogodbe med Tomosom in Citroenom. -fr Drugi tekoči trak za majhne elektromotorje v Železnikih. Možnosti izvoza majhnih elektromotorjev, ki so sestavni del gospodinjskih aparatov, so čedalje večje. Zato so v tovarni elektromotorjev v Železnikih, ki pripada Iskri v Kranju, začeli montažo drugega tekočega traku, na katerem bodo izdelovali novo vrsto elektromotorjev za kavne mlinčke. Pripravljajo pa še proizvodnjo dveh novih tipov majhnih elektromotorjev po naročilu iz Italije. Doslej je tovarna v Železnikih izvažala 92 °/o svoje proizvodnje v ZDA. ■fr ' Gibanje osebnih dohodkov. Po najnovejših podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko se je povprečje osebnih dohodkov v aprilu (pretežno izplačanih v maju) nadalje povečalo in je znašalo v gospodarstvu 32.660 din, v negospodarskih dejavnostih pa 41.160 din. Za prve štiri mesece znaša povprečje v gospodarstvu 30.840 din. V primerjavi s prvimi štirimi nVeseci lanskega leta se je to povprečje povečalo v kmetijstvu za 24 odst. na 26.750 din, v trgovini za 21 odst. na 34.890 din, v gostinstvu za 17 'odst. na 27.050 din, v industriji za 16 odst. na 32.030 din, v prometu za 13 odst na 31.920 din in v gradbeništvu za 12 odst. na 27 090 din. V negospodarskih dejavnostih pa se je to povprečje povečalo za 14 odst. na 39.160 din. ■fr Ustalitev življenjskih stroškov. Republiški statistični zavod je objavil podatke o gibanju indeksa življenjskih stroškov štiričlanske družine za junij. Znano je, da se je indeks življenjskih stroškov v februarju, marcu in aprilu ustavil na višini 103 točk (lansko povprečje je bilo 100), že v maju pa je popustil na 107 in v juniju na 10S. Kakor v maju so se tudi v juniju znižali stroški za prehrano, medtem ko se ostali stroški niso spremenili. Kljub znižanju v zadnjih dveh mesecih pa so bili življenjski stroški v juniju še vedno za 4 odst. višji kakor lani v juniju, pri čemer znaša povečanje stroškov za hrano 8 odst. predvsem zaradi višjih cen mesa, jajc in nekaterih drugih živil. -fr Pred zvišanjem stojnin za železniške vagone. Na zasedanju skupščine Skupnosti jugoslovanskih železnic, ki se je v sredo začela v Beogradu, so med drugim sprejeli spremembo tarife za prevoz blaga, s katero se bo zvišala stojnina za vagone ob prekoračenju roka za nakladanje in razkladanje, in sicer od sedanjih 300 oziroma 600 din (pri zakasnitvi nad 12 ur) na 1000 din za vsako uro. Izkušnje so pokazale, da stojnina v dosedanji višini ni bistveno vplivala na to, da bi podjetja hitreje nakladala in razkladala vagone. ■fr Gradnja bencinskih črpalk vzdolž Jadranske magistrale. Zagrebško podjetje »Inter-petrol« je doslej na Jadranski magistrali od Zadra do Splita že postavilo šest bencinskih črpalk, zdaj pa bo zgradilo po eno še pri Šibeniku, v Vodicah in Rogoznici ter dve v Dubrovniku. Podjetje »Cro-atiapetrol« iz Zagreba pa bo na odseku od Splita do Ko-tora zgradilo šest velikih bencinskih črpalk, ki bodo poslovale neprekinjeno in bodo opremljene tudi za pranje avtomobilov ter za manjša servisna popravila. Ko bodo uresničeni ti načrti, bo Avtomoto zveza Hrvatske uredila na Jadranski fnagi-strali tudi redno službo pomoči na cesti. Posebna vozila te službe, opremljena za odpravo manjših okvar na vozilih, bodo uvedli zlasti na odseku od Zadra do Dubrovnika. T. V. ji Zgodbe ob robu dogodkov SODOBNA RAZPRAVA O RIMSKEM CESARJU Rimski cesar Lucij Sep-Umij Sever, ki je vladal od leta 211 do 193 pred našim štetjem, je postal predmet žcVčne razprave v ameriškem Kongresu- Med debato o rasni diskriminaciji je demokratski senator z Juga Allen Ellender, ki je znan rasist, na ves glas trdil, da si črnci v Afriki ne znajo vladati, kar da so dokazali. Eilenderju je odgovoril njegov strankarski somišljenik s Severa O Hara. ki je želel čim verodostojneje pobiti Ellender jeve trditve. V svojem dolgem govoru je dokazoval da globoko spoštuje afrhike državnike. Svoje dokazovanje o državniških zmožnostih črncev pa je želel podpreti še z bolj daljnim zgodovinskim primerom. Dejal je. da je imel po navedbah zncnega poznavalca Afrike Johna Gun-therja tudi rimski cesar Lucij Septimln Sever v žilah črnsko kri. Njegov kolega z Juga Joe Waggoner je nemudoma protestiral. Rimski cesar po njegovih trditvah ni bil črnec, v ostalem pa je bil tudi slab cesar. Torej, če bi se le dokazalo, da je bil črnec, sc je vrli južnjaški sencior zavaroval z drugo trditvijo, da je bil slab cesar. Debata o rimskem cesarju je napolnila precej strani zapisnika kongresnega zasedanja. 3j^FOs4I$®K[n) Enotnost ciljev — neenotnost poti Leger, Vorwarts, Bonn Odločilni spopad z mafijo Kaj se skriva za dvema eksplozijama avtomobilov v Palermu Dve eksploziji, ki sta v jutranjih urah 29. junija odjeknili v predmestjih Palerma, glavnega mesta Sicilije, sta sprožili široko akcijo vlade, parlamenta in političnih strank proti mafiji. Žrtve zadnjih dveh eksplozij sta bila dva delavca in sedem policijskih funkcionarjev. Ogromne množine tritola, skritega v dveh avtomobilih tipa »Giulietta«, niso bile namenjene niti obema civilnima žrtvama, niti policijskim funkcionarjem, temveč šefu enega od mafijskih klanov v Palermu. Tako vsaj domnevajo oblasti, ki vodijo preiskavo. Italijanski parlament je že pred dobrim letom izvolil ko-nisijo, ki naj bi raziskala i vzroke za širjenje mafije ter j parlamentu predložila ukrepe, s katerimi bi mafijo lah- PREOBČUTLJIVA KRPA Suhumski Gorpromkornbi-nat izdeluje .med drugim tudi krpe za umivanje. Na videz je krpa povsem normalna: kvaliteta prvovrstna, ce- i zatrli. Kljub neštetim urna rubelj in dvajset kopejk, j rencam naprednih strank je Morda je malo pretirana ce- | vse ostalo pri imenovanju ko-na. ampak samo dokler je J rnisije, ki se ni niti konstitu-ne vzamete iz zavitka in naj- irala niti začela z delom. Sele dete priloženi kartonček, k\ j zadnja dva zločina sta sproži-vam takoj pojasni, da svoje- I ja parlamentarni mehanizem. vrstne lastnosti krpe povsem opravičujejo malo višjo ceno. Na njem namreč piše: »čuvati na suhem in v temi.'« Potrošniki pravijo, da bi stvar glede teme še nekako rešili, saj navsezadnje ni nikjer zapisano, da se mora človek umirjati prav pri svetlobi- Precej težje pa je —- vsaj tako pravijo — rešiti problem, kako se umivati s pomočjo te edinstvene krpe. ne da bi jo pri tem zmočili. Navodil glede tega suhumski Gorpromkombinat ni priložil. VELJA TUDI ZA MRLIČE Ministrstvo zd zdravstvo v Južnoafriški republiki je izdalo ukaz. ki črnim študentom odločno prepoveduje študirati anatomijo na truplih belcev. Trupla belcev in črncev, ki jih prinesejo na anatomski inštitut. mo~ajo biti strogo ločena in jih morajo tudi ločeno preparirati. Crni študentje medicine sploh nimajo vstopa v »bele« mrtvašnice. Ni kaj reči; doslednost južnoafriških rasistov sega še onkraj groba. SAMO DELNA ZABAVA Francoski duhovnik Col-liard je sklenil preštudirati značilnost in vrednote modernih plesov. Sledeč temu cilju, se je dalj časa potikal po barih in restavracijah ter študiral in opazoval plesanje rock'erTrolla, turista itd. Ko je stvar preštudiral do dna. je ugotovitve strnil v jedrnato oceno: »Zadnjice se zabavajo, obrazom pa je dolgčas«. KENNEDY LJUBI SLASCICE Ameriški predsednik ima rad slaščice, posebno čokoladne sufleje, čokoladni sladoled in močno sladkorno tolčeno smetano. Njegov kuhar Julius Spessot, ki je pred kratkim zapustil službo v Beli hiši, pripoveduje, da so po nekem banketu poslali iz kuhinje na mizo torto. Vsak gost je dobil poleg torte še tolčeno smetano, samo pri Kennedyju so jo pozabili. Nakar je predsednik po-klical kuharja, pokazal na svoj krožnik in užaljeno dejal: »Sem mar jaz kaj posebnega?« Komunisti in socialisti vidijo vzroke takega zavlačevanja v neposredni zvezi poglavarjev mafije s političnimi in celo vladnimi predstavniki. Splošno pa prevladuje mnenje, da na Siciliji skorajda ni politične stranke, ki bi bila brez ljudi, »okuženih« z mafijo. Zveze mafije segajo do vseh organov oblasti, kar onemogoča učinkovit boj proti tej zločinski družbi, ki seje smrt po Siciliji in danes tudi že po drugih delih Italije. Samo v Palermu je bilo v prvih šestih mesecih tega leta ubitih 21 ljudi. Krivcj teh umorov pa'skoraj praviloma ostajajo nekaznovani. Dogodilo se je celo, da so osumljence zaprli, tik pred volitvami pa so jih izpustili. Nekomu je bila pač potrebna njihova podpora v volilnem boju. Zločini, ki so se zgodili zadnje dni junija v Palermu, pa so, kakor kaže, pospešili tako v državnem kot v pokrajinskem merilu vrsto iniciativ za boj proti mafiji. Notranje ministrstvo je poslalo v Palermo nekaj svojih najboljših funkcionarjev, policija je izvedla več sto aretacij.Palermo je bil nekaj dni skoraj v obsednem stanju. Politične stranke in sindikalne organizacije so organizirale posebna zborovanja, parlament je nemudoma sklical komisijo za mafijo, sicilska deželna skupščina je napovedala vrsto zakonov, s katerimi namerava zatreti mafijo, le občinska uprava Palerma se ni pridru-i žila tej vsesplošni akciji. Ta 1 molk se zdi vsem zelo značilen, kajti žrtve zadnjih mesecev in tudi poprejšnje so rezultat boja med različnimi mafijskimi klani za monopolni položaj v raznih vejah veletrgovine (zlasti na grosističnem trgu za zelenjavo in sadje, ribe in meso) in prekupčevanja z gradbenimi zemljišči. Monopolnega položaja na teh področjih pa ni mogoče doseči brez sodelovanja ustreznih gospodarskih sektorjev v občinski upravi. Zadnje dni napovedujejo, da bodo več sto osumljencev poslali v konfinacijo, toda šefi so medtem že odnesli pete. Kakor trdi komunistični tisk, se mnogi od njih skrivajo v Rimu v senci svojih visokih zaščitnikov. Napovedani ukrep o konfinaciji je naletel pri naprednem tisku na ostro kritiko. Poznavalci razmer trdijo, da na ta način ne bo mogoče zatreti mafije, in predlagajo vrsto drugih učinkovitejših ukrepov. Pokrajinska federacija italijanske socialistične stranke za Sicilijo je predlagala: takojšen začetek dela parlamentarne komisije, izvajanje zakona, ki naj zatre špekulacije z gradbenimi zemljišči, imenovanje posebne komisije, ki naj bi raziskala položaj na grosističnih trgih v Palermu, da bi lahko z ustreznimi ukrepi zatrli dejavnost mafije na tem področju. Dan pred obema eksplozijama je bil sredi grosističnega zelenjavnega trga ubit eden znanih voditeljev mafije. Sicilijansko deželno tajništvo krščansko demokratske stranke se je prav tako zavzelo za čimbolj odločno akcijo, kar je razumljivo, kajti večin- ska stranka je najbolj osum-lena povezave z mafijo in se želi kot stranka diferencirati od svojih posameznih vplivnih članov, ki so povezani z zločinsko družbo. Vodstvo stranke na Siciliji je predlagalo, dd bi v vseh občinah uvedli temeljitejšo kontrolo nad dodeljevanjem trgovskih licenc, posebno nadzorstvo nad grosističnimi trgi z zelenjavo, ribami in mesom, ugotavljanje in kaznovanje obogatitve (tako bi namreč lahko odkrili mnogo ljudi, povezanih z mafijo), ter vrsto drugih ukrepov na področju gospodarske dejavnosti, s katerimi bi lahko vpliv mafije če ne zatrli pa vsaj omejili. Poleg tega so predlagali tudi poseben ustanovni zakon o konfinaciji. Podobne ukrepe — razen konfinacije — so predlagali tudi komunisti v svoji interpelaciji notranjemu ministru. Vse je torej pripravljeno na odločilni spopad z mafijo, toda kljub trdni odločnosti se vsi krogi, tako politični kot vladni, zavedajo, da bo boj težaven, kajti mafija se je kot oljnat mad'ež razlezla po vsej deželi. Pri tem imajo pogosto v mislih tudi podoben boj ameriških oblasti z gangsterskimi tolpami, ki imo tako kot mafija razpletene svoje zveze do najvišjin j A. S. Fronta in ne partija FLK — avantgarda revolucionr nega socializma ALZIR. 11. julija (Po telefonu) — Premier Ben Bela je v govoru na velikem ljudskem zborovanju' v glavnem alžirskem mestu ob praznovanju prve obletnice neodvisnosti 1. iulija letos vnesel novost v tukajšnjo nainovejšo politično terminologijo in v njeno vsebino. Med drugim je govoril tudi o partiji. o tem, da je nujno treba aktivirati in mobilizirati vse »zdrave elemente« ljudstva, o njihovi združitvi v »močno fronto«, ki se bo bojevala za uresničenje ciljev alžirske socialne revolucije in ki bo vodila ljudstvo pri graditvi socializma. Tega dne je Ben Bela pr- | no znano, verjetno pa bo vič povedal, da v Alžiriji ne , bodo ustanovili nikakršne partije, »niti v ednini niti v množini«. Ne želimo, je poudaril alžirski državnik, da bi tukaj še uporabljali besedo »partija«, pač pa bi radi uveljavili »fronto«, ki mora biti močna . . . Združiti mora samo zdrave elemente. Tukajšnji politični krogi razlagajo, da označuje beseda fronta dokaj širšo koncepcijo in željo generalnega sekretarja FLN in drugih alžirskih voditeljev, da bi se politična aktivnost ne omejevala, temveč da bi se čedalje bolj razširjala. Fronti nacionalne osvoboditve, ki se je uspešno bojevala za neodvisnost države, želijo dati konkretno in določno aktualno vsebino. Torej — ostane fronta. Naziv sam, ki ustreza razdobju, v katerem je sedaj Alžirija, bodo verjetno pretresali na kongresu FLN. Kdaj bo kongres, še ni toč- Sedanji vojaški udar je samo nova akcija ekvadorske desruce v menam, ki so jo zaceii proti predsedniku Aroseiuenu ze mm aprila. Takrat je Skupina Oficirjev postavita predsedniku itrosemeni '12-umi ultimat: vlado očistiti »iilo-komunističnih elementov«, pretrgati diplomatske, odnose s Havano, ali pa odstopiti. Te zahteve so bile povod za ostre demonstracije v Quitu, -glavnem mestu Ekvadora. V demonstracijah so podprli Arose-mena, napadli s kamenjem hiše, kjer stanUjejo konservativni ■ politiki, in kričali: nočemo vojaške diktature! Navzlic podpori, ki jo je dobil takrat Aroseme-na, je moral popustiti pred zahtevami desnice. Pretr- Ponovna kriza v Ekvadoru Vojaški udar (• izraz polarizacij* sil O andski republiki ponovno piše svetovni tisk. Po letu in pol; odkar je prevzel državno krmilo Ekvadora ..predsednik Arosemena, so-še vojaški krogi ponovno vmešali v politično življenje dežele in z državnim udarom odstranili sedanjega predsednika in tako povzročili politično krizo. gal je diplomatske odnose s Kubo in Ceškdfclovaško ter izvršil reorganizacij o vlade tako, da je povečal število konservativcev in zmanjšal število socialistov. Vendar vsi ti ukrepi niso prispevali k stabilizaciji njegovega položaja in sploh razmer v dečeli. Oo-dobje ki je sledilo, je bilo za predsednika Arosemena zelo težko. Konservativna stranka — predstavnica oligarhije in tujih interesov — ki je takrat inspirirala upor, je ostala v opoziciji in nadaljevala-« ofenzivo. Strankarske razprtije v državi so se še povečale. V takem položaju vlada ni mogla uspešno reševati težavnih gospodarskih in finančnih problemov in je zaradi imobilnosti začela izgubljati simpatije kmečkih in delavskih množic. Predsednik Arosemena je menil, da so za napredek države nujno potrebne reforme; toda ne samo na vasi, temveč bi bilo po njegovem mnenju potrebno izvesti preobrazbo celotne družbene in gospodarske strukture države. Ekvador boluje za isto boleznijo kot boli ah manj vse latinskoameriške države:: velika zaostalost, revščina, brezposelnost in pomanjkanje sredstev za razvoj. Spor med ZDA in Kubo je bolj otežkočil objektivno oceno ekvadorskih dogodkov in pozitivnih stremljenj predsednika Arosemena. Ekvador je bil med »šestorico« iz protiinter-vencionistične fronte ter se je solidaliziral s pozicijami »velikih« držav Latinske Amerike (Brazilije, Mehike itd.), ki zagovarjajo politiko nevmešavanja v kubanske zadeve. Ekvador se je na konferenci v Punta del Este vzdržal glasovanja o tem, da naj bi Kubo črtali iz članstva Organizacije ameriških držav. Znano je tudi, da je Ekvador poslal na Beograjsko konferenco opazovalca. Vzroki za sedanjo politično krizo v Ekvadoru so globlji ter jih moramo iskati v splošnem družbenem dogajanju v vsej Latinski Ameriki. Lahko bi rekli, da gre proces v smeri postopne radikalizacije pozicij, tako desnice kot levice. Z vojaškim udarom je desnica v Ekvadoru pokazala. da je našla izhod po znani poti vojaške diktature. Znano pa je, da v bistvu ne gre »za komunistično subverzijo« kot zatrjuje desnica, temveč za nezadovoljstvo množic zaradi nerešenih družbenih problemov. ki mučijo Ekvador kakor tudi ves latinskoameriški kontinent. SIC CARLOS AROSEMENA — strmoglavljeni predsednik Ekvadora. Delna demobilizacija na Nizozemskem Nizozemska vlada je sklenila, da bodo odpustili iz vojske vse izučene zidarje, tesarje in druge gradbene delavce. Ta ukrep naj pospeši stanovanjsko izgradnjo, ki je posebno v Amsterdamu zelo pomanjkljiva in je povzročila javne demonstracije ljudi brez stanovanj. Slabi rezultati na alžirski univerzi Pri letošnjih zaključnih izpitih na alžirski univerzi 30 odstotkov kandidatov ni dobilo pozitivne ocene. Vzrok za slabo pripravljenost študentov je. v pomanjkanju učnih knjig in univerzitetne knjižnice. Univerzitetno knjižnico so oasovci tik pred osvcbolHvijo Alžirije zažgal: Sestavljanje gospodarskih načrtov v ZSSR V vseh krajih Sovjetske zveze, v podjetjih, gospodarskih okrožjih in republikah, sestavljajo načrte za gospodarski razvoj v naslednjih letih. Podlaga vseh razpravljanj je pismo CK KP SZ in vlade o načelih sestave plana. V začetku junija je sovjetska vlada sprejela predloge premiera Hruščova, da je treba pri sestavljanju gospodarskih načrtov upoštevati vsestranski razvoj kemične industrije, posebno pa proizvodnje plastičnih mas, sintetičnih vlaken in umetnih gnojil. Gospodarski razvoj mora zagotoviti vse večje potrebe prebivalstva po obleki, obutvi in drugem blagu za široko potrošnjo. Pri sestavljanju načrtov se 'e treba orientirati na to, da bodo deficitarno industrijo (cink. svinec itd.) zamenjale industrije sintetičnih proizvodov. Od vseh, ki se u-kvarjajo s planiranjem, so zahtevali, naj pri izdelovanju načrtov zagotovijo prioriteto tistim industrijskim panogam. ki omogočajo hitrejši tehnični napredek, povečanje kvalitete in znižanje cen. Oborožitveno varčevanje Ameriški obrambni minister McNamara je izjavil, da so v preteklem letu pri nakupovanju orožja za ameriško voisko prihranili okrog mbiiardo dolarjev, kar pa ni povzročilo slabitev vojaških efektivov. Objavil je tudi svoje poročilo predsedniku Kennedyju, ki vsebuje oro-gram zmanjšanja stroškov pri voiaških nakupih. Dejal je,- da bodo v naslednjih petih letih skušali prihraniti okrog 4 milijarde dolariev na leto. McNamara ie tudi povedal da imaio ZDA v Zahodni Nemčiii fi divizij in da števila teh divizij ne nameravajo zmanjšati. »Kitcnska frakcija« v KPJ Centralni komite KP Italije je izključil iz partije dva funkcionarja rimske partijske organizacije. Franca Molsesa in Giorgia Meuchia, ker sta skušala ustanoviti »kitajsko frakcijo«. Izjavila sta, da ne soglašata z »moskovsko linijo« KPI. Prve tiskarna v Toqu V afriški republiki Togo so te dni odprli prvo tiskarno. Zgradili so jo s pomočjo zahodnonemške vlade in hamburškega »kralja tiska« Springerja, ki je poslal v Togo nekaj rabljenih tiskarskih strojev. Pri slavnostni otvoritvi tiskarne je bil navzoč tudi predsednik republike Grunitski. Dražia stanovanja v Zahodni Nemčiii Letošnje poletje so v Hamburgu in v nekaterih drugih večjih zahodnonemških mestih zvišali stanovanjsko najemnino za novih 20 odstotkov. Od leta 1950 so se najemnine v Zahodni Nemčiji zvišale povprečno za 55 odstotkov. OSTANKI GIULIETTE — Registrska tablica na odbijaču in nekaj raztresenih kosov pločevine — to je vse, kar je ostalo od avtomobila, napolnjenega s tri-tolom, ki je eksplodiral 29. junija v predmestju Palerma. Nek kmet je po telefonu poklical policijo, češ da na cesti stoji »Giulietta«, iz katere se nekaj kadi. Policaji so prišli tja z odstranjevalci min, odstranili zažgano mino, ko pa so preiskovali avto in odprli prtljažnik, je zadonela eksplozija, ki je dobesedno raznesla avto in sedem članov policije. Foto: AP kmalu. Takrat bodo sprejeli tudi akcijski politični program ter povzeli dosedanje uspehe v boju Alžirije za neodvisnost in za ekonomsko samostojnost. Prav tako bodo sprejeli smernice in cilje za nadaljnjo graditev države. Toda do prvega kongresa FLN ostane v veljavi v zadnjem času zelo aktualen programski osnutek FLN, ki so ga sprejeli lani v Tripolisu na sestanku Nacionalnega sveta alžirske revolucije. Ves ta mesec bodo vse organizacije in vsi aktivisti FLN vneto preučevali program, sprejet v Tripolisu, da bi postal orožje v rokah sle- I hemega posameznika, ki se j je pripravljen bojevati za socialistično graditev. 2e nekaj dni pred praznovanjem neodvisnosti so začeli razlagati in preučevati tripolitan-ski program. Dan neodvisnosti so imenovali dan FLN. V tem mesecu bodo z razlaganjem tripolitanskega programa ideološko pregrupirali revolucionarne sile. To je tudi namen enomesečne kampanje za preučevanje in sprejem tripolitanskega programa. D. JANEKOVIC 1 gtjMEZAl (A/AVA Jodl pred sovjetskimi preiskovalci IV. Rezultati bojev leta 1944 a) Sovjeti so dosegli absolutno premoč na vseh bojiščih; b) Zategadelj se nam ni posrečilo ustaliti vzhodne fronte. Razen tega smo resno upali, da bo imela Rdeča armada, potem ko se bo oddaljila od svojih oporišč, precejšnje težave s transportom in da bo to otežkočilo koncentracijo sovjetskih sil. Nadaljnji dogodki so pokazali, da smo se glede tega motili. Operacije na vzhodnem bojišču leta 1945 so se razvijale pod močnim vplivom neuspeha našega nasprotnega napada v Ardenih. Ftihrer je za vsako ceno zahteval, naj aktivno deluje v Madžarski, da bi prodrli do Donave in Drave. Načelnik gene- ralnega štaba kopne vojske, generalni polkovnik Guderian je temu poskušal nasprotovati, Hitler pa mu je odvrnil: »Ce hočete napadati brez nafte — v redu, videli bomo, kaj se bo iz tega izcimilo.« Da bi uresničili to Hitlerjevo povelje, smo morali o-slabiti naše sile v smeri proti Berlinu. Posledica tega je bila poraz na Madžarskem in oslabljena zaščita Berlina, zakaj enot, ki so odšle na Madžarsko, nismo mogli več uporabljati. Hkrati pa je severovzhodno od Berlina Hlm-mler storil vse, kar je bilo mogoče, da Je poslabšal stanje svoje armadne skupine Visla. , t , Tako smo bili takrat, ko so se Sovjeti pognali v zadnji napad, docela brezmočni. Sprva smo domnevali, da bo Rdeča armada z večino sil napadla v smeri proti Češkoslovaški, toda tudi glede tega smo se zmotili. Na bojišča smo morali poslati vse rezerve, vendar brez vsakršnega uspeha. Obramba Berlina je bila o-čitno slaba, vendarle je vrhovno poveljstvo nikakor ni moglo okrepiti. Posledica tega je bil zlom. Vprašanje: Kakšno je bilo številčno stanje nemške vojske in kako ste nadomeščali izgube? Odgovor: Številčno stanje nemških oboroženih sil je bilo naslednje: leta 1941 šest in pol milijona ljudi, leta 1942 okrog sedem milijonov, leta 1943 sedem in pol do o-sem milijonov ljudi. Tako je bilo tudi leta 1944. Ob kon- cu leta 1943 je bilo največ o-krog osem milijonov vojakov (redakcija časopisa pripominja, da tukaj niso upoštevane rezerve suhozemske vojske, letalstva in mornarice, ki jih je bilo po nemških u-radnih podatkih 1. decembra leta 1943 deset milijonov 168 tisoč vojakov). Nemške izgube med drugo svetovno vojno so bile približno take: ubitih 2,5 milijona vojakov, ujetih in pogrešanih 3,4 milijone, ranjenih 6,5 milijonov. Kolikor se spominjam, smo leta 1944 mobilizirali okrog 15% prebivalstva. Številčno razmerje med bojišči in zaledjem je bilo takrat, ko smo še napredovali, 60:40, ko pa smo se umikali, pa 70% na bojiščih in 30"/0 v zaledju. Kone c VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI razpisuje mesta: stalnega učitelja višje šole za predmet »Organizacija socialnih služb in socialna zakonodaja« stalnega uCitelfa višje šole za predmet »Socialna psihologija« Pogoj za obe mesti je dokončana pravna ali filozofska fakulteta. Zaželena je ustrezna praksa. stalnega asistenta za predmet »Delokrog in metode socialnega dela« stolnega asistenta (inštruktorja) prakse Pogoj za obe delovni mesti je dokončana visoka izobrazba ali dokončana višja šola za socialne delavce z najmanj 3-letno prakso v socialnih službah. honorarnega učitelja višje šole za predmet »Sociologija« honorarnega učitelja višje šole za predmet »Socialna politika« Pogoj za obe delovni mesti je dokončana visoka izobrazba. Zaželena je ustrezna praksa honorarnega knjižničarja Zaželena je ustrezna praksa in znanje angleškega in nemškega jezika. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. — Pravilno kolkovane vloge z življenjepisom naj prosilci vložijo v tajništvu šole, Ljubljana, Saranovičeva ul. 5. SVET VIŠJE ŠOLE ZA SOCIALNE DELAVCE 5776 ičoteksT3bwi IMPORT-EXPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 18 razpisuje naslednja delovna mesta Ekonomista za izvozni sektor z visoko strokovno izobrazbo z znanjem enega tujega jezika Strojepiske ž znanjem nemščine Stenodaktilograike Absolventa ESŠ z znanjem nemškega jezika za delo v izvoznem sektorju Šefa blagovnega knjigovodstva z višjo ali srednjo izobrazbo šefa analitsko obračunskega oddelka z višjo ali srednjo izobrazbo Analitika z višjo ali srednjo izobrazbo Vodje kadrovske službe z višjo ali srednjo izobrazbo Referenta za obračun osebnih dohodkov s srednjo izobrazbo Referenta za likvidacijo računov s srednjo izobrazbo Konterja z višjo ali srednjo izobrazbo šefa investicij gradbeni inženir ali višji gradbeni tehnik Obratovodje strojni ali usnjarski tehnik Kurjača z izpitom šoferja D-kategorije Osebni dohodki po tarifnem pravilniku Nastop službe po dogovoru. 5768 ^Žičnica PODJETJE ZA IZDELAVO LESNO OBDELOVALNIH STROJEV, 2ICNIC, SUŠILNIC, TRANSPORTERJEV IN DRUGIH STROJNIH NAPRAV LJUBLJANA, Tržaška 49 telefon: 22-194 in 21-870 razpisuje NATEČAJ za sprejem UČENCEV - VAJENCEV za izučitev v kovinski stroki, in sicer: - strojnih ključavničarjev - kovinostrugarjev - rezkalcev - livarjev - barvnih kovin Pogoj: prednost imajo kandidati s končano osemletko. Pismene ponudbe z navedbo učnega uspeha pošljite sekretariatu podjetja. Natečaj je razpisan do 30. VII. 1963. 5763 UPRAVNI ODBOR rr M Galanterija TOVARNA POHIŠTVENEGA OKOVJA IN GUMBOV IZ PLASTIČNIH MAS ŠOŠTANJ razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA in DELOVNO MESTO V KOMERCIALI DELOVNO MESTO V RAČUNOVODSTVU Pogoji pod 1. ing. kemije ali strojni ing. s štiriletno prakso ali tehnik kemije z osemletno prakso. Praksa je zaželena v predelavi ali vsaj vpoznavanju termoplastičnih mas. Pogoji pod 2. in 3. dokončana srednja ekonomska Sola po možnosti s prakso. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih premijskega pravilnika podjetja. Pod l. zagotovljeno družinsko stanovanje — pod 2. in 3. zagotovljene samske sobe. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite upravi podjetja. Razpis velja do zasedb* delovnega mesta. 5724 Novice BEOGRAD: spomenik Nikoli Tesli — Pred vhodom v poslopje beograjske tehnične fakultete je član CK ZKJ Rodoljub colakovič odkril spomenik velikemu znanstveniku Nikoli Tesli. Spomenik je delo kiparja Frana Kršiniča. ZAGREB: prodali so 52 risank na Japonsko — Zagrebško izvozno podjetje »Globus-film« je te dni sklenilo z japonskimi uvozniki pogodbo o prodaji 52 jugoslovanskih filmskih risank za približno 23.000 dolarjev. Te filme bo septembra letos začela predvajati japonska televizija, in sicer tako, da bodo v naslednjih dveh letih prikazali vsak film šestkrat. — »Globus-film« bo še letos prodal igrane, risane in dokumentarne filme v dvajset dežel, med njimi v Veliko Britanijo, Nemčijo, Švico,' Avstrijo, Grčijo, Italijo in Mehiko. TITOGRAD: nagrade »13. julij« — Ob dnevu vstaje Orne gore je sekretariat za prosveto, znanost in kulturo podelil nagrade »13. julij« za dosežke na področju znanosti in umetnosti v letu 1963. Nagrajenci so: dr. Djoko Pejovič, direktor Državnega arhiva SR črne gore, za delo »Izseljevanje Črnogor-cve v 19. stoletju«, Djurdje Boškovič, profesor beograjske univerze, za delo »Stari Bar«, in slikar Miloš Vučkovič, upravnik umetniške galerije v Cetinju, za svojo retrospektivno razstavo slik in karikatur. SKOPJE: makedonska operna noviteta — Skopska Opera je uvrstila v svoj program za prihodnjo sezono tudi prvo opero mladega makedonskega skladatelja Tome Proševa »Pajčevina«, za katero je libreto prirejen po drami domačega avtorja Kole Čašula »Veja v vetru«. SARAJEVO: pripravljajo dva nova filma — V proizvodnem podjetju »Bosna film« se pripravljajo na snemanje dveh domačih igranih filmov. Prvega bo z delovnim naslovom »Sonce zahaja zjutraj« posnel po scenariju Ane Marije Car Jože Babič (tema je sodobna), drugega z naslovom »Dobra usoda« po scenariju Jože Horvata pa bo zrežiral Milutin Kosovac. ZADER: nagrajenci na mednarodni razstavi fotografije — žirija mednarodne razstave umetniške fotografije »človek in morje« v Zadru je izbrala najboljša dela, ki so jih poslali avtorji iz petinštiridesetih držav Med fotografijami na temo »človek in morje« so prejele zlato medaljo »Hobotnice« Jugoslovana Nina Vraniča, V skupini fotografij s prosto tematiko pa je bila z zlato medaljo nagrajena fotografija »Smeh« Angleža Williama Pattersona. Medalje za najboljše kolekcije so prejeli Francoz Lucien Clergue, Italijan Osvaldo Savoini in Belgijec Daniel Wuyts. PULJ: obširen kulturni program — Deseti festival jugoslovanskega igranega filma ne bo edina poletna kulturna manifestacija. V areni, na odru pri Romanskem portalu in pred Avgustovim templjem (na sliki) se bodo zvrstile številne kulturne prireditve. V areni bodo nastopili kavkaški folklorni ansambel »Lezginka«, skopski folklorni ansambel i ; . o -• .-A A - »Taneč« ter razne skupine izvajalcev zabavne glasbe. Pred Romanskim portalom bosta nastopila Slovenski oktet s programom renesančnih in baročnih pesmi ter Zagrebški kvartet. Pred Avgustovim templjem pa bodo uprizorili Sofoklovega »Kralja Edipa« in Držičevega »Dunda Maroja«. ROVINJ: likovna razstava ob dnevu vstaje — Ob hrvaškem dnevu vstaje bodo 27. julija odprli v Rovinju veliko likovno razstavo, na kateri bodo sodelovali umetniki iz vse Jugoslavije. Ta razstava naj bi bila stalna jugoslovanska likovna manifestacija, na kateri bodo prikazovali dela, ki bodo nastala v rovinjski likovni koloniji. Letos so namreč v Rovinju ustanovili likovno kolonijo, ki pa še ni mogla sprejeti umetnikov, pač pa se bo to zgodilo prihodnje leto. Kolonija bo delovala od 1. maja do 1. septembra vsakega leta. KOPER: poletni kulturni program — Drevi bo v letnem kinu v Portorožu gostovala bolgarska folklorna skupina »Georgi Dimitrov«, ki se je z velikim uspehom udeležila tudi sarajevskega folklornega festivala. Jutri zvečer pa bo na Titovem trgu v Kopru gostoval balet Opere SNG iz Ljubljane s »Kamnitim cvetom« S. Prokofjeva. 0 jugoslovanskih šolskih učbenikih Uredništvo »Dela« in Zavod za izdajanje učbenikov iz Beograda sta organizirala — v nizu naših razgovorov za »okroglo mizo« razgovor o aktualnih problemih jugoslovanskih učbenikov, ki je bil včeraj v uredništvu »Dela« v Ljubljani. Udeležili so se ga predstavniki iz vseh republik, in sicer v prvi vrsti zastopniki zavodov za izdajanje učbenikov ter druge institucije, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. in pa predstavniki nekaterih republiških sekretariatov. Namen razgovora je bil nakazati probleme, ki se vežejo na idejnost in vsebino učbenikov, opozoriti na probleme, ki so skupni v vseh republikah. Druga stvar, ki naj bi jo obravnaval ta razgovor, pa se je nanašala na možnosti za sodelovanje med posameznimi republikami, na tem področju. Predvsem sta organizatorja želela ugotoviti, koliko so dozorela prizadevanja, da nekatere probleme s tega področja že moremo obravnavati in reševati v jugoslovanskem okviru. Razgovor je pokazal, da so problemi skoraj povsod enaki. Povsod namreč število učbenikov ni več ključno vprašanje, ker jih povsod večinoma že imajo. V ospredje stopa zato kvaliteta, odnosno zahteva po kvaliteti. Kajti o nivoju naših učbenikov je težko govoriti, kot so dejali na tem sestanku, ker ni nobene osrednje ali pa skupne institucije, ki bi sistematično spremljala stanje učenikov v Jugoslaviji. Ena izmed osncvnih stvari, ki jih je poudarj;il razgovor, so vprašanja, koliko in kako so obravnavana posamezna jugoslovanska področja v učbenikih in v našem šolskem pouku sploh. Ugotavlja se namreč, da je to silno različno in da teh problemov ne spremljamo in ne usmerjamo. Predvsem je čutiti, da učbeniki za strokovne predmete niti približno ne zado ščajo v tem smislu. Naslednje ključno vpraša nje. ki ga pri nas ne rešujemo sistematično, so avtorji učbenikov. Ne zavedamo se dovolj, da se zahtevajo za pisca učbenikov posebne kvalitete in da moramo take ljudi vzgajati, če jih nimamo. Krivde za probleme, ki se na tem področju pojavljajo, torej ne gre valiti samo na tiste, ki učbenike izdajajo. Težnje za kvaliteto učne knjige so tod in še marsikod zelo močne. Enako so močne tudi težnje po skupnem urejanju nalog. Le nikogar ni, ki bi želje in voljo združil in usmeril. Eden osnovnih problemov, ki daje oporo stanju, kakršno je sedaj, so razlike v učnih programih po posa rneznih regionalnih območjih. Izčrpnejši povzetek celotnega razgovora, ki je osvetlil vrsto aktualnih vprašanj in kritičnih pojavov ter prispeval tudi nekaj konkretnih predlogov, bomo objavili v našem listu v prihodnjih dneh. J. S. Pod črto Apače — kritičen primer PRED ZAKLJUČKOM RAZSTAVE IKON - Razstavo ikon. ki je prirejena v Narodni galeriji v Ljubljani, bodo zaprli v nedeljo. 14. t. tn. Doslej si je prireditev ogledalo 7000 obiskovalcev. (Na sliki »Janez Krstnik in angel Gabrijel«, ikona iz Kru-šedola, ki je nastala v 16. stoletju.) Namesto uvoda: Pod številko 24/63 se začenja zadeva: 20 % od prodanih kino vstopnic — blokiranje tekočega računa — takole: »Narodna banka Gornja Radgona nas je obvestila, da imamo blokiran naš tekoči račun, ker ji nismo nakazali za leto 1962 20 % od prodanih kinematografskih vstopnic.« Zadeva se nadaljuje z naslednjo obrazložitvijo — za javnost, ne za banko: ... dokler ni 1961. leta kul-tumo-prosvetno društvo »Svoboda Apače« prevzelo od telovadnega društva »Partizan Apače« kino sekcije, ker je pač menilo, da je k trto izobraževalnega pomena. V uradnem listu št. 29/62 piše, da morajo plačati vse gospodarske organizacije 20 % od prometa. Naše društvo pa ni nikaka. gospodarska organizacija ali sarriostojno kinematografsko podjetje. Kino je. kot rečeno, le izobraževalna sekcija pri kulturno prosvetnem društvu Apače. In to kulturno prosvetno društvo dobi od občinskega ljudskega odbora Gornja Ovire za žrelo rast Marginalija pred jubilejnim filmskim festivalom Te dni je začela uradna žirija desetega festivala jugo slovanskega igranega filma, ki je obenem tudi selekcijska komisija, izbirati med devetnajstimi prijavljenimi filmi tistih dvajnast del, katera bodo uvrščena v uradni program te naše jubilejne filmske manifestacije v Pulju. Obenem so se začele zadnje priprave, ki bodo poskrbele. da bo letošnji festival dobil tudi na zunaj čim bolj I slavnostno, manifestativno po-j dobo. Razstave, retrospektive I in druge prireditve bodo opozarjale, da imamo v osemnajstem letu nacionalne filmske proizvodnje festival z desetletno tradicijo, polno rasti in razvoja, ki je iz leta v leto kljub organizacijskim spodrsljajem prevzemal vedno vidnejšo vlogo v popularizaciji domačega filma. Festival, ki je postal kljub nekaterim spornim odločitvam uradnih in v zadnjih letih še selekcijskih komisij vendarle tudi močan kvalitativno stimulativni činitelj. Festival, ki ,si je pridobil zares množično, dostikrat muhasto, a tudi iskreno naklonjeno publiko. In nazadnje festival, ki je začel odločilno vplivati na proizvodni ritem naše kinematografije. da skoraj ne planira več v koledarskih letih, temveč v letih od avgusta do avgusta. Lahko bi bili torej zadovoljni in jubilejno slavnostno razpoloženi, če se ne bi v misli o tem, kaj vse imamo, vpletla tudi misel, česa nimamo. To misel nam vsiljuje pogled na našo letošnjo proizvodnjo in na položaj, v katerem se je znašla pred jubilejnim festivalom. ST1 Pravilo dosedanjih, let je bilo. da so proizvajalci prijavljali festivalu vsd .Jafno proizvodnjo, in nemalo užaljenosti je bilo, če jje selekcijska komisija ta in onMIilrn zavrnila iz arene. Letos pa se v Pulju ne bo zbrala celoletna proizvodnja. Ce bi bili vsi vzroki za »producentsko« selekcijo v takšnem zdravem, samokritičnem čutu za realnost, s kakršnim »Triglav film« ni prijavil neuspele komedije »Naš avto«, bi bilo vse lepo in prav. Nasprotno, naloga selekcijske komisije bi bila zmanjšana na minimum, če bi tudi drugi producenti ravnali tako in bi’ na primer zadržali doma filma »Kmetje« ali »Dneve« (oba »Avala film«). Bolj zaskrbljujoča je misel na filma »Vrnitev« in »Clove.t iz hrastovega gozda«, ki ju ne bo na festival in ki ju. kot kaže, sploh ne bodo javno predvajali. »AvflM film« ' j? kot producent preppvedal distribucijo bbcilr fiimbv, preden sta se predstavila javnosti. ; i r Tisoči metrov filmskega traku, povezani z milijoni proizvodnih stroškov, so stekli v prazno. To pa je samo finančna plat tega nevsakdanjega primera, ki je bolj kot vrsta drugih opozoril, da v naši filmski proizvodnji nekaj ni prav. Z njim se odpira vprašanje avtorstva, vprašanje odgovornosti pred družbo, ki ustvarja sredstva in druge po- Pohvalen odmev v tujini Po letošnjih jugoslovanskih gledaliških igrah Tuji gledališki strokovnjaki že nekaj let z velikim zanimanjem spremljajo dogajanja in tokove v jugoslovanski gledališki u-metnosti. Izrabljajo tako rekoč vsako priložnost, da z bivanjem v naši državi proučujejo našo gledališko umetnost pri njenih virih. Jugoslovanske gledališke igre Sterijino pozorje jim dajejo kot edinstvena manifestacija gledališke u-metnosti možnost, da se v relativno kratkem času ob enem samem odru spoznajo z dosežki naše dram- ske literature ter režijsko scenskih in igralskih stvaritev. Tako so bili na letošnjem VIII. Sterijinem pozorju kot gostje Komisije za kulturne stike s tujino ZIS in Glavnega odbora Sterijine-ga pozorja navzoči različni dramatiki, režiserji, igralci, kritiki, prevajalci in u-metniški voditelji gledaliških hiš iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske. Madžarske. Romunije in Italije. Tujce je posebno prevzelo dejstvo samega obstoja takega festivala, ki odkriva bogastvo umetniških oblik in vsebine in ki »stimulira ter podpira domačo dramsko ustvarjalnost, daje možnost, da dobra dela najdejo pot Iplo gledalca, ustvarjalcu pa omogoča nadaljnji razvoj«. Prevajalce ^šo zanimali teksti naslednjih gledaliških komadov: »Banovič Strahinja« Borislava Mi-hajloviča, »Kapetan Džon Piplfoks« Dušana Radoviča in Miroslava Beloviča ter »Dolgo življenje kralja Osvalda« Velimifa Lukiča. goje za filmsko proizvodno delo. Obenem so boleče zadeta vprašanja repertoarne politike in samoupravnih organov. ki je ne zmorejo u-ravnati v pravilno smer. Kot lahko sklepamo po pisanju jugoslovanskega tiska, pri o-beh zadržanih filmih ne gre le za kvalitetno raven, temveč za zgrešeno idejno koncepcijo. Kdo je torej odgovoren za neuspeh obeh filmov? Pisci scenarijev? Režiserja? Snemalna ekipa? Producent? In kdo je odobril oba scenarija? Ali je mogoče, da no ben član filmskega sveta kot Organa družbenega samoupravljanja, noben član delavskega sveta ni opazil napak, ki so vsekakor morale bremeniti že scenarija? Primer »Avale« je le skrajni primer. Tudi v drugih proizvodnih hišah so nastajali povsem podpovprečni filmi, ki jih ob pravi skrbi za kvalitetno in idejno programiranje nikoli ne bi izdelali-. * Na sestanku aktiva komunistov v »Avali« je padla naslednja ugotovitev: »Največ- krat so se napake pojavljale v primerih, ko so bila kršena načela samoupravljanja.« In zares skorajda ni tako bistveno poiskati posamezne krivce in jim odmeriti odgovornost, kot zastaviti sile za razvijanje samoupravnih organov v naši filmski proizvodnji. Razmišljati velja o mnogokrat ohlapnem čutu odgovornosti filmskih svetov in o njihovih pristojnostih; o delavskih svetih, v katerih odločajo predvsem organizacijski in administrativni filmski delavci, ki so uslužbeni v proizvodnih podjetjih, pa doslej vanje niso mogli biti voljeni aktivni filmski delavci, ki so v svobodnih poklicih. In še o marsičem, kar je povezano z načeli samoupravljanja. Le dosledno uveljavljena samoupravna načela bodo pomagala naši proizvodnji iz stagnacije in zagotovila kontinuirano, programsko zrelo rast domačega filma. Ob takem napredku bodo polagoma odpadla danes marsikje odločujoča finančna vprašanja. Upajmo, da bo ta vprašanja plodno obravnaval tudi letošnji jubilejni festival v svojem delovnem programu. STANKA GODNIČ Radgona 150.000 dinarjev letne dotacije za kritje svojih funkcionalnih izdatkov, ki v glavnem nastajajo z organizacijo kulturnih prireditev, namenjenih slovesnostim ob državnih praznikih, novoletni jelki i. p. Kino-sekcija je res imela 1962. leta okrog milijon dinarjev dohodkov od prodanih vstopnic. Vendar je z njimi komajda krila stroške, ki nastajajo s predvajanjem filmov. Porabili smo jih nekako takole: 460.000 za najemnino filmov, 100.000 za odplačilo anuitet, nastalih z gradnjo oziroma opremo kinodvorane, 160.000 za honorarje, 120 .tisoč za prispevke k honorarjem, 90.000 za prevoze filma, skupno 930.000 dinarjev. Dodatni izdatki so seveda še kurjava, elektrika, propagandni material itd. Dodajmo še manipulativne stroške, poštnino, stroške z manjšimi popravili kinoaparature — kaj je razvidno? Pri najboljši volji ne moremo nakazati 20 % od prometa Narodni banki Gornja Radgona, ker sploh nimamo sredstev. še nekaj: kinopredstave v Apačah obiskujeje ljudje iz vasi, ki so oddaljene od tcd tudi 10—12 kilometrov. Ker ima vas Apače le 80 hišnih številk, lahko računamo le na kakih 40 stalnih domačih obiskovalcev. Pozimi, ko je z dohodi v vas in do dvorane težko ,imamo v kinu le 20 ali 30 ljudi in torej le 2400 dinarjev dohodkov. Izdatkov pa je za 8000 dinarjev! Naj kino zapremo? In prikrajšamo naše ljudi še za tisto malo kulturnega razvedrila, kolikor ga imajo? Smo obmejna vasica. Stalno nas obiskujejo z one strani, ker imajo mnogi tu svoje sorodnike in zemljo. Kaj bodo ti ljudje rekli, če izvedo . .? Društvo ima trenutno zapisanih na žiro računu 50.000 dinarjev. Seveda so jih zdaj blokirali. Odprtih računov pa imamo: za najemnino (za filme) v znesku 35.000 dinarjev, za odplačilo anuitet, honorarje in prispevke za mesec maj 25.000 dinarjev, če ne bomo plačali anuitet do določenega roka, bo zahtevala Narodna banka plačilo celotnega dolga. če ne bomo plačali najemnine za filme (vsaj delne), nam bodo podjetja ustavila dobavo, če ne bo filmov, ne bo dohodkov, ki naj bi »bogatili« naš žiro račun. Na banko smo naslovili prošnjo: morda bi lahko odstotke za nazaj plačevali na obroke. V tem primeru bi se odpovedali vsem honorarjem, da tako prihranimo skromne cvenke. Saj smo v Apačah že toliko žrtvovali za skupnost, kot se reče, bomo pa še to. če si pa ljudje tako žele razvedrila — da je le-to kulturno, priča naš repertoar, ki ga zelo skrbno sestavljamo, če bi pa kako drugače, še bolje, rešili naš primer, bi bili seveda še bolj zadovoljni, saj bi spoznali razumevanje za potrebe ljudi, odmaknjenih od kulturnih središč . . « Zadeva 20 % od prodanih vstopnic — blokiranje tekočega računa (konkretno: ukinitev kina) se konča z žigom KPD Svoboda Apače, okraj Murska Sobota, in s podpisom predsednika Ivana Lesjaka. Naš podpis je za male kinematografe. Zoper 20 % obveznega plačila dohodkov od prometa, ne glede na njihove specifične razmere in ne glede na njihov položaj nasproti velikim kinematografskim podjetjem, katerih položaj je bistveno drugačen. Konkretni apaški primer je eden izmed mnogih podobnih. Zato ga tu objavljamo z vsemi nadrobnostmi, ki ne potrebujejo širšega komentarja! -mgh- Branislav Nušič n Avtobiografija Prevedel DAVORIN RAVLJEN ■Bniainiiiiiiiiiiiiiiiiinn!!:i!iimnin!ii!iniuiini!!i:!iH:iiiiniUii!u»!iiiuuiiiuiiiuiiiiuiuiiuuiuiiuiiii:u!!iuodlagi sem si vzel vso oblast v svoje roke. Vsi, kolikor nas je bilo, smo hoteli biti ministri — kar sicer ni le otroška slabot — in ker potemtakem nismo imeli podložnikov, ker to ni hotel nobeden biti, seveda tudi skupščine ni bilo. Pa četudi bi prištevali k svojim državljanom goske, purane, race in druga dobrodušna bitja, ki jih je bilo vse dvorišče polno in ki bi bila spričo svoje vdanosti zelo prikladni državljani in državljanke, — kaj bi bilo, ko bi iz njih sklicali skupščino? Gotovo bi ustanovili poslanske klube, to Je klub puranov, gosji klub in račji klub. Ti klubi niti najmanj ne bi mogli spremeniti zaupnice, ki smo si Jo prilastili mi — vlada; saj vemo, da so ti politični klubi ustanove, v katerih se člani disciplinirajo, da ne mislijo z lastno pametjo in si ne mučijo vesti. Gosaku, puranu ali racmanu, ki bi — recimo — bili šefi klubov, bi naša vlada zaupno obljubila, da jim bo, njim samim, izboljšala pičo — pa bi imeli ve- čino, pa bi imeli zaupnico! Sicer je bil na dvorišču med domačimi živalmi' tudi jež, ki bi lahko po svoji zunanjosti morebiti bil opozicija, toda jež je ves dan spal — opozicija, ki spi, pa ni nikoli nevarna. A navsezadnje niti njegova vnanjost ni bila videti bogve kako nevarna, ker se ni treba bati opozicije, ki ima bodice zgolj za okras. , Zatorej smo imeli vse pogoje, da smo bili lahko neustavni, a neustavnost, ki Je nihče ne prepreči, je očitno naše tradicionalno zadovoljstvo. Ker so torej bili dani vsi ugodni pogoji, sem brž rešil krizo in sestavil vlado. Zase sem pridržal ministrstvo zunanjih zadev. Tedaj še nobeden izmed nas nd poznal tiste lepe in tako koristne ustanove, ministra brez listnice. Poznali smo sicer listnice brez ministrov, toda ministra brez listnice so menda šele pozneje iznašli. Ko bi bili to že tedaj poznali, bi bil seveda jaz prevzel prebridko skrb, da bi vodil ministrstvo brez listnice, brez resora in brez pisarne. Tako pa sem prevzel zunanje zadeve, ker sem bil pač »otrok iz boljše hiše« in sem se zelo slabo učil tujih jezikov, kar je tudi ena izmed kvalifikacij naše diplomacije. Razen tega je imela vlada samo še štiri ministrstva: policijo, finance, prosveto in vojsko. Tiste čase, ko smo se otroci igrali vlado, ni bilo mnogo ministrstev. Tako, postavim, ni bilo ministrstva za ljudsko zdravje, ker tedaj menda sploh ni bilo ljudskega zdravja. Nadalje ni bilo ministrstva za promet. Ceste so sicer bile, toda mi smo že na vso moč prepevali ob guslah: »Ceste bodo poželele Turkov, ker ne bo nikogar, ki bi nas nagnal oeste popravljat« ... Gozdovi so sicer bili, toda v njih so gospodarili hajduki in šele pozneje so hajduke zamenjali ministri ki Je bilo ustanovljeno tudi ministrstvo za gozdove. Rude so menda tudi že bile, toda ljudje so tiste čase še redno plačevali davke dn ni bilo treba iskati kakšnih drugih rud. Vod« so budi bile. in sicer tako, kakor še danes, sredstvo za povodnji, samo da ni bilo čutiti potrebe, da bi poplave urpavljal poseben minister. Lista moje vlade je bila približno takale: za zunanje zadeve sem bil, kakor smo rekli, jaz; za ministra prosvete sem vzel nekega Ceda Matiča, ker je ponavljal prvi in drugi razred gimnazije in se je-torej šolal dlje kakor mi drugi, razen tega so ga dvakrat vrgli iz šole in Je imel šolske zakone v mezincu, vrh tega pa je imel pismenost za luksuz, kakor so sicer sodili tudi tedanji resnični ministri. Za ministra policije smo vzet Sima Stankoviča, sina okrajnega biriča, prepričani, da je policijska stroka v njegovi družini dedna in da vzgoja, ki mu jo je lahko dal njegov oče birič, povsem zadostuje za ministra policije v Srbiji. Vrh vsega tega pa je imel Simo še druge vrline. Tako je na primer znal gromozansko preklinjati, pričenši z gospodom Bogom pa do drobcene bolhice v odeji, znal pa je, bogme, tudi pokazati pest in potegniti nožič iz žepa. Vse to ga je nekako dovolj usposabljalo za ministra policije; vsi smo bili prepričani, da smo ga prav srečno izbrali za ta položaj. Za finančnega ministra smo vzeli nekega Perico iz tretjega razreda ljudske šole, ki Je še nosil vzad preklane hlače in skoz tisti prerez je venomer visel rep srajce in ta Je bil le ob nedeljskih -dopoldnevih kolikor toliko čist. Tale Perica ni imel nikakršnih sposobnosti ne za resor, ki ga je prevzel, ne za katerikoli drug resor, toda kaj takega tudi ni bilo nikoli ovira pri postavljanju pravih ministrov. Niti umazani rep, ki mu je kukal vzad, nikakor ni bil v napoto, marveč je bil celo nekakšna kvalifikacija, in sicer tako značilna, da bi repek lahko bil stalna uniforma vseh finančnih ministrov. Za ministra vojske smo vzeli našega tovariša židovske vere Davida Mešulama. Nikakor ne brez določenih vzrokov. Tako smo se hoteli zavarovati pred vsakršno nevarnostjo, da bi Se spopadli s ka- | Kje bomo preživeli dopust? Poštarski dom PTT Pohorje terokoli drugo tujo državo, in drugič, da bi svojemu tovarišu Davidu neposredno omogočili udeležbo pri licitacijah, ki jih razpisuje vojno ministrstvo, saj smo vedeli, da bi to tako in tako storil. Tako sestavljena vlada se je zbrala k sejam kdaj pa kdaj na skladanici drv, še vse rajši pa celo tam gori na orehu, na katerem je vsak minister zajahal svojo vejo. Ta kraj bi kazalo priporočiti vsem vladam, kajti samo tam gori, na kakšnem orehu ali na strehi štirinadstropnioe, bi bile varne pred radovednimi časnikarji. Ko smo imeli Davida Mešulama na čelu vojske, smo lahko svobodno zatrjevali svojo miroljubnost, ne da bi slutili, kaj se skriva globoko v duši našega vojnega ministra. A nekega dne, ko je bilo na dnevnem redu vladne seje ravno vprašanje, ali naj vsa vlada preskoči plot peka Miloša in pokrade na njegovem vrtu češnje, ki so bile že zrele, rdeče in tako sočne, da bi zmamile še vsako drugo vlado — Je David Mešulam navedel dogodek mednarodnega pomena, pri katerem je neki naš državljan hudo trpel in za kar bi morali, zavoljo našega ugleda, dobiti zadoščenje. Zadeva, ki nam Jo je navedel Mešulam in smo jo sicer tudi že vsi poznali, je bila tale: naš racman se Je splazil lepega dne pod plotom na sosedovo dvorišče, ko sosedovega racmana ravno ni bilo med njegovimi racami. S kakšnim namenom je odšel naš racman k tujim racam, tega vlada ni vedela, ampak tam so ga tako rabeljsko napadli domači racmani in tamkajšnji gosaki ter so ga tako pretepli tn oklall, da se je s polovico repa in na pol golo glavo vrnil komaj še živ v domovino. Vojni minister je predlagal, da napovemo sosedom vojno, in sicer jutri, v četrtek popoldne. Za ta dan smo se odločili iz dveh vzrokov: prvič, ker v četrtek popoldne ni bilo pouka, in drugič, ker je Mešulam zvedel po zaupnih poročilih, da bodo šli sosedovi tega popoldneva v vinograd in ne bo nikogar doma. VAS VABI. Vsako soboto prireja na vrtu ples. V gostilni IZLETNIŠKI DOM RIBN0 PRI BLEDU M (samo 3 km od Bleda) boste postreženi z okusnimi jedili in pristnimi vini. Za goste so na razpolago prenočišča in udoben vrt. Obiščite gostilno »Izletniški dom« Ribno pri Bledu. Šport-hotel Pokljuka PRr BLEDU stoji na visokogorski planoti 1250 m nad morjem, dostop z vsemi vrstami motornih vozil vse leto. izhodiščna točka za ture v Julijske Alpe, kapaciteta 125 ležišč z apartmaji, odlična postrežba, kavarna, ugodna zveza z Bleda. Železniška postaja Lesce — Bled. Pridite v ta lep gorski kraj! obiščite renomirani PARK HOTEL V NOVI GORICI ki je najmoderneje urejen V hotelu je odlična postrežba, za goste pa so tudi udobna prenočišča. Vsak dan plesna glasba na vrtu, v slabem vremenu pa v kavarniških prostorih. Skupine imajo znaten popust. Park prostor za vozila. Pridite na dopust v Novo Gorico, kjer je mnogo zgodovinskih zanimivosti. Ustavite se v Park hotelu! Hotel „DOM" na Jezerskem Pridite na dopust na Jezersko na Gorenjskem. V znanem in renomiranem hotelu »Dom« dobite prvovrstna domača in mednarodna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače. Jezersko je gorsko klimatsko letovišče, leži med Karavankami in Kamniškimi Alpami. Slikovita okolica in zdravo podnebje. V bližini je Planšarsko jezero, ki je poleti primerno za kopanje. Udobna prenočišča, postrežba odlična, cene dostopne. Odlična postrežba je tudi v depandansah »Storžič«, »Planinka« in »Korotan«. Ugodne avtobusne zveze. GOSTINSKO PODJETJE „MAJOLIKA" MARIBOR Hotel »BELLEVUBi ia Pohorju vabi na prijetno bivanje poleti in jcec^ii. Lepi izleti — vzpenjača — avtobusne zveze z glavnega kolodvora. Restavracija, kavama, bar in bife. OHRID: začetek Ohridskega poletja — Jutri se bodo v Ohridu začele tradicionalne poletne kulturne prireditve pod naslovom »Ohridsko poletje«. Poleg amaterskih prireditev v programu festivala jugoslovanskih kulturno umetniških društev se bo od 14. julija do 20. avgusta v cerkvi svete Sofije zvrstilo trinajst koncertov domačih in tujih umetnikov. Med njimi bodo Miroslav Canga-lovič, Marijana Radev (na sliki), Mitja Gregorač. Štefi-ca žužek, Pavel Šivic ter ansambla »Beethoven« iz Moskve in komorni orkester iz Prage. mOMm ■MM PANORAMA DRAVOGRADA — Občina bo letos prispevala 67 milijonov din za ureditev neKaterih objektov’, ki bodo vplivali na razvoj turizma. Fotoarhiv »Dela« Noccj ir jutri »Radenska noč 63« V ‘Radencih so letos pripravili obsežen program kulturnih in športnih prireditev, ki so se začele že ob koncu aprila in bodo trajale do 22. septembra. Pri sestavljanju programa so upoštevali tudi želje zdraviliških gostov, ki si želijo bolj zabavne prireditve. Takšno prireditev si bodo lahko ogledali nocoj in jutri zvečer, ki bo na zares lepo urejenem kopališču v režiji kolektiva zdravilišča in Mariborskega tedna »Radenska noč 63«. To bo velika modna revija na vodi. pri kateri bodo sodelovale modne hiše iz j vse države. Zabavna glasba ! ter baletna in druge točke pa j jo bodo še popestrile. Prav po zaslugi letošnjega bogatega programa prireditev se je v Radencih zelo povečal turistični promet. Enodnevnih gostov, predvsem Avstrijcev, je bilo v prvi polovici letošnjega leta za 50 % več kakor lani. B. B. VIDEM-KRŠKO Presežek proizvodnje v prvem polletju Četudi je gospodarski program občine Videm-Krško letos močno napet, so izpolnili v prvi polovici leta že 55.4 ‘.-, kar je zelo ugodno in znatno več, kot so oosegii lani v tem času. I erne proizvodne obveznosti uspešno izpolnjujejo vsa večja podjetja, zlasti rudnik v Senovem ter tovarna papirja in celuloze na Vidmu. Občinska skupščina, ki sprem- | Ija izpolnjevanje proizvodne- | ga programa v občini, bo j kljub ugodnim podatkom še | podrobno proučila .izpolnjeva- j nje plana v vsakem podjetju in proučila možnosti, da bi bila proizvodnja v drugi polovici leta še večja. Zaskrbljujoče pa je naraščanje izdatkov za zdravstveno varstvo na območju medobčinskega zavoda za socialno zavarovanje, ki zajema vse tri zasavske občine. Po izračunih bo znašal primanjkljaj v tem skladu okoli 60 milijonov din. Občinska skupščina Videm-Krško je sprejela sklep o uvedbi dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje za kritje navedenega primanjkljaja v povprečni višini 2,60. Hkrati pa je imenovala petčlansko komisijo, ki naj podrobno prouči trošenje sredstev za zdravstveno varstvo. Zlasti sodijo, da je veliko poškodb izven delovnega mesta, kar je potrebno še posebej skrbno raziskati in ugotoviti vzroke. P. R. Razvoj turizma ie na pa Kdaj bedo v Dravogradu odpravili že ugotovljene siulmsii? Do take ugotovitve sem prišel na podlagi triletnega spremljanja turističnega razvoja Dravograda. Vsako leto so na konferencah SZDL. sveta za blagovni promet in ob drugih priložnostih govorili o turističnem prospektu, o tablah in smerokazih, o premajhni založenosti gostinskih in trgovskih podjetij, o možnostih za razvijanje lovnega, ribolovnega. izletniškega in drugega turizma. Te ugotovitve vsebujejo tudi vsi programi dela turističnega društva, vendar je žal vse doslej ostalo le pri ugotovitvah. Res je, da so uredili kopališče, začeli gradnjo bencinske črpalke, samopostrežne trgovine in nekaterih drugih objektov, ki bodo vsekakor prispevali k razvoju turizma. To je še vedno premalo saj so na drugi strani zanemarili nekatere drobne zadeve, za katere imajo drugod precej več posluha. Ko pride tuji turist pri Viču čez mejo, ne vidi nobene table, ki bi ga opozorila na hotel »Košenjak«, na letno kopališče in na nekatere zgodovinske in kulturne spomenike. Naslovi gostinskih podjetij v kraju so zelo Zakaj razpisni pogoji? K pisanju teh vrstic me je vzpodbudita razprava na nedavni seji občinske skupščine Maribor-Tabor. ko so razpravljali o predlogu komisije za volitve in imenovanja. Leta je med drugim predlagala, naj bi za upravnika mladinskega počitniškega doma Lehen na Pohorju imenovali enega izmed pe’ih kandidatov. ki so sc prijavili na razpis tega delovnega mesia. Odborniki so kmalu ugotovili, da ima neki drugi kandidat več pogojev za opravljanje tega dela ter sproii i razpravo o tem. Zahtevali so tudi pogoje razpisa ter ugotovili, da je razpisna komisija za to mesto zahtevala srednjo strokovno izobrazbo in ustrezno prakso. To pa pomeni, da predlagani tovariš ni zadostil pogojem razpisa. Zaradi tega so odborniki predlagali za upravnika tega doma drugega kandida‘.a. ki je | izpolnjeval pogoje razpisa. To | dejstvo bi morala vsekakor • upoštevati tudi komisija za j volitve in imenovanja, saj je j od njenega dela v precejšnji meri odvisna odločitev občinske skupščine. V razpravi smo slišali tudi mnenje, da bo ta dom imel pedagoškega vodjo in vzgojitelje, da pa za upravnika potrebujejo človeka, ki bo gospodarsko usmerjal dom. ki je sedaj v izgradnji. Odborniki se s takim mnenjem niso zadovoljili ter so tudi zavrnili motivacijo, da ima od komisije za volitve in imenovanja predlagani tovariš stanovanje v bližini službenega mesta, medtem ko drugi stanuje v Mariboru. V razpisu namreč nikjer niso 1 navedli, da bi imel upravnik ! tega doma zagotovljeno sta-i novanie. To je vedel vsak od kandidatov in zaradi tega ni mogel računati na dodelitev stanovanja. M. KOS !z včerajšnje druge izdaje TRBOVLJE — V trboveljski občini nameravajo v prihodnje posvetiti več pozornosti načrtnejšemu kadrovanju in štipendiranju. V trboveljsko-hrastniškem rudniku in v strojni tovarni že delajo analize o dosedanjih kadrih in potrebah o nadaljnjem razvoju. Iz včerajšnje tretje izdaje LJUBLJANA — Ko bodo uredili parkirne prostore na Mestnem trgu, v Kidričevi ulici, na ploščadi med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico, na Trgu revolucije in še na nekaterih drugih cestah in trgih, bodo čuvaji pobirali po 100 din za tri ure parkiranja osebnega avtomobila. Tako so sklenili na seji občinske skupščine Ljubljana-Center. Določili so tudi tarife za tri ure parkiranja na omenjenih prostorih za ostala vozila: motorno kolo 50 din, avtobus 500 din itd. SEVERNA DALMACIJA VODICE — prijetno mesto s 3500 prebivalci, ki leži med otočki Prvič, Tivat in Logorun, 'v morskem zalivu — 10 km zahodno od Šibenika. V okolici so prijetni borovi gozdovi in vinogradi, lepe plaže so primerne tudi za otroke. Urejeno je tudi kopališče. Izleti so možni na Kor-natske otoke, v Šibenik in na slapove Krke (22 km). Cena penziona v sezoni je v motelu »Vodice« od 2600 do 3000 dinarjev, izven sezone pa 2100 do 2400 dinarjev. V zasebnih sobah je 1700 postelj po 200 do 450 dinarjev. Hrana v zadružni restavraciji stane za odrasle 700, za otroke pa 500 dinarjev. Dnevna turistična taksa je 25 dinarjev, kopali-ščna taksa 5 dinarjev, ki jo plačujejo tudi za otroke nad sedmim letom starosti. V mestu je tudi avtocamp. Mesto ima ugodne avtobusne zveze z vsemi kraji ob jadranski magistrali, kakor tudi z Ljubljano, Zagrebom in Beogradom. Informacije daje Turistično društvo Vodice. ŠIBENIK — mesto in luka ob izlivu reke Krke v morje, ima 26.000 prebivalcev. Mesto je znano po kulturnozgodovinskih spomenikih in znameniti katedrali. V mestu so lepa sprehajališča, lepo u-rejeni parki in številni kulturni spomeniki. Lepo je urejeno kopališče »Jadrija«, do katerega je 15 minut vožnje s čolnom. Plaža je obdana z lepim borovim gozdom in ima več športnih igrišč. V mestu je kopališče »Martinska«. Nad mestom je znana izletna točka »Subičevac« z izredno lepim razgledom na bližnji arhipelag. Turistična taksa je 25 dinarjev. Izleti so možni k slapovom Krke (14 km po cesti, 18 km po reki), v Zla-rin in bližnja mesta na obali. Cena dnevnega penziona je v obeh hotelih »Jadran« in »Krka« od 2700 do 3600 dinarjev, izven sezone pa od 1800 do 2500 dinarjev. V zasebnih sobah je 200 postelj od 285 do 635 dinarjev. Hrana v restavraciji je po 800 do 1200 dinarjev. Za postavitev šotora je treba plačati 150 dinarjev dnevno. Mesto ima dobre ladijske in avtobusne zveze. Informacije daje Turistično društvo Šibenik. SLOVENIJA AJDOVŠČINA ima 3300 prebivalcev, je središče Vipavske doline, z blagim podnebjem. Na severu se strmo dviga Trnovski gozd, z najvišjim vrhom Mali.Goljaki. Prometne zveze z vsemi kraji Slovenije so ugodne. Izleti so možni v Vipavo (7 km), na Javornik, na Čaven ali na Goljake. V bližini Ajdovščine (2 km) je izvir Hublja. Obiskovalci lahko prenočijo v hotelu »Planika« v Ajdovščini, skromni. Hotel »Košenjak« na svoji zadnji strani sploh nima naslova, ki bi moral biti viden daleč naokrog ter domačega in tujega gosta takoj opozoriti nase. Slišal sem o primeru, ko v hotelu niso imeli solate, da bi postregli večji družbi. Tudi sira. hrenovk in nekaterih drugih živil večkrat niso imeli. Hotel ima 26 ležišč, ki večkrat niso polno izkoriščena. To pomeni, da ne more sprejeti večje skupine, ki bi se z avtobusom ustavila v Dravogradu. V hotelu niso pomislili na turistične sobe. ki bi jih lahko organizirali pri zasebnikih. V Libeličah so žs večkrat poudarili potrebo po ustanovitvi mesnice, saj je v tem obmejnem kraju za meso veliko povpraševanje. Prebivalci tega kraja pa morajo hoditi po meso v Dravograd ter plačevati še za avtobus. Nihče se ne zgane, da bi se ta zadeva premaknila z mrtve točke. Na nedavnem posvetovanju trgovskih in gostinskih delavcev na občinskem odboru SZDL smo slišali celo pripombo, da je za kmetijsko zadrugo 'ustanovitev mesnice nerentabilna. Morda bodo vodilni tovariši v tej zadrugi le spremenili svoje mnenje. V nasprotnem primeru pa imajo mesarska podjetja tudi v Slovenjem Gradcu in Radljah ob Dravi, ki bodo verietno rada izkoristila to priložnost in odprla mesnico. Trgovsko podjetje »Ojstrica« ima v Dravogradu menjalnico, vendar so na tablo pozabili. V Libeličah domači in tuji turist ne more dobiti buteljčnega vina, čeprav bi ga Avstrijci radi kupili. Mnogo so razpravljali v občini tudi o »črnih« vinotočih, ki rastejo kot gobe po dežju. Občina izgublja pri tem na prometnem davku, saj nima dovolj inšpekcijskih organov za preprečitev takega poslovanja. Ljudje navadno črnih vinotočev ne prijavljajo, ker se bojijo zamere in v nekaterih primerih celo maščevanja. Obstaja predlog, da bi razmislili o ustanovitvi javnega vinotoča v Dravogradu. Občina Dravograd bo letos prispevala 67 milijonov za u-reditev nekaterih objektov, ki bodo vplivali na razvoj turizma. Sedaj pa je vrsta na turističnem društvu in na posameznih gostinskih in trgovskih organizacijah, da u-redijo nekatere drobne zadeve in skupaj s krajevno skupnostjo ukrenejo vse potrebno za olepšanje kraja, ki ima res vse pogoje za razvoj turizma. MARJAN KOS V nekaj vrstah SLOVENJ GRADEC, 12. jul. — Ocena gospodarjenja v industrijskih podjetjih slovenjegraške občine v prvih šestih mesecih je bila osrednja točka plenuma občinskega odbora SZDL. Ugotovili so, da je industrija izpolnila letni plan z 49,39%. Na plenumu so predlagali naj bi ustanovili klub občinskih odbornikov, ki naj bi obravnaval povezavo med občani in komuno. MARIBOR — Mariborski književniki France Filipič, Janez Švajncer, Jaro Dolar in Slavko Jug so obiskali tabor predvojaške vzgoje ria Pekrski gorci in pripadnikom predvojaške vzgoje brali svoja dela. Le-ti ter Franc Forstnerič so obiskali tudi tabor predvojaške vzgoje pri Treh ribnikih in brali odlomke iz svojih del. ME2ICA — V mežiškem rudniku pričakujejo v prihodnjih mesecih višjo proizvodnjo zaradi večjega odkupa odpadnega svinca. V jami imajo težave zaradi pomanjkanja vozačev za transport rude. Na sekretariatu za zunanjo trgovino imajo že 4 mesece prošnjo za uvoz 4 malih, 1,5 tonskih Diesel lokomotiv, s katerimi bi lahko uspešno nadoknadili izpad delovne sile. —N. DRAVOGRAD — Občinsko nagrado za leto 1C63 so izročili predsedniku TVD Partizan Ludviku Pušniku, ki je reliko storil za ureditev letnega kopališča. Pri tem delu je pokazal izredno iniciativo, požrtvovalnost in organizacijske sposobnosti. —R. I RADLJE OB DRAVI — V j elektrarnah na področju obči-j ne je proizvodnja električne ! energije v petih mesecih za j II'.8 odst. večja kot v istem j obdobju lani. Pri HE Ožbalt I se je proizvodnja povečala za | 05.4 odst. Tako povečanje je ! posledica začetka obratovanja j zadnjega agregata v tej elek-i trami. —O. K. PODVELKA — Tovarna !e-! sovine in lepenke je začela le-’ tos izvažati prek ljubljanskega Izvoznega podjetja Kemi-| ja-impex. V petih mesecih so dosegli 33 odst. letošnjega izvoznega načrta. Izvažali so v Italijo in Združeno arabsko republiko. —MAR PETROVCI — Kmetijska zadruga je zaprosila za inve-I sticijsko posojilo v višini ! 11,317.000 din za dograditev farme za brojlerje. —O. ORMOŽ Temeljite priprave na žetev V KZ »Kombinatu Jeruzalem« Ormož se v poslovnih enotah temeljito pripravljajo na žetev. Letos bodo v občini opravili 901 0 žetve s kombajni, preostalih 10% žitaric pa bedo kmetje na nedostopnih področjih poželi s kosami in ; srpi. Zadruga skrbi predvsem za i tiste zasebne proizvajalce, ki : z njo sodelujejo in jim nudi j pravočasno yse strojne storitve, strokovfte nasvete, umetna gnojila, ‘ip zsščPna sredstva. Letos ■ sodeluje zadruga s kmeti na 550 hektarjih pšenice in na nekoliko manj hektarjih ječmena. D. R. PTUJ ,epa ki ima 36 ležišč, v hotelu »Vipava« — 20 ležišč, v Planinskem domu »Predmeja« — 10 ležišč in v zasebnem gostišču »Krhne« v Vipavi, ki ima 12 ležišč. Cene dnevnega penziona so od 1400 do 1600 dinarjev. Vse informacije daje Turistično društvo Ajdovščina. LIVEK — slikovit turistični kraj, ki leži med Kukom in Matajurjem. Znan kot kot smučarski center. Od Kobarida je oddaljen 7 km. Zgodovinsko je bil tu važen prehod med severom in jugom. Tu so v preteklih stoletjih večkrat premikali mejo. Tu je tudi edinstven primer ohranjenega mejnika, ki je vklesan v živo skalo na Poljanah, še iz Napoleonovih časov. Z bližnjega Fortina (imenuje se po trdnjavici, ki so jo tedaj zgradili), je izredno lep razgled po Soški dolini in na bližnje gore. Livek je znan tudi po svoji zgodovini iz NOB. Ob lepem vremenu vidimo celo parnike na Jadranu. V naselju sta zasebni gostilni »Hrast« in »Matajur«. V gostilni »Matajur« imajo 6 postelj. Celodnevni penzion stane 700 do 800 dinarjev. Poleg tega je na razpolago tudi več zasebnih sob pri gostoljubnih vaščanih. Razveseljivo za izletnike V Ptuju šte res nimajo samopostrežne restavracije kot jih imata Maribor in Celje, vendar imajo tudi v Ptuju možnost tjo poceni prehrane. Vodstva šol in skupine morajo le vnaprej najaviti obisk v enem izmed naslednjih gostinskih obratov: »Rozika«. »Pri pošti«, »Pri trgu«, »Slovenske gorice«, »Grozd« ali v recepciji hotela »Peto-via« ter se z njimi dogovoriti za primemo kosilo. Vodstva gostišč jim bodo rada ustregla. F. H. CELJE »Savinja« presegla polletni izvoz Kljub nekaterim težavam zaradi oskrbe s hlodovino v prvih letošnjih mesecih je lesno industrijski kombinat »Savinja« v Celju v I. polletju izvozil za 787.800 dolarjev I svojih izdelkov in tako prese-j gel plan za I. polletje. LIK »Savinja« bo letos izvozil v tujino za 1.600.000 dolarjev finalnih izdelkov in rezanega lesa. F- K- Na novih cestah gre delo počasi Za gradnjo novih cest v celjskem okraju bodo letos uporabili skoraj 1 milijardo dinarjev, (največ za cesto proti Rogaški Slatini in cesto Nazarje—Radmirje). Kot zatrjujejo predstavniki Gospodarske zbornice v Celju, pa dela ne napredujejo dovolj hitro, da bi predvideni odseki bili letos končani. To zlasti velja za cesto proti Logarski dolini. Izvajalec namreč nima dovolj mehanizacije. Da bi problematiko gradnje cest dodobra spoznali, je upravni odbor okrajne gospodarske zbornice • predlagal ustanovitev strokovne komisije ' pri svetu za promet, ki na.i v najkrajšem času prouči stanje v cestnem podjetju in izvajanje del na cestah. ŠTUDENTSKA ŠAHOVSKA 0 L I M P I A D A Jugoslavija-SZ 2:2 BUDVA, 12. julija (Po telefonu) — Rezultati prvega kola finalne skupine X. študentske šahovske olimpiade: Jugoslavija — Sovjetska zveza 2:2 (Parma — Bagirov remi, Minic — Hodoš remi, Marovič — Pelc remi, Bukič — Mnacakanjan remi), ZDA — Nizozemska 2:2, Mongolija — Bolgarija 1,5:2,5, ČSSR — Madžarska 2,5:1,5, Italija — Poljska 1:3. Druga skupina: Vzhodna Nemčija — Kuba 3,5:0,5, Finska — Tunis 2,5:1,5, Anglija — Švedska 3,5:0,5 Belgija — Škotska 4:0. Prvo kolo finalnih borb olimpiade v Budvi z derby-jem med mladimi šahisti Jugoslavije in Sovjetske zveze se je končalo brez pravih presenečenj. Naša študentska reprezentanca, ki je vsekakor favorit št. 1 za naslov svetomega prvaka, je igrala neodločeno 2:2, pri čemer je imel samo Minic minimalne možnosti za zmago v partiji s Hodosom. Naš najnevarnejši t-ekmse — reprezentanca ZDA je igrala prav tako neodločeno z mladimi mojstri Nizozemske. Sicilijanka v partiji Parma — Bagirov se je že po lo. potezi končala z remijem, . ker sta izkušena reprezen- j tanta žs v- otvoritvi zamenja- i la vse težke figure. Dramatična borba v partiji Hodoš | — Minič, v kateri je naš mojster v sicilijanki s črnimi figurami dosegel pozicijsko prednost, se je po pravi reviji žrtev in kombinacij končala z delitvijo točke v 33- potezi. Minič je okoli 20. poteze z žrtvijo dveh lahkih figur močno zapletel igro, toda Hodoš je po številnih zapletih z žrtvijo kraljice za trdnjavo in dve figuri položaj izenačil. Partija Marovič — Pelc se je po miroljubni igri v daminem gambitu končala s številnimi menjavami in remijem. Prekinjena partija Mnacakanjan — Bukič se je po brezuspešnih poizkusih sovjetskega mojstra, da bi izkoristil pozicijsko prednost, končala z remijem v 56. potezi po sedmih urah i°re. B. PARMA EVROPSKO PRVENSTVO V BALINANJU Jugoslavija šesta med ekipami ZAGREB, 12. julija. V francoskem mestu Gap nedaleč: od Gre-nobla se je končalo XI. evropsko prvenstvo v balinanju. Ponovni prvak starega kontinenta je postala Italija, medtem ko se je jugoslovanska reprezentanca uvrstila med 10 udeleženci na 6. mesto. V posamični konkurenci je bil dober Ljubljačnan Avgust Petrovčič, član »2abe«. ki je zasedel sedmo mesto. V igrah parov jugoslovanska reprezentanca ni imela pri žrebu mnogo sreče. 2e v prvem dvoboju so imeli naši balinarji za nasprotnika kasnejšega zmagovalca — Italijo in izgubili srečanje s 15:9. Na ta način so bili izločeni iz borb od prvega do četrtega mesta, v borbah od četrtega do osmega mesta pa so kasneje premagali Luksemburg s 15:4, izgubii: pa z Marokom 5:15. P. Trifunovič remiziral, Ivkov prekinil HALLE, 12. julija. — Rezultati IX. kola conskega šahovskega turnirja: Robatch — Rarsen 0:1. dr. Trifunovič — Johansson (Švedska) remi. Portisch — Kanko 1:0. Doda — Uhlmann prek. v boljšem položaju za Dodo. Johanssen — Ha-man remi, Minev — Malich remi. Kavalek — Vesterinen prek.. Of-stadt — Kinnmark remi. Pavlov — Donner 1:0 (!), Johansson (Jslana) — Ivkov prek. v izenačenem položaju. Stanje po IX. kolu: Larsen 6,5 (1). Portisch 6,5. Robatsch 6. Uhlmann in Ivkov 5.5 (1). Johansson (Tslar.d) 5 (2). Johansson (švedska) in Vesterinen 4,5 (1). dr. Trifunovič 4.5, Malich 4 (2) itd. ovna e ftccoj ob 13.30 slovesna otvoritev, jutri ob 9. In 1 4. uri prvi in zadnji tek LJUBLJANA. 12. julija. — Za jutrišnje veliko mednarodno tekmovanje v slalomu s kajaki na divjih vodah v Tacnu, je že vse nared. Prizadevni organizatorji v Ljubljanskem brodarskem dru-štvu, ki bo gostitelj najboljših svetovnih mojstrov v tej športni zvrsti, so sodelavci osrednje brodarske organizaci je, že pripravili tekmovalno progo od jezu do Savskega mostu, dolgi okrog 500 m. To tekmovanje bo tudi edina večja preizkušnja v mednarodni konkurenci pred letošnjim svetovnim prvenstvom, avgusta na Lie-ser ju v Spittain v Avstriji. Prav spričo tega se jc za prireditev na brzicah Save p-ijavilo nič manj ko 106 domačih in lujih tekmovalcev. med njimi tudi več nekdanjih in sedanjih svetovnih prvakov. V moštvu gostov iz cSSR prihajajo namreč svetovni prvaki — Kcštal. ki bo nastopil v mojstrskem razredu F-l in R-l, Vebrova (F-l in R-l), odlični Jirn-sek v disciplini C-l ter v mešanih dvojicah C-2 Novak-Novak in v isti konkurenci med mojstri par Valent a-Stach. Z njimi bomo vide’i pri delu še tekmovalce iz sosed-nie Avstrije, Italije in Poljske ter prvikrat v Jugoslaviji tudi odlično petčlansko zastopstvo iz ZDA. Domači brodarji bodo skušali poseči v boj za najvišje naslove z vsemi najboljšimi močmi. Tako bodo v mojstrskem razredu F-l nastopili vsi državni reprezentanti, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva na divjih vodah — Mozetič, Svet. camarikič. Ivanovski, v disciplini C-2 državna prvaka, bra*a Bernot, dvojica Vidmar-Andreja-šič ter para 2ifnik-2itnik in Tom-šič-štefelj. Kot posebno zanimivost je treba omeniti, da bojfa Svet (LBD) in Kobi (Kranj*) prvič v Jugoslaviji startala v tekmoval nem razredu C-l. Drevi ob 13.30 bo v Tacnu slovesna otvoritev tekmovanja, jutri ob 9. in 14. uri pa hosta na sporedu I. in II. tek v slalomu. I. V. Drevi: Olinpja-Željezničar Prvenstvena košarkarska tekma Olimpija : Željezničar ob 20.30 Osrednja košarkarska zveza je že pred začetkom tekmovanja v zvezni moški ligi odločila, da bodo mol ali Igralci pred poletnim odmorom odigrati samo osem kol prvega dela tekmovanja. Tako bo zadnji zavrt Ija j prvega dela na sporedu šele jeseni — kot prvo Start v bazenih Nocoj se bodo slovenski plavalci pognali v vodo. v boj za prve točke s tekmeci iz Hrvatske in Srbije v II. zvezni plavalni ligi. Trboveljski Rudar in Celulozar iz Krškega se bosta pomerila s Crv. zvezdo iz Beograda ozir. z Medve-šeakom iz Zagreba. Trboveljčani boclo v I. kolu imeli prednost domačega bazena, plavalci iz Krškega pa potujejo v Za grčo. 2e v ponedeljek pa bo Celulozar imel v gosteh Civeno zvezdo. Rudarji pa bodo odšli v go ste k Zagrebčanom. V sredo se bosta oba slovenska zastopnika pomerila med seboj, in to v Trbovljah. Oba slovenska kluba imata velike možnosti, da premagata Mea-veščak. Gotovo bo za ljubitelje plavanja najbolj zanimiv dvoboj med obema slovenskima ekipama. Celulozar ima dokaj izenačeno ekipo, Rudar pa se opira predvsem na odlično žensko vrsto. Kmalu za drugoligaši bodo star-tali tudi v I. zvezni ligi. v četrtek, 13. t. m. potuje Ljubljana v Zagreb, kjer bo skušala premagati Mladost, Triglav bo isto poskušal v dvoboju z beograjskim Partizanom v Kranju. 18. in 19. julija pa bo že tudi prva tekma v republiškem merilu. Oba dneva se bodo na kopališču Ilirija borili za naslove republiških pravkov v skokih najboljši slovenski skakalci. Zal bodo nastopili le skakalci Ilirije. Tekma pa gotovo ne bo nezanimiva, ker ima ta klub v svojih vrstah kar 6 članov državne reprezentance. nn Sedemletni plan razvoja telesne kulture BEOGRAD. 12. julija. — Na da. našnji .seji zvezne komisije za telesno kulturo so razpravljali o nalogah in ciljih, ki naj bi jih obsegal sedemletni plan razvoja telesne kulture za obdobje 1964-1970. čeprav smo precej storili pri u-stvarjanju materialnih pogojev za množično telesno kulturo, pa si bo ^ vendar treba še bolj prizadevati, da bi investicijsko graditev boli prilagodili potrebam delovnih ljudi po podjetjih, zlasti mladih ljudi v šolah in na fakultetah. Temu cilju bi morali biti podrejeni vsi plani občin, republik in federacije, kadar gre za gradnjo objektov, šolanje in nastavitev strokovnih kadrov ter podeljevanje finančnih sredstev. Na seji so sklenili, da bi morali do 1970. leta zagotoviti pogoje, ki bi omogočili vključitev v redno telesno vzgojo vso zdravo šolsko mladino in študente. Občinska nagrada Partizanu in Tabornikom na Muti Nedvomno je podelitev občin-« n*5Iade 2a Plodno delo dru-1 « L “ in tabornikom odreda »Bistrega potoka« z Mute novo veliko priznanje za celotno marljivo delo na področju telesne i? VZEOje m]adine v vrstah < or£anizacije. Partizan k-r=At,Je raznih občinskih, o-ka»? h 'v tekmovanjih po- kazal dokajšnje uspehe v telovad-bi in športu. Taborniki pa so pri-spevah znaten delež k razvoju turizma. v občim Radlje, saj so tako z nad 3000 delovnimi prostovolj-~ in sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij v kraju in%I n*s;'uJediH medarodni kam-ping »Gradišče«, ki je vreden okoli 4 milijone dinarjev. Razen tega pa so se izkazali kot dobri orga-mzatorj najrazličnejših okrajnih in drugih prireditev. kolo v nadaljevanju. Zaradi te povsem umestne odločitve — utrujenost državnih reprezentantov, ubijajoča vročina itd. — bodo drevi in jutri zadnji prvenstveni spopadi . V središču pozornosti ljubiteljev igre med košema bo drevišnje srečanje v Tivoliju, kjer se bosta spoprijeli dvanajstorici karlovškega 2eljezničarja in domače Olimpije (tekma bo ob 20.30). Karlovški košarkarji so letos startali nadvse uspešno. V prvih sedmih tekmah so izgubili samo dve srečanji — z Lokomotivo v Zagrebu in Zadrom na njegovih tleh — ;n so po tem kolu na zavidljivem tretjem mestu med vsemi. V spisku po njih poraženih je tudi vodeča ekipa na lestvici — »Beograd«. Zaradi takega letošnjega slovesa današnjih gostov je pričakovati v športnem parku »ing. Stanka Bloudka« lepo prireditev. V ostalih štirih srečanjih se bodo pomerili Lokomotiva in Beograd, Zadar z Zastavo in Radnički s Proleterjem, živ pa bo tudi beograjski derby med Partizanom in Crveno zvezdo. V preteklem kolu sta brez večjih težav zmagala samo Beograd v Kragujevcu in Olimpija v Zre-njaninu. V ostalih srečanjih so bili rezultati tesni, še posebej pa je prišla presenetljivo zmaga Crv. zvezde v tekmi z Zadrom, ki je tako izgubil prvo letošnjo tekmo za točke. Tako po VII. kolu ni več nobene neporažene ekipe, kar bo nadaljnjemu poteku še pribl o več privlačnosti in prineslo bržčas še precej presenečenj in razburjenj*. LESTVICA 6 1 686:506 12 6 Beograd Zadar Željezničar Partizan Olimpija Lokomotiva Radnički Crv. zvezda Proleter Zastava 1 636:592 2 596:518 3 626:574 3 637:590 4 601:562 4 548:539 4 643:663 6 508:764 7 439:590 V nedeljo praznik, v ponedeljek črn dan še nekaj o uspehu Rudija Valenčiča na Touru V IX. etapi Tour de l’Avenir je na veliko presenečenje prirediteljev in še bolj v veliko veselje jugoslovanske peščice udeležencev na 140 km dolgi progi od St. Fluora do St. Etienna zmagal naš dirkač Rudi Valenčič. O tej etapi, pred katero so vsi vozači počivali, pišejo tuji listi nasploh, da se je končala precej nepričakovano zategadelj, ker so dnevi odmora za vztrajnejše vozače prej kvarni kakor koristni. Tako se je zgodilo, da so vsi nevarnejši dirkači vso pot budno pazili drug na drugega, kar je že kmalu po startu omogočilo četvorici manj opaznih tekmecev — Sajdušinu (SZ), Valenčiču (Jug.), Cavalhu (Port) in Belgijcu Sweeveltu — da so pobegnili in se nazadnje tudi sami med seboj pomenili za zmago, hkrati pa si tudi razdelili spotoma razpoložljive gorske nagrade. Saidušin je vodil, pri 19 km pa ga je dohitel še Valenčič in potem •izmenoma z njim opravljal »tlako« v vodstvu. V zaključnem sprintu se je Rus uštel za nekaj potegov in tako mu je Valenčič izpred nosa švignil čez ciljno črto. Zasledovalci so se začeli poganjati za boljša mesta precej prepozno. — Tudi vse gorske nagrade so pobrali ubežniki: Portugalec pno pred Sweeveltom in Valenčičem. Dan pozneje se je moral Valenčič zaradi padca posloviti. Podrobnosti nas še niso dosegle. DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH S PADALI Vodi Hrvaiska L Glazer tretji ZAGREB, 12. julija. — Po tekmovanju v dveh disciplinah na XI. padalskem prvenstvu Jugoslavije vodi ekipa Hrvatske I. z 2.697,45 pred Crno goro 2.526,94 in Srbijo I. 2.509,12. V posamezni konkurenci je doslej najuspešnejši Rudolf Zupanc iz Kraljeva, na drugem mestu je Zoran Pa-vičevič (Bgd), na tretjem pa Franjo Glazer (Aero. klub Lj). V ženski konkurenci je na prvem mestu Natalija Stefanovič (Bgd) pred Ice-vo (Skopje) in Petrovičevo (Varaždin). Včerajšnje vremenske razmere so bile dokaj nestanovitne. V skoku iz višine 1.500 m na cilj z zadrževanjem je zmagal Zupane 5B5 točk pred Pavičevičem 577 in Glazerjem 572 točk. Med ženskami pa je bila prva Stefanovičeva pred Icevo in Petrovičevo. Druga Gligoričevc: zmaga LOS ANGELES, 12. jul. — Rezultati VI. kola mednarodnega velemojstrskega šahovskega turnirja »Memorial Piat.igorski«: Gligorič — Pan-no 1:0, Reshevsky — Kcres 1:0. Olafsson — Benko prekinjeno, Najdorf — Petros-jan remi. Stanje po VI. kolu: Gligcrič, Najdorf 3,5 (1), Ke-res 2.5 (2), Reshevsky, Pe-trosjan 2,5 (1). Olafsson 2 (1), Panno 1 (3), Benko 0,5. Jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič je v šestem kolu zabeležil drugo zmago, argentinski velemojster Oscar Panno pa je v 31. potezi podpisal svojo drugo predajo. Gligorič bo drevi igral preloženo partijo z ameriškim velemojstrom Samuelom Pe-shevskym, ki je sinoči — čeprav igral bolan — v velikem slogu premagal Keresa. J Musil na svetovnem jjrvsnstvu Med telefonskim razgovorom z velemojstrom Brunom Parmo smo izvedeli, da bosta na letošnjem svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Vrnjački banji zastopala Jugoslavijo mojstrska kandidata Dragan Bojko-vič iz Niša in Vojko Musil iz Maribora, medtem ko bo tretji jugoslovanski reprezentant določen po meddržavnem dvoboju z Madžarsko in mladinskem državnem prvenstvu, ki bo verjetno pred svetovnim. V jutrišnji številki pa bomo objavili tudi razgovor s kape-i tanom državne mladinske reprezentance, mednarodnim mojstrom Nikolo Karakla.ji-Cem o pripravah za svetovno mladinsko prvenstvo. A. P. Polfinalni turnir v Ljubljeni! LJUBLJANA. 12. julija. — Rezultati prvega kola polfinalnega šahovskega turnirja za prvenstvo Slovenije: Brvar — inž Krivec preloženo, Šiška — Svrzič 1:0. Ra-kič — Ivačič 1:0. Djurkovič — Krek 1:0, Bertoncelj — Radosavljevič 1:0. Bukovac — DjorčHovič 1:0, L. Longer - Smon prekinjeno. Trije najboljši bodo igrali r.a letošnjem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki bo od 23. avgusta dalje v Ljubljani. Zanimivo je, da je med 14 udeleženci ljubljanskega polfinalnega turnirja tudi slovenski prvak iz leta 1955 inž. Krivec. ki se je pred tedni vrnil s študija v Švici, kjer je uspešno igral tudi na tamkajšnjih prvenstvih. Švicar Maurer prvi v Kil. etapi BESANQCN. 12. julija. — vm. etapi kolesarske dirke Tour de 1’Avenir je zmagal Švicar Mainrer. ki je 40.5 ‘km' v vožnji n3 krdfio-meter potreboval 54:19.0" minut. Jugoslovani so se uvrstili takole: Škerlj na 43. mesto s '* časom 1:00.41, Cubr.č je 49. z 1:00,53, Ukmar je na 51. mestu z 1:01,02, Šebenil: na 55. — 1:01.15, T3ajlo pa na 53, mestu 1:01.58. V generalnem plasmaju še naprej vodi Zimmermann (Fr) s 45:43.50 ur. — Jugoslovani so v glavnem na istih mestih ket doslej: Bajlo no 38., Ukmar na 39., Škerlj na 57.. Cubrlč na 64. in Šebenik na 08. mestu. V generr.ln?m plasmaju vodi e-kipa Španije s čn.šom 137:20,38 ure. Jugoslavija je 9. s 140:02,36 ure. Pllič ir? Jovanovič aremaaala bratci IJirich BASTAD, 12. julija. — V četrtfinalnem srečanju _ moških parov na mednarodnem moškem turnirju sta Jugoslovana Pilič in Jovanovič premagala brata Ulricha (Danska) 6:3, 6:3, 6:1. V drugem kolu je Pilič premagal Rallstona. Bora Jovanovič se je uvrstil v polfinale, ker je danes premagal Mehičana Falafoxa s 6:2, 6:1, 8:6. Jovanovič bo v polfinalu igral z zmagovalcem srečanja Mckinley (ZDA) — Ulrich (Danska). Partizan gostuje v 5ovjetski zvezi BEOGRAD. 12. julija. — Nogometaši našega večkratnega prvaka Partizana bodo gostovali v Sovjetski zvezi. Ekipa črno-bclih bo odpotovala 25. t. m. in gostovala v Moskvi, Leningradu in Kijevu. — Nasprotniki jugoslovanskega moštva še niso znani. Zmaqa Lokomotive na švedskem STOCKHOLM, 12. julija. — No-gometaši zagrebške Lokomotive, ki gostujejo po skandinavskih državah. so sinoči v Bodensu premagali »Bodens SK« z S:3. Naši jadralci na baltiški regati WARNEMONDE, 12. julija. — V tem vzhodnonemškem mestu se je danes končala mednarodna baltiška regata v jadranju na vodi, v kateri so sodelovali jadralci iz SZ, NDR. Madžarske, Poljske, CSSR in Jugoslavije. Največ ji uspeh so dosegli sovjetski tekmovalci, ki so zmagali v razredu jadrnic, 5,5 m »Star«, leteči Holandec, vzhodnonemški jadralci pa so zmagali v kategoriji Dragon in Fina. Od Jugoslovanov je Tatič osvojil šesto mesto v razredu Dragon, medtem se je Bonacci uvrstil na 22. mesto med jadrnicami Fine. PROIZVOD POIZKUSITE Novo RGO PARADIŽNIKOVO DELAMARIS I Z O LA Turistične informacije Koprsko območje V Portorožu je zaseden hotel Palače, medtem ko je v hotelu Helios 100 prostih postelj, v hotelu Central pa 40 postelj. V zasebnih sobah je 200 prostih postelj. V Piranu je zaprt hotel Metropol, hotel Sidro je zaseden, medtem ko je v zasebnih sobah še 100 prostih postelj V soboto bo v Portorožu na trgu pred ljudskim domom nastopil bolgarski folklorni ansambel »Georgi Dimitrev«. Temperatura morja je 22 stopinj Goriško območje V Bovcu imajo v zasebnih sobah in v hotelih 150 prostih postelj. Dne 21. in 22. julija pa bo na Bovškem vse zasedeno. V teh dneh bo namreč na letališču v Bovcu velik letalski miting s piknikom. V Soči so zasedene zasebne sob*, v hotelu pa je 10 prostih postelj. Na Lokvah je zaseden hotel Pol-rianovec, medtem ko je v zasebnih sobah še 10 prostih postelj. Na Vojskem imajo nekaj prostora samo na skupnih ležiščih v planinskem domu rudarjev. V Kobaridu je zdaj dovolj prostih postelj, vendar pa bo v dneh 21. in 22. julija vse zasedeno. V ostalih krajih, to je v Trenti, Čezsoči. Tolminu, Kanalu, Novi Gorici in v Idriji je dovolj prostih postelj. V Logu pod Mangartom je nekaj prostora v zasebnih sobah, medtem ko je gostišče zasedeno. Iz Livka poročajo. da stane dnevni penzion v gostišču »Matajur« 700 do 800 din. Dne 20. julija bodo v Bovcu odprli kopalni bazen. Gorenjsko območje Tudi v Bohinju sta zasedena hotela "Pod Voglom« in »Jezero«. Mladinski dom bo imel do 20. julija 55 prostih postelj, kasneje pa bo zaseden. V hotelu Zlatorog je 10 prostih postelj, v hotelu Belle-vue 31, v hotelu Crna prst 5, v zasebnih sobah pa 200 postelj — Temperatura jezera je 19 stopinj. Dovolilnice za ribolov izdaja Ribo-gojstvo Bohinjska Bistrica, hotela Zlatorog in Pod Voglom in informacijski biro Turističnega društva. Na Bledu je v hotelih 320 prostih postelj, v zasebnih sobah 600, v počitniških domovih pa 180 prostih postelj. V Kranjski gori je v hotelih 75 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v zasebnih sobah. V Gozd Martuljku je vse zasedeno. Na Vršiču je zasedena Poštarska koča, medtem ko je v Erjavčevi koči 57 prostih postelj. Nekaj prostora je še v Tičarjevem domu in v Koči na gozdu. Dovolilnice za ribolov izdaja Turistično društvo v Kranjski gori. Na Jesenicah je dovolj prostora v hotelu Pošta, medtem ko ima Dom pod Golico 30 prostih postelj, Dom na Cmera vrhu pa 55 prostih postelj. Na Krvavcu je dovolj prostora v novem in v starem domu. Na Jezerskem je v domu 18 prostih postelj, v zasebnih sobah 40 postelj v Češki koči pa 30 postelj. Dovolj prostora je tudi v Preddvoru. — Počitniška skupnost Iskra iz Kranja sporoča, da ima v času glavne sezone še nekaj prostih mest v počitniških domovih v Ankaranu in v Belem križu pri Portorožu. Cena dnevnega penziona je v Ankaranu 1.100 din, v Belem križu pa 1.000 din v sezoni in 900 din izven sezone. V Poreču imajo nekaj prostora v počitniških domovih še v mesecu septembru, prav tako pa tudi v Makarski. Na Dugem otoku imajo tabor, kjer imajo v šotorih še 40 prostih postelj. Cena dnevnega penziona je 800 din. V Trenti imajo še dovolj prostih postelj. Prijave sprejema Počitniška skupnost Iskra. Tavčarjeva 43, Kranj, telefon 24-93. Celjsko območje V Rogaški Slatini je 600 prostih postelj, v Dobrni 189, v Laškem 23 v Rimskih toplicah 32. V Logarski dolini je v Planinskem doniu 32 prostih mest na skupnih ležiščih, medtem ko je v Solčavi 13 prostih postelj, pri Rogovilcu 48, v Ljubnem 25, Lučah 28, Mozirju 15, v Gornjem gradu pa 32 prostih V Celju je dovolj prostora v hotelih Celeia in Evropa, medtem ko ima hotel Paka v Velenju 12 prostih postelj. Weekend naselje v Velenju bo v soboto zasedeno, ne- Filatelija Nove znamke po svetu Poljska je v počastitev XXXVIII. svetovnega prvenstva v sabljanju, ki bo v dneh od 15. do 28. julija letos v Gdansku, izdala šest dvo in trobarvnih znamk ter spominski blok. Na posameznih znamkah so naslednji motivi: 20 gr — čelada s perjanico ter prekrižanim mečem, floretom in sabljo, .40. gr — moderna sabljača, v ozadju viteza na konjih pri sabljanju, 60. gr — tekmovalca s sabljama, v ozadju dragonca iz 17. stoletja v boju z meči, 1,15 zl — tekmovalca s floretoma, v ozadju dvoboj z me- ii iz 18. stoletja, 1,55 zl — ekmovalca z mečema, v >zadju žitni silos v Gdansku z 15- stoletja in 6,50 zl — le-/a z mestnim grbom Gdanska in priložnostnim besedi-om. Znamke za 40, 60 gr, 1,15 in 1,55 zl so izšle v spo- minskem bloku (bloki so oštevilčeni od 1 do 65.000). Izšla je tudi serija z motivi iz živalskega sveta. Na posameznih večbarvnih znamkah so upodobljeni plazilci in dvoživke: sipinska kuščarica, smokulja, sklednica ali evropska ponga, belouška, slepič, rega ali božja žabica, alpski močerad, veliki pupek, zelena krastača, nižinski pu-bič,- močerad in žaba gobov-ka. Ob dvoboju med Botvini-kom in Petrosjanom za naslov prvaka sveta v šahu je Sovjetska zveza izdala tritro-barvne znamke. Na prvi je prikazala medaljo prvaka sveta ter figuri dame in kmeta, na drugi šahovnico, globus in kralja z lovcem, na poslednji pa palačo, kjer je bil dvoboj ter stolp s konjem. Na vseh znamkah je še napis »Dvoboj za prvenstvo sveta — Marec-Maj«. Znamke so izšle tudi nezobčane. Ob 150-letnici rojstva velikega nemškega skladatelja Richarda Wagnerja pa so izdali dvobarvno znamko s slavljenčevim portretom. Zanimivo je, da Zahodna Nemčija ne bo počastila Wa-gnerja z znamko! Prvo obletnico neodvisnosti je Alžirija počastila z večbarvno znamko. Na znamki je zemljevid Alžirije s simboli gospodarstva, golob miru sončnimi žarki in nacionalna zastava. Zaradi povišanja poštne tarife je poštna uprava OZN izdala tri nove letalske znamke. Na prvi je prikazala ozvezdja s tirom satelita, na drugi emblem OZN s trikotniki, na poslednji pa palmino vejico v obliki ptice. Po osnutkih Francoza, Izraelca in Nemca je znamke natisnila tiskarna Courvoisier v Švici. 1. oktobra pa bosta izšli znamki v spomin na delovanje organov OZN v Zahodnem Irianu. DVA ŠPORTNA 2IGA V dneh od 4. do 7. julija je bil v Vugrovcu pri Sesve-tah na Hrvatskem 11. zlet planincev PTT Jugoslavije. Ob tej priliki je bil na pošti Sesvete v rabi priložnostni poštni žig z besedilom »XI. slet planinara PTT Jugoslavije u Vugrovcu« in s sliko planinskega doma nad Vu- Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ZDRUŽENE KEMIČNE INDUSTRIJE DOMŽALE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa nabave 2. šefa prodaje 3. referenta za uvoz surovin 4. prodajnega referenta za panogo 120 POGOJI: Pod 1. in 2. ekonomska fakulteta z najmanj 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso na ustreznem in odgovornejšem delovnem mestu. 3. ekonomska fakulteta s prakso ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na uvoznih poslih, z znanjem nemškega jezika. 4. srednja ekonomska ali podobna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v komercialnih poslih, po možnosti v panogi 120. 5660 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri TEKSTILNI TOVARNI MEDVODE razpisuje naslednja delovna mesta za oddelek polsti: inženirja kemije tekstilnega inženirja ali tehnika volnarske stroke s prakso tekstilnega tehnika za bombažni oddelek: obratovodjo tkalnice Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite upravi Tekstilne tovarne Medvode. 5646 JO M N A o . VUOROVCEM J grovcem. Filatelistično društvo »Poštar« iz Zagreba pa je izdalo spominski ovite' (št. 40), na katerem je dc zemljevida Jugoslavije z označenimi kraji, kjer so bili doslej zleti planincev PTT. Poleg zemljevida pa je še slika letošnje zletne značke. Ob 5. tekmovanju za pokal Evrope v orodni telovadbi pa je bil v rabi priložnostni poštni žig s sliko emblema tekmovanja in z napisom »V. KEG Beograd« (V. /cup Evrope u pimnastici). 2ig je bil v rabi ves čas tekmovanja. kaj prostih postelj je še v Preboldu, Vitanju in Frankolovem. Dne 14. julija ob JJ. uri bo tja Savinjskem nabrežju v Celju sprejem splavarjev iz Ljubnega, 6 splavov bo plulo po Savinji in Savi vse do Beograda, Ob tej priložnosti bo tudi kratek' folklorni nastop. Na celjskem območju so odprli kopališča v Rimskih Toplicah, Frankolovem, Celju, Preboldu, Rogaški Slatini, Šmarjah in jezero Braslovče. Kopališče v Rimskih Toplicah pa je ob ponedeljkih zaprto. Zaprta sta tudi termalna bazena v Dobrni in v Laškem. Pomursko območje V Radencih imajo v. zdraviliških domovin 25 prostih postelj, v weekend naselju 17, v zasebnih sobah pa 102. Nekaj prostora je tudi v turističnem domu Goričko v Gornjih Petrovcih, v Ljutomeru in v turistični postojanki v Jeruzalemu, kjer pa so na razpolago le skupna ležišča. V dneh 13» in 14. julija bo v Radencih ob 20, uri »Radenska noč 63« z modno ‘revijo na vodi. 14. julija bo v Moravcih otvoritev termalnega kopališča, v Ljutomeru pa bodo konjske dirke. Dolenjsko območje V Dolenjskih Toplicah je zasedeno zdravilišče in sicer do 15. julija. V zasebnih sobah je 80 prostih postelj. Zasedeno je tudi zdravilišče v Cateških Toplicah. Planinski dom Mirna gora ima 46 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi na Otočcu. Gostinsko podjetje Žužemberk ima 12 prostih postelj. Ljubljansko območje V Ljubljani bo imel hotel Slon 16., 18 in 19. julija nekaj prostih mest, medtem ko bo v ostalih dneh zaseden. 20. julija bo zaseden hotel Union, ki ima sicer še nekaj prostih postelj. Hotel Turist bo zaseden 14., 18. in 20. julija, medtem ko bi imel v ostalih dnevih še nekaj prostih postelj. Hotel Bellevue je zaseden. Na Kureščku bodo imeli nekaj prostora samo 14. julija, medtem ko bo dom v ostalih dneh zaseden. Dom v Podutiku ima dovolj prostih postelj. V 2i-reh. na Rakitni, na Polževem, Travni gori. v Medijskih Toplicah in v Kamniški Bistrici je dovolj prostih postelj Dom Visoke politične šole v Ljubljani ima 100 prostih postelj. Iz Zadra poročajo, da ima študentski dom dovolj prostora in nudi svoje usluge v času počitnic tudi ostalim gostom. Hrana v restavraciji stane 670 dinarjev. Informacije daje uprava Študentski dom i menza Zadar, telefon 26-65. KKASKA rvoR&Av v iso Km <40RAtt fRlrRAVft ZA MEttftti PRCN0S RiSB K.CK.A v JUČN APKIKI STAK0QKSKI riLOzof SPOSTNE I KOPLJE SARAJEVO PKCL0M QKA.p'l!A TESTAMENT MSLOVIAP CESftR Q0KA V J UUlCItt f ENAKIČRU | NEMŠKI LiTEKAT TOVARNA TRŽIČU NEMŠKA OVAKNAEt NAPKAV VOJAŠKI EqiPCANSW KRUtt S0Q BRENCELJ TRmoq SEZcKO V S AMERIKI nmV NA ODISEJEVA DOMOVINA BLČSCČCČ BEL MAVEC nLL1QIJA IZMIKANJE lLCK'K9 KARDlO-RAM R1M&0GINK SKUPINA ZVESTOBE TKCftCi LASOV ar** Z IN 21 CKKA PARTIZAN 5K0 IME NARODNEGA HEROJA STANETA SEMIČA INDIJSKI DROS.i CUNIft SNA POKRAJINA MODRINA V |UZ AFRIKI wesrov rjz rKANCIjl KSKA JUNAŠKA PESNITEV 60UIPHA ZEMLJE AFRIŠKO AZJJSKA DRŽAVA V^TNA ItlSIčA KRMILNA RASTLINA iRZOAVKA LOJZE POTOKAR PLEME PASMA — Brez skrbi, Pepe, slo — Veste, sel mu je za poroka! — Ali ste se tudi vi vrnili z letovanja? L Administracija SNEŽNIK PRAŠEK ZA SLADOLED / VANILIJA KAVA ČOKOLADA KOLEKTIV POSLOVNIH IN EKONOMSKIH ENOT, POSLOVALNIC IN PREDSTAVNIŠTEV PODJETJA Ljubljana ČESTITA ZA PRAZNIK ŠOFERJEV 13. JULIJ vsem svojim šoferjem, avtomehanikom in sprevodnikom, ki so na delovnih mestih v domovini ali pa vozijo po tujih cestah. Tovariške pozdrave tudi vsem šoferjem, avtomehanikom in sprevodnikom drugih avtoprevoznikih in avtobusnih podjetij. SAP — LJUBLJANA s poslovnima enotama: »GORENJSKA«, Kranj TOVORNI PROMET I, Ljubljana z ekonomskimi enotami: AVTOBUSNI PROMET, Ljubljana MEHANIČNO KAROSERIJSKI SERVIS, Ljubljana ZASTAVA SERVIS, Ljubljana TOVORNI PROMET, Ljubljana JAVNE GARAŽE, Ljubljana KAROSERIJA, Ljubljana s poslovalnicami: ZAGORJE OB SAVI, TRBOVLJE, LITIJA, IVANČNA GORICA, TRZIC, BOHINJ, IDRIJA s predstavništvi: BEOGRAD, ZAGREB, MARIBOR, CELJE, KOPER, IZOLA, REKA Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo povečane nagrade v skupnem znesku 20.000 dinarjev: 1. nagrada: 5000 din 2. nagrada: 3000 din 3. nagrada: 2000 din 4. do 13. nagrada: po 1000 din Rešitev vpišite s tiskanimi črkami v lik križanke in pošljite izrezek iz časopisa na naslov: Uredništvo »Dela«, . Ljubljana, Tomšičeva 3, poštni predal 29. V levi spodnji rob kuverte napišite SLIKOVNA KRIŽANKA. Ce pošlje kdo več rešitev, naj bo vsaka v posebni kuverti. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 18. julija opoldne. Nagrade za prejšnji teden Za nagradno vreteno smo dobili 1037 rešitev. Zreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada (3000 din): Veronika Flis, Domžale, Kersnikova 8 2. nagrada (2000 din): Mira Cokan, Žalec 149 3. do 12. nagrado (po 1000 din) dobe: Jurij Picek, Zagreb, V. P. 1338/15 Sonja Sumi, Ljubljana; Majde Vrhovnikove 16 Metod Jenko, Rakek, Partizanska 35 Rudi Gregorič, Sarajevo, Djure Daničiča 5 Jože Bogataj, Reteče 64, p. Škofja Loka Tone Zakrajšek, Ljubljana, Menci»gerjeya.;53 France Pečenik, Kranj', Trojarjeva 5 , . Fani Lesjak, Ljubljana, Zarnikova 3/IV Franc Jesih, Polena 9, p. Mežica Ana Pretnar, Podbrezje, p. Duplje Četrta zmaga Mire Piberl Žensko šahovsko prvenstvo Slovenije se je po devetdnevnih borbah v železničarskem domu na Pohorju končalo s četrto zaporedno zmago 24-letne mariborske mojstrske kandidatke Mire PiDerl, ki je v odsotnosti Milke Ljiljakove brez prave konkurence osvojila prvo mesto med 11 udeleženkami letošnjega republiškega finala. — Končni vrstni red: Mira PiDerl (Maribor) 9, Svarcer (Maribor) 7.5, Pongrac (Jesenice) 7, Brigita Serianz (Maribor) 6, Arih (Branik) 5.5, Koren (Maribor) 5, Vera Kržišnik (Novinar) 4.5, Rebolj (Novinar) 4, Užmah (Celjski SK) 3, Jelen (Novinar) 2, Volarič (Maribor) 1.5. Zanimiva borba za prvi tri mesta se je končala brez pravih senzacij, čeprav je dve koli pred koncem prvenstva že kazalo, da bo 18-letna Brigita Serianz po nepričakovanih zmagah nad Piberlovo in Pongračevo izločila slednjo iz liste udeleženk bližnjega ženskega šahovskega prvenstva Jugoslavije, ki bo od 1 do 20. avgusta v Slavonski Požegi. Mira Piberl je z 9 točkami iz 10 partij prepričljivo osvojila naslov najboljše slovenske šahistke, tako da lahko po prikazani igri v letošnji šahovski sezoni upravičeno pričakujemo, da se bo borila za naj višja mesta tudi v državni konkurenci. Henna Svarcer je vodila na lestvici vse do predzadnjega kola, toda po zaporednih porazih s Piberlovo In Korenovo se je morala potolažiti z drugim mestom. Lojzka Pongrac je v zadnjem trenutku prehitela Brigito Serianz v borbi za tretje rresto. čeprav bodo zastopale Slovenijo na državnem prvenstvu v Slavonski Požegi tri zares najboljše šahistke letošnjega republiškega prvenstva — Mira Piberl, Herma Svarcer in Lojzka Pongrac, pa lahko med 11 udeleženkami pripišemo največ pohvale Brigiti Serianz in Veri Kržišnik, ki sta zares prijetni osvežitvi slovenskega ženskega šaha, v katerem so imele že leta in leta največ uspeha mojstrske kandidatinje Piberlova, Lji-ljakova, Svarcerjeva in Pongrače-va. Šahovski strokovnjaki so po 55 partijah v šahovski areni mariborskega Pohorja prepričani, da bosta mladi šahistki že prihodnje leto še močneje ogrozili vodilna mesta kvartetu mojstrskih kandidatinj. Četrta — B. Serianz 18-letna Mariborčanka Brigita Serianz, ki se na lanskoletnem republiškem prvenstvu v Dobrni ni uvrstila niti med 10 najboljših, je imela skorajda ves čas turnirja ročko prednosti prad Lojzko Pongrac, ki bo igrala na državnem prvenstvu bolj zaradi večje izkušenosti kot boljše igre. Brigita Serianz je med drugimi premagala Miro Piberl, ki je res spregledala kraljico, in Lojzko Pongrac, ki ni mogla zadržati odlično vodenega napada belih figur. V zadnjih dveh kolih pa Brigita Serianz ni izkoristila svoje življenjske priložnosti. V partijah z Vero Kržišnik in Ivanko Rebolj bi ji zadostovala samo točka za prodor med 16 udeleženk državnega prvenstva, toda na koncu je morala dvakrat podpisati predajo, čeprav Je imela v obeh partijah v srednji igri objektivno dobljen položaj. Kraljeva indijka BELI: B. SERIANZ CRNI: PONGRAC 1 d4 Sf6, 2. c4g6, 3. Sc3 Lg7, 4. e4 0-0, 5. Sf3 d6, 6. Le2 Sc6, 7. 0-0 a6, 8. Lf4 Se8, 9. Dd2 Lg4, 10. d5 Lxf3, 11. Lxf3 Se5, 12. Le2 c5, 13. Lg3 Sd7, 14. f4 Ld4+, 15. Lf2 Lxf2-j-, 16. Txf2 Sg7, 17. Tf3 f5, 18. Th3 Sf6, 19. e5 Sfh5, 20. Tfl Dc7, 21. De3 Tae8, 22. e6 Sf6, 23. Th4 h5, 24. Dg3 Kh7, 25. Dg5 Se4, 26. Sxe4 fxe4, 27. g4 Tf6, 28. gxh5 gxh5, 29. Lxh5Kg7, 30. f5 Th8, 31 Lxg6 Txh4, 32. Dxh4 Tf8, 33. LŽ7 Th8, 34. f6x cxf6, 35. Dxf64- in črni preda. Uspešen debut Kržišnikove 14-letna pionirska prvakinja Slovenije Vera Kržišnik je osvojila drugo kategorijo in sedmo mesto v konkurenci najboljših slovenskih šahistk, tako da bo že letos nastopila v prvoligaški ekipi ljubljanskega Novinarja, kar je vsekakor edinstven primer v zgodovini slovenskega šaha. Vera Kržišnik je na republiškem prvenstvu izgubila partije samo z mojstrskimi kandidatinjami, pri čemer pa niso bile zmage že proslavljenih slovenskih reprezentantk kdo ve kako prepričljive. Svarcerjeva je bila v 19. potezi objektivno izgubljena, Pongračeva je imela v otvoritvi kmeta manj brez kompenzacije, Piberlova pa je po brezkompromisni borbi v kraljevem gambitu šele v 17. potezi povrnila žrtvovano figuro, pri čemer pa je mlada Ljubljančanka že v naslednji potezi zamudila priložnost, da bi osvojila kvaliteto. Najboljša partija Vere Kržišnikove pa je vsekakor zmaga nad veteranko slovenskega šaha Korenovo, letošnjo brzoturnirsko prvakinjo Slovenije, ki je v 36 potezi podpisala predajo po efektni žrtvi skakača. Debut Vere Kržišnik v republiški konkurenci se je tako končal z lepim uspehom, ki bi pa lahko bil po prikazani igri še lepši, posebno ker je sprejela remi v lahko dobljeni končnici s potopi a sirano Arihovo, pri čemer pa bi samo ta zmaga zadostovala mladi Ljubljančanki za peto mesto. Hentieta Arih in Marija Koren sta po pričakovanju zasedli mesti sredi lestvice, pri čemer pa je imela Arihova precej sreče, medtem ko je Korenova večkrat v boljših položajih spregledovala figuro za figuro. Majhno razočaranje je vsekakor osmo mesto Ivanke Rebolj, ki je po uspešni igri v ekipi Novinarja v I. zvezni ligi na Bledu tokrat zaigrala brez pravega oole-ta, po zaporednih porazih v drugi tretjini turnirja pa tudi precej de-primirano, tako da je na orimer v partiji z Arihovo podpisala predajo v remi končnici. Uvrstitev TTŽmahove, Jelenove in Volaričeve na zadnja tri mesta je bila več ali manj pričakovana. vsem zaradi oslabljene postave jugoslovanske ekipe na zadnjih štirih deskah. — Rezultati: Heinecke —Vošpemik 1:0, Pffeiffer—Bajec 0:1, Farwey—Grosek 0:1, Roblek—Schmidt remi, Secula—Korošec 1 : 0, Gergs—Simčič 1 : 0, Jacoby—štrumbl 1:0, dr Kora-sachia—Zupan remi. ■ SUBOTICA: Na ženskem ša- hovskem prvenstvu Vojvodine sta zmagali Ljubica Jocič in Terezija Stadler z 8.5 točkami pred Nagy-jevo 6.5, Emo Canji 5.5, Miličevo 5, Kelemenovo 3.5, Tormo 3, Ma-zanyije/o 2.5, RajinČevo 1.5 in Se-kejevo 1. Na ženskem prvenstvu Jugoslavije bodo Vojvodino zastopale Jocideva, Stadlerjeva, Nagy-jeva in Canjijeva. Kroniko Uspehi Vojka Musila ■ JESENICE: Ekipa SD »Jese-nioe« okrepljena s članom Novinarja mojstrskim kandidatom Ivom Bajcem je na sedemdnevni turneji po Zahodni Nemčiji izgubila dvoboj s Hamburger . SC s 3 : 5, premagala Werder (Bremen) s 7.5 : 2.5 in Dehm 8 • 2. Najzanimivejši dvoboj v Hamburgu se Je končal z zmago domačinov, ki so se oddolžili Jeseničanom za lanskoletni poraz 3.5 : 4.5 pred- Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1963 se je končalo z zmagoslavjem 18-letnega mariborskega mojstrskega kandidata Vojka Musila, ki je z 9 zmagami in 4 remiji v šahovskem domu v Ljubljani samo še enkrat potrdil svoje zadnje uspehe. Šahovska bilanca Vojka Musila v zadnjih 12 mesecih je zares blesteča: peto mesto na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Vrnjački banji leta 1962, zmaga 2 : 0 nad Antalom v mladinskem meddržavnem dvoboju Jugoslavija—Madžarska v Bodimpešti leta 1962, prvo mesto na turnirju mladih slovenskih prvokategornikov v Mariboru leta 1963, šesto mesto na mednarodnem šahovskem turnirju v Bognor Reggisu leta 1963 in prvo mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije leta 1963. Končni vrstni red mladinskega prvenstva SRS: Musil (Maribor) 11, Jelen (Novinar) 10.5, Žagar (Maribor) 10, Ceglar (Novinar) 9,5, Bratko (Novinar) 8.5, Murovec (Kranj) 8, Kovačič (Celjski SK) 6, Klemenčič (Maribor) 5.5, Kutin (Novinar) in Picek (Novo mesto) 5, Grum (Hrastnik) 4.5, Golob (Celjski SK) 3.5, Maurer (Kranj) 2.5, Mihevc (Maribor) 1.5. Na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Dravogradu bodo od 1. do 20. avgusta zastopali Slovenijo Vojko Musil, Iztok Jelen, Ivan Žagar in Robert Ceglar, ker pa bo Vojko Musil verjetno igral na mladinskem svetovnem prvenstvu v Vrnjački banji od 13. avgusta dalje, bo v državnem finalu po vsej verjetnosti nastopil tudi petopla-sirani Bratko. Zanimivo je, da so se zadnji slovenski mladinski turnirji kon čali s skorajda enakim rezultatom. Vojko Musil je zmagal na turnirju mladih slovenskih prvokategornikov in na jnladinskem prvenstvu SRS, Iztok Jelen je osvojil drugo do tretje in drugo mesto, Ivan Žagar pa Četrto do peto in tretje mesto. Velika borba Vojka Musila in Iztoka Jelena za naslov najboljšega slovenskega mladinca v letu 1963 se je doslej končala z dvakratnim uspehom mladega Mariborčana, čeprav je na mladinskem prvenstvu SRS Musil prehitel mlajšega tekmeca šele v zadnjem kolu, ker je Jelen izgubil partijo z Bratkom. Musil v svetovni konkurenci? Vojko Musil (18 let) bo — v primeru odpovedi svetovnega mladinskega prvenstva — najresnejši kandidat za mladinskega prvaka Jugoslavije, na svetovnem mladinskem prvenstvu v Vrnjački banji pa bi bil med kandidati za prvo mesto in naslov mednarodnega šahovskega mojstra. Spomnimo se samo laskavih ocen »Manchester Guardiana« po mednarodnem turnirju v Bognor Reggisu, ko Je vo- dilni angleški dnevnik zapisal v svojem zaključnem komentarju, da bo Vojko Musil med favoriti svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva. Iztok Jelen (16 let) — je predstavnik kombinatornega šaha, tako pa tudi pravo nasprotje Vojka Musila, ki je najmočnejši v kristalno čisti poziciji. Izenačena borba med Musilom, Jelenom m Žagarjem za republiški mladinski primat bo na državnem prvenstvu še zanimivejša, posebno ker mladi člani slovenskih prvoligaških ekip iz dneva v dan močno napredujejo Ivan Žagar (18 let) — je na lanskoletnem državnem' prvenstvu o-svojil drugo mesto, toda po triumfalnem uspehu v Vrnjački banji ni več ponovil blesteče igre, vzrok pa je vsekakor nekoliko lahkomiselna in prehitra igra. — Kolikor bo Ivan Žagar na letošnjem državnem finalu zaigral tako borbeno kot lani, bo tekmec najboljšim jugoslovanskim mladincem v borbi za prvo mesto. Robert Ceglar (17 let) — bo v svojem debutu v državni mladinski konkurenci težak nasprotnik tudi najboljšim, tako da lahko pričakujemo njegovo uvrstitev v zgornjem delu lestvice. V I. zvezni ligi in na mednarodnem festivalu na Bledu je že dokazal, da sodi med naše najboljše mladince, tako da smo več ali manj prepričani, da si bo po dravograjskem turnirju zagotovil kot četrti slovenski mladinec mesto v mladinski reprezentanci Jugoslavije. Med 14 udeleženci mladinskega pivenstva Slovenije sta najbolj presenetila Bratko in 15-letni Murovec, ki bi po prikazani igri brez konkurence osvojil naslov pionirskega šahovskega prvaka Jugoslavije na nedavnem državnem prvenstvu v Niški banji, toča zaradi slabega dela šahovskih organizacij na Gorenjskem ni bil obveščen o pionirskih prvenstvih. Mladi šahist ljubljanskega Novinarja Bratko je v zadnjem kolu premagal Jelena, Murovec pa je edint premagal Žagarja Celjski prvokategornik Kovačič je zasedel sedmo mesto, kar tudi odgovarja njegovim šahovskim kvalitetam. Letošnji mladinski republiški finale s štirimi odličnimi mladimi reprezentanti, solidnima igralcema Bratkom in Murovcem ter osmimi povprečnimi šahisti je bil kvalitetno vsekakor med najslabšimi doslej. Ce bi kdo zato sklepal, da slovenski šah nima pravega naraščaja, bi se krepko zmotil, posebno ker je prav v letošnjem leRi zabeležila lepe uspehe naša najmlajša generacija pionirjev z Rokom Kržišnikom, Jeroinelom, Goljo ln Mauhlerjem na čelu, ki bo v naslednjih letih dostojno zamenjala Musila, Jelena, Žagarja in Ceglarja, ki so se že proslavili v zvezni mladinski in članski konkurenci, A. P. Huda nesreča v železarni Dan žalosti v Nikšiču NIKŠIČ, 12. jul. (Tanjug). Danes dopoldne se je v železarni »Boris Kidrič« v Nikšiču pripetila huda nezgoda, pri kateri so izgubili življenje trije železarji, šest pa je huje ranjenih, od katerih so štirje še vedno v smrtni nevarnosti. Med prenosom tekočega jekla od peči se je nenadoma odpel nosilec kotla in tekoče jeklo se je zlilo na skupino železarjev. Sedem ponesrečencev so takoj prepeljali v mestno bolnišnico, kjer na so Ratko Radulovič iz Nikšiča. Vladimir Čavič iz Pleva! la in Branko Daeevič iz Nikšiča zamdi hudih opeklin umrli. Ob tei hudi nesreči so danes v Nikšiču razslasili dan žalosti. Imenovali pa so tudi poseben odbor za pokop ponesrečenih železarjev. V nikšiški bolnišnici je pozno popoldne umrl še delavec Risto Cičkovič. tako da ie to že četrta žrtev hude nesreče. Predsednik skupščine Cme gore Andrija Mugoša je kolektivu železarne »Boris Kidrič« poslal brzojavko. v kateri izraža sožalje družinam ponesrečencev in celotnemu kolektivu. V ncivažu jeze ubiS ženo in se hudo rani! MARIBOR, 12. jul. — V Bresnici št. 65 se je v sredo popoldne odigrala družinska tragedija. Z dela se je ob 14.30 uri vrnil 34-let-ni Franc Novak, zaposlen pri 2TP Maribor. Takoj po prihodu se ie pričel prepirati s svojo ženo, ki je s triletnim otrokom zbežala na domače dvorišče. Mož pa jo je dohitel, vrgel otroka na tla, njo pa z žepnim nožem večkrat zabodel, tako da je bila takoj mrtva. Sam se je takoi vrnil v kuhinjo, kjer se ie s kuhinjskim nožem zabodel v prsi. Hudo ranjenega Novaka so prepeljali v bolnišnico: Hude nesreče na mokrih cestah Hitra vožnja in naglo zaviranje v dežju botrujeta nesrečam KOPER, 12. jul. — Iz Valete proti Luciji je včeraj dopoldne vozil osebni avtomobil NM-27-70 (voznik Avgust Cupnik iz Novega mesta). Na blagem in nepreglednem ovinku ga je na mokri cesti zaneslo na skrajno desno stran, kjer je trčil v obcestni smernik, ga izruval in obstal ob živi meji. Voznik osebnega avtomobila se je pri nesreči huje poškodoval (zlom desne noge) in so ga takoj prepeljali v izolsko bolnišnico. Materialno škodo na osebnem avtomobilu so ocenili na pol milijona dinarjev. Na cesti II. reda, 100 metrov pred vasjo Grahovo ob Bači, je včeraj popoldne na mokri cesti pričelo zanašati tovorni avtomobil KR-31-54, ki ga je upravljal Franc Kutnar iz Kranja. Voznik tovornjaka je v ostrem ovinku želel zmanjšati hitrost, zato je pritisnil na zavore. Med manevriranjem pa je vozniku zdrsnila noga z zavore na ročico za plin. Vozilo je zaneslo naprej, kjer je trčilo v obcestni smernik in zapeljalo 7 metrov pod cesto. Na tovornjaku je za 300.000 dinarjev škode. Iz Pivke proti Ribnici je včeraj popolne vozil osebni avtomobil U-170-16 (za volanom Brigita Blaj iz Ljubljane). V nepreglednem desnem ovinku je osebni avtomobil zaradi nagle vožnje na mokri cesti zaneslo na levo stran, kjer je trčil v varnostni zid ob cesti. Vozilo se je nato prevrnilo pod cesto, kjer je obstalo na strehi. Voznica osebnega avtomobila se ni poškodovala; na vozilu je za 700.000 dinarjev škode. Po cesti II. reda z Reke proti Ilirski Bistrici sta včeraj popoldne vozila drug za drugim osebna avtomobila D-ML-S79 (voznik zahodno-nemški državljan Josef En-chelmeister) in osebni avto- Nepoboljšljiva tatova obsojena Za oba po dve leti in pol strogega zapora MARIBOR. 12. julija — 7. aprila letos ob tretji uri ziutraj sta dva miličnika med rednim obhodom zagledala dva moška, od katerih je eden nosil polno vrečo. Ker sta se jima zdela sumljiva, sta ju ustavila. Eden od moških je takoj pobegnil, drugi pa jima je padel v roke skupaj z vrečo, v kateri je bilo natlačeno še mokro perilo. V osebni izkaznici je pisalo Anton Turat. sam pa je povedal, da je bil že kaznovan. Včeraj s:a sedla na zatožno klop okrožnega sodišča v Mariboru 37-letni Anton Turat. delavec, doma iz Rošpoha. in njegov pajdaš 48-letni Stefan Virat. ki se mu je tistega jutra posrečilo pobegniti. Obtožena sta bila več tatvin. V noči od 4. na 5. april letos sta vlomila v barako Matije Zagorca v Košakih v Mariboru in jo docela izpraznila; kraja je lastniku prinesla za okrog 23 tisoč din škode. Isto noč sta zlikovca vlomila še v barako Alojza Podgornika in jo prav tako oplenila (škoda 4200 din) ter v Pipanovo barako, v kateri pa nista našla niče- sar. Tatova sta čez dva dni pobasala v vrečo sušeče se perilo, in to pozno ponoči od 6. na 7. april, ko sta ju potem zalotila miličnika. Senat okrožnega sodišča v Mariboru je Stefana Virata in Antona Turata zaradi dveh vlomnih tatvin in poskusa vlomne tatvine ter sedmih drugih tatvin (kraja perila) kaznoval s po dvema letoma in šestimi meseci strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da sta bila obtožena pred tem že večkrat kaznovana zaradi podobnih kaznivih dejanj. M. mobil LJ-130-39 (za volanom Mihaela Dečman). Zahodno-nemški državljan je v vasi Jelše na nepreglednem ovinku pričel prehitevati osebni avtomobil LJ-130-39. Zaradi kratke razdalje in zaviranja osebnega avtomobila LJ-130-39 je moral Nemec naglo zavreti, na mokri cesti pa ga je zaneslo na desno stran v obcestni jarek, pri tem pa je oplazil tudi zadnji del osebnega avtomobila LJ-130-39. Na obeh vozilih je za 120.00 dinarjev škode. Nesreči vinjenih mopedistov TRBOVLJE, 12. jul. — Včeraj ob 21. uri sta se na Trgu svobode v Trbovljah zaletela mopedist Jože Filač in motorist Anton Bole, ki je vozil motorno koio LJ-18-649 po cesti 1. junija, v smeri proti tržnici. Po Partizanski cesti se je pripeljal mopedist, ki je pred križiščem s Trgom svobode sekal ovinek in vozil cikcak. Pri trčenju se je mopedist huje poškodoval (pretres možganov) in so ga takoj prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Pri padcu se je laže poškodoval tudi motorist. Mopedist je kazal znake vinjenosti in so mu odvzeli kri za pregled. ZIDANI MOST, 12. jul. — Včeraj opoldne je iz Zidanega mostu proti Hrastniku vozil mopedist Anton Volavšek iz Hrastnika, na mopedu pa je vozil tudi sopotnico Cvetko Pintar..Med vožnjo je zapeljal na rob ceste, kjer je izgubil ravnotežje. trčil- v mostno ograjo in padel. Pri padcu sta se ranila mopedist in njegova sopotnica ter so ju prepeljali v trbovelisko bolnišnico. Mopedist je kazal znake vinjenosti, zato so mu odvzeli kri za pregled in potrdilo o znanju cestno - prometnih predpisov. Medved ubil tri govedi NOVA GORICA, 12. julija —. Med prebivalci Vipavske je zavladal preplah, ker je začel star medved pustošiti med čredo na Avški gmajni pod Kucljem. Dopoldne so sporočili iz obrata Soškega gozdnega gospodarstva hranilnici v Novi Gorici škodo, ki jo je povzročil medved. V minulih dveh dneh je pobil enega vola in dva junčka, še pred tem pa dve ovci in kravo. Največjo škodo je ob zadnjem roparskem napadu kosmatinca utrpel živinorejec. Anton Bratina iz Sno-karjev, ki je ob 1500 kg težkega vola in ob junčka. Obe ubiti živali je prevzela klavnica KZ Vipava. Enega junčka je pogrešil tud: Franc Bratina iz Predmeje. Našli so ga včeraj zjutraj v neki kotanji, kamor ga je zavlekel medved. Pravijo, da je to isti medved, ki je že lani ubil v bližini enega izmed konj, s katerimi so delavci spravljali drva do cest. -jP Zaspal za krmilom LJUBLJANA, 12. jul. -Jed vožnjo po cesti I. reda skozi naselje Lesno Brdo pri Ljubljani je danes zjutraj ob 4. uri zapeljal s ceste in trčil v hišo tovorni avtomobil GO-18042, ki ga je upravljal italijanski državljan Giuseppe Mazgon iz Gorice. Voznik *:o-vornjaka je zaradi preutrujenosti zaspal za krmilom in se zato zaietel v hišo. Voznik tovornjaka je ostal nepoškodovan, na tovornjaku in hiši pa je za približno 200.000 din škode. Kolesarka umrla zaradi poškodb CELJE, 12. jul. Včeraj smo v našem dnevniku poročali o prometni nesreči, ki se je pripetila v torek na cesti med •Vojnikom in Celjem. Pri nesreči se je hudo poškodovala kolesarka Ema Košin in Škofje vasi, ki je včeraj zjutraj zaradi hudih poškodb umrla. Gasilci posredovali na več krajih Velika materialna škoda zaradi različnih vzrokov MARIBOR, 12. jul. — Včeraj ob 16.30 uri je udarila strela v gospodarsko poslopje Stefana Brumca v Črešnjevcu št. 57. Ogenj je uničil celotno ostrešje gospodarskega poslopja, večjo količino sena. precej gospodarskega in poljskega orodja v skupni vrednosti 4 milijone dinarjev. Lastnik je imel gospodarsko poslopje skupaj s stanovanjskim poslopjem in premičninami zavarovano za 5 milijonov dinarjev. Neurje s točo nad Ravnami RAVNE NA KOROŠKEM, 12. jul. Del ravenske občine je sinoči prizadela toča, ki je padala med neurjem. Popolnoma je uničila sadno drevje in nekatere posevke v krajih Dolga Brada, Belšak in Jamnica v bližini jugoslovansko-avstr.dr-žavne meje. Zaradi toče je prizadetih okrog 150 kmetovalcev na tem področju. Občinska skupščina bo imenovala posebno komisi-lo, ki bo ocenila škodo. Ta komisija pa šele danes in jutri zaključuje svoje delo na področju Javorja, kjer je pustošila toča pred 14 dnevi M. K. Brezobzirno parkiranje LJUBLJANA, 12. julija — Zaprti odsek Titove ceste od pošte do Šubičeve ulice služi za priljubljeno parkirišče Ljubljančanov in tujcev (le kje bodo puščali vozila. ko bo cesta spet odprta?). Vozniki so na tem prostoru sami uvedli nekak nenapisan red, ki se ga skoraj vsi držijo. Včeraj dopoldne pa so trije brezobzirni vozniki (LJ-185-73, LJ-66-67 in GO-41-05) pustili svoje avtomobile sredi dovoza, mnogim onemogočili, da odpeljejo svoja vozila, in vsem za njimi prispelim otežkočili parkiranje. Po krajšem času je prometni miličnik spet vzpostavil red CELJE, 12. jul. Gospodarsko poslopje Alojza Pirca v Drnovem št. 6 pri Celju se je v sredo dopoldne nenadoma vžgalo. Ogenj se je naglo širil in v kratkem času popolnoma uničil gospodarsko poslopje, nato pa se je razširil še na 180 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje Franca Božiča, Iti je prav tako do tal pogorelo. Skupno škodo so ocenili na 2’ milijona dinarjev. Ogenj je zanetil 3-let-ni otrok, ki se je igral z vžigalicami v skednju, LJUBLJANA, 12. jul. — Zaradi tehnične napake na zaga-njaču kompresorskega elektromotorja je prišlo včeraj ob 17.40 uri v tovarni »Tiki« v Aleševčevi ulici v Ljubljani do požara. Ogenj je izbruhnil v kletnih prostorih in je uničil električno napeljavo in signalne naprave, škodo cenijo na 300.000 dinarjev. V kleti stanovanjske stavbe v Topniški ulici št. 26 je včeraj ob 19.30 uri izbruhnil požar. V kleti je 15-letni otrok polnil očetov vžigalnik z ben-ček je takoj hotel preizkusiti činom iz 5-litrske posode. De-vžigalnik in ves bencin se ,ie v trenutku vnel. Deček je dobil hude opekline po rokah in so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Materialna škoda je minimalna. Ogenj so pogasili stanovalci že pred prihodom poklicnih gasilcev. Zmedel se je pri prehitevanju NOVA GORICA, 12. jul. — Danes zjutraj je po Prvomajski ulici v Novi Gorici v smeri proti bencinski črpalki vozil mopedist i'/riroslav Gle-šič iz Oseka. Na dvojnem ovinku je nameraval prehiteti traktor, tedaj pa mu je nasproti pripeljal motorist A. Skok iz Ravnice, ki je na motorne-'' kolesu KP14-171 peljal tudi sopotnika Leopolda Rijevca iz Ravnice. Mopedist se je zmedel, zavil v levo in tako zaprl pot motoristu, ki je vanj trčil. Pri padcu se ie mopedist huje poškodoval (kompliciran zlom desne nogei, motorist in sopotnik pa le laže. Odpovedal mu je krmilni mehanizem KOPER, 12 jul. — Iz Ajdovščine proti obmejnemu bloku v Rožni oolini je včeraj popoldne vozil osebni avtomobil TS-39020 (voznik Marjan Cerlin iz Ljubljane). V nepreglednem ovinku je osebni avtomobil zaneslo z desne strani v levo, kjer je trčil v drog električne napeljave in ga odlomil. Po izjavi voznika mu je med vožnjo na ovinku odpovedal krmilni mehanizem. Nastalo materialno škodo so ocenili na- 350.009 dinarjev. Strela vžgala gospodarsko poslopje MARIBOR, 12. jul. Sinoči okrog 19. ure je med neurjem udarila strela v gospodarsko poslopje Ludvika Benedika v Sodožah 20. Zgorelo je gospodarsko poslopje in okrog 9000 kg sena. škodo cenijo na okrog S00.000 din. M. K. Sar^omor s samokresom LJUBLJANA. 12. jul. Danes opoldne se je v svojem stanovanju v šišenski ulici v Ljubljani us‘:relil s samokresom 34-letni prevoznik Mu-mir Šabič, oče šestih otrok. Poizvedovanje se nadaljuje. Vse naročnike DELA ponovno prosimo, da nam svoje počitniške naslove pošljejo pravočasno, vsaj 3 dni pred nastopom depusta. Spremembe lahko upoštevamo !e tedaj, če velja počitniški naslov najmanj 7 dni Pomenek z Andoransem »Rodriguez Vila, hotelir iz Andore.« Ni mu bilo treba dvakrat reči za razgovor. »Lahko mi verjamete, da sem eden redkih Andorancev, ki radi potujejo po svetu. Moj prijatelj iz Skandinavije me je napotil na počitnice k vam. Pred dnevi sem ss prvič pripeljal v Jugoslavijo, vendar pa bom potoval le po Sloveniji.« Vprašal sem ga, zakaj prav po Sloveniji. »Močno me spominja na domovino; lepa je- V nekaj dneh si jo bom vso ogledal, potem pa se moram vrniti domov.« — Malce indiskretno vprašanje: vi ste hotelir, pa ste sedaj, ko je sezona, na dopustu? »Moie gostišče sedaj upravljajo pomočniki in posel cvete. Sicer pa: ste kaj slišali o turizmu v Andori?« Bil sem presenečen. Andora. »žepna republika« v Pirenejih. s svojimi deset tisoč prebivalci pač ne more biti posebno turistična deže'a. Kar nerodno mi je bilo, da nisem mogel odgovoriti. Gospod Rodriquez je nadaljeval: »Moja domovina je turistična dežela, čeprav nima-j mo niti petsto kvadratnih kilometrov, pridelamo precej tobaka, gojimo ovce in imamo zelo razvito trgovino. Turizem pa je vsekakor na prvem mestu. Lani smo zabeležili prek milijon nočitev. Veste, kaj to pomeni?« Prijetni, malce bahavi gospod Rodriguez v brezhibni obleki — kot da bi ga pravkar vzeli iz modne revije — me je. povabil na kavo. »Kmalu bomo promet še povečali, ko bo zgrajen predor, ki nas bo direktno povezal s Francijo. Sedaj imamo čez slo hotelov, kar pa je že premalo.« Rad bi zvedel še več. pa se je moji »žrtvi« mudilo. »Hitim na Gorenjsko«, mi je odvrnil v pozdrav. JANEZ GRČAR IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3. - UREDNIŠTVO: LJUBLJANA TOMŠIČEVA 3 — UPRAVA: TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNI Telefon dežurnsna ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896. - PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3, TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 21-832. POSTNI PRE- J DAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA 2IRO RAČUN PRI NARODNI BANKI: LJUBLJANA 600-11 1 167 - MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV - ROKOPISOV NE VRAČAMO UreaiUka: 20-646 FESTIVAL KRIŽANKE NEDELJA, 14. julija ob 20.30 v letnem gledališču: nastop bolgarske folkiorno-plesne skupine GEORGU DIMITROV ia Sofije. — Narodni prvak in dobitnik zlate medalje. V svojem 20-letnem delovanju je ta ansambel prejel številna odlikovanja, diplome in druge nagrade. Vstopnice po 500. 400, 300 in 200 din dobite pri blagajni v Križankah danes od 10. do 12. in od 17. do 10. ure. Jutri, v nedeljo, od 10 do 12. in od 17. ure dalje. Rezervacije po tel. 21-708. Gledališče OPERA Nedelja, 14. julija, ob 21. uri: Prokofjev: KAMNITI CVET. — Balet. Gostovanje v Kopru. Konec operne sezone 1962-63. RTV Ljubljana SPORED ZA SOBOTO 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) DOSLEJ NAJVEČJA TOMBOLA LEPO NOVO KOMFORTNO STANOVANJE Z BALKONOM I.GLAVNI POBITE« TOtABOU v 21.VH.1963 .Tablica joo- — 6.30—6.35 Pregled športnih prireditev za nedeljo — 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Vedri ritmi — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani: Mirče Sušmel: Učeno leto, VIII. — 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel — Walter Gieseking (Nemčija) — 10.15 Dopoldanski ples — 10.40 Iz domače koncer-tantne glasbe — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN: inž. Mirko Leskošek: Nekaj sugestij iz razprav na mednarodnem kongresu v Ohridu — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.05 Jugoslovanski pevci v operah starih mojstrov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 V stilu dixilanda — 15.30 Isaac Albeniz: Iberia — simfonična suita — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po domače . . . 20.20 Wolfgang Alten-dorf: Tajno lovsko društvo, I. — 20.55 Za konec tedna — ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Napoved II. programa, poročila — 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer — 19.35 Z matineje orkestra RTV Ljubljana, dirigent Stanislav Wislocki, solistka Dubravka Tomšič — 20.30 Radijski dnevnik II. programa — 20.45 Zabavni intermezzo — 21.00 Operne melodije — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan — 22.15 Jazz na koncertnem odru — 23.00—23.05 Poročila. Na niki 19.15 20.00 20.30 21.00 22.30 23.00 23.30 Na 22.30 TELEVIZIJA kanalih 5, 6, 11 s pretvor* Oddaja o turizmu — (Zagreb ) TV Dnevnik (Beograd) »Pod tisto, pod tisto zeleno goro!« — Spored narodne glasbe in plesov (Beograd) Rezerviran čas S kamero po svetu — reportaža (Ljubljana) »Nevami angel« — zgodba iz serije Nič ena (Ljubljana) Poročila (Zagreb) kanalu 9 S kamero po svetu — reportaža (Beograd) Zgodba iz serije »Nič ena« — (Zagreb) Kino SPORED ZA SOBOTO KINOTEKA. Miklošičeva cesta 28: amer. film HIŠA V 92. ULICI. Režija: ITenry Hathaway. Glav. vi.: William Eythe, Lloyd Nolan. Ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO UNION: ameriški film ZORO MAŠČEVALEC. Režija: Carls Barton. Igra Henry Kolvm. Tednik. Predstave ob i7, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja sovj. barvne komedije VLAK PELJE NA VZHOD. KINO KOMUNA: italijanski CS film STOJ ZUPAN (PROMETNIK). Režija Luigi Zampa. Igra jo: Alberto Sorrii, Vittorio de Sica. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SLOGA: sovjetski film TAHIR IN ZUHRA. Režija: N. Ganijev. Igra J. Rizajeva. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. KINO VIC: amer film V SVETU KOMEDIJE. Režija: Harold Lloyd. Igra Harold Lloyd. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO SISKA: ital.-nem. cinemasc. glasbeni film MARINA. — Režija: Paul Martin. Igrajo: Rocco Mrmiaj£j-ui s4xxjujva>T^skfl H ISA II.GLAVNI DOBITEK “»TOMBOLI Granata, Silvio Francesco, Georgia Moll. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: sovj. barvna glasbena komedija VLAK PELJE NA VZHOD. Režija: J. Rejzman. Igrata: L. Drankovska-ja, L. Galis. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo. MLADINSKI KINO: domači film VOJNA, ob 10., 15. in 17. uri. Film za mladino od 12. leta starosti dalje. KINO SAVA: ameriški barvni film ISKALCI, ob 16., 18. in 20. uri. KINO TRIGLAV — LJUBLJANA: amer. film VSE ZA SMEH. —-Tednik. Predstave ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO »SVOBODA« — ««NUCE: amer. film GROBA SILA, ob . 20. uri. KINO »SVOBODA« — D. MOST: nem. barvni film FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI, ob 20. uri. KINO HRUŠICA: ameriški film OB 3.10 ZA JUMO, ob 20. uri. KINO »SVOBODA« — ŠENTVID: angl. barvni film SAFIR, ob 18 in 20. uri., KINO GINCIJE: amer. barv. CS film OVČAR, ob 17.30 in 19.30. KINO ZADOBROVA: angl. barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN, ob 20 uri. KINO DRAVLJE: italijanski barvni CS film ORIENTALKE, ob 20. uri. KINO VEVČE: amer. V V film NENADOMA LANSKO POLETJE, ob 20. uri. KINO ZALOG: ameriški CS film HRABRI IN DRZNI, ob 20. ur:. KINO LITIJA: amer. barvni CS film ZLOMLJENA ZVEZDA, ob 17.30 in 20. uri. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: jugoslov. bravni CS film KAPETAN LESI, ob 20. uri. KINO »CANKARJEV DOM«, Vrhnika: zah.-nem. film SKRIVNOSTI ORIENTA, II. del, ob 20.15. KINO MENGEŠ: amer. barvni CS film MODRI ANGEL, ob 20. un. KINO DUPLICA — KAMNIK: franc, barvni CS film KLEVSKA PRINCEZA, ob 20. uri. KINO RADOVLJICA: jugosl.-nem. koprodukc. barvni CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, po romanu K. Maya, ob 20. uri. Angl. fant. film ČLOVEK NA LUNI, ob 18. uri. KINO »CENTER« — KRANJ: nem. film REVIJA POPEVK, ob 13 in 20. uri. Ob 22. uri prem. jap. filma PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA. KINO BLED: franc, film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI, ob 13. in 20.30. KINO STORŽIČ, Kranj: amer. barvni film TRAPER KELLY, ob 18. :n 20. uri. KINO PARTIZAN — KRANJ: amer. barvni CS film VOZOVI NA ZAHOD, ob 20.30. KINO »KRVAVEC« — CERKLJE: prem. ital. VV filma AVANTURA, ob 20.30. KINO »RADIO« — JESENICE: ital. barvni CS film OSVAJAC MARACAIBO, ob 17 in 19. uri. KINO »PLAVŽ« — JESENICE: ruski film IVANOVO OTROŠTVO, ob 18 in 20. uri. KINO ŽIROVNICA: ruski barvni film OPERACIJA DEDIŠČINE. KINO KOR. BELA: mehiški barv. film JAZ SEM PUSTOLOVEC. KINO DOVJE: angleški film NE-ZADR2LJIVI. KINO KRANJSKA GORA: franc, film POTEPENCI. KINO »UNION« — CELJE: ital. film VSI ZALJUBLJENI, ob 16, 18 in 20. uri. KINO METROPOL, Celje: italijanski barvni CS film LJUBIM — LJUBIŠ, ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SVOBODA« — VIDEM-KR-ŠKO: amer. CS film STRELJANJE V DODGE CITYJU, ob 19.30. KINO SVOBODA-ZASAVJE — TRBOVLJE: jugoslov. CS film X-25 JAVLJA, ob 17 in 19.15. KINO SVOBODA II — Trbovlje: angl. CS film MILIJONARKA, ob 18 iii 20. uri. AVTO za7s&va ... * . . 3997 TV-ppoS DOBITKOV KINO DELAVSKI DOM, Trbovlje: angleški barvni VV film OBOROŽEN NAPAD, ob 18. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — Zagorje: jugosl. barvni CS film KAPETAN LESI, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA II — Hrastnik: franc.-angl. film LOPOVI VELIKEGA SRCA. ob 18 in 20. uri. KINO PARK — Murska Sobota: nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV, ob 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. barvni film ZALIV TIHOTAPCEV, ob 18 in 20.30. KINO POLZELA: francoski film DO ZADNJEGA DIHA, ob 20. uri. > MESTNI KINO — PTUJ: amer. barvni CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE. ob 15.30, 17.45 m 20. uri. KINO SVOBODA — Šempeter v Sav. dolini: amer. barvni film RIO BRAVO, ob 20. uri. KINO »SOČA« - NOVA (iORICAJ angl barvni film GUSAR. KINO SOLKAN: angl. film NIKOLI NE POPUŠČAJ. KINO SVOBODA, ŠEMPETER: amer. barv. film MOZ Z ZLATO PIŠTOLO. KINO SOC A, TOLMIN: jugoslov. film KOZARA, ob 20.30. KINO »SVOBODA« — SEŽANA: nem. film ZALJUBLJENI DETEKTIVI, ob 20.15. Šolstvo \ Čestitke na veliki TOMBOLI 21. VII. 1963 TOMBOLA bo v Ljubljani ob Linhartovi c. ob 17. uri IN2. GORAZDU MOŽINU iskrene čestitke za diplomo na Gradbeni fakulteti. Domači in prijatelji. 8649 DIPL. inž. VENCESLAVU SVOLJ-ŠAKU in dipl. inž. VENCESLAVU TAJNIKU za diplomo na gradbeni fakulteti čestitata — kolega. 8648 JkKOMPAS^ ° VABIMO VAS NA NAŠE IZLETE PO SREDOZEMLJU — 14-dnevno krožno potovanje z motorno ladjo »Jadran« — odhod iz Ljubljane 20. oktobra; AŽURNA OBALA — šestdnevni avtobusni izlet, prijave do 15. julija; HANNOVER — šestdnevni avtobusni izlet, prijave do 20. julija; OSVVIECIM — petdnevni izlet v septembru, prijave do 15. avgusta; RIM — SAN MARINO — šestdnevni avtobusni izlet, prijave do •20. julija; BUDIMPEŠTA — petdnevni avtobusni izlet, prijave do 30. julija; OHRID — sedemdnevni izlet z letalom v septembru, prijave do 15. avgusta; DUBROVNIK — devetdnevni izlet z letalom — odhod iz Ljubljane 11. in 25. avgusta in 6. septembra; BENETKE — TRST — dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive. Prijave sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer so na razpolago tudi programi posameznih izletov in ostale informacije. PRED POTOVANJEM ne Imejte nobenih skrbi! V vsaki poslovalnici KOMPASA lahko kupite vse vrste vozovnic (tudi s popustom) 2E V PREDPRODAJI nekaj dni pred potovanjem. V vsaki poslovalnici KOMPASA lahko rezervirate tudi sedež v letalu, kabino na ladji obalne ali rečne plovbe ali posteljo v spalnem vagonu na progah J2 ali v inozemstvu! Vsaka poslovalnica KOMPASA posreduje tudi nabavo potnega lista in vseh potrebnih tujih vizumov! PRED VSAKIM POTOVANJEM JE KOMPAS VAS NAJBOLJŠI SVETOVALEC! IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ v Ljubljani objavlja naknadni razpis v Poklicno šolo ■ (industrijska šola) za naslednje poklice: .strojni in konstrukcijski ključavničar, strugar, livar in modelni mizar. Pogoji za vpis so naslednji: 1. starost od 14 do 16 let. 2. duševtio in telesno zdravstveno stanje, 3. uspešno, opravljen psihotehnič-ni preizkus, 4. obveza o zaposlitvi v Litostroju. Ob vpisurmora vsak učenec predložiti naslednje dokumente: 1. lastnoročno pisano prošnjo (kolkovarip s 50.— din), v kateri morSj obvezno navesti svoje rojstne podatke, poklic, za katerega se je odločil in dosedanji ločni naslov; 2. rojstni iist; 3. zadnje, šolsko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. izjavo zaposlitvi v Litostroju -t ; potrditi jo mora pristojna občina. Rok prijave je 31. avgust 1963. Prostih mest v internatu — razen za livarje — ni na razpolago. Vse infocmacije lahko dobite v upravL>;’KGbraževalnega centra Litostroj/- telefon 33-511 interna 417. Uprava centra S766-S LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE objavlja za vpis v preparator-sko šolo, ki bo ustanovljena v sklopu Centra strokovnih šol v Ljubljeni, za šolsko leto 1963-64 n^Bjetlnji razpis: V t. 'letnik bo sprejetih 15 kandidatov. Pogoji za vpis: 1. starost do 16 let, 2. uspeSri6r dokončana osemletka. Prijavi morajo biti priložene naslednje listine: a) rojstni list. b) zadnje šolsko spričevalo, c) kratek življenjepis. Za primer, da bo pri večjem številu kandidatov potreben ožji sprejemni izpit, bodo o tem vsi obveščeni pismeno. Sola traja tri leta. Možnost internatske oskrbe. Prijave pošljite do vključno 1. avgusta t. 1. na naslov: Lovska zveza Slovenije. Ljubljana. Zupančičeva 9. SPREJEMNI IZPITI NA AKADEMIJI ZA GLEDALIŠČE, RADIO, - FILM IN TELEVIZIJO, Ljubljana Nazorjeva 3, bodo od 4. do 7. septembra. Razpis je bil objavljen v Delu dne 16. junija 1963. Za podrobnejše podatke naj se kandidati osebno ali pismeno obrnejo na rektorat Akademije. > Rektorat AVI« M0I0 društvo Ljubljano. Čopova 40 telet 22 019. f 20-473, 37 -576 objavlja ob petkih in sobotah — V nedeljo, 14. t. m. sta od 9 do 17 ure dežurni v Ljubljani servisni delavnici Slovenija -avto, Tržaška 133 in Avtopopravljalnica, Celovška c. 95. ... — Cestna služba Pomoč-infor-macije obratuje vsak delavnik od 8 do 20. ure ter ob nedeljah od 8. do 21. ure na vseh cestah 1. reda v Sloveniji in odsekih Nova Gorica — Razdrto. Senožeče — Sečovlje in Postojna — Kupa. — V mesecu juliju bodo tnje tečaji za voznike-amaterje kategorije A in B, in sicer: 16., 24. m 30. t. m. _ , , . — Pri društvu deluje »pub scooterjev«. Vabimo vse lastnike motornih koles, da se nami pridružijo in pristopijo v članstvo. — V mesecu septembru priredi naše društvo v sodelovanju s Kompasom »Avto ra!ly Ljubilana«, ki bo šel po Avstriji m Italiji. Vse informacije in prijave pri Komisa mesta M P"! Kompasov rally so že zasedena. Ponovitev bo 27. avgusta. •——..... Vas vabi v svoj lokal na Titovi cesti 32, kjer dobite vse informacije iz potniškega in tovornega prometa na železnici. NON STOP od 1. do 20. ure. V TTB lahko kupite: — vse prevozne izkaze za lokalni in za mednarodni promet; — karte za spalnike in ležalne vagone za tu- in za inozemstvo. V TTB lahko naročite: — skupinska potovanja v rezerviranih vagonih ali motomikih; — potne liste in tuje vize. V lokaiu je menjalnica tujih valut. Vabimo vas ob nedeljah na kopanje v Opatijo ali na Reko. Veljajo nedeljske povratne karte. Kolektivi (najmanj 5 oseb) plačajo polovično vozno karto. — Sprejemamo prijave za posebni motorni vlak dne 21. VII. 1963 na »SEMIŠKO OHCET«. — Pripravljamo posebno vožnjo na krožno potovanje z motorni-kom v sončno Gorico, kjer sedaj zorijo marelice in breskve. Posvetujte se v TTB za vašo nameravano vožnjo na letni dopust. Se priporoča: Turistično transportni biro JZ, Ljubljana, Titova cesta 32, tel. 31-851 ali 31-852. Obvestila ZAHVALA Za uspelo operacijo in zdravljenje se dr. Mirku Košaku in dr. Srečku Košuti na.viskreneje zahvaljujem, enako tudi vsemu strežnemu osebju kirurške in interne klinike. Finderle Ivanka ODDELEK ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OKRAJNE skupščine Koper sporoča, da se podaljša zapora ceste III. reda štev. 2316 na odseku 2elin—Cerkno zaradi del na modernizaciji za čas od 10. 7. do 20. 7. 1963. Dovoz v Cerkno je mogoč iz 2ircv, iz Idrije preko Spodnje Idrije in 2irov in iz Mosta na Soči na Rako in Bukovo za vozila do 5 ton. O TURISTIČNI ODER PRI FIGOV- CU. Jutri, v nedeljo ob 10. uri bo XXV. turistični koncert v izvedbi godbe JLA. Dirigent major Pavle Brzulja. Na sporedu med drugim Dvorak, Verdi, Lehar, Gregorc in Fučik. ZAHVALA. Vsem, ki so me 30. junija v Strunjanu pri Portorožu rešili iz vode kot utopljenca in me prepeljali v piransko bolnišnico. najlepša hvala. — Posebno se zahvaljujem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice, najbolj pa dr. Cerarju iz Domžal, ki je bil trenutno navzoč in me je z velikim trudom in umetnim dihanjem spravil k zavesti ter me spremljal v bolnišnico. Vsem hvaležni Rudolf Lipar. 8378 PROTI SLADKORNI BOLEZNI — protinu in tolščavosti (bolezenskemu debeljenju) pomaga rogaški »DONAT« vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri «Prehrani« in »Merkatorju«. SOLSKI ODBOR IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA KOVINSKE STROKE V LJUBLJANI, Cesta na Brdo 25 a razpisuje delovno mesto HONORARNEGA RAČUNOVODJE Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, 5705 SODARJI DOBITE STALNO ZAPOSLITEV PRI PODJETJU »SLOVENIJA- VINO« LJUBLJANA FRANKOPAN SKA 11 5771 OnQUU>6 WHAmeA-Fn ni izredno uspešen le proti sončnim opeklinam, temveč tudi proti drugim kožnim vnetjem in ga zato lahko uporabljamo tudi pri lažjih opeklinah, ki sta jih povzročila ogenj ali para, proti čebeljemu piku, proti ozeblinam, po britju itd. Kemofarmacija, lekarne, drogerije! Komisija za delovne odnose podjetja »KAMIN« LJUBLJANA Mala vas 50 razpisuje naslednja prosta delovna mesta; PEČARJE za oblaganje s keramičnimi ploščicami in postavljanje peči 3 POMOŽNE DELAVCE za montažo POMOŽNEGA DELAVCA za obrat v Mengšu Prijave pošljite upravi podjetja. 5788 NATAKARICO kvalificirano ali pol-kvalificirano sprejme gostinsko podjetje »Pri Mraku«, Ljubljana, Rimska 4. 5745 ČEVLJARSKE POMOČNIKE in PREREZOVALCA ter NEKVALIFICIRANE DEJLAVCE sprejme čevljarsko podjetje »ROŽNIK« LJUBLJANA Rožna dolina, C. V-2. I Nastop službe takoj ali po dogovoru. 5722 KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE OBČINSKE SKUPŠČINE GROSUPLJE razpisuje za študij naslednje štipendije: 1 EKONOMSKA FAKULTETA 1 FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO 1 FILOZOFSKA FAKULTETA matematika-fizika 1 EKONOMSKA FAKULTETA I. stopnja 1 VPŠ matematika fizika 2 VPŠ biologija-kemija 2 VPŠ angleščina 2 VPš tehnični pouk 1 VIŠJA GOSPODINJSKA ŠOLA 1 ŠTIRILETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA Prošnjo z življenjepisom, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o premoženjskem stanju vložite do 31. julija 1963 pri občinski skupščini Grosuplje. — Kandidati zadnjih letnikov imajo prednost. 5740 UPRAVNI ODBOR DERMATOLOŠKE KLINIKE razpisuje delovno mesto PREDSTOJNIKA DERMATOLOŠKE KLINIKE KL5NIČNŠH BOLNIŠNIC V LJUBLJANI Za to mesto je potrebna medicinska fakulteta, specialistični izpit iz dermatovenerologije, 10-letna specialistična hospitalna praksa in organizacijske sposobnosti za vodstvo klinike. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja en mesec od objave v Uradnem listu. SRS. Ponudbe z življenjepisom in seznamom znanstvenih in strokovnih del je treba nasloviti na Klinične bolnišnice — Dermatološka klinika, Ljubljana, Zaloška cesta 2. 5734 KADROVSKA KOMISIJA SVETA DELOVNEGA KOLEKTIVA PRI OBČINSKI SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK razpisuje po 52. členu pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih, o sredstvih in delitvi dohodka v upravi občinske skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik naslednja delovna mesta: 1. Vodjo referata za proračun 2. Referenta za kmetijstvo 3. Pisarniškega uslužbenca v referatu za iregisier prebivalstva 4. Pisarniškega uslužbenca v oddelku za finance T ° S o j i : pod tč. 1. višja strokovna izo- brazba in nad 2 leti delovne dobe v stroki ali srednja strokovna izobrazba in nad 5 let delovne dobe v stroki; pod te. 2. srednja strokovna izobrazba in nad dve leti delovne dobe v stroki; pod te. 3. in 4. srednja strokovna izobrazba. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o izobrazbi ter strokovni praksi naj kandidati vložijo pri občinski skupščini Ljubljana-Vič- Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7. ____ Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest, toda najmanj 15 dni od objave v »Delu«. Kadrovska komisija 5725 Vrtimo globus ATENE — Po naj novejših podatkih ima grška trgovska mornarica 1295 ladij s skupno nosilnostjo nekaj nad sedem milijonov ton. V te podatke ni vključenih 565 grških ladij, ki plujejo pod tujimi zastavami in imajo skupno 5.8 milijona ton nosilnosti. Glede tonaže je grška trgovska mornarica v svetovnem merilu na tretjem mestu. FORT WOLTON ,— V ameriškem reaktivnem bombniku so se v letalskem oporišču Eglinu sprožili avtomatični topovi. Nesreča je zahtevala dve smrtni žrtvi, šestnajst vojakov pa je bilo ranjenih. BENETKE —'' Beneški policisti so rešili avstrijsko turistko in njenega desetletnega sina. ki sta ležala na gumijasti blazini in so ju nenadni visoki valovi brž odnesli skoraj 400 m daleč od obale. KATMANDU — »Z lastnimi očmi sem videl sledove jetija, himalajskega snežnega človeka,« zatrjuje Šema, ki je so remi j al japonsko alpinistično odpravo. Pravi, da so bili sledovi na snegu v nadmorski višini 6.000 m. LONDON — Towerski most čez Temzo v Londonu bodo nadomestili s predorom, je napovedal britanski prometni minister Marples. Prvič je bilo slišati o tem že ob koncu lanskega leta, vendar so takrat zanikali govorice, predvsem zaradi protestov, češ da bi London s tem mostom. ki ga je treba dvigniti vsakikrat, kadar pluje mimo večja ladja — tudi zagovorniki mostu priznavajo, da je to velika ovira .— izgubil enega svojih simbolov. Most so zgradili ob diamantnem jubileju kraljice Viktorije, stal pa je približno milijon funtov. O začetku gradbenih del za predor še ni nič znanega, sredstva pa so že zagotov-ljena. STOCKHOLM — V svetovnem merilu na prvem mestu je švedska giede »brzojavnega pošiljanja cvetličnih pozdravov«, ki jih pride vsako leto povprečno po 17 2 na tisoč prebivalcev. V posebnem seznamu poišče naročnik naslov cvetličarne, potem pa brzojavno naroči, naj določen dan ob tej in tej uri pošljejo tak in tak šopek temu in temu. »Brzojavni promet s cvetlicami« je znašal lani na švedsitem 'skupno 176 milijonov kron, na. seznamu je 1072 cvetličarn. Posredovalnica jc prejšnji teden praznovala v G-dteoorgu 40-ietnico oo-sioja. Na urugem mestu so Danci z y9 »brzojavnimi šopki« na tisoč prebivalcev. NUERNBEEG — Za tiste. ki mučijo živali, bi ciio treoa uvesti telesno kazen, da »bi čutili na lastni koži, kaj počno z živaljo, ki se ne more braniti«, je rečeno v sklepih deželnega društva prijateljev živali na Bavarskem. LONDON — Tožbo proti neznanemu krivcu je vložil neki Anglež, ki mu je padla ispcd neba devetkilo-gramska kepa ledu na avtomobilsko streho in napravila precejšnjo vdolbino. Policija domneva, da je nastala ledena klada iz vode, spuščene iz letala v veliki višini. NEW YORK — Novo zaposlitev za prosti čas so uvedle kaznilnice v ameriški državi New York. Jet-niške uprave prirejajo tečaje s predavanji o tem, kako si pridobiš veljavo, ugled in prijatelje. Z novostjo so zadovoljne tako uprave jetnišnic kakor pazniki, ker so kaznjenci znatno manj trmasti in bolj prijazni. LONDON — »Spominjam se časov, ko so si igralke prizadevale, da bi postale filmske zvezde,« je rekel britanski gledališki in filmski umetnik Laurence Oli-vier. »zdaj pa imamo le še zvezde, ki hočejo postati igralke.« Stari Maugham izgubil pravdo Viia »Mauresque« bržkone ne bo dom pesnikov in pisateljev »Poslej bom mislila samo še na spravo z očetom,-« je rekla Elizabeth, 47-letna žena Johna Hopa, enega izmed prejšnjih britanskih ministrov za delo, potem ko jo je sodišče v Nici na francoskem jugu priznalo za zakonito hčer in dedinjo 89-letnega angleškega pisatelja Scmerseta Maughama. Potemtakem bo moral stari pisatelj razveljaviti posvojitev 60-Ietnega Alana Searla, svojega dolgoletnega tajnika, ker francoski zakoni dovoljujejo adopeijo le ob pristanku zakonitih otrok. Maugham živi že vrsto let na francoski rivieri. Kot zakonita hči ima Elizabeth po očetovi smrti pravico do 50 odstotkov dediščine. kar v tem primeru ni malo. saj govorijo, da je Maugham »vreden« približno dva milijona funtov. Ce bi hči izgubila pravdo, bi dobil dolžni delež Maughamov posinovljenec Searle. Pisateljevi advokati so zatrjevali na razpravi, da Elizabeth sploh ni njegova hči, češ da je bila njena mati takrat, ko je prišel otrok na svet, še poročena, s Henrvjem VVellcomom in je Maugham šele kasneje živel z njo. Dejstvo pa je, da je pisatelj več desetletij priznaval Elizabeth za svojo zakonito hčer in da je. začel trditi nasprotno šele potem, ko je prišlo med njima do spora in razdora. Elizabethini advokati so postregli z dokazi. <- SSSiš* -v- .. . - - ~ V svoji knjigi »Pogled nazaj« je zapisal Maugham, da sta on in prijateljica Syrie Bernado »sklenila imeti otroka«. Ko je otrok prišel na svet — bilo je v Rimu leta 1915 — je Maugham vedno in povsod nastopal kot oče. S Caprija, kjer je pisal, je prišel v bolnišnico, kjer je uredil vse potrebno. V pismih, ki jih je kasneje pisal Elizabethi, ženi bivšega ministra za delo, se je podpisoval kot »očka«. Sodišče je ugotovilo, da sta se Elizabethina mati in njen prvi mož Henry Wellcome razšla že pet let pred dekletovim rojstvom, razen tega pa je Wel!come izjavil na ločitveni razpravi, da Elizabeth ni njegova hči. Družinski spor v družini Maugham je prišel v javnost pred letom dni, ko je stari pisatelj prodal na dražbi v Sothebyju svojo zbirko umetniških slik za dobrega pol milijona funtov, ki jih je hotel zaradi davkarije prenesti v ZDA. Elizabeth se je uprla, češ da je to poskus, da bi jo opeharil za del njene dediščine. Stari Maugham se je moral sprijazniti z dejstvom, da je polovica izkupička za slike »zamrznila« v neki londonski banki, hkrati pa je tudi sam udaril. Posinovil je Searla, ki že 33 let opravlja pri njem tajniške posle, in vložil proti hčeri tožbo z zahtevo, naj mu vrne vilo ob Cap Ferratu na južni francoski obali, ki ji jo je podaril pred trinajstimi leti in v kateri živi zdaj kot »podnajemnik«. Proti adopciji je nastopila hči Elizabeth. Za zaprtimi vrati je bila na sodišču v Nici razprava, na kptero nista prišla niti pisatelj niti njegova hči. Posinovljeni tajnik se je odločno otepal očitka, češ da se hoče polastiti tuje dediščine. Sam je označil posinovljenje kot »izraz pisateljeve hvaležnosti za dolgoletno vestno pomoč« in dodal, da je Maugham že tako o vsem odločil v oporoki. Vsekakor pa je Maugham SOMERSET MAUGHAM se na stara leta pravda s hčerjo, ki o njej trdi. da ni niegova. Na sliki: nedavni posnetek tudi pri nas dobro znanega pisatelja. želel, naj postane vila »Mau-resoue« po njegovi smrti dom in zatočišče starih pesnikov in pisateljev, toda hči ni hotela obljubiti, da bo izpolnila to njegovo željo. Kakor je izjavil tajnik Searle, bodo Maughamovi advokati v kratkem vložili novo tožbo. Toulouse: čudne razmere v bolnišnici Državni nadzornik proučuje stanje v zavodu za duševne bolezni Sedem let so dve ozdravljeni pacientki s silo zadrževali v zavodu za duševne bolezni blizu južno-franccskega mesta Toulouse. Opravljali sta službo strežnic, ne da bi bili prijavljeni kot takšni. V zaprtem ženskem oddelku so prišli v zadnjih treh letih štirje otroci na svet. Vsaj o enem izmed teh primerov je izjavil glavni zdravnik, da se je nosečnost začela v zavodu. — Takšne so v kratkem obtožbe, zaradi kateiih je francosko ministrstvo za narodno zdravje imenovalo komisijo, ki naj bi preiskala razmere v tej bolnišnici in.Ugotovila krivce. JAE RANJE NA PESKU — Peščine pri Lythamu St. Annes v Angliji, dolge kakih 15 km in poldrugi kilometer široke, so že nekaj let »stadion jadralcev na pesku«. Klubski člani imajo večinoma 3.5 do 5 m dolge jadrnice na treh kolesih. Posnetek kaže, kako gre ta reč. kadar vleče ob obali dovoli močna sapa. Dosedanji hitrostni rekord jadrnic na kolesih znaša 86 km na uro. Hude očitke je slišati ns račun uprave zavoda. Stanovanje ene izmed obeh ozdravelih, protipravno zadrževanih pacientk je dobil oskrbnik bolnišnice. Ko bi to pacientko lahko odpustili, ni imela kam iti, ker je bilo meno stanovanje zasedeno. ] Stanovanje druge ozdravljene ; pacientke sred; Toulousa je | skrbniški cdbor za upravljanje premoženja duševnih bolnikov na zdravljenju preuredil v svoje pisarne. Oskrbnik — prefektura okrožja Haute Garonne .je letos januarja vložila preti niemu tožbo, po ^cateri ga je sodišče. abSbdlUi.. na deset mesecev ž-.--Vra "z&radi zlora- Hoda prihodnjo zimo v znamenju Valentine Pariški modni ustvarjal- ! ci so vsi hkrati objavili j svoje zamisli: leto 1963 je leto prve ženske v vesolju, zato bodo morale biti elegantne dame v prihodnji zimi vsaj simbolično podobne kozmonavtki Valentini. Pariški krojači govorijo o »raketni liniji«. O tem, ali bodo ženske v prihodnji zimi zares spominjale na kozmonavtko Valentino Terješkovo, bo mogoče izreči dokončno sodbo šele v drugi polovici julija, ko se bodo začele prve modne revije v salonih pa- 1 riških ustvarjalcev. I Kolikor je znano doslej, pomeni »raketna linija« v glavnem tole: cevaste, vrečaste obleke brez pasu, krojene tako, da so kar najbolj praktične, in s prav tako dolgimi krili kakor lani. Za razliko od prejšnjih let je to pot izostala »mala vojna« med modnimi ust- i varjalci, ki so skušali skriti svoje zamisli, in časopisnimi poročevalci, ki so po navadi želeli izbrskati nekaj skrivnosti vsaj teden dni pred začetkom modnih revij. Te dni so pariški krojači tako rekoč vsi hkrati postregli z vsemi svojimi načrti vsem novinarjem, ki se zanimajo za modo. Diorova modna hiša napoveduje »ponarejeno vo- jaško modo«; velika novost je v tkaninah, pravi Made-leine de Rauch; o fantalin-skih črnih bluzah za elegantne dame govori Nina kicci, ženske v »mačji podobi« napoveduje Pierre (Jardin, Jacques Heim pa ima v mislih »dame športne zunanjosti in s hojo prvaka«, Simonetta in Fabiani pripravljata »presenečenje v krojenju po novi formuli«, Carven govori o »zakritem, zadelanem kroju, z neprodušno zapirajočo obleko«, Patou pa o »možati ženski«. Skupna značilnost vseh zamisli pariških modnih ustvarjalcev za prihodnjo zimo: obleka naj bi napravila žensko .neobčutljivo' tudi za najhujši mraz; obleke iz grobih in težkih tkanin bi imele tako visoke o-vratnike, da bi praktično samo nos štrlel iz njih; dodatni vir toplote bo kožuhovina, zlasti visoke kučme. izdelane po vzorcu kosmatih kap stražarjev pred Buckinghamsko palačo v Londonu. Seveda ne bo šlo brez škorenjčkov, in ker bo pač zima, ki jo vsepovsod spremljajo megla, sivina in mrak. bodo obleke v živih barvah prinašale vsaj nekaj živahnosti; prevladovale bodo tiziansko rdeča, ve-ronesovsko zelena in pa rožnata barva. be uradnega položaja — je prosil skrbniški odbor, naj priskrbi stanovanje nr.jem-niku hiše, ki jo .ie kupil. Ker ni bilo pri roki nič primernega. je šel oskrbnik h glavnemu zdravniku, ki mu je rekel, da je v zavodu neozdravljivo bolna pacientka; nieno stanovanje je potem debil oskrbnik za svojega najemnika. Ravni.* c’.j zavoda, po poklicu zdravnik, o čigar neoporečnosti nihče ne dvomi, je zavrnil očiikc o nepravilnostih. »Nobenega bolnika nismo protipravno zadrževali v zavodu,« je rekel, hkrati pa priznal, da * sit Imeif zadnja leta v bolnišnici tri primere nosečnosti. — »Obžalovanja vredni. vendar neizogibni dogodki,« je dejal. »Bolnikom dovoljujemo kar najsvobodnejše gibanje, pri tem pa lahko pride do .idil' bodisi v zavodu, bodisi izven njega.« Glavni zdravnik je dejal o sebi, da je žrtev spletk. »Jaz nisem dodeljeval stanovanj, odločal sem le o tem, kako dolgo bo moral ta ali oni bolnik ostati v zavodu. Ni moja krivda, če daje skrbniški odbor pri dodeljevanju stanovanj neozdravljivih bolnikov prednost nameščencem našega zavoda.« Po njegovem mnenju tista pacient ka. ki so jo obdržali v zavodu, tako ne bi mogla sama živeti v stanovanju, saj tudi zdaj stanuje v domu za stare ljudi, torej praktično pod nadzorstvom. Francosko ministrstvo za narodno zdravje jemlje očitke zelo resno:. sredi tedna je poslalo v zavod generalnega inšpektorja, ki bo natančno proučil tako splošne razmere kakor posamezne primere, ki so dvignili mnogo, prahu. TELOVADBA MED DELOM — Glas iz zvočnika: »Nehajte delati! Globoko zajemite sapo. dvignite roke. nagnite se nazaj in se dobro pretegnite! Po nekaj globokih dihih krepko zazehajte — tako!« Več kratkih premorov se zvrst? v delovni izmeni ob tekočem traku v eni izmed tokijskih tovarn radijskih sprejemnikov. kjer so delavke nenehno sklonjene in ne dihajo zadovoljivo. Nevsakdanjo domislico utemeljuje tovarniška uprava s podatki: odkar imajo to »dihalno telovadbo«, se je povečala produktivnost, pa tudi bolezenskih izostankov zaradi slabega počutja je manj. Foto: AP Ni ml pogledala v coi. Cez mojo ramo je strmela v okno za menoj. Čeprav so bile oknice čvrsto pripete k zridu, se je ena pod močnim sunkom vetra odpela in glasno zaropotala. Na pol sem se obrnil, toda na majhnem vrtu sem lahko videl samo tanke veje mandljevca, ki ga je stresal veter. Odprli so se bili prvi cvetovi, ki so se osipali pod sunki vetra, tako da so se njihovi listi vrtinčili v zraku kot snežinke. Ponovil sem: »Kdo je ta Henri?« Segla je po kravati. »Spomni se! Prve dni, ko sem bila tu . . Tista fotografija ...« Nenadoma sem se spomnil: takrat sem sedel na divanu in na drobne kose trgal majhno fotografijo. »Pariški potepuh?« »Da.« Nikoli nisva govorila o njem. Ne vem,. ke.j me je prijelo, prav neumno sem vprašal: »Tak da mu je ime Henri?« Stopil sem korak proti njej in jo prijel za roko. »Razloži vendar . . . Treba bo . . .« Zataknilo se mi je, nisem več vedel, kaj bi, vse se mi je zmedlo, kakor da bi bila megla v mojih možganih. Potem sem se zagledal v njene ustnice in začutil njihov vonj. »Ali te je poljubil?« Odleglo mi je. ko je odkimala. Za trenutek sem že mislil, da sem jo izgubil. Zadostovalo bi, če bi jo bil poljubil. Tega ni storil in nenadoma sem se spet čutil pomirjenega. »Kaj pa je hotel? Denar?« Rad bi bil dal ves denar, kolikor bi ga oni zahteval. Skomignila je in izmaknila roko. »Ko bi človek vedel.« je tiho rekla. Rahlo me je odrinila, tako da sem sa-mogibno stopil za korak nazaj. Potem je sedla na divan in tesno stisnila koleni, ki ju je na pol pokrivalo krilo. »Kako pa te je našel?« »Cisto po naključju. Nekega dne je pred knjigarno videl angleško knjigo, na ovitku pa je bilo ime prevajalke.« »Tvoje ime?« »Da.« »In potem je pri založniku vprašal za tvoj naslov?« Za hip je pomolčala. Roke so ji počivale v naročju. »Nikoli si ne bi mislila, da se Henri lahko ustavi pred knjigarno, še manj pa, da bi gledal imena in jih primerja!.« Sedel sem zraven nje. Ker nisem imel kaj reči, sem položil svoje roke v njene. Nov piš vetra je zamajal zaveso na oknu. »Ali ti je grozil?« »Ne.« Rad bi jo bil pobožal po cblih kolenih, pa sem se vzdržal, zakaj na tleh, kjer sem malo prej stal, sem na preprogi opazil pohojen cigaretni ogorek. »Ali si ga sprejela v tej sobi?« »Da.« Nisem mogel odvrniti pogleda od cigaretnega ogorka, ki je v tem hipu povedal, več, kot bi mi mogla razložiti Leroy: njegova nesramnost mi je bila jasno pred očmi. Predstavljal sem si ga, ko kadi, s cigareto v desnem kotu ustnic. Cigareto kadi, potem pa jo v svesti si svoje moči nad žensko, Id sedi na divanu, izpljune na preprogo in s peto nemarno uduši tleči ogorek. Ob tej predstavi me je prevzela podzavestna jeza, hkrati pa sem se čutil ponižanega. »Ali si sedela na divanu, ko je bil tu?« Obrnila se je proti meni: »Zakaj pa naj bi sedela?« Velike, temne oči niso lagale. »Pa te ni skušal objeti, poljubiti?« Neumno sem ponovil vprašanje: mislil sem o tem, da moški, ki na tako nekava-lirski način vrže cigaretni ogorek na preprogo, ne more storiti drugega kot to, da si vzame žensko, ki je z njim v sobi, potem ko s peto stre žareč ostanek cigarete. »Povedala sem ti že, da ne.« »Kaj pa ti je govori?« »Cisto nepomembne stvari.« »Kako nepomembne? Ali te ni vsaj vprašal po zdravju?« »Pravzaprav res.« »Leroy, norčuješ se iz mene.« Stisnila mi je reko. »Veš,« je rekla. »Zelo močan je.« Tokrat sem v njenem pogledu razbral strah, še enkrat sem se ozrl na cigaretni ogorek. Ko je oni po šestih letih končno odkril svojo bivšo ljubico — težko mi je, vendar moram zapisati tc besedo — se je zadovoljil s tem, da ji je tvezel nepomembne reči, potem ko se je pripdljal iz Pariza. Toda na preprogo je vrgel tleč ogorek in ta kretnja je skrivala v sebi več grožnje, kot bi jo mogel izraziti kakorkoli drugače. »Ali ti je očital, ker si ga zapustila?« »Niti ne.« Niti ne! Kakšen moški pa je potsm bil? Ugriznil sem se v ustnico. »Poiskal ga bom,« sem nenadoma dejal. »Le čemu?« »Pogovorila se bova. Ce hoče denarja, mu ga bom dal, ne bom pa dovolil, da te še enkrat nadleguje s svojim obiskom.« Namesto odgovora je ponesla mojo dlan k ustnicam in jo poljubila, potem pa jo je skrbno ogledovala. »Kaj pa počneš?« »Zelo lepo življenjsko črto imaš.« »Sreča me ni še nikoli izdala, zato te bom tudi rešil tega tipa.« Se enkrat me je poljubila na dlan, potem pa je rahlo odkimala. »Dragi mej, mislim, da vse življenjske črte na svetu ne morejo nič proti njemu.« Čutil sem, da se me loteva bes. mu I Gospodarske organizaslfs ZAGOTOVITE SI HITER IN CENEN PREVOZ BLAGA! Z UDELEŽBO 30 °o LAHKO NABAVITE NA KREDIT NASLEDNJA VOZILA: IMV-1250 KURIR, odprto dostavno vozilo, cena 2,246.500 din minimalna 30 % udeležba 673.950 din IMV-1000 SERVIS, zaprto dostavno vozilo za prevoz kruha, mesa itd., cena 2,650.000 din minimalna 30 % udeležba 795.000 din ZA ZDRAVSTVENE ZAVODE IN DOMOVE TE«? REŠEVALNE POSTAJE: IMV-1000 SANITET, rešilni sanitetni avtomobil, cena 3,180.000 din minimalna 30 °/o udeležba 954.000 din TURISTIČNO GOSTINSKA PODJETJA IN ZDRAVILIŠČA! KOMBINIRAJTE PREVOZ BLAGA IN POTNIKOV! IMV-1000 KOMBI, idealno kombinirano vozilo za prevoz blaga in potnikov, cena 2,970.000 din minimalna 30 °/o udeležba 891.000 din IMV-1000 TURIST, mali avtobus z 9 sedeži, cena 3,650.000 din minimalna 30 3 o udeležba 1,095.000 din KREDIT ZA PRODAJO VOZIL ODOBRAVAMO PO SKRAJŠANEM POSTOPKU NA 3 LETA. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 5615 INDIANAPOLIS — Ame- ski prostozidarji očitno jčejo zaostajati za časom, ,j so ustanovili v glavnem estu Indiane »bratovšči-)« za vesoljske raziskave, i častne člane so izbrali tronavte Cooperja, Gris-mia in Sheparda ter jim loročili. naj vložijo pri-ve za sprejem. KIEL — Briljantno za-;st nico, vredno 30.000 ark, je poslal vojak iz tinchna v navadnem pi--inskem ovitku zaročenki Kiel. Našel jo je na cesti, rijatelji so se mu smejali, :š naj vrže »steklene bise-:« v smeti. Poslal jih je iročenki s pripombo, naj h da svoji mali sestrici, ; ji ne bodo všeč. — Šele asneje je bral oglas v ru-iriki »Izgubljeno«. V družbi mačk in goloba na splavu čez Tihi ocean Williams Willis, 70-letni Newyorčan, se je pred dnevi odpravil iz Lime v Peruju na dolgo pot: s splavom, na katerem mu delajo družbo le golob in dve mački, namerava prejadrati po Tihem oceanu okoli 12.000 milj in pristati v Sydneyu (Avstralija). S tem hoče dokazati, da zdrav človek pri 65 letih še ni za upokojitev in da je tudi še v višji starosti kos dokajšnjim naporom. Prav zato je dal Willis svojemu splavu, ki je dolg deset, širok pa šest metrov, ime »Age unlimited« (Starost neomejena). Hrane ima na krovu dovolj tudi za šest mesecev. Ker je brez motorja, je odvisen samo od ugodnega vetra, za vsak primer pa se je oskrbel z majhnim, vendar močnim oddajnikom, ki ga namerava uporabiti le v primeru, če bi bilo res treba poslati znake SOS, mednarodni klic na pomoč. To ni Willisova prva plovba, pred devetimi leti je jadral iz Peruja 6.700 milj daleč in po 115 dneh »vrgel sidra« v pristanu Pago Pago na otočju Samoa. S svojimi plovbami hoče nazorno dokazati vzdržljivost starejših ljudi, razen tega pa se ukvarja s pisateljevanjem. Kakor pred leti bo tudi to pot opisal doživljaje na dolgi plovbi in jih izdal v knjigi. poto= vaimje Vese: 61. Tudi Borisova mama ie medlem preživljala hude trenutke. Drugi dan po odhodu očka in Borisa sta z Marie pripravljali v kuhinji večerjo. Bilo jima je dolgčas in ves čas sta se pomenkovali o Borisu. Nenadoma ie zazvonil telefon. Marie ie dvignila slušalko, prisluhnila in rekla: »•Za vas.« Mama je vzela slušalko, zaskrbljeno poslušala, nato pa so ji tiho začele teči solze. Brez besed je prekinila zvezo in potem rekla Marie: »Bil je vihar in helikopter je izginil brez sledu.« Mama in Marie sta potem še dolgo v noč čepeli ob zemljevidu in ugibali, kje neki so se ponesrečili. Drugo jutro pa se je mama pridružila reševalni odpravi, ki je najprej odletela v Kankan, od koder so leteli proti Beyli in raziskovali džunglo. Toda njihov trud je bil zaman. Videli so samo posledice viharja, nikjer pa ni bilo sledu o kakem helikopterju. Zvečer je mama vsa skrušena in potrta sedela pri Saškovih starših, ki so ji ponudili pomoč. »Jutri grem z Vami v Nzerekore,« je predlagal Saškov očka in mama ga je hvaležno po- gledala. Drugo jutro so zarana odleteli s helikopterjem, da bi pregledali še zadnje področje, ki jim je pre- ostalo kot edino upanje, da bodo še kdaj našli ponesrečence. * • Ti š J *.,■! A» t}.~Z 'idr čic STA KS JŽ > I v VARI ilf O, ki bi v uo;>oldansk?m času varovala dva otroka, iščem. Zglasite se pri Grandovec, Ob Ljubljanici B-2. 8136-1 &L‘lU: :.1EA1 UPOKOJENKO ali pa ' starejšo tovarišico z izmenično službo, dam sobo in hrano z. pomec. — Furlan, Tržaška 143 A 8532 STANOVANJE, hrano dam fant-ali dekletu za pomoč na kme tiji. Šentvid 32, Ljubljana. 8515-1 SPiitfi.vilvM gospodinjsko pomočnico, lahko je starejša lovarišica ali upokojenka; dam sobo, hrano in plačo po dogovoru. V popoldanskem času je možna še druga zaposlitev. Pogoji so dobri. Zglasite pa se na naslov: Matilda Suhadolc, KZ Mokerc, Ig pri Ljubljani. 8495-1 61V i L.i S 'K i L' c: X KO spre j me m takoj. Mira Erpič, Pavšičeva ul. št. 27. Ljubljana. 8468-1 lili AN O IN STANOVANJE dam fantu ali dekletu za pomeč po službi. Podsmreka 6, Ljubljana. 8473-1 SAMOSTOJNO gospodinjo sprejmem. Ponudbe pod »Beograd <. 8445-1 GOSPODINJSKO pomočnico, lahko je začetnica, sprejmemo čim-prej. Rotar, Brod 18, Šentvid. Ljubljana. 8422-1 ZA DOPOLDANSKO POMOČ v gospodinjstvu dam stanovanje in hrano Ponudbe pod »Zanesljiva«. 8400-1 VAJENKO sprejmem za pletilstvo. Contala, Bolgarska 23. 8573-1 SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini sprejme inž. Vukovič, Ljubljana, Šišenska cesta 23. 8599-1 MIZARSKEGA VAJENCA sprejme Avgust Škorc. Gunclje 69, Šentvid — Ljubljana. 8565-1 GOSPODINJSKO pomočnico sprejme družina brez otrok. Nastop takoj. Dr. Kcrma Ahačič, Tržič, Partizanska 35. 8568-1 VAJENCA za sobosJikarsko obrt sprejme Sedej, Samova 13. 8675-1 SONČNO SOBO d-am za pomoč v gospodinjstvu. Informacije v nedel o od 14. do 16 ure. Tržaška oe«ta 22 — levo. 8640-1 DEKLE ali starejšo tovarišico sprejmem k 2- in 5-letnemu otroku. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe: Milan Izgoršek. Vevče 38-PoHe. 8615-1 GOSPODINJSKO pomočnico k trem odraslim osebam sp rej-" mem tako* Pa nož. Ve-ebva (nrej Nunska) 17/1. 8655-1 GOSPODINJSKO po-rročnico sprejmem k družim s štirimi odraslimi člani. Zglasim se: Pri: a tel jeva 4/a. P611-1 UČENKO za pletilstvo in u-pokeknko za pomoč v go-spod;n.;5#tvu sprejmem. Ponudbo pod »So-ba«. 86f>9-i STANOVANJE in hrano dam za pomoč v cro-podin-stvu. Bajt, Moste, Okiškega 24 8641-1 GOSPODINJSKO pomočnico, starejšo, sprejmem takoj. Zglasile se v ogl. odd. »Dela«. -1 ZA DOPOLDANSKO varstvo 4-let-nega fantka sprejmem starejšo tovarišico. Zglasite sc v ogl. odd. »Dela«. -1 VEC REZBARSKIH pomočnikov za rezbarjenje spominskih predmetov dobi stalno in dobro službo pri Dragu Višnarju. Jesenice. Za hrano in stanovanje je priskrbljeno. P 781-1 » v v SUHE HRASTOVE deske (5 cm debele) prodam. Kodeljevo, Koblarjeva 7, dvorišče. 8476-4 ŠOTOR ZA SEST OSEB, siv. proda Subarevič, Ljubljana, Ruska št. 13-111. 8459-4 ZLATARNA, Trst, S. Spiri- one 2, /sce SE UiTQ//Q poročni prstani, zapestnice in ziate ure raznih znamk po solidnih cenah 1000-4 4-SEDE2NI športni čoln, skoraj r.ov, za mirne vode, proda Janez Rems, Laško 311. 5720-4 JAPONSKI TRANSISTOR, nov, 3 valovi, proda Grebenc, Miklošičeva 7-II, od 11. do 15. ure. 8541-4 HLADILNIK 1000 1. v brezhibnem stanju in ogrodje gostilniškega štedilnika ugodno proda Alenka Aleksič, Medvode 22. 8518-4 VISOKO OMARO in mizo prodam. Ogled v nedeljo, 14. VII. 1963, Ljubljana, Aleševčcva ul. 4fl. visoko pritličje, desno. 8527-4 COWBOJKE originalne RIFLE, bunde in ny-lon plašče prodaja po najnižjih cenah Felice, Trst, Carducci 41. 4665-4 MALI NAMIZNI ŠTEDILNIK »Pro-leter« prodam. Ogled v nedeljo dopoldne 14. VII. 1963, Ljubljana. Ruska ul. št. 9-1 V. nad str. desno. 5826-4 ZIDAN stoječ štedilnik proda Lipovž, Prešernova 7-II. 8528-4 MAGNETOFON Philips štirisledni, nov, ugodno proda Strmole, Podmilščakova 42-g. 8492-4 STILSKE OKVIRE in ogledala manjših velikosti proda Bizjak, Trg MDB 14. 8487-4 PLETILNI STROJ »Anker Trico-rex« nov, za pletenje jopic idr. prodam. Cena 130.000 (sicer cca 200.000). Ponudbe pod »Prih^a«. 8486-4 CALZATURE ELE- GANTI, S. Spiridio-ne, Trst 6. velika izbira elegantnih moških in ženskih čevljev. 1000-4 MAGNETOFON GRUNDIG, avto transistor in pralni stroj Siemens, avtomatski, proda Marija Leskovar, Trubarjeva 31, dvorišče. 8587-4 KRAVO s teličkom prodam. Rink, Cesta v Spodnji Log 201, Vič, Ljubljana. 8580-4 ŽELIM MESTO administratorke, imam nižjo šolsko izobrazbo in obvladam strojepis. Ponudbe pod »Začetnica«. 8546-2 TRG. POMOČNICA — blagajničarka v živilski stroki želi spremeniti službo v prodajalni z non-stop. Ponudbe pod »Mariji- ! va«. 8499-2 Motorna vozila OPEL REKORD, letnik 1961 prodam ali zamenjam za tovorni avtomobil Diesel. Ponudbe pod »2.600.000«. 8550-3 OPEL REKORD 59, v odličnem stanju proda Vičič, Trnovski pristan 8, Ljubljana (I. G. O.). 8510-3 FIAT 600 D, J9G3. prodam. Ponudbe Delo, Celje pod »4500 km«. 771-3 OPEL KARAVAN 61 proda Jurkovič, Ježica 48 a, pri gasilskem domu. 8498-3 PRODAM ALI ZAMENJAM za moped MW Agusto 125 (roler). Tržaška c. 79, Ljubljana, Vrhovec. 8482-3 TAUNUS 17 m »De Luxe« 1960, prodam. Ponudbe pod »64 000«. 8427-3 KARAMBOLIRAN Fiat 1400 kupim. Ponudbe pod »Takoj«. 8540-3 RENAULT 4 CV, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne.’ Meglič, šišenska, bi. 13-IV. 8573-3 GARAŽO ZA DVA AVTOMOBILA oddamo takoj. Hišni svet Večna Pot 23. 8565-3 MOTORNO KOLO BMW 230 prodam yzamem tudi ček — možna zamenjava za avto. Doplačam. Rajko Krek, SKIP, Vižmarje. 8507-3 DKW luni or kupi Gubenšek, Slov. Bistrica, Mariborska 15. 8671-3 GARAŽO ZA BEŽIGRADOM oddam v najem. Ponudbe pod »Takoj«. 8664-3 POTNIŠKE AVTOMOBILE, toren-ska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente »AGENCIJA BEOGRAD«. Beograd, Dositejeva 21III telefon 622-322. 4667-3 OPEL OLVMPIO v brezhibnem stanju prodam. Ogled v nedeljo od 8. do 10. ure in v sredo od 14. do 17. ure. Cimperman. Ilirska 24-11. 8672-3 MOTORNO KOLO »Ducati-Sport«, 98 cem. štiritaktno 1955. proda Lavoslav Stre-kelj, Sežana, Partizanska 13. 5764-3 FIAT 1100, mod. 60, ugodno prodam. Borutova 9, Bežigrad, Ljubllana. 8650-3 MALO VOZEN, samo odlično ohranjen Opel ali VW osetmi avto. letnik 1960 dali e. kupi takoj: Tominc, LjubDana, Tomšičeva 1. 8618-3 GARAŽO odoa.m. Vzajemna 9 (poleg Kajuhove). 8627-3 POLTOVORNI AVTOMOBIL Fiat 615 B. 21. prodam. Mariborska 106, Ljubljana. 8632-3 DKW De Lux ali Junior. lahko karanVboliran kupim. Ponudbe pod »Gotovina««. 8555-3 Prodam ZENSKO Italijansko kolo. odlično ohranjeno, proda. Lampe, Velenje, šaleška 16-XII. 5719-4 ANITA OE ROSA, Trst. San Splri-dione 8. Konfekcija za žene: elegantno perilo, obleke, plašči, domače halje in specialne obleke za neveste po meri. Cene ugodne 5316-4 STARO SPALNICO poceni prodam. Ponudbe pod »U-godno««. 8646-4 Šivalni stroj znamke PFAFF poceni proda Lesjak, Bičevje 7, Ljubljana. 8644-4 PRODAM 14 do 15 m2 rabljene, dobro ohranjene pločevine, katero lahko uporabite za kriti p strehe. Cena nizka. LiubDana, Rožna dolina cesta VIII. 8647-4 DOBRO OHRANJENO, aranžirano košarico za dojenčka, proda Komar, Ljubljana, Predjamska ul. 43, Rožna dolina. 8581-4 FOTOAPARAT »Exa II«, Trioplan 2,9, nov, s torbico, prodam. Cena 60.000 din, tel. 21-460. 8596-4 TRODELNO OMARO, malo rabljeno. ugodno proda Ivan Bitenc, mizar. Gpsposka. 8594-4 LEVI ŠTEDILNIK »Goran« proda Jovičič, Krimska ul. 8. 8595-4 LESENO PREDELNO STENO proda Hostnik, Pleteršnikova 5. 8593-4 BARAKO In gradbeni les prodam. Rožna dolina — Zitnikova 15. 8592-4 ZIDAN LEVI ŠTEDILNIK proda Trpin, Mala čolnarska 3. 8601-4 ZLATO ZA ZOBE 21,6 g prodam. Ponudbe pod »2.200«. 8600-4 * ADIO V'REVI SAN, TRST, Via S. Nicold 31 | jralnl stroji H§ '.a j boljših '% namk po naj-i nižjih eksport-:ih cenah. 5320-4 DRUŽINSKI COLN prodam. Vel. čolnarska 4. 8666-4 STARO CEMENTNO strešno opeko (5 din komad) proda Pil-gram, Ljubljana, Rožna dolina XV-2. 8667-4 ZOBNO ZLATO prodam. Ponudbe pod »1700«. 8669-4 PRENOSLJIV AVTOTRANSISTOR Schaub Lorenz, proda Tavčar, Vošnjakova 7, Ljubljana. 8661-4 OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, kombiniran, proda Kampjut, Majaronova 2, Savsko naselje — od 16. ure dalje. 8660-4 Mr. COWBOYKE raznih znamk, nylon plašče, terital krila in srajce dobite po najugodnejših cenah. — CASA IMPERMEABILE — Trst, Via S. Nicold 22. 5317-4 ITALIJANSKI ŠPORTNI otroški voziček, dobro ohranjen in nov italijanski okvir za žensko kolo ugodno prodam. Kavčičeva 20. 8659-4 KUHINJSKO MIZO, Štiri stole, skoraj novo in okroglo železno vrtno mizico ugodno prodam. Kavčičeva 20. 8658-4 RABLJEN GRADBENI LES, opeko prodamo. Ljubljana, Crto-mirova 19. 8663-4 EKONOMIČNO, | trajno gorečo peč na drva in premog ali na 'fi. tekoči in mestni plin, za odlično ogrevanje manjšega m večjega stano-l vanja, dobite j;/najugodneje pri tvrdki KER2E, Trst, Piana S. Giovannl 1. ITALIJANSKI KOMBINIRAN otr. voziček prodam. Celovška c. 240. 8683-4 ITALIJANSKO DEKLIŠKO KOLO prodam. Ljubljana, Pokopališka 45, vrata 4. Ogled popoldne. 8682-4 MAGAZZINI ALLA STAZIONE -Trst, Via Celllnl 2. Konfekcija za vsak okus in vsak iep. Z oglasom popusti 4668-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Resljeva 24, priti, desno. 8680-4 MOŠKO KOLO prodam. Vrankar, Breg 18-111. 8679-4 KOŠARICO za dojenčka na kolesih prodam. Janežičeva l/n - 8 (Prule). 8634-4 ITALIJANSKO 2EN8KO KOLO proda Branko More. Langusova 14. 8657-4 NERABLJEN »ARVIN« _brlvskl aparat proda Zorec, Tržaška cesta 45, 8606-4 TRICIKEL v brezhibnem stanju ugodno prodam. Scopo-lijerva ulica 26, Šiška. 8654-4 PRALNI STROJ, avtomatski, prodiam. Informacije: telefon 22-370. 8604-4 NOVO OPEKO in suhe deske proda Alojzija Gams, Kremen ca štev. 6. Ig pri Ljubljani. 8656-4 DVA SELITVENA KOVČKA (60X60X100 cm), otroški športni voziček in zložljivo otroško stajico proda Dermastja, Hranilniška 13. 8635-4 KOMPLETNO otroško posteljico proda Gianini, Tugom er-jeva 14, Šiška. 8634-4 ŠPORTNI voziček (moderni) in kavč. skoraj nov proda Tomšič. Ja.miko-va 9. 8554-4 TELEVIZOR »Siemens«« avtomatih in magnetofon »Grun-dig« TK 23 nujno proda Branko Mežan. Dol. Nemška vas 38. Trebnje. 8559-4 DUCCATI 98 ccm ugodno prodam. Franc Štefančič. Ivanje selo 2. Rakek. 8614-4 DOBRO kobilo proda Franc Turk. Valburga 37. p. Smlednik. 8517-4 NOVO KAD iz litega železa prodam. Ponudbe pod »Kopalna kad«. 8700-4 MAGNETOFON Philips RK 14, štiri tonske proge, nov, prodam (180.000). Vprašajte: Stožice. M. Kovačeva 19. 8699-4 ITALIJANSKI otroški voziček pastelno zelene barve, kombiniran, skor3j nov, proda šekš, Celovška 78, dvorišče. 8692-4 ZIDANI ŠTEDILNIK »Rosefrait« in kuhinjsko pohištvo prodam. Ogled pri Tresač, Vodnikova c. 35a. šiška, vsak dan od 14 ure dalje. 8690-4 TRI RABLJENA OKNA, širina 115. višina 100 cm. svetlobe, in dVoje vrat, višina 185. širina 80 cm. kupim. Ponudbe pod »Kupim«. 8613-5 DVA DIVANA, rabljena. kupim. Ponudbe pod »Poceni«. 8630-5 KUPIM garažo v središču mesta, vzamem v naiem ali postavim. Muhar, Stari trg 11'a. 8598-5 Stanovanja BRAT IN SESTRA potrebujeta opremljeno ali neopremljeno sobo v Ljubljani. Cenjene ponudbe pošljite pod »Začasno«. 8500-6 MLAD INŽENIR potrebuje sobo v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Dober plačnik« 8506-6 ZASEDENO dvosobno, komfortno stanovanje poceni proda Urek, Lepodvorska 26, Ljubljana. 8507-6 KOMFORTNO, moderno, delno o-premljeno dvoinpolsobno stanovanje v šiški (nizka najemnina) zamenjam za podobno v centru. Fux. šišenska 33-1. 8508-6 MIRNO SOBO v središču mesta ali v bližini bolnišnice nujno potrebujem. Ponudbe pod »Tudi kupim — avgust«. 8511-6 SOBO S KUHINJO v Celju ali okolici potrebuje upokojenec brez otrok pri starejši boljši družini. Bogdan Galovič, Šmarje, Mala Pristava 7. 769-6 MLAJŠI TOVARIŠ potrebuje o-premljeno sobo ali gTe za sostanovalca. Ponudbe pod »Avgust«. 8514-6 DVO-, TROSOBNO komfortno vseljivo stanovanje takoj kupim. Ponudbe pod »Stanovanje«. 8512-6 NUJNO POTREBUJEM SOBO. Za uslugo friziram. Ponudbe pod »Mirna«. 8497-6 MEDICINSKA SESTRA potrebuje sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Plača vnaprej. Ponudbe pod »September«. 8470-6 OPREMLJENO SOBO potrebuje mlada uslužbenka. Ponudbe pod »Mlada«. 8461-6 SKROMNO SOBICO potrebuje pošten fant. Ponudbe pod »Miren-skromen«. 8410-6 KOMFORTNO dvoinpolsobno stanovanje v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Lahko večje«. 8395-6 MLAD ŠOFER potrebuje opremljeno sobo s posebnim vhodom, plača dobro. Ponudbe pod »Mnogo odsoten«. 8402-6 MLADO DEKLE potrebuje opremljeno sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 8588-6 ENOSOBNO, komfortno stanovanje kupim v centru. Ponudbe pod »Gotovina«. 8577-6 ENOSOBNO stanovanje z odločbo zamenjam za enako ali samo večjo sobo v Ljubljani. Pogoji ugodni. Ponudbe pod »Vižmarje«. 8579-6 DVOSOBNO, sončno stanovanje zamenjam za enako v Ljubljani, primerno za otroke. Justi Ocepek, Pregarčeva 21. 8583-6 SOBO ALI STANOVANJE dam za večje posojilo v novi hiši v Zg. šiški. Ponudbe pod »Posojilo 1,000.000«. 8584-6 DVOINPOLSOBNO, komfortno stanovanje v šiški zamenjam za dvosobno po možnosti s centralno kurjavo. Ponudbe pod »Sončno« 8585-6 SONČNO SOBO takoj oddam za dve leti. Ponudbe pod »Zg. šiška« . 8563-6 OPREMLJENO SOBO oddam eni — dvema študentoma. Ponudbe pod »Center«. 8564-6 KUPIM PROSTOR, — klet — podstrešje za preureditev v stanovanje. Ponudbe pod »Gotovina«. 8566-6 STANOVANJE, eno ali dvosobno, potrebujem. Ponudbe pod: »N-400.000«. 8570-6 MEDICINSKA SESTRA potrebuje sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam zelo dobro«. 8572-6 GARA20 ODDAM na Brinju. Ponudbe pod »15. julij«. 8535-6 NUJNO POTREBUJEM prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. * Ponudbe pod »Mlajša profesorica«. 8544-6 MIREN ŠTUDENT potrebuje sobo. Ponudbe pod »Takoj«. 8538-6 VODILNI USLUŽBENEC v gospodarstvu nujno potrebuje sobo, najraje v Savskem naselju ali bližini. Ponudbe pod »Nuino«. 8539-6 SKROMNA ŠTUDENTKA nujno potrebuje sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 8545-6 POTREBUJEM sobico pri dobri družini. Ponudbe pod »Poštena -šiška«. 8547-6 ZAKONCA — ŠTUDENTA z otrokom potrebujeta opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Ljubljana«. 8549-6 MIRNO DEKLE potrebuje sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »PoStena«. 8531-6 MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok potrebuje sobo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«. 8670-6 KAKRŠNOKOLI stanovanje ali prostor za preureditev v stanovanje potrebujem v Ljubljani. Ponudbe pod »Gotovina«. 8684-6 OPREMLJENO SAMSKO SOBO oddam dostojni osebi. Ponudbe pod »Mirno«. 8681-6 ST ARE JS A samska tovarišica potrebuje sobo. Plača in nudi manjše usluge, najraje bi varovala otroke. Ponudbe pod »►Izmenično«. 8608-6 ENOSOBNO, novejše, komfortno stanovanje (najemnina 3300 din) v središču mesta, zamenjam za večie. Ponudbe pod »»Lahko dražje«. 8602-6 MIRNA USLUŽBENKA potne-buje sobo v Ljubljani kot podnajemnik, lahko se tudi priključi k eni osebi. Ponudbe pod »SolKfna«. 8605-6 POTREBUJEM primeren prostor za delavnico v izmeri 220 X 30 m2 v središču mesta ali Mostah — Kodeljevo (kletno, suho, svetlo). Ponudbe pod »»Takoj«. 8620-6 POTREBUJEVA kletno ali podstrešno sobo v Ljubijani ali okolici. Kajzer, Ptujska 23, Ljubljana. 8621-6 SOBO IN KUHINJO oddam proti visokemu posojilu. Ponudbe pod »►Šiška«. 8622-6 SOBO potrebuje zdravndk iz Trsta. Ponudbe pod »►Zračna v centru«. 725-6 SOBO z vrtom dam ameriškemu upokojencu. Ponudbe pod »Angleščina«. 8705-6 KOMFORTNO trosobno stanovanje (66 kv. m.) v Savskem naselju zamenjam za enako. Ponudbe pod »Center-Vič«. 8706-6 ŠTUDENTKI potrebujeta sobo v Ljubljani. Krevalder, Maribor — Radvanjska 12. P 783-6 ODKUPIVA ali vzameva v najem sobo takoj v središču mesta ali v okolici Ljubljane, plačava vnaprej. Ponudbe pocf »»Posojilo«. 8619-6 USLUŽBENKA potrebuje skro-mno sobico. Ponudbe pod »Dobro plačilo«. 8623-6 SOBO potrebuje študent ekonomske fakultete. Ponudbe vsak dan do 12. ure po tel. 20-985, 8624-6 MLADI PAR potrebuje sobo, lahko tudi v okolici Ljubljane. Ponudbe pod "Dobro plačava«. 8626-6 POTREBUJEM prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod »»Tehničarka«. 8643-6 SOBO s posebnim vhodom v središču mesta ali na Mirju, neopremljeno, potrebujem za september. Ponudbe pod -Inženirka«. 8642-6 POTREBUJEM opremljeno sobo v Ljubljani, lahko tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »»Miren«. 8653-6 IVII1RNI DEKLETI potrebujeta sobo. Ponudbe pod »Plačava dobro«. 3639-6 NUJNO potrebujem sobo. grem tudi za sostanovalko. Por^idbe pod »>M»'ada«. 8628-6 DVA USLUŽBENCA potrebujeta sobo, plačata dobro. Ponudbe pod »Solidna«. 8629-6 POTREBUJEM skromen prostor, primeren za stanovanje. Ponudbe pod »Kjerkoli«. 8631-6 ŠTUDENTKA potrebuje sobo, lahko je neopremljena. Ponudbe pod »Plača dobro«. 8490-G V T. A MEM šiviljo na stanovanje. Ponudbe pod oznako »Poštena«. 8494-6 LEPO, dvosobno sončno stanovanje na Jesenicah, zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Ugodno«. 8551-6 POTREBUJEM sobo s posebnim vhodom, plačam dobro. Ponudbe pod »šivilja«. 855-6 ENOSOBNO stanovanje zamenjam. Berlot, Poljanska cesta 58. 8557-6 POTREBUJEM samsko sobo. plačam dobro. Ponudbe pod »Nuino«. 8558-6 POROČEN ZIDAR potrebuje stanovanje ali prazno sobo: za uslugo dela. Ponudbe no-i »Zidar«. 8560-6 POŠTENA KROJAČICA potrebuje sobo s posebnim vhodom v Ljubljani Ponudbe pod »Mlada«. 8708-6 ŠTUDENT potrebuje sobo, lahko gre za sostanovalca; ima lastno posteljnino. Ponudbe pod »Absolvent« . 8696-6 ŠTUDENTKA prvega letnika potrebuje sobo v bližini središča mesta. Ponudbe pod »Vojvodina«. 8697-6 SAMSKI TOVARIŠ potrebuje o-premljeno sobo s posebnim vhodom, kopalnico in po možnosti s telefonom okoli Rožne doline. Ponudbe pod »Rudar«. 8695-6 ZA POMOČ v gospodinjstvu dam stanovanje in hrano. Strancar, Titova 23-1 (nad Elektrotehno). 8693-6 SKROMEN ŠTUDENT potrebuje sobo, plača dobro. Ponudbe pod »Nujno«. 8691-6 ŠTUDENTKA potrebuje sobo v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Jesen« na Delo, Jesenice. P 778-6 300.000 DIN POSOJILA dam za enosobno komfortno stanovanje ali garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Odločba«. 8703-6 Posest LOČENO PRITLIČJE (100 kv. metrov) dvostanovanjske hiše, vrt, prodam. Ponudbe pod »Center«. 8542-7 PARCELO, 500 kv. metrov za wee-kend v Svarjah pri Golniku prodam. Lokacija odobrena. Ponudbe na naslov J- Polak, Golnik. P 777-7 VSELJIVO VILO prodam v Celju. Lojze Cukala, Celje, Partizanska 1. 8595-7 HIŠO z vinogradom prodam na Dolenjskem. — Ponudbe pod »600.000«. 8523-7 OB VZN02JU POHORJA, na lepem mirnem mestu, 7 km od središča Maribora, prodam hišo (2 stanovanji) z gospodarskim poslopjem, zemljiščem (70 a) za 3 milijone din. Mačus, Hrastje 13, Pekre pri Mariboru. 8520-7 V LJUBLJANI kupimo vseljiva stanovanja, eno- ali večsobna. Ponudbe pod »Preprosta in komfortna«. 8489-7 HIŠO — enodružinsko, lep vrt, idealna lega, periferija Ljubljane (trolejbus) — prodam. Ponudbe pod: »Mir, zelenje«. 8589-7 ODDAM kratek klavir v najem, po uvidevnosti tudi dve omari. Ponudbe pod »2500«'. 8394-7 SOBO PRODAM. Ponudbe pod »Samska«. 8676-7 HIŠICO KUPIM. Ponudbe pod »Prijatelj«. 8685-7 NEDOKONČANO letno hišico u-godno prodam v Bohinju. Ponudbe pod »Bohinj«. 8707-7 GRADBENO PARCELO kupim za enostanovanjsko hišo v pred. mest ju Ljubljane. Ponudbe pod 500—1000 kv. cm« na »Delo«, Jesenice. P 780-7 PETSOBNO enodružinsko, vseljivo hišo z lokalom, primernim za obrt, prodam v Piranu, Ribiška ulica 10. 8617-7 GOSTILNO S PRENOClSCl prodam v strogem središču Mengša. Interesenti naj se zglase: Mengeš, Kamniška 1. V RAVNAH - Zdole pri Vi-mu-Krškem — prodamo posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. Posestvo meri okrog 9 hektarov, je zelo rodno, sa-dovno, z lepim vinogradom. Dostop in vožnja z vsemi vozili po letpd cesti. Hiša je dobro vzdrževana, gospodarsko poslopje povsem novo. Ogled in dogovor mogoč vsak dan. Slavko Stopar, Ravne 41. pošta Zdole pri Vidimi-Krškem. 5765-7 VSELJIVO enodružinsko hišo kupim v Ljubljani ali okolici ali zamenjam z dvostanovanjsko tik postaje. Ponudbe pod »Vrt«. 8636-7 STAVBNO parcelo, ki leži na lagodnem terenu, prodam. Primemo za weekend v Zg. Pirničah. Ponudbe pošljite pod »Ugodno« v ogl. odd. 1816-7 LOKAL na prometnem kraju v Ljubljani oddam v najem. Ponudbe pod »Mirna obrt«. 8698-7 Razno PREKLICUJEMO VELJAVNOST sindikalne štampiljke, ki ae glasi Sindikalna podružnica lesnih delavcev Liku — Borovnica. 5783 IN2ENIR, star 30 let si želi dopisovati z akademičarko. Ponudbe pod »Diskr.«. 7255-8 Sprejmemo prevoznik« z lastnim avtomobilom za lokalne vožnje. Trgovsko podjetje »TRGOHLAD« — Ljubljana, Poljanska c. 46 a. 5818 LOČENA 43-letna tovarišica s sinom želi spoznati dobro situiranega tovariša. Ponudbe pod »Stanovanje imam«. 8529-8 32-LETNI izučen ključavničar, 20 % invalid želi znanstvo s sebi primemo tovarišico s stanovanjem. Ponudbe pod »Miren dom«. 8504-8 40.000 DIN POSOJILA nujno potrebujem za 4 meseca. Vrnem z obrestmi proti garanciji. Ponudbe pošljite pod »Nujno«. 8392-8 INŠTRUKTORJA francoščine in matematike za III. razred gimnazije iščem. Ponudbe pod »Profesor ali študent«. 8571-8 PODPISANI BRUNO LEGIŠA iz Portoroža št. 245 preklicujem obrekovanja in žalitve, izrečene 16.4. 1963 v restavraciji »Belve-dere« pri Izoli zoper Gino Sfiligoj in Edvarda Dolenca ter se zahvaljujem, da sta umaknila tožbo. — Legiša Bruno. 6718-8 NUJNO POTREBUJEM posojilo. Ponudbe pod »Visoke obresti«. 8674-8 INŠTRUIRAM MATEMATIKO in liziko. Rus, Vilharjeve 23. 8686-8 ZA SKUPNI dopust iščem prijateljico srednjih let. Ponudbe pod »Diskretno«. 8687-8 36-LETNI TOVARIŠ želi spoznati 25—35-letno tovarišico. Otrok ni ovira. Ponudbe: Delo, Koper pod »Lastna hiša ob morju«. P 782-8 ŠTUDENTKO - INŠTRUKTORICO angleščine za višjo gimnazijo potrebujem takoj. Ponudbe pod »Vestna«. 8472-8 NAŠLI SMO otroški volneni pulover ob gorenjski progi v šiški. Dobite ga pri Corn, Obirska 21a. IZGUBILA sem žensko zapestno uro znamke »Tissot«. Najditelju dam nagrado. Amon, Mencingerjeva 43. 7804-8 Svet delovnega kolektiva SNG MARIBOR razpisuje delovna mesta v Drami: dramatifrga stalnega režiserja v Operi: stalnega režiserja Pogoji: ustrezna kvalifikacija. Pismene ponudbe naj pošljejo prosilci na naslov: SNG Maribor — Slovenska ulica 27 do 15. avgusta 1963. 5736 Ma&ricinega knjigovodja lahko je začetnik, sprejmemo. Ponudbe pod »Takoj v Šiški« v ogl. odd. »Dela«. 5731 ŠEFA prodajno-nabavne službe sprejme podjetje v šiški. — Ponudbe s podatki pošljite pod »Tekstilna grana« v ogl. odd. »Dela«. 5730 UPRAVNI ODBOR ŽELEZNIŠKEGA DIJAŠKEGA DOMA MARIBOR razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA DOMA 2.4 VZGOJITELJE 3. GOSPODARJA DOMA — KURJAČA 4.3 ČISTILKE 5. KUHINJSKO POMOČNICO 6. 2 VRATARJA honorarna — s skrajšanim delovnim časom POGOJI: pod 1.: višja ali srednja pedagoška srednja pedagoška izobrazba; pod 3.: nepo-izobrazba in 10 let prakse; pod 2.: višja ali polna srednja šola — priučen ključavničar, mizar in kurjač; pod 4., 5., 6.: osnovna šolska izobrazba. Za vsa zgoraj navedena delovna mesta pošljite pismene ponudbe upravi Železniškega dijaškega doma Maribor, najkasneje do 20. VII. 1963. Prenehalo je biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica, tasta in svaka Karola Lotriča vlakovodje v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Mici, otroci Mimi Kos z družino, Marta, ^ Francka Banovec z družino, sestra Angela z družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 12. julija 1963. Umrla je najina najdražja sestra Frančiška Porenta Pogreb drage pokojne bo v nedeljo, 14. t. m., ob 17.30 na pokopališču v Šentvidu. Do pogreba leži v Domu počitka v Mengšu. Žalujoči: sestri Mici in Tončka v imenu sorodnikov. Šentvid nad Ljubljano, Trst, 12. julija 1963. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je v 83. letu starosti umrl naš ljubljeni oče, stari oče, brat Viktor Kozina upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 13. julija, ob 16. uri iz mrliške veže na novomeško pokopališče, žalujoči: sin Bogdan z družino in hči Majda z družino, sestra Pavla, brat Ante in ostalo sorodstvo Novo mesto, Zagreb, Ljubljana, Buenos Aires, Wau-kegan, Šentjernej, 12. julija 1963. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše preljube mame in babice Marije Kiauta roj. FATUR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ter nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, poklonili nepozabni pokojnici vence in cvetje, in vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti. 2alujoči sin z družino. ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage Zdenke Race roj. HAUPTMANN prav lepa hvala vsem, ki so darovali cvetje, jo spremljali na njeni zadnji poti in nam bili ob strani v teh težkih dneh. 2alujočt sinovi in ostali sorodniki. Ljubljana, Trst, 11. julija 1963. FOTOGRAF- FOTOGRAFINJA dobi stalno zaposlitev v Ljubljani — sposoben za portretno fotografijo. Ponudbe pošljite pod oznako »Dober snemalec-retušer«. 8689 ŠTIRI ŽIVINOREJCE za oskrbo krav, sprejme takoj ali po dogovoru AGROKOMBINAT LJUBLJANA obrat Zadobrova p. Ljubljana-Polje. Osebni prejemki po učinku. Samska stanovanja so priskrbljena. 5790 ZAHVALA Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše drage hčerke, sestre, tete m svakinje ALBINE RUDMAN sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, jo spremili na njeno zadnjo pot in ji darovali vence in cvetja, iskrena hvala. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Brežice za tako številno udeležbo in prim. dr. Berglezu ter dr. Vovšku za poslovilne besede. Žalujoči: starši, brata in sestri z družinami. Skopice, Videm-Krško, Krška vas, dne 4. julija 1963. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta FERDA ST0NIČA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so ga med njegovo boleznijo obiskovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sva dolžna govornikom za njihove tople besede ob odprtem grobu, dr. Dereaniju. ter osebju internega oddelka splošne bolnišnice Kandija. Vsem, ki so sočustvovali z nami prav lepa hvala. Žalujoči sin Radovan, hčerka Vlasta Umrl nam je naš dragi mož, skrbni oče, brat in stari oče Rudolf Sikovec upokojenec Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 14. julija 1963, ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Trbovljah. Žalujoči: žena, sin z družino ter ostalo sorodstvo Trbovlje, 12. julija 1963. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega srčno dobrega atka, starega atka Gregorja Visterja se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko cvetja in se ob odprtem grobu poslovili od njega s tako lepimi besedami. Posebna zahvala železarski godbi ter sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: hčerka Majda in sinova Marjan in Ožbi z družinami. Jesenice, Škofja Loka, 11. julija 1963. ZAHVALA Ob prerani izgubi dobrega očeta Rudolfa Potrata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, ga s tolikimi venci in cvetjem ter v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni Planinskemu društvu Radovljica, podjetju LIP, Bled, gasilcem iz Bohinja ter njegovemu dolgoletnemu prijatelju Maksu Skumavcu za poslovilne besede, »Svobodi« in »Gorenjki« Lesce, pevcem za ganljive žalostinke, družini Olip in duhovščini. Iskrena zahvala vsem dobrim sosedom za pomoč. Vsem, prav vsem naša prisrčna hvala! Hčerka Verena z družino in sorodniki ZAHVALA Ob smrti dragega strica in prastrica, apostolskega protonotarja, univerzitetnega profesorja, slovenskega znanstvenika itd. dr. Franca Grivca se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga v težkih dneh bolezni in zadnjih urah podpirali in ga spremljali na kraj miru in počitka. Zahvaljujemo se prevzviše-nemu gospodu škofu dr. Jožetu Pogačniku, Kapitlju ljubljanske stolnice in vsej duhovščini. Za vse pozornosti zahvala ljubljanski Teološki fakulteti, posebej dekanu dr. Stanku Cajnkarju za vse razumevanje in poslovilne besede. Zahvala tudi drugim teološkim fakultetam v Zagrebu, Sarajevu itd., ter Staroslovanskemu inštitutu v Zagrebu. Več kot zahvalo in priznanje smo dolžni izreči dr. Miranu Malu za njegovo osemletno skrb in požrtvovalnost, ko je pokojniku podaljševal življenje in lajšal bolečine. Sorodniki. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene mame, stare mame, prababice, tete in tašče Urške Seifert se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ter nam pismeno in ustno izražali sožalje, jo spremili v tolikšnem številu na njeni poslednji poti, prekrili njeno gomilo s številnimi venci in šopki cvetja in s tem počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo dr. Podobniku za njegovo večletno skrb in požrtvovalnost. Toplo se zahvaljujemo č. duhovščini, posebno Koseskemu g. župniku Jožetu Bertonclju za njihovo spremstvo. Vsem, ki ste jo ljubili in spoštovali, še enkrat prisrčna hvala. Globoko žalujoči otroci: Konrad, Urška in Pavla z družinami. Gradbeno podjetje »Obnova« sporoča žalostno vest, da je tragično preminil Stanislav Cehek delavec Pogreb bo danes, 13. julija 1963 ob 15.15 izpred Janezove mrliške vežice na Zalah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Gradbenega podjetja »Obnova« ZAHVALA Vsem, ki so našo ljubo mamo, taščo, teto in svakin.io Ano Linhart roj. PAULIN spremili na njeni poslednji poti, ji poklonili cvetje, nam ustno in pismeno izrekli sožalje in nam o1 hudi uri stali ob strani, se iz vsega srca zahvaljujemo. Hčerki: Anka Kovač in Katarina Detela v imenu vsega sorodstva. Vsem, ki ste nam ob nenadni smrti naše ljubljene Lidije Ogorelec pomagali, da smo prenesli kruti udarec usode vsem, ki ste z nami sočustvovali, vsem, ki ste jo zasuli s cvetjem, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti — iskrena hvala. Ogorelčcvi in Steinerjevi. Ob težki izgubi naše ljube mame Marije Bozovičar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, jo spremili na zadnji poti, poklonili cvetje in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornici, recitatorki, godbi, pevskemu društvu, množičnim organizacijam in garnizonu JLA Škofja Loka. Prisrčna hvala dr. Bračkovi za dolgotrajno požrtvovalno zdravljenje ter Blaževim in drugim prijateljem, ki so ji med hudo boleznijo lajšali trpljenje. Žalujoči hčerki Anči in Marica. ZAHVALA Ob mnogo, mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža in ateka Štefana Jesenka uslužbenca ŽTP Ljubljana se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem šte vilu spremili na njegovi zadnji poti ali kakorkoli počastili njegov spomin. Za izredno pozornost in požrtvovalnost se zahvaljujemo ŽTP Ljubljana, po staji Ljubljana in šefu žel. postaje Škofja Loka Nadalje se zahvaljujemo govorniku tov. Rozmanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi in pevskemu zboru Tine Rožanc, Ljubljana in Ivan Cankar Virmaše — Sv. Duh, za ganljive žalostinke, družini Mrak, vsem sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Hvala za vse pismene in ustne izraze sožalja. Vsem in vsakemu še enkrat hvala! Žalujoča žena Nuša, otroka Mira in Janez ter starši. NENADOMA JE UMRL NAS DOLGOLETNI SODELAVEC IN TOVARIŠ Rafael Mohorič ŠOFER AVTOBUSA IN TROLEJBUSA OD DOBREGA SODELAVCA SE BOMO POSLOVILI DANES, 13. JULIJA 1963 OB 16. URI IZ ANTONOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH. OSTAL BO NAŠEMU KOLEKTIVU V TRAJNEM SPOMINU. KOLEKTIV LJUBLJANA-TJ14K«.' »ORT od 14. do 20. julija 1963 LJUBLJANA PRIREDITVE Nedelja, 14. julija: GEORGIJ DIMITROV — bolgarski folklorni ansambel iz Sofije. Torek, 16. julija: LEZGINKA — sovjetski folklorni ansambel iz Kavkaza. Četrtek, 18. julija: LUCNICA — SLOVAŠKI folklorni ansambel iz Bratislave Sobota, 20. julija: MONSTRE KONCERT pihalnih orkestrov NM iz Zagreba in LM iz Ljubljane. RAZSTAVE NARODNI MUZEJ v Ljubljani, Trg herojev 1, je odprt vsak delavnik razen ponedeljka od 9. do 13. ure. Ob sredah in petkih tudi popoldne od 16. do 19. ure. NARODNI MUZEJ v Ljubljani, Trg herojev 1, prireja v juliju in avgustu razstavo olj, akvarelov in risb Ladislava Benescha. V MALI GALERIJI je odprta vsak dan med 10. in 20. uro razstava grafik, ki jih razstavlja japonski umetnik Hideo Hagivvara. PLANINSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA MATICA« IZLETI 14. jul.: ENODNEVNI IZLET Selška dolina—Sorica —Ratitovec (1666 m)—Železniki. S posebnim avtobusom iz Ljubljane ob 6. uri skozi Škofjo Loko po Selški dolini na planino Sorico, kjer je Litostrojski planinski dom. Po kratkem postanku odhod na Ratitovec (2 uri), kjer je planinska koča. Ob 15. uri povratek skozi naselje Pertovč v Železnike (2 uri in pol) ali Češnjico (3 ure), kjer ob 18. uri čaka avtobus. Prihod v Ljubljano ob 19. uri. Cena 820 din. 21 in 22. julija: DVODNEVNI IZLET Matulji—Učka (1396 m)—Lovran—Reka. ____ Odhod z vlakom ob 6. ur: zjutraj s prihodom ob 9. uri v Matulje in nato dalje v dom na Učki (3 ure). Popoldne vzpon na vrh Učke (1 ura), od koder je prekrasen razgled na Istro in morje. Prenočevanje na Učki, zjutraj pa odhod v Lovran, kjer je prosto in kopanje do 17. ure. Z avtobusom se odpeljemo na Re- ko, kjer je ekspresni vlak ob 18. uri s prihodom v Ljubljano ob 20.30. KINO LJUBLJANA DVORANA jugoslovanske kinoteke v Ljubljani Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Ponedeljek: PLESALA JE ENO SAMO POLETJE — švedski (1951). Režija: Arne Mattson. Glav, vi.: Ulla Ja-cobsson, Folke Sundquist. Torek: BULVAR SOMRAKA, ameriški (1950). Režija: Bil-ly Wilder. Glav. vi.: Gloria Swanson, Erich von Stro-cheim, William Holden. Sreda: BULVAR SOMRAKA, ob 16 in 18. uri. NAŠE GOSTOLJUBJE — ameriški, nemi (923). Režija: Buster Keaton, Jack Blystone. Glav. vi.: Buster Keaton. Natalie Talmadge. Četrtek: V GOZDU (RASHO-MON), japonski (1951). Režija: Akira Kurosavva. Glav. vi.: Toshiro. Mifune, Machi-co Kyo, Masayuki Mori, Daisuko Kato. Petek: OTHELLO, ameriško-maroški (1952). Režija: Or-son Welles. Glav. vi.: Su-sanne Cloutier, Orson Wel-les. Sobota: ASFALTNA DŽUN- GLA, ameriški (1950). Režija: John Huston. Glav. vi.: Sterling Hazden, Jean Ha-gen, Marilyn Monroe, James Whitmore. LETNI KINO DOMA JLA: 14. in 15. julija francoski film NAIVNA DEKLETA. 16. julija francoski film HI-ROŠIMA, LJUBEZEN MOJA. 18. in 19. julija ameriški barvni VV film TRAPER KELLY. MLADINSKI KINO: 14. julija domači film VOJNA. — Zadnjikrat. 15. do 17. julija ameriške barvne risanke EL MAGNI-FICO. Film za mladino od 7. leta starosti dalje. 17. Julija zadnjikrat. KINO SAVA: 14. julija ameriški barvni film ISKALCI. — Zadnjikrat. 16. julija ameriški barvni film MOŽ, KI GA NI BILO. 17. julija MOZ, KI GA NI BILO. — Zadnjikrat. KINO SVOBODA, CRNUCE: 14. julija GROBA SILA. 17. in 18. julija jugoslovanski film SOLUNSKI ATENTATORJI. KINO HRUŠICA: 14. julija OB 3.10 ZA JUMO. 20. julija češki film RO MEO, JULIJA IN TEMA. KINO SVOBODA, ŠENTVID: 14. julija angleški barvni film SAFIR. 17. in 18. julija: nemški film NURNBERSKI PROCES. 20. julija italijansko-franco-ski barvni CS film KARTAGINA V PLAMENIH. KINO GUNCLJE: ameriški barvni CS film OVČAR. 20. julija zahodnonemški film TISOČ OCI DR. MA-BUSA. KINO ZADOBROVA: 14. julija angleški barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN. 16. m 17. julija ameriški barvni film CRNI NAREDNIK. 18. in 19. julija ameriški VV film NAJLJUBŠI UCENEC. 20. julija VSE V ROK SLUŽBE. KINO DRAVLJE: 14. julija italijanski barvni CS film ORIENTALKE. 17. in 18. julija RIMLJANKA. 19. in 20. julija ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC. KINO VEVČE: ameriški VV film NENADOMA V LANSKEM POLETJU. 15. in 16. julija angleški VV film KROG VARANJA. 17. in 18. julija ameriški film VSE ZA SMEH. 19. in 20. julija ameriški barvni CS film PUSTOLOVŠČINE HUCKLEBERRYJA FINNA. KINO ZALOG: 14. julija ameriški CS film HRABRI IN DRZNI. 20. julija francoski film TATOVI DRAGULJEV. LITIJA KINO LITIJA: ameriški barviti CS film ZLOMLJENA ZVEZDA. 16. in 17. julija sovjetski film STARI IN MLADI. 18. julija zahodnonemški film NAJVECJA NOGO METNA PREDSTAVA — CILE 1962. 19. in 20. julija mehiški barvni film PESEM UPORNIKOV. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: jugoslovanski barvni CS film KAPETAN LESI. 17. in 18. julija indijski film VEČNA ŽEJA. 20. julija ameriški barvni CS film VIKINGI. MENGEŠ KINO MENGEŠ: 14. julija ameriški barvni kineskop film PLAVI ANGEL. 17. in 18. julija nemški film DOKLER NAS DENAR NE LOCI. 20. in 21. julija italijanski VV film DEKLE S KOVČKOM. KINO DUPLICA — KAMNIK: francoski barvni CS film KLEVSKA PRINCESA. 17. in 18. julija francoski kriminalna film PLES VODI SVETNIK. 20. julija španski barvni CS film MATI. POSLUŠAJ MOJO PESEM. VRHNIKA KINO CANKARJEV DOM — VRHNIKA: 13. jul. SKRIVNOSTI ORIENTA, II. del. 14. julija SKRIVNOSTI ORIENTA in CAS ŽIVLJENJA — CAS SMRTI 17. julija ŽENE ČAKAJO. 18. julija ZENE ČAKAJO in NEVARNA POT. 20. julija PEKLENSKI KLUB. TRBOVLJE KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: 13. do 15. julija angleški CS film MILIJONARKA. 16. in 17. julija italijansko-francoski barvni CS film TEROR BARBAROV. 19. in 20. julija jugoslovanski barvni CS film OBRAČUN. KINO SVOBODA — ZASAVJE, TRBOVLJE: 14. julija jugoslovanski CS film X—25 JAVLJA. 20. julija nemški- barvni VV film ESNAPURSKI TIGER. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: 13. do '5. julija angleški barvni film NAPAD 16. in 17. julija sovjetski barvni film OPERACIJA MIRAS. KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE: 14. in 15. julija jugoslovanski barvni CS film KAPETAN LESI. HRASTNIK KINO SVOBODA II — Hrastnik: 14. julija francosko-angleški film LOPOVI VE- LIKEGA SRCA in sovjetski barvni film MEDVED IN MUCA. 15. julija LOPOVI VELIKEGA SRCA. 17. in 13. julija sovjetski fi:m LJUBEZEN PREMAGA VSE. 2o. julija francoski VV film RACIJA. VF3SM KRŠKO KINO SVOBODA: 14 julija ameriški CS film STRELJANJE V DODGE CITVJU. 17. in Ifi. julija italijanski film DELFINI. 20. julija ameriški barvni CS film POVRATEK V MESTO PEVTON. ČRNOMELJ KINO ČRNOMELJ: 14. julija angleški barvni film LEPA CIGANKA. In. m 17. julija francoski barvni film LEPA AMERIKANKA. 19. julija italijanski film UZDA NA VRATU. NOVO MESTO KINO KRKA — NOVO MESTO: 13. do 15. julija ameriški film TAJNI DRUŽABNIK. 16. do 18. julija egiptovski film NEPOZNANA ZENA. 19. julija ameriški barvni CS film OKO ZA OKO. Zdravniška služba ZDRAVSTVENI DOM L.JUB- LJANA-CENTER, tel. 33-063 Nočna dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVEI DOM DR. MIHA KAMIN. LJUBLJANA Dežurna služba v Zdravstvenem domu »Dr. Miha Kamin«. Ljubljana-Moste, Prvomajska 5, tel. 36-507. ZDRAVSTVENI DOM LJUB-L J ANA-RUDNIK Od 13. do 15. julija: dr. Dušan Repovš, Dolenjska cesta 23. tel. 22-972. V nedeljo, 14. jul., dežurna služba v ambulanti Ižanska c. 3, od 9. do 11. ure samo za nujne primere. Od 16. do 19. julija: splošna ambulanta Ižanska cesta 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. MARIBOR RADIO NEDELJA 9.10—10.00 ŽPleli ste. poslušaite! — 12.00—13.00 Mariborski feljton. PONEDELJEK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 cio 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 3.30—8.55 Veselo v novi teden — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci. TOREK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.C5 do 8.30 Objave, zabavna glasba m reklame — 8.30—8.55 So ptičice zbrane, venček narodnih pesmi — 14.35—15.00 Želeli ste, poslušajte! — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30 do 18.00 Kulturnoprosvetno popoldne SREDA 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame 8.30—8.40 Domači pesniki in pisatelji. — 17.00—17 10 Domača poročila — 17.10—17.20 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.20—17.30 Samospeve L. M. Škerjanca in Antona Lajovica poje altistka Ada Thumova, pri klavirju Jeni Srebot-Komarjeva — 17.30—18.00 Mikrofoni in diskoteka. ČETRTEK 8.00—8.05 Domače vesti — 8 05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.55 Pester spored domačih napevov — 14.35 do 15.00 želeli ste, poslušajte! — 17.00 oo 17.10 Domača poročila — 17.10 do 17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—17.40 Mi in vi o športu — 17.40—18.00 Plesne melodije igra trio Borisa Vidica. PETEK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.55 Mala revija mariborskih pevcev — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—18.00 Beseda mladih. SOBOTA 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba tn reklame — 8.30—8.55 P. I. Čajkovski: Iz letnih časov; igra Mariborski instrumentalni ansambel, dirigent Jakov Cipci — 14.35—15.00 želeli ste, poslušajte! — 17.00 do 17.10 Domača poročila — 17.10 do 17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—17.40 Radijska reportaža — 17.40—18 00 Skladbe Draga Lorbeka igra Mariborski pihalni ansambel pod avtorjevim vodstvom. Kino Kino Union: Nemško-jugosl. barv. cin. film ZAKT A D V SREBRNEM JEZERU Franc. krim. film DOBRA LEKCIJA Kino Partizan: 13. 7. predpremiera ob 20. in 22. uri nemški zabavni film DRAGA OSTANI Z MENOJ 14. 7. Jugoslovanski film NIHČE KOT TI 15. 7. Jugoslovanski film RAFAL V NEBO 16. 7. Jugoslovanski film POGON B 17.7. Jug. barv. cin. film KAPETAN LESI 18. 7. Jug. barv. cin. film MISS STONE 19. 7. Jug. zabav, film MIRNO POLETJE 20. 7. Jugoslovanski film VIZA ZLA Kino Udarnik: amer: barvni cin. film ZAKONSKI VRTILJAK Angl. barv. vistav. zabavno-satirični film UPORNIK DEŽURNE LEKARNE Nedelja, 14. julija: lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Ponedeljek, 15. julija: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Torek, 16. julija: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Sreda, 17. julija: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Četrtek, 18. julija: lekarna »Glavni trg«. Glavni trg 20. Petek, 19. julija: lekarna »Pri-gradu«, Partizanska c. 1. Sobota, 20. julija: lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Nedelja, 21. julija: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. MURSKA SOBOTA KINO PARK: 14. julija nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV. 15. in 16. julija angleški film SMRT PREŽI. 17. in 18. julija francoski film KAMIKAZE — PILOTI SAMOMORILCI. 19. in 20. julija ameriški film KRVNIK IZ NEVADE. MESTNI KINO PTUJ: 14. julija ameriški barvni CS film SALOMON' IN SABA. 16. in 17. julija ameriški VV film TAKA VRSTA 2ENE. 18. in 19. julija danski film ZADNJA ZIMA. 20. julija francoska filmska komedija LOPOVI DOBREGA SRCA. CELJE RADIO - CELJE Ponedeljek 17.00 Celjska kronika — 17.10 Obvestila — 17.15 Trije pevci, tri popevke — 17.25 športni pregled — 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.45 Zabavna glasba in reklame. Torek 17.00 Celjska kronika — 17.10 Obvestila — 17.15 Iz domačih lo- gov — 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sredo 17.00 Celjska kronika — 17.10 Obvestila — 17.15 Izbor resne glasbe. 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.45 Zabavna glasba in reklame. četrtek 17.00 Celjska kronika — 17.10 Obvestila — 17.15 Francoske popevke — 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.45 Zabavna glasba in reklame. Petek 17.00 Celjska kronika — 17.1C Obvestila -- 17.15 Nekaj dalmatinskih — 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sobota 17.00 Celjska kronika — 17.10 Obvestila — 17.15 Za prijeten konec tedna — 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.45 Zabavna glasba in reklame. Nedelja 12.00 Pogovor s poslušalci —»12.10 Obvestila — 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 12.25 Zabavajmo se — 12.45 Literarna oddaja. KINO CELJE KINO UNION: 14. do 16. julija italijanski film VSI ZALJUBLJENI. 17. do 19. julija švedski film GOZDNE JAGODE. 20. julija jugoslovanski barvni film POT V VESOLJE. KINO METROPOL: 14. in 15. julija italijanski barvni CS film LJUBIM — LJUBIŠ. 16. do 19. julija angleški barvni CS film ZALIV TIHOTAPCEV. 20. julija angleški VV film NEZADRŽNI. LETNI KINO: 16. do 19. julija ameriški barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA. 20. julija italijanski barvni CS film ANA IZ BROO-KLINA. P0L7.ELA KINO POLZELA: 14. ju- lija francoski film DO ZADNJEGA DIHA. 17. julija francoski film TA-BAREN. 20. julija ameriški barvni CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI. ROGAŠKA SLATINA KINO ROGAŠKA SLATINA: 14. Julija ameriški barvni CS film DVOBOJ ZA SENCO. 15. in 16. julija nemški barvni CS film BLAGO V SREBRNEM JEZERU. 17. julija nemški barvni film DRAGA MOJA, OSTANI Z MENOJ. 38. julija nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA. 19. julija ameriški barvni CS film SONCE ZOPET VZHAJA. 20. julija ameriški film BOJ LOPOVOM. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KINO SVOBODA: 13. in 14. julija RIO BRAVO. 17. jul. MIRNO POLETJE. 18. julija LOV ZA ZMAJEM. 20. julija PRINCESA IZ CLEVA. K&ANJ KINO KINO CENTER — KRANJ: ameriški barvni film TRAPER KELLY in REVIJA POPEVK, nemški film. 15. julija premiera italijanskega W filma AVANTURA. 16. in 17. julija italijanski V V film AVANTURA. KINO STORŽIČ — KRANJ: 14. julija ameriški barvni film TRAPER KELLY in nemški film REVIJA POPEVK. 15. julija ameriški barvni film TRAPER KELLY. 16. in 17. julija ameriški film ZLATI CADILAC. KINO SVOBODA — KRANJ: ameriški VV film KRVNIK IZ NEVADE in premiera italijan. VV filma AVANTURA. 17. julija premiera francoskega CS filma OKUS NASILJA. KINO PARTIZAN — KRANJ: 14. julija ameriški barvni film TRAPER KELLY. 15. julija premiera ameriškega filma ZLATI KADI-LAK. 16. in 17. julija japonski film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA. KINO KRVAVEC — CERKLJE: ameriški barvni CS film VOZOVI NA ZAHOD. KINO NAKLO: španski barvni film CARMEN IZ GRANADE. JESENICE KINO RADIO: 14. in 15. julij* italijanski barvi* cl tika OSVAJAČ MARACAIBO. 16. in 17. julija francoski film POTEPENCI. KINO PLAVŽ: 14. julija ruski film IVANOVO OTROŠTVO. 15. in 16. julija italijanski barvni CS film OSVAJAC MARACAIBO. KINO KOROŠKA BELA: 14. julija francoski film POTEPENCI. 15. julija ruski film IVANOVO OTROŠTVO. KINO DOVJE: 14. julija ruski film OPERACIJA DEDIŠČINE. KINO KRANJSKA GORA: 14. julija mehiški barvni film JAZ SEM PUSTOLOVEC. 17. julija ruski film IVANOVO OTROŠTVO. KINO ŽIROVNICA: 14. julija angleški film NEZADR2-LJIVI. 17. julija italijanski barvni CS film OSVAJAČ MARACAIBO. KROPA KINO KROPA: 13. julija italijanski barv. CS film ZVEZDE NOČI. 14. julija ameriški CS film NEMIRNA LETA. 18. julija jugoslovanski film VZKIPELO MESTO. 20. julija francoski film LOPOVI VELIKEGA SRCA. BLED KINO BLED: francoski film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI. 15. in 16. julija francoski film RAZBELJENI ASFALT. 17. in 18. julija italijanski film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE. NOVA GORICA Kino KINO SOČA — NOVA GORICA: 14. julija ameriški barvni film GUSAR. 16. in 17. julija ameriški film VIHARNO MORJE. 18. in 19. julija ameriški film APARTMA. 20. julija italijanski barvni film DRAKUT MAŠČEVALEC. KINO SOLKAN: 14. julija ameriški barvni film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO. 19. julija italijanski barvni film DRAKUT MAŠČEVALEC. 20. julija ameriški film VIHARNO MORJE. ŠEMPETER KINO SVOBODA — ŠEMPETER: 14. in 15. julija italijanski barvni film DRAKUT MAŠČEVALEC. 16. m 17. julija ameriški film APARTMA. 18. in 19. julija ameriški barvn film GUSAR. 20. julija jugoslovanski film SAŠA. TOLMIN KINO SOČA — TOLMIN: 14. julija jugoslovanski film KOZARA. SEŽANA KINO SVOBODA — SEŽANA: 14. julija nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI. 16. do 19. julija francoski film LOLA. 20. julija jugoslovanski film DEŽELA PETIH KONTINENTOV. KOPER LETNI KINO PORTOROŽ: 13. julija GEORGI DIMITROV — državni folklorni ansambel Bolgarije, Sofia. KOPER — TITOV TRG: 14. julija S. Prokofjev KAMNITI CVET — baletna pripovedka. Baletni ansambel SNG Ljubljana. KOPER, 15. julija CILJ ISTRSKE REGATE. KOPER — TITOV TRG: 17. julija LEZGINKA — državni baletno-folklorni ansambel s Kavkaza (ZSSRl. Radio Kopor Nedelja 8 10 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9.00 Nata reportaža: »Tone nad tonami v koprskem pristanišču« — 9.15 Zabavni zvoki — 9.15 Poje moški zbor prosvetnega društva »Franc Zgonik« :z Branika p. v. Gvida Filipiča - 18 80 Poročila — 13.40 Glasba po željab — 15.00 Dnevnik -- 15 10 Zabavna glasba, vmes reklame —- 15.15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. Ponedeljek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila - 7 40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Potočila — 13.40 Operni odlomki z jugoslovanskimi opernimi pevci — 14.30 Mozaik melodij in ririnov — 15.00 Dnevnik - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne. Torek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Po- ročila — 13.40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 Za mlade izvajalce in mlade poslušalce — — 15 00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Narodne pesmi iz Medjimurja. Sreda 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Mala prodajalna plošč — 14.00 T^Ielodije in ritmi iz raznih krajev naše domovine — 14.30 Za oddih in razvedrilo pojo Al Stefano, Olivera Markovič, Ethel Smith, Gene McDaniel m Dan Terry — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Iz festivala mladinskih pevskih zborov v Celju. Četrtek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Tri skladbe z orkestrom Radiotelevizije Ljubljana — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Melodije za prijetno popoldne -— 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Beneške ljudske pesmi. Petek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Poje zbor Radiotelevizije Zagreb — 14.00 Melodije za vas — 14.30 Operetni mozaik — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Koroške narodne. Sobota, _ _ • ---------- 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Mali koncert zabavne glasbe — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes rekl*-me — 15.30 Dalmatinske popevke. NAR0CAJT£ PRI PISMONOŠI Tedenski program Radia Ljubljana c d 14. do 20. julija 1963 Valovne dolžine jugoslovanskih in nekaterih tujih radijskih postaj LJUBLJANA l. 327,1 m — UKV FREKVENCE 96,5 — 92,9, — 94,1 — 88,5 - 97,9 MHz — LJUBLJANA II. 220 m - UKV FREKVENCE 93,5 - 98,9 - 95,3 - 99,9 - 96,9 MHz - KOPER 257 m -MARIBOR 212,4 m - BEOGRAD 439 m - ZAGREB 264,7 m -ZAGREB II 202,1 m - SARAJEVO 490,9 m - SKOPJE 370,8 m -TITOGRAD 340,5 m — NOVI SAD 286,6 m — PRIŠTINA 212,4 m — NIŠ 327.1 m — OSIJEK 202,1 m ATENE 562 m — ANDORA 300 m — BBC 464 m — BERLIN 439 m — BADEN-BADEN 295 m - BRUSELJ 489,9 m — BUDIMPEŠTA 256,58 m — BUKAREŠTA 397 m — DUNAJ 203,4 m — FRANK FURT 505 m — KOPENHAGEN 245 m - LUXEMBURG 208 m — MOSKVA 344 m — PARIZ 407 m - ITALIJA l 457 m — ITALIJA II. 355 m — STOCKHOLM 306 m — STUTTGART 522 m — VARŠAVA 1322 m — ZtlRICH 567 m. Sreda, 17. juh)a 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Opera in balet 8.55 Otroške razglednice 9.10 Glasbena oddaja za cicibane 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Dva makedonska skladatelja — VI. Nikolovski — Ki-ril Makedonski 10.30 Človek in zdravje 10.40 Ansambel poljskih pesmi in plesov »šlonsk« 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — inž. Jože Vengust: Novosti s področja obdelave zemlje z novosadskega sejma 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Dalmatinske narodne pesmi 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Rossini, Bellini, Donizetti 14.05 Plošča v ploščo 14.35 Haendel in Mendelssohn Sonata št. 4 v D-duru za violino in klavir — Scherzo in andante iz Godalnega kvarteta~ v ~ e-molu op. 44 št. 2 15.15 Zabavna glasba 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert Davorin Jenko: Djido — uvertura: C. M. Weber: Concertino za klarinet in orkester; B. Smetana: Iz čeških logov in gajev — simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«; A. Glazunov: Mazurka; Z. Ko-dali: Plesi iz Marosszeka 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu 18.10 Od skladatelja do skladatelja — Peter Iljič Čajkovski 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Mali koncert, zabavne ' glasbe 21.05 Skupni program JRT — studio Ljubljana Jean Jacques Rousseau: Vaški vedeš 22.15 Melodije v noči 22.50 Literarni nokturno 23.05 Vedri zvoki 23.20 Klavirska glasba iz poro-mantične dobe 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Nedelja, 14. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra Pevsko tekmovanje zajcev na Gol javi 8.50 Boris Papandopulo: Prvi stavek, Moderato, iz Sonate za violo in klavir (violinist Stefano Passag-gio, pri klavirju Juriča Mu-rai 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Miha Klinar: Iz prvih dni prvega zahodnokoroškega odreda 10.30 Pisan glasbeni dopoldan (spored simfonične operne in komorne glasbe) 11.30 Nedeljska reportaža — Karel Franz: Magistrala gre na jug 11.50 Melodije za dober tek 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Popularni operni koncert 15.15 Zabavna glasba 15.30—19.00 Danes popoldne (V oddaji boste lahko poleg pestre zabavne glasbe poslušali še ob 16.00 humoresko: Kako in zakaj se ljudje poročijo, ob 17.00 Poročila, najvažnejše športne dogodke, pa še posebno planinsko oddajo. Predstavili vam bomo spet gosta oddaje in še kaj) 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 številnim zvestim poslušalcem narodnih in domačih viž — »Pod lipco zeleno . ..« 20.40 Orkester Rafaele 20.50 športna poročila 21.00 Galerija opernih likov III. oddaja Medea in Madame Butter-fly 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb Zabavni ansambli RTV Zagreb 23.05 Zaplešimo v novi teden 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TEDNIK Četrtek, 18. julija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester (solist Anton Trost, orkester Slovenske filharmonije dirigira Marijan šijanec) 8.30 Portret v miniaturi Ivanka Krašovec 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani Mirče Sušmel: Učeno leto — X. 9.10 Vesele počitnice 9.35 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja aa voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — dr. Drago Sabec: Edemska bolezen prašičev 12.25 Domači napevi za prijetno 1 opoldne * 12.45 Skoz vrt Solistične glasbe Antonio Lauro: Kreolski valček — I. Albeniz: Mala-guena — Fr. Liszt: šumenje gozda — Liszt: škra-tovstt rej 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Iz manj znanih oper 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.35 Novost v naši fonoteki Peter Iljič Čajkovski: Vihar, simfonična fantazija 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sovjetski violinisti — 4. oddaja — Edoard Grač (Debussy, Godard, Kreis-ler, Dvorak, Delannojr, Stravinski, de Falla, Mozart) 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba 21.00 Literarni večer. Vladimir Majakovski: Oblak v hlačah. 21.40 Iz skladb Slavka Osterca in Pavla Sivica S. Osterc: Pet arabesk Pavel Sivlc: Variacije za violo in klavir 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb Za ljubitelje jazza 23.05 Romantičnim plesalcem 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaj* Ponedeljek, 15. julija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Stare pesmi novega sveta (skladbe S. Fosterja izvaja zbor Roger Wagner) 8.30 Glasba ob delu 8.55 Za mlade radovedneže a) Iz podzemlja v vesolje b) Glasbena oddaja za otroke 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni glasbi raznih narodov 10.15 Iz solistične glasbe Matije Bravničarja 10.35 Naš podlistek T. G. Wodhouse: Ne, kaj takega — I. 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — inž. Jernej Črnko: Potrjevanje sadnega sadilnega materila 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Jakov Gotovac: Suita iz opere Morana (igra pihalni orkester LM Petek, 19. ju!i|a 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Iz starejše slovenske glasbe Gojmir Krek: Pod oknom (nov posnetek) — Iz potne torbe op. 38 — Jaz nimam več palm — Ali veš 8.30 Od tria do velikega zabavnega orkestra 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petvkovo koncertno dopoldne z G. F. H&ndlom in L. Boccherinijem Koncert za harfo in orkester — Simfonija za več instrumentov v, D-duru 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 10.35 Naš podlistek T. G. Wodhouse: Ne, kaj takega — II. 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — inž. Lojze Hrček: Kako potrjujemo trsni sadilni material 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Narodne iz Bosne in Srbije poje Predrag Gojkovič p. v. Rudolfa Stariča) 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Morda ste želeli to poslušati? . . . 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod H. Welch: Pričakovanje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbene uganke 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pisana ruleta a) Iz arhiva PORL b) Pevka Jarmila Vesela c) Duo kitar »Santo in Johny« 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.30 Večerne melodije 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra 21.05 Skupni program JRT — studio Zagreb 23.00 Iz naših koncertnih dvoran. Koncert Zagrebške filharmonije, dirigent Igor Gjadrov, solist T. šestak (Na sporedu dela Maleca, Šostakoviča in Schumanna) 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 »V poletnem vrtu . . .« 14.05 Plošča v ploščo 14.35 J. Levitin: Sonata za violino in klavir 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavna glasba 15.40 Marko Tajčevič in Todor Skalovski 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Drobni dragulji iz oper 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zabavna ruleta a) V ritmu bosse nove; b) Poje Rena Polska; c) Zvoki s citer; č) Stari znanec — Rafko Irgolič 18.45 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Majhen koncert mladinskih pevskih zborov 20.15 Tedenski zunanje politični pregled 20.30 Griegovi večeri — IV. oddaja 21.00 Vesela godala 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd Nove plošče RTV Beograd 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Torek, 16. julija t ______ 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Danilo Švara: Drugo dejanje opere »Slovo od mladosti« 8.35 Malo instrumentov — veliko glasbe 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani Mirče šušmel: Učeno leto — IX. 9.10 Mojstri simfonije Franz Schubert: Simfonija št. 9 v C-duru »Velika« (kraljevi filharmonični orkester dirigira Rafael Ku-belik) 10.15 Napevi iz znanih operet 10.35 Skladbe starejših slovenskih avtorjev izvaja LKZ 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Gvido Fajdiga: Ukrepi, ki odločajo o uspehu intenzivne paše 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.40 Arije iz Figarove svatbe 13.15 Obvestila in zabavna glasba Sobota, 13. julija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) vmes ob 6.30—6.35 Pregled športnih prireditev za nedeljo 8.05 Foštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Zabavni ansambli in orkestri madžarskega radia 8.55 Početniško popotovanje od strani do strani Mirče šušmel: Učeno leto — XI. 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel Ruda Firkušny (Češka oz. ZDA) — L. van Beethoven: Sonata St. 14 v cis-molu op. 27 št. 2 — M. Musorg-ski: Slike z razstave 10.15 Pojo zabavni zbori 10.28 Carlo Zecchi dirigira orkester Slovenske filharmonije Bogo Leskovic: Partita v h-molu 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — Jože Kregar: Pouk iz letošnje zime glede sadnih in okrasnih rastlin 12.25 Domači napevi za prijetno 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Chopinove pol ure Preludij v Des-duru op. 28 št. 15 — Preludij v As-du-ru op. 28 št. 17 (Halina Czernv-Stefanska) — Ma- zurke on. 7 št. 1—5 (Hen-ryk Sztompka) — Poloneza v B-duru op. posth. < Hali-r.a Czerny-Stcfanska) 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Planinska oddaja Odmevi z gora . . . 18.45 S knjižnega trga 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester Leroy Anderson 20.20 Radijska igra Claude Denys—Pierre Ni-vollet: Brutove počitnice 21.18 Serenadni večer 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb Dela A. Lajovca in Glassla 23.05 Za ljubitelje popevk 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje opoldne 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Jugoslovanski operni pevci v Verdijevih operah Arija Caharije iz opere Nabucco — Arija Gilde iz opere Rigoletto — Arija Renata iz 1. dej. opere Ples v maskah — Arija Azu-cene iz 2. dej. opere Trubadur — Arija Filipa iz opere Don Carlos — Napitnica iz 1. dej. opere Othel-lo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.30 Iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Violinistka Nousha Doina 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Po domače ... 20.20 Wolfgang Altendorf: Tajno lovsko društvo — II. 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešimo na valu 327,1 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje //. program RTV Ljubljana Nedelja, 14. julija 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih Danilo Švara: Simfonija da camera in modo istriano (orkester Slovenske filharmonije dirigira avtor) Sergej Prokofjev: Koncert v Des-duru za klavir in orkester (orkester Češke filharmonije dirigira Karel Ančerl, solist Svijato-sav Richter — klavir) Bela Bartok: Plesna suita (simfon. orkester RIAS Berlin dirigira Ferenc Fricsay) 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.20 Sodobni izvajalci violončelist Pierre Four-nier J. Haydn — prir. A. Pi-atti: Menuet iz Sonate za violončelo in kontrabas L. Boccherini — prir. A. Piatti: Adagio in alle-gro iz Sonate št. 6 M. Ravel — prir. Gar-ban: Kaddisch — dve hebrejski melodiji št. 1 L. van Beethoven: Sonata za violončelo in klavir v F-duru op. 5 št. 1 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.15—16.00 Zabavna glasba 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana Slovenske narodne 20.15 Zabavni intermezzo 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Sto let popevke. Ciklus oddaj z britanskega radijskega programa 3. oddaja: Gospodje, sedite! 21.00 -Štirikrat petnajst — pi- san spored zabavne glasbe • 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan 22.15 Komomoglasbena soare-ja z jugoslovanskim programom (Marko Tajčevič, Vasilije Mokranjac) Ponedeljek, 15. julija 19.00 Napoved II. programa, poročila 1° 05 S tujih opernih in koncertnih odrov C. M. Weber: Uvertura k operi Oberon G. Verdi: Prizor v svetišču — Duet Aide in Radamesa ter zaključni prizor opere Aida C. Saint-Saens: Koncert za violončelo in orkester v a-molu L. Janaček: Zaključni prizor 3. dej. opere Je-nufa A. Hačaturjan: štirje odlomki iz baleta Spar-tak 20.30 Radijski dnevnik II. pro- grama 20.45 Zabavni kaleidoskop 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Torek, 16. julija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Gustav Mahler: Pesem o zemlji solista altistka Maureen Forrest in tenorist Richard Lewis, čikaški simfonični orkester dirigira Fritz Reinr 20.10 Zabavno-glasbeni intermezzo 20.20 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Komorna glasba slovenskih skladateljev Marij Kogej: Piano (pianist Marijan Fajdiga) — Prva celotna izvedba posnetka 21.12 Popevke in plesni ritmi 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Sreda, 17. julija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Od tria do velikega zabavnega orkestra 19.50 Koncertirajo znameniti komorno glasbeni ansambli F. Schubert: I. stavek Allegro moderato iz Tria št. 1 v B-duru op. 99 (D. 898) za violino, violončelo in klavir (David O jetrih — violina, Svjatoslav Knuševic-ki — violončelo, Lev Oberon — klavir) W. Pijner: Kvintet za flavto, oboo, klarinet, fagot in rog (kvintet Danzi) J. Haydn: Kvartet v C-duru op. 74 št. 1 (The Lasalle Quartet) i.j.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Novo iz arhiva zabavne glasbe 21.00 Humoreska 21.20 Med vzporedniki in poldnevniki — spored zabavne glasbe 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Četrtek, 18. julija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Za vsakogar nekaj 20.04 Petar Stojanovič: Koncert za violino in orkester solist Branko Pajevič, orkester Beograjske filharmonije dirigira Oskar Danon 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Melodije po pošti 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II programa za naslednji dan Petek, 19. julija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Zabavni zvoki 20.00 Med deli Joh. S. Bacha — 5. oddaja Suita št. 1 v G-duru za violončelo solo (violinist Pablo Casals) 20.18 Joaquin Turina: Sonati-na za kitaro (posnetki kitarista Ju- liana Breama na Alde-burškem festivalu) 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Stare pesmi, stari ritmi — v novih priredbah 21.08 Marijan Lipovšek: Tretja suita za godala godalni orkester Slovenske filharmonije dirigira Ciril Cvetko 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije Jurij Kuznjecov: Na tuji obali 21.45 Jazz do 22.00 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Soboto, 20. julija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05—22.05 Giuseppe Verdi: MOC USODE opera v štirih dejanjih zasedba: Leonora — Maria Cal-las, sopran Alvaro — Richard Tu-cker, tenor Carlo — Carlo Taglia-bue, bariton Proziosilla — Elena Ni-colai, mezzosopran Oče Gvardijan — Nico-la Rossi-Lomoni, bas Pater Meliton — Renato Capecchi, bas Markiz di Calatrava — Plinio Clabassi, bas Curra — Rina Cavalla-ri, sopran Trabuco — Gino del Si- gnore, tenor Vojak — Dario Casseli, bas zbor in orkester milanske Scale dirigira Tullio Serafin, zbor vodi Vit-tor Veneziani — vmes ob 20.30—20.45 Radijski dnevnik II. programa 22.05 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m pregled sporeda II. programa za naslednji dan 22.15 Jazz na koncertnem odru 23.00—23.05 Poročila TUDI NA POTOVANJU NAJ VAS SPREMLJA »TOVARI S « RTV Ljub češkoameriški pianist Rudolf Firkušny (V soboto, 20. jul. 9.10—10.00) V seriji Deset pianistov iz desetih dežel bo ta teden na vrsti češkoameriški pianist Rudolf Firkušnv (v soboto, 20. julija od 9.10—10.00). Rodil se je leta 1912 na Moravskem. Glasbene študije je začel na konservatoriju v Brnu, tamkaj je bil njegov učitelj tudi Leoš Jan&ček, nadaljeval pa jih je na glasbeni akademiji v Pragi, med drugim pri Vilčmu Kurzu. Za nas je zanimivo, da sta sočasno z njim študirala pri tem profesorju tudi slovenska pianista Marijan Lipovšek in Pavel Sivic. Ruda Firkušny je imel svoj prvi javni nastop v Pragi že v starosti 8 let; na sijajno uspelem koncertu, ki ga je imel tri leta' pozneje na Dunaju, so mu pp pravici že napovedovali blestečo pianistično kariero. Med drugo svetovno vojno je koncertiral v Ameriki, po vojni pa spet v Evropi. Starejši ljubljanski koncertni poslušalci se goto- vo še spominjajo njegovega predvojnega koncertnega večera v Ljubljani okrog leta 1936, ko je bil še prav mlad. To je bilo edinokrat, da je kot koncertant obiskal naše mesto. V naši oddaji nam bo predvajal dvoje večjih del iz standardne pianistične literature: Beethovnovo Sonato ob luninem svitu in Slike z razstave Modesta Musorgskega. Karl Franz: Magistrala gre na jug V redni nedeljski reportaži vas bo tokrat naš sodelavec popeljal po že dograjenem delu jadranske magistrale in po njeni prihodnji trasi, ki marsikje že dobiva določnejšo obliko. Do letošnje sezone so v celoti že dogradili 354 km magistrale, tako da lahko turist z avtomobilom pride z majhnimi ovirami prav do Omiša. Pa tudi naprej so že ponekod dograjeni posamezni odseki'. Kot predvidevajo bo celotna jadranska magistrala, to je 764 km asfaltne ceste od Reke do Petrovca na moru, zgrajena konec leta 1964. Vendar boste v reportaži lahko slišali tudi kaj več o tem, kako je magistrala prinesla v prenekateri dalmatinski kraj nov pojem — turistično gospodarstvo. Slišati boste o tem, kako je spodbudila turistične delavce in gospodarstvenike v posameznih občinah, da so prenehali gledati na turizem kot za njih nedosegljiv in povsem tuj pojem. Turizem je postal s prihodom magistrale marsikje važna postavka v občinskem kot tudi prenekaterem družinskem proračunu. To najbolj ilustrira podatek, da je bilo pred petimi leti v Dalmaciji na voljo turistom le 15 tisoč ležišč v zasebnih sobah, za letošnjo sezono pa so zasebniki uredili že 50 tisoč ležišč. No, kaj več o tem, ka-l^o so se pripravili na letošjo sezono v krajih ob magistrali, kako se pripravljajo na sprejem magistrale na Ma-karski in Dubrovniški rivieri, kakšna so predvidevanja in načrti za nadaljnji sedemletni razvoj turističnega gospodarstva v splitskem okraju, pa boste lahko izvedeli v nedeljo ob 11.30 dopoldne. Jean Jacques Rousseau: Vaški vedež V sredo, 17. julija, bomo ob 21.05 na prvem programu po- sredovali komično opero »Vaški vedež« Jeana Jaquesa Rousseauja. Vse razgibano življenje se je Rousseau živo zanimal za glasbo. V prepiru med Puccinijem in Gluckom se je sprva goreče in duhovito potegoval za Italijanove principe, pozneje pa je prešel v nasprotni tabor, leta 1767 je napisal glasbeni slovar in nekaj razprav o francoski glasbi. Vendar Rousseau ni ostal samo teoretik, čeprav ni imel večje glasbene izobrazbe, je leta 1752 napisal igrokaz »Le devin du village« ali po naše »Vaški vedež«. To glasbeno-odrsko delo je doživelo velik uspeh, več desetletij je bilo med največkrat izvajanimi deli. Z drugimi Rousseau ni imel sreče. Baletno opero »Les muses galantes« so odklonili, opero »Pygmalion« je napisal z govorjenim tekstom, misleč da francoščina ni primerna za petje, vendar z njo ni uspel. Napisal je tudi nekaj instrumentalnih del. ILUSTRIRANE NOVICE VSEGA TEDN V TOVARIŠU •g ■S er p*; 3 CD pr 5' S CD cr y»0 sr. 'O C* D S i § g § 2. 0 •o er 1 •z p p p 5S > 0» M 63 [s § M Š? a . P. n. ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA p. p. 29 YCI £1/171! A Spored jugoslovanske, italijanske in av« / mm L Em V IJL1Jsirijske televizije od 14. do 20. julija 1963 Nedelja, 14. julija Na kanalih 5, 6, 11. 9 Krvavec, Nanos. Kum in SIjeme 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 14.30 Mednarodno tekmovanje v kajak-slalomu — prenos iz Tacr.a pri Ljubljani — reporter: Slavko Tiran (.Ljubljana > 16.00 Kolesarsko tekmovanje (Tour de France« — finale. Prenos iz Pariza (Evrovizija) 19.30 »V kanjonu Neretve« — reportaža studia Sarajevo 20.00 TV dnevnik (Beograd) 110.45 »Vreži njeno ime s ponosom« — angleški celovečerni iilm. Igrajo: Virginija Mc Kenna, Paul Scoiield. Jack Warner in drugi. Režija: Levvis Gil-bert (Beograd) 22.15 Poročila (Beograd) Ponedeljek, 15. julija Na kanalih 5, 6, 11, 9 19.30 Naši sončni dnevi — mladina na obisku v ljubljanskem živalskem vrtu (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd) 20.45 Luigi Pirandello »ZAKA« — komična enodejanka. Za TV sta jo priredila Boris Mrk-š:c in Daniel Marušič, ki jo je tudi režiral. Groteskna zgodba se odvi.ia na Siciliji med obiranjem oliv, ko glinaste posode za olivno olje pripravljajo za novo polnjenje. »Zara« je torej predmet nesporazuma, ki povzroča gledalcu prijetno razvedrilo (Zagreb) 21.45 Poročila (Zagreb) Torek, 16. julija NI SPOREDA Sreda, 17. julija Na kanalih 5, 6, 11 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb) 20.45 »Popoldanski izlet« — zabav, no glasbena oddaja < Zagreb) Sodelujejo že znani in manj znani pevci zabavnih ter narodnih pesmi, režija: Anton Marti 21.45 Panorama (Zagreb) 22.30 Poročila (Zagreb) Na kanalu 9 19.30 Rezerviran čas (Beograd) četrtek, 18. julija Na kanalih 5. 6, 11 19.30 Slike sveta — filmski žurnal za otroke (-Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Propagandna oddaja (Beo- grad) 20.45 »Poletne noči« — zabavno glasbena oddaja Sodelujejo: Radmilo Curčid, orkestri in vokalni solis:i Radia Novi Sad in Člani baleta novosadske Opere. Režija: Miljana Samardžič (Beograd) 21.45 Ekspedicija — reportaža (Ljubljana) 22.15 Poročila (Beograd) Na kanalu 9 21.45 Potovanje po Paraguaju — repo rt aža (Beograd) Petek, 19. julija Na kanalih 5. 6, 11 in 9 19.30 Zapisi c doline Beka — oddaja studia Sarajevo (Beo- grad ) 19.45 Kdeči signal — oddaja o prometu < Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beogiad) 20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana ) 20.45 Jovan Sterije Popovič: »K1R JANJA« — izpitna predstava akademije za gledališče, film in RTV (Beograd) V tej znani Sterijini komediji je prikazan lik starega stiskača, lik. ki je pogosto zapažen v književnosti Mo-liera in Držiča. Igrajo: Mihajlo Viktorovič, Ziža Stojanovič, Branislava Zorič, Zoran Radmilovic, Stanko Buhanac in Milorad Vorič. Režija: Miodrag Se- dlar 22.00 Poročila (Beograd) Sobota, 13. julija ITALIJA 18.00 TV za otroke 19.45 žrebanje Lota 20.30 TV dnevnik 21.05 ciao-ciao. glasbena oddaja 22.15 Pristanišče 23.15 TV dnevnik AVSTRIJA 18.30 Kaj je novega 19.30 poročila 19.45 Cas v podobi 20.00 Mozaik kratkega filma 20.15 Pisana zavesa 21.15 Lutkovna igra "Samo €n kozarček« 21.55 Večerna poročila Nedelja, 14. julija ITALIJA 10.15 Kmetijska oddaja 16.00 športno popoldne, evrovizijski prenos športnega dogodka 18.00 TV za otroke 19.00 "Nevestin oče-«, generalni poskus 19.30 Peppino na balkonu 20.15 Športni dnevnik 20.30 TV dnevnik 21.05 Gogolj: -Mrtve duše« 22.30 Športna nedelja in TV d nevn ik Sobota, 20. julija Na kanalih 5, 6, 11 14.00 Tekmovanje v atletiki med reprezentancama Sovjetske zveze in ZDA — prenos iz Moskve do 16.00 (Evrovizija) 19.30 Zagrebška kronika (Zagreb) 20.00 TV' dnevnik (Beograd) 20.30 S kamero po svetu — reportaža (Ljubljana) 21.05 »Gospod srednjih let« — zabavno glasbena revija (Ljubljana > 22.15 Zgodba iz serije »Nič ena« (Ljublajna) 22.45 Poročila (Zagreb) Na kanalu 9 20.30 S kamero po svetu — reportaža (Beograd) 22.15 Zgodba iz serije »Nič ena« (Zagreb) AVSTRIJA 17.00 "Dva mlada detektiva« 17.30 "Svet mladosti« 18.00 TV dnevnik 19.00 V luči reflektorjev 19.20 O prihodnjem programu 19.30 Glasba se razlega po Divjem zahodu 20.00 Večerna potočila in športni komentar 20.15 Televizijska igra -Poslušni sluga« 21.30 Večerna poročila Ponedeljek, 15. julija ITALIJA 18.00 TV za otroke 20.00 TV šport 20.30 TV dnevnik 21.05 -Bela knjiga št. 32« 22.05 TV film 22.35 Koncert Carelli 23.05 TV dnevnik AVSTRIJA • • TV film 19.30 Večerna poročila 19.45 Cas v podobi 20.00 Mozaik kratkega filma 20.15 Film . 48 Večerna poročila Torek, 16. julija ITALIJA 18.00 TV za otroke 20.15 Športni dnevnik 20.30 TV dnevnik 21.05 Film "Narednik York' 23.00 Potovanje v Grčijo 23.30 TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 Operni intermezzo 19.30 Večerna poročila 19.45 Cas v podobi 20.00 Mozaik kratkega filma 20.15 Film 21.43 Večerna poročila Sreda, 17. julija ITALIJA 18.00 TV za otroke 20.15 Športni dnevnik 20.30 TV dnevnik 21.05 Ferry Mason "Morska trava« 21.55 Ko film še ni govoril 22.20 Prosti čas in TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 Podobe iz Avstrije 19.30 Večerna poročila 19.45 Cas v podobi' 20.00 Mozaik kratkega filma 20.15 Zgodovinska serenada Pa-laisa Auersperga (baročni orkester) 21.00 Tudi to je Avstrija 21.55 Večerna poročila četrtek, 18. julija ITALIJA 18.00 TV za otroke 20.15 športni dnevnik 20.30 TV dnevnik 21.05 -Almanah« 22.05 Učitelji jaz-za 22.50 TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 TV Igra 19.30 Večerna poročila " oo Mozaik kratkega filma 20.15 TV igra »Imprešario iz Smirne« 21.55 Majhne dragocenosti velikih mojstrov 22.15 Večerna poročila Petek, 19. julija ITALIJA 18.00 TV za otroke 20.15 Športni dnevnik 20.30 TV dnevnik 21.05 E Serretta »Najeti prijatelj« 22.50 TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 Trg ob koncu tedna 19.30 Večerna poročila 19.45 Cas v podobi 20.00 Mozaik kratkega fiLma 20.15 Igrani Cilrn 21.45 Večerna poročila V sredo, 17. t. m. bo v kratkih kuharskih nasvetih poletnega TV Obzornika pokazal tov. Ivan Ivačič, kako pripravimo polnjene paradižnike. Spored italijanske in avstrijske TV Sobota, 13. julija 1963 DELO ★ stran 15 MEDVODČANI PRAZNUJEJO Za krajevni praznik 14. Juli) 1963 MEDVODE in za dan vstaje 22. Julij Čestitajo vsem delovnim ljudem in prebivalcem: Krajevni urad in ostale mnoZične organizacije. Čestitki se pridružujejo kolektivi podjetij: // M ESOPROMET 44 M E D V 0 D F NUDI POTROŠNIKOM VEDNO SVE2E MESO IN MESNE IZDELKE Tekstilna tovarna MEDVODE MEDVODE ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN PREBIVALCEM ZA KRAJEVNI PRAZNIK MEDVODE nilkfli MEDVODE KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTVID - MEDVODE ODKUPUJE VSE KMETIJSKE PRIDELKE TER GOZDNE SORTIMENTE GOSTILNA »PRI TCMETU« Seničica, p. Medvode se priporoča cenjenim gostom TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE — MEDVODE Obrat: MEDVODE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM. DELOVNIM LJUDEM IN PREBIVALCEM ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK MEDVODE KOMUNALNO PODJETJE MEDVODE Podjetje je v kooperaciji z našo industrijo motorjev in motornih vozil ter strojev za gradbeništvo. Našo industrijo in ostale potrošnike preskrbuje z gumi-azbestnimi tesnilnimi ploščami različnih kvalitet in namenom uporabe: paroli-tom 10, parolitom 25, parolitom 40, parolitoiliotom, parolit-aciditom in parolitom armiranim (številke pomenijo atmosfere pritiska). Tovarna ima že nad 10-ietno tradicijo v izdelavi slojastih plastičnih mas — laminatov: izoteksta po DIN 7735, kvalitete HgW G in HgW F ter izocartov po DIN 7735, kvalitete Hp I, Hp II, Hp III, Hp IV. Nov izdelek je z bakreno folijo kaširani izocart. »TESNILKA« je dosegla doslej znatne uspehe pri izvozu. Letos izvaža svoje izdelke v CSSR, Italijo, Avstrijo, Grčijo in Egipt. s* a i - L <•_ se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela TOVARNA SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV „SORA" MEDVODE IZDELUJE RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE OMARICE TER RAZNO KLUBSKO POHIŠTVO krojaštvo Elektrarna MEDVODE MEDVODE SE PRIPOROČA CENJENIM STRANKAM IN ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE MEDVODE PROIZVAJA ELEKTRIČNO ENERGIJO ZA ŠIROKO IN DROBNO POTROŠNJO S™ >“ i ' r -*r 4iT . rr // COLOR' tovarna barv in lakov, Medvode SPECIALIZIRANA ZA PROIZVODNJO NAJSODOBNEJŠIH PREMAZNIH SREDSTEV ZA POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTP.OŠNJE. NAJNOVEJŠA PREMAZNA SREDSTVA ZA AVTOMOBILIZEM — LES — GRADBENIŠTVO — POMORSTVO IN VRSTO SPECIFIČNIH VEJ LAHKE IN TE2KE INDUSTRIJE — ANTIKOROZIVNE ZAŠČITE — ZAŠČITA PROTI KEMIKALIJAM. ATMOSFERILIJAM, RAZNIM DRUGIM MEHANSKIM IN KEMIČNIM VPLIVOM. Zahtevajte prospekte, navodila, nasvete in tehnično pomoč. za potuioč*-I\rt»ž iu k tToteL flje-duu Soferskv kcožavk fljasleua. zreze-L Flčko. f.vze-k. Spa-čeL. y>lor*cct Fi-at 2loo ^zoi 3 ose-be-) pečenj pkščanec Gagarin., ^frletijavaa pLosca. 4(T7rzte je-dt "kavtAir z iiutslotrv. tn. toastom, tatarslu. biftr-lc. Govedumi v soLatv Gnjat » kre-norrc, GavrtLovičeva saLa»»vja, SarcLltlp- z. mjislom. 5 ar d. c-Ltu> ttlclsLo -Fran.co»lta *ola.fca ^u.skjx solat, a. Obl.ože-»vo }aice tople- je-vLi. (Jnju.t z jajci, Orrvle-ta. s šu.nUo O m_le-ta. s stronu, Omleta s fino zelenjavo Špagetu na m.u.lansl<.u načun. Špagetu na bolonjsltu način-Ocvr tu sur » T ulve- UeLečia. riiot* s 1 * • — Goveja iu-Vua z l.aice»’

. dr. Trifunovič 4,5, Malich 4 (2) itd. Svetovna elita v Tacmi Nocoj ob 18 30 slovesna otvoritev, jutri oh 9. in 14. uri prvi in zadnji tek LJUBLJANA, 12. julija. — Za jutrišnje veliko mednarodno tekmovanje v slalomu s kajaki na divjih vodah v Tacnu, je že vse nared. Prizadevni organizatorji v Ljubljanskem brodarskem društvu, ki bo gostitelj najboljših svetovnih mojstrov v tej športni zvrsti, so sodelavci osrednje brodarske organizacije, že pripravili tekmovalno progo od jezu do Savskega mostu, dolgi okrog 500 m. To tekmovanje bo tudi edina večja preizkušnja v mednarodni konkurenci pred letošnjim svetovnim prvenstvom, avgusta na Lie-serju v SpittaJu v Avstriji. Prav spričo tega se je za prireditev na brzicah Save prijavilo nič manj ko 106 domačih in tujih tekmovalcev, med njimi tudi več nekdanjih in sedanjih svetovnih prvakov. V moštvu gostov iz CSSR prihajajo namreč svetovni prvaki — Koštal, ki bo nastopil v mojstrskem razredu F-l in R-l, Vebrova (F-l in R-l), odlični Jira-sek v disciplini C-l ter v mešanih dvojicah C-2 Novak-Novak in v isti konkurenci med mojstri par Va-lenta-Stach. Z njimi bomo videli pri delu še tekmovalce iz sosednje Avstrije, Italije in Poljske ter prvikrat v Jugoslaviji tudi odlično petčlansko zastopstvo iz ZDA. Domači brodarji bodo skušali poseči v boj za najvišje naslove z vsemi najboljšimi močmi. Tako bodo v mojstrskem razredu F-l nastopili vsi državni reprezentanti, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva na divjih vodah — Mozetič, Svet. čamarikič, Ivanovski, v disciplini C-2 državna prvaka, bra»a Bernot, dvojica Vidma r-Andrej a-šič ter para Zitnik-Zitnik in Tom-šič-štefelj. Kot posebno zanimivost je treba omeniti, da bosta Svet (LBD) in Kobi (Kranj) prvič v Jugoslaviji startala v tekmovalnem razredu C-l. Drevi ob 18.30 bo v Tacnu slovesna otvoritev tekmovanja, jutri ob 9. in 14. uri pa besta na sporedu I. in II. tek v slalomu. I. V. Drevi: Olimpija-Željezničar Prvenstveno košarkarska tekma Olimpija : Željezničar ob 20.30 Osrednja košarkarska zveza je že pred začetkom tekmovanja v zvezni moški ligi odločila, da bodo morali igralci pred poletnim odmorom odigrati samo osem kol prvega dela tekmovanja. Tako bo zadnji zavrtljaj prvega dela na sporedu šele jeseni — kot prvo Start v bazenih Nocoj se bodo slovenski plavalci pognali v vodo. v boj za prve točke s tekmeci iz Hrvatske in Srbije v II- zvezni plavalni ligi. Trboveljski Rudar in Celulozar iz Krškega se bosta pomerila s Crv. zvezdo iz Beograda ozir. z Medve-ščakom iz Zagreba. Trboveljčani bodo v I. kolu imeli prednost domačega bazena, plavalci iz Krškega pa potujejo v Za greb. 2e v ponedeljek pa bo Celulozar imel v gosteh Crveno zvezdo. Rudarji pa bodo odšli v goste k Zagrebčanom. V sredo &e bosta oba slovenska zastopnika pomerila med seboj, in to v Trbovljah. Oba slovenska kluba imata velike možnosti, da premagata Med-veščak. Gotovo bo za ljubitelje plavanja najbolj zanimiv dvoboj med obema slovenskima ekipama. Celulozar ima dokaj izenačeno ekipo, Rudar pa se opira predvsem na odlično žensko vrsto. Kmalu za drugoligaši bodo star-tali tudi v I. zvezni ligi. V četrtek, 18. t. m. potuje Ljubljana v Zagreb, kjer bo skušala premagati Mladost, Triglav bo isto poskušal v dvoboju z beograjskim Partizanom v Kranju. 18. in 19. julija pa bo že tudi prva tekma v republiškem merilu. Oba dneva se bodo na kopališču Ilirija borili za naslove republiških pravkov v skokih najboljši slovenski skakalci. Zal bodo nastopili le skakalci Ilirije. Tekma pa gotovo ne bo nezanimiva, ker ima ta klub v svojih vrstah kar 6 članov državne reprezentance. • nn Sedemletni plan razvoja telesne kulture BEOGRAD, 12. julija. — Na današnji seji zvezne komisije za telesno kulturo so razpravljali o nalogah in ciljih, ki naj bi jih obsegal sedemletni plan razvoja telesne kulture za obdobje 1964-1970. Čeprav smo precej storili pri u-stvarjanju materialnih pogojev za množično telesno kulturo, pa si bo vendar treba še bolj prizadevati, da bi investicijsko graditev bolj prilagodili potrebam delovnih ljudi po podjetjih, zlasti mladih ljudi v šolah in na fakultetah. Temu cilju bi morali biti podrejeni vsi plani občin, republik in federacije, kadar gre za gradnjo objektov, šolanje in nastavitev strokovnih kadrov ter podeljevanje finančnih sredstev. Na seji so sklenili, da bi morali do 1970. leta zagotoviti pogoje, ki bi omogočili vključitev v redno telesno vzgojo vso zdravo šolsko mladino in študente. Na nebu nad Vršcem vodita Korpar in Križnar VRŠAC, 12. jul. — Po sedmem dnevu državnega prvenstva z jadralnimi letali vodita v generalnem plasmaju Karel Korpar iz Ptuja 6266 pred Stepanovičem iz Beograda 6209 točkami. V medna-rocncm delu tekmovanja pa je na prvem mestu Ciril Križnar iz Murske Sobote s 6314 pred Jožetom Mrakom (Vršac) 5707 in Madžarom Petrosijem 5204 točkami Boksarski dvobo) Lokomotiva : Ljubljana odgoden Srečanje II. zvezne boksarske li-r ® in>led zaKrebško Lokomotivo in Ljubljano, ki bi moralo biti nocoj, je odgodeno. kolo v nadaljevanju. Zaradi te povsem umestne odločitve — utrujenost državnih reprezentantov, ubijajoča vročina itd. — bodo drevi in jutri zadnji prvenstveni spopadi. V središču pozornosti ljubiteljev igre med košema bo drevišnje srečanje v Tivoliju, kjer se bosta spoprijeli dvanajstorici karlovškega Zeljezničarja in domače Olimpije (tekma bo ob 20.30). Karlovški košarkarji so letos startali nadvse uspešno. V prvih sedmih tekmah so izgubili samo dve srečanji — z Lokomotivo v Zagrebu •in Zadrom na njegovih tleh — :n so po tem kolu na zavidljivem tretjem mestu med vsemi. V spisku po njih poraženih je tudi vodeča ekipa na lestvici — »Beograd«. Zaradi takega letošnjega slovesa današnjih gostov je pričakovati v športnem parku »ing. Stanka Bloudka« lepo prireditev. J Raanički V ostalih štirih srečanjih se bo- Crv. zvezda do pomerili Lokomotiva in Beo- ] Proleter grad, Zadar z Zastavo in Radnički 1 Zastava s Proleterjem, živ pa bo tudi beograjski derby med Partizanom in Crveno zvezdo. V preteklem kolu sta brez večjih težav zmagala samo Beograd v Kragujevcu in Olimpija v Zre-njaninu. V ostalih srečanjih so bili rezultati tesni, še posebej pa je prišla presenetljivo zmaga Crv. zvezde v tekmi z Zadrom, ki je tako izgubil prvo letošnjo tekmo za točke. Tako po VII. kolu ni več nobene neporažene ekipe, kar bo nadaljnjemu poteku še prililo več privlačnosti in prineslo bržčas še precej presenečenj in razburjenj. LESTVICA Beograd Zadar željezničar Partizan Olimpija Lokomotiva 1 636:506 1 636:592 2 596:548 3 626:574 637:590 604:562 548:539 643:663 508:764 439:590 V nedeljo praznik, v ponedeljek črn dan še nekaj o uspehu Rudija Valenčiča na Touru V IX. etapi Tour de l’Avenir je na veliko presenečenje prirediteljev in še bolj v veliko veselje jugoslovanske peščice udeležencev na 140 km dolgi progi od St. Fluora do St. Etienna zmagal naš dirkač Rudi Valenčič. O tej etapi, pred katero so vsi vozači počivali, pišejo tuji listi nasploh, da se je končala precej nepričakovano zategadelj, ker so dnevi odmora za vztrajnejše vozače prej kvarni kakor koristni. Tako se je zgodilo, da so vsi nevarnejši dirkači vso pot budno pazili drug na drugega, kar je že kmalu po startu omogočilo četvorici manj opaznih tekmecev — Sajdušinu (SZ), Valenčiču (Jug.), Cavalhu (Port) in Belgijcu S\veeveltu — da so pobegnili in se nazadnje tudi sami med seboj pomenili za zmago, hkrati pa si tudi razdelili spotoma razpoložljive gorske nagrade. Sajdušin je vodil, pri 19 km pa ga je dohitel še Valenčič in potem izmenoma z njim opravljal »tlako« v vodstvu. V zaključnem sprintu se je Rus uštel za nekaj potegov in tako mu je Valenčič izpred nosa švignil čez ciljno črto. Zasledovalci so se začeli poganjati z& boljša mesta precej prepozno. — Tudi vse gorske nagrade so pobrali ubežniki: Portugalec prvo pred Svveeveltom in Valenčičem. Dan pozneje se je moral Valenčič zaradi padca posloviti. Podrobnosti nas še niso dosegle. DR2AVN0 PRVENSTVO V SKOKIH S PADALI Vodi Hrvatska L Glazer tretji ZAGREB, 12. julija. — Po tekmovanju v dveh disciplinah na XI. padalskem prvenstvu Jugoslavije vodi ekipa Hrvatske I. z 2.697,45 pred Crno goro 2.526,94 in Srbijo I. 2.509,12. V posamezni konkurenci je doslej najuspešnejši Rudolf Zupanc iz Kraljeva, na drugem mestu je Zoran Pa-vičevič (Bgd), na tretjem pa Franjo Glazer (Aero. klub Lj). V ženski konkurenci je na prvem mestu Natalija Stefanovič (Bgd) pred Ice-vo (Skopje) in Petrovičevo (Varaždin). Včerajšnje vremenske razmere so bile dokaj nestanovitne. V skoku iz višine 1.500 m na cilj z zadrževanjem je zmagal Zupanc 585 točk pred Pavičevičem 577 in Glazerjem 572 točk. Med ženskami pa je bila prva Stefanovičeva pred Icevo in Petrovičevo. Druga Gligončeva zmaga LOS ANGELES, 12. jul. — Rezultati VI. kola mednarodnega velemojstrskega šahovskega turnirja »Memorial Piatigorski«: Gligorič — Pan-no 1:0, Reshevsky — Keres 1:0, Olafsson — Benko prekinjeno, Najdorf — Petros-jan remi. Stanje po VI. kolu: Gligorič, Najdorf 3,5 (1), Keres 2,5 (2), Reshevsky, Fe-trosjan 2,5 (1), Olafsson 2 (1), Panno 1 (3), Benko 0,5. Jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič je v šestem kolu zabeležil drugo zmago, argentinski velemojster Oscar Panno pa je v 31. potezi podpisal svojo drugo predajo. Gligorič bo drevi igral preloženo partijo z ameriškim velemojstrom Samuelom Re-shevskym, ki je sinoči — čeprav igral bolan — v velikem slogu premagal Keresa. i Musi! na svetovnem prvenstvu Med telefonskim razgovorom z velemojstrom Brunom Parmo smo izvedeli, da bosta na letošnjem svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Vrnjački banji zastopala Jugoslavijo mojstrska kandidata Dragan Bojko-vič iz Niša in Vojko Musil iz Maribora, medtem ko bo tretji jugoslovanski reprezentant določen po meddržavnem dvoboju z Madžarsko in mladinskem državnem prvenstvu, ki bo verjetno pred svetovnim. V jutrišnji številki pa bomo objavili tudi razgovor s kapetanom državne mladinske reprezentance, mednarodnim mojstrom Nikolo Karaklaji-čem o pripravah za svetovno mladinsko prvenstvo. A. P. Polfinalni turnir v Ljubljani LJUBLJANA, 12. julija. — Rezultati prvega kola polfinalnega šahovskega turnirja za prvenstvo Slovenije: Brvar — inž. Krivec preloženo. Šiška — Svrzič 1:0. Ra-kič — Ivačič 1:0. Djurkovič — Kiek 1:0, Bertoncelj — Radosavljevič 1:0, Bukovac — Djordievid 1:0, L. Longer — šmon prekinjeno. Trije najboljši bodo igrali na letošnjem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki bo od 23. avgusta dalje v Ljubljani. Zanimivo je, da je med 14 udeleženci ljubljanskega polfinalnega turnirja tudi slovenski prvak iz leta 1955 inž. Krivec, ki se je pred tedni vrnil s študija v Švici, kjer je uspešno igral tudi na tamkajšnjih prvenstvih. Švicar Maurer pivi v XII. etapi BESANCON, 12. julija. — V 12'. etapi kolesarske dirke Tour dc TAvenir je zmagal Švicar Maurer*, ki je 40,5 km v vožnji na krono-’ meter potreboval 54:19.0 rrtinut. Jugoslovani so se uvrstili takole: Škerlj na 48. mesto s časom 1:00,41, čubrič je 49. z 1:00,53, Ukmar je na 51. mestu z 1:01,02, Šebenik na 55. — 1:01.15, Bajlo pa na 58. mestu — 1:01,53. V generalnem plasmaju še naprej vodi Zimmermann (Fr) s 45:43,50 ur. — Jugoslovani so v glavnem na istih mestih kot doslej: Bajlo na 38.. Ukmar na 39., škerlj na 57., Cubrič na 64. in Šebenik na 68. mestu. V generalnem plasmaju vodi e-kipa Španije s časom 137:20,38 ure. Jugoslavija je 9. s 140:02,36 ure. Pilič in Jovanovič premagala brata Ulrich BASTAD, 12. julija. — V četrtfinalnem srečanju moških parov na mednarodnem moškem turnirju sta Jugoslovana Pilič in Jovanovič premagala brata Ulricha (Danska) 6:8, 6:3, 6:1. V drugem kolu je Pilič premagal Rallstona. Bora Jovanovič se je uvrstil v polfinale, ker je danes premagal Mehičana Palafoxa s 6:2. 6:1. 8:6. Jovanovič bo v polfinalu igral z zmagovalcem srečanja Mckinley (ZDA) — Ulrich (Danska). Partizan gostuje v Sovjetski zvezi BEOGRAD. 12. julija. — Nogometaši našega večkratnega prvaka Partizana bodo gostovali v Sovjetski zvezi. Ekipa črno-belih bo odpotovala 25. t. m. in gostovala v Moskvi, Leningradu in Kijevu. — Nasprotniki jugoslovanskega moštva še niso znani. Zmaga Lokomotive na švedskem STOCKHOLM. 12. julija. — Nogometaši zagrebške Lokomotive, ki gostujejo po skandinavskih državah, so sinoči v Bodensu premagali »Bodens SK« z 8:3. Udeleženci moto rallvja v Opatiji OPATIJA, 12. jul. — Večina udeležencev tradicionalnega mednarodnega moticiklističnega rallyja (13 tisoč 400 km), ki ga vsako leto prireja mednarodna motociklistična federacija, je danes prispela na cilj v Preluki pri Opatiji. Prispele so ekipe Velike Britanije. Nizozemske. Belgije, ZRN. Francije, Švice. Avstrije. Italije in SZ, kakor tudi bolgarska ekipa, ki sodeluje kot gost. Do 18. ure so prispele še ekipe Monaka, Luxembur-ga, CSSR in Madžarske. POIZKUSITE Novo PARADIŽNIKOVO JUHO PROIZVOD DELAMARIS Pred načrtnejšim kadrovanjem V trboveljski občini ni bilo načrtnosti pri kadrovanju in štipendiranju V trboveljski občini nameravajo v prihodnje posvetiti več pozornosti načrtnejšemu kadrovanju za Gospodarstvo in štipendiranju. V trboveljsko-hrast-niškem rudniku in v strojni tovarni delajo analize o dosedanjih kadrih in potrebah v nadaljnjem razvoju. Podatke iz teh analiz bodo potlej lahko koristno uporabili tudi pri izdelavi sedemletnih perspektivnih planov. Dejstvo, da v Trbovljah doslej ni bilo čutiti preveč načrtnosti pri kadrovanju in štipendiranju. V ta namen niso izdelali še nobene analize o tem, koliko in kakšne kadre potrebuje trboveljsko gospodarstvo. Zaradi tega se # V torek poslovalnica »Astre« za Bežigradom V torek bodo v lokalu na Titovi cesti 67, kjer je bila doslej kavama »Bežigrad«, odprli prenovljeno poslovalnico veletrgovine »Astra«. V tej 150 kvadratnih metrov veliki trgovini bodo predajali predvsem izdelke iz gume in plastičnih mas. Bežigrajsko kavarno so preurejali v trgovino približno dva meseca, prenovitev pa je veljala okrog 12 milijonov dinarjev. B. Š. je včasih štipendiralo tudi bolj iz socialnih momentov, ne pa toliko iz potreb. Rezultat nenačrtnosti je viden iz naslednjega primera: v prihodnjih letih bo končalo šolanje na učiteljiščih 37 štipendistov občinskega sklada. Letos pa se bosta na trboveljskih osemletkah lahko zaposlila menda le dva učitelja. Na drugi strani pa primanjkuje v občini predmetnih učiteljev. Praznina se čuti tudi pri štipendiranju kadrov na ekonomski fakulteti ali višji komercialni šoli. Tu v manjši meri štipendirajo le v treh večjih trboveljskih podjetjih, medtem ko občinski sklad in ostala podjetja nobenega študenta. Precej slabšo kadrovsko politiko vodijo nekatera manjša podjetja v občini, kjer je čutiti premajhno skrb za strokovne kadre z višjo izobrazbo. Tako v teh podjetjih ni- majo še nobenega inženirja, pa čeprav bi le-te nedvomno zelo potrebovali. Skrb za kadre naj bi torej našla svoje mesto tudi v perspektivnih planih teh delovnih organizacij in ne samo na rudniku, STT in cementarni. Kot so poudarili na nedavnem posvetovanju o kadrovski politiki in štipendiranju, ki sta ga pripravila občinski odbor SZDL in klub trboveljskih študentov, naj bi pri upravnih odborih ustanovili komisije za štipendiranje, razpisi štipendij pa naj bi bili najkasneje v februarju ali marcu, štipendiranje bi moralo biti za slehernega študenta čim bolj stimulativno. P. B. • Od kdo] pristojbine za parkiranje? V včerajšnjem »Delu« Je bilo objavljeno, kje in koliko bo treba plačevati za parkiranje motornih vozil. V podjetju »Snaga« pravijo, da bodo začeli pobirati pristojbine takoj, 'ko bodo uradno zvedeli za cene, ko bodo parkirni prostori označeni in urejena cestno-prometna signalizacija in ko bodo dobili ustrezne bloke za stranke. Pristojbine za parkiranje bodo začeli uvajati postopno tam, kjer bodo parkirni prostori najprej urejeni. B. S. „Vse je treba poskusiti.. “ V tovarni »Elma« so v času dopustov zaposlili 40 študentov Matija Soklič, štirinajstletni fant z Brega 22 v Ljubljani je resno, vendar izredno hitro privijal navojne obroče v bakelitne okove. »Letos v počitnicah prvič riielam. Končal sem osemletko in je čas, da kaj zaslužim Ljubljana poleti SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA »EMONA« ODPRTA — Včeraj ob 19. uri so v Ljubljani ob prisotnosti povabljenih gostov odprli sodobno samopostrežno restavracijo »Emona-. Na sliki: predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center ing. Drago Lipič (prvi levo) je izročil delovnemu kolektivu »Sestice- novi objekt v upravljanje. Upravnik restavracije »Emona« je Ciril Skok. Foto: Busič h današnje prve izdaje RADENCI — Nocoj in jutri zvečer bo na lepo urejenem kopališču v režiji kolektiva zdravilišča in Mariborskega tedna »Radenska noč 63«. To bo velika modna revija na vodi. pri kateri bodo sodelovale modne hiše iz vse države. Zabavna glasba ter baletne in druge točke pa jo bodo še popestrile. MARIBOR — Mariborski književniki France Filipič, Janez Švajncer, Jaro Dolar in Slavko Jug so obiskali tabor predvojaške vzgoje na Pekrski gorici in brali mladincem svoja dela. Le-ti ter Franc Forstnerič so obiskali še tabor predvojaške vzgoje pri Treh ribnikih ter tudi tu brali odlomke iz svojih del. /z današnje druge izdaje TOLIvIIN — Te ant je Turistično društvo uredilo parkirni prostor v znanih Tolminskih koritih. Tu je prostora za več deset osebnih avtomobiiov in več avtobusov. Ob parkirnem prostoru bodo v kratkem postavili tudi orientacijsko tablo, ki bo seznanjala obiskovalce o posebnostih te mikavne soteske. NOVA GORICA — Kolektiv za popravilo voz in strojev je presegel polletni plan tekočih in investicijskih popravil tovornih vagonov, šestmesečni podatki kažejo, da so letos dali v promet skoraj 3000 vagonov iz tekočih popravil, lani vse leto pa nekaj nad 4100. Pričakujejo, da bodo letošnji plan izpolnili že v devetih mesecih. £ Letovanje otrok Tretja izmena otrok iz občine Ljubljana-Center se je v četrtek, 11. julija, odpeljala v kolonijo v Gorje pri Bledu in v Savudrijo. V obeh letoviščih se zvrsti vsako leto pet izmen. Prvi skupini sta odšli že 1. juniia. V Gorjah pri Bledu letuje v vsaki izmeni 65 otrok, v Savudriji pa 38. Vsaka kolonija ostane ob morju in na Gorenjskem 21 dni. Ljubljanski otroci hodijo na oddih v Koper, kamor je odšla prva izmena šele 1. julija. Tu letujeta dve koloniji po 150 otrok. 28. junija je v Lučine na Gorenjskem odpotovala prva skupina iz občine Ljubljana-Bežigrad. Tu letuje v vsaki izmeni okrog 160 bežigrajskih šolarjev. V prvi izmeni pa je poleg teh bilo še 33 predšolskih otrok. Do konca počitnic bosta tu letovali dve koloniji po 18 dni. En dan pozneje, 29. junija, pa je odpotovala prva skupina bežigrajskih otrok v Novigrad v Istri. Do 19. avgusta se bodo v tem letovišču zvrstile tri skupine po 150 do 155 otrok. Vsaka izmena ostane 18 dni. Vajenci bežigrajske občine pa bodo letovali od 1. do 14. avgusta v Pomru pri Puli. H. H. • 900 avtobusnih prihodov in odhodov dnevno Na ljubljansko avtobusno postajo dnevno pripelje in odpelje več kot 900 avtobusov. Povprečno je v vsakem vozilu 30 potnikov, tako da je dnevno na ljubljanski avtobusni postaji okrog 27.000 potnikov. Zlasti pa se poveča avtobusni promet vsakega 1., 11. in 21. v sezonskih mesecih, saj v teh dneh ljudje najraje hodijo na dopuste ali pa se 7. njih vračajo. Takrat pride ali odpelje iz Ljubljane I kar 1400 avtobusov, saj nekatere avtobusne zveze okrepijo 7. enim, dvema ali celo tremi avtobusi dnevno. Največ potnikov potuje v Umag, Poreč in Novigrad. B. S. C Malo prijav za vodniško službo Turistično društvo Ljubljana je med drugim pripravilo v letošnji sezoni tudi organizirano vodniško službo po Ljubljani in vodniško službo na ljubljanskem gradu. Na turističnem društvu pa pravijo, da za njihovo delo ni preveč zanimanja, saj so imeli letos v juniju le 12 vodstev po Ljubljani, od tega 9 brezplačnih za šolarje, v juliju pa le tri vodstva večjih skupin tujcev. Na Gradu je zanimanje za vodstvo precej večje, saj skoraj vsak dan pridejo skupine, ki poiščejo vodiča, da jih popelje na stolp ali okrog Gradu in jim pokaže Ljubljano. E. J. čisto sam. Za delo v tovarni »Elma« sem izvedel na posredovalnici za delo. Tu bom delal do prvega avgusta. Potem pojdem na morje.« »Julij in avgust sta meseca, ko gre največ naših ljudi na dopuste, zato smo že v začetku junija sporočili zavodu za zaposlovanje svoie želje in potrebe. Za oddelek montaža smo potrebovali deset deklet, starih več kot šestnajst let. za bakelitni oddelek deset fantov, ki bi delali v treh izmenah, za vrtalnico šest ljudi za dve izmeni ter nekaj ljudi za stiskalnico, skladišče in elektroremont. Ker jih z zavoda za zaposlovanje nismo dobili dovolj, nam jih je nekaj poslala še zveza študentov, nekaj pa se jih je javilo na naš oglas v časopisu. Trenutno jih dela pri nas 37; vsak dan dobivamo še nove ponudbe, ki pa jih moramo zdaj že odklanjati.« Referent za kadre podjetja »Elma« Jelka Velkavrh nam je še povedala: »Vse, ki so se prijavili za delo pri nas, smo sprejeli v kadrovskem oddelku in jih seznanili z navadami in redom v našem podjetju. Mojstri, katerim so bili dodeljeni, pa so jih priučili k delu, ki naj bi ga opravljali. Pla- PAZLJIVO IN HITRO dela štirinajstletni Matiia Soklič in vsi so zadovoljni z njim. Letošnje počitnice so prve. ki jih preživlja v tovarni pri delu. Trud pa se mu bo izplačal, saj bo kar lepo zaslužil in si potem s to prvo plačo privoščil počitnice na morju. Foto: Šelhaus If kinu nam Stoj, župan Italijanski film (proizvodnja Royal film). Rezija: Lui-gi Zampa. Igrajo: Alberto Sordi, Vittorio De Sica, Syi-via Koscina in Marisa Mariini. Distribucija: Morava film, Beograd. Luigi Zampa že desetletja SEVERNA DALMACIJA VODICE — prijetno mesto s 3500 prebivalci, ki leži med otočki Prvič, Tivat in Logorun, v morskem zalivu — 10 km zahodno od Šibenika. V okolici so prijetni borovi gozdovi in vinogradi, lepe plaže so primerne tudi za otroke. Urejeno je tudi kopališče. Izleti so možni na Kor-natske otoke, v Šibenik in na slapove Krke (22 km). Cena penziona v sezoni je v motelu »Vodice« od 2600 do 3000 dinarjev, izven sezone pa 2100 do 2400 dinarjev. V zasebnih sobah je 1700 postelj po 200 do 450 dinarjev. Hrana v zadružni restavraciji stane za odrasle 700. za otroke pa 500 dinarjev. Dnevna turistična taksa je 25 dinarjev, kopali-ščna taksa 5 dinarjev, ki jo plačujejo tudi za otroke nad sedmim letom starosti. V mestu je tudi avtocamp. Mesto ima ugodne avtobusne zveze z vsemi kraji ob jadranski magistrali, kakor tudi z Ljubljano, Zagrebom in Beogradom. Informacije daje Turistično društvo Vodice. ŠIBENIK — mesto in luka ob izlivu reke Krke v morje, ima 26.000 prebivalcev. Mesto je znano po kulturnozgodovinskih spomenikih in znameniti katedrali. V mestu so lepa sprehajališča, lepo u-rejeni parki in številni kulturni spomeniki. Lepo je urejeno kopališče »Jadrija«, do katerega je 15 minut vožnje s čolnom. Plaža je obdana z lepim borovim gozdom in ima več športnih igrišč. V mestu je kopališče »Martinska«. Nad mestom je znana izletna točka »šubičevac« z izredno lepim razgledom na bližnji arhipelag. Turistična taksa je 25 dinarjev. Izleti so možni k slapovom Krke (14 km po cesti. 18 km po reki), v Zla-rin in bližnja mesta na obali. Cena dnevnega penziona je v obeh hotelih »Jadran« in »Krka« od 2700 do 3600 dinarjev, izven sezone pa od 1800 do 2500 dinarjev. V zasebnih sobah je 200 postelj od 285 do 635 dinarjev. Hrana v restavraciji je po 800 do 1200 dinarjev. Za postavitev šotora je treba plačati 150 dinarjev dnevno. Mesto ima dobre ladijske in avtobusne zveze. Informacije daje Turistično društvo Šibenik. SLOVENIJA AJDOVŠČINA — ima 3300 prebivalcev, je središče Vipavske doline, z blagim podnebjem. Na severu se strmo dviga Trnovski gozd, z najvišjim vrhom Mali Goljaki. Prometne zveze z vsemi kraji SIbvenije so ugodne. Izleti so možni v Vipavo (7 km), na Javornik, na Čaven ali na Gol jake. V bližini Ajdovščine (2 km) je izvir Hublja. Obiskovalci lahko prenočijo v hotelu »Planika« v Ajdovščini, ki ima 36 ležišč, v hotelu »Vipava« — 20 ležišč, v Planinskem domu »Predmeja« — 10 ležišč in v zasebnem- gostišču »Krhne« v Vipavi, ki ima 12 ležišč. Cene dnevnega penziona so od 1400 do 1600 dinarjev. Vse informacije daje Turistično društvo Ajdovščina. LIVEK — slikovit turistični kraj, ki leži med Kukom in Matajurjem. Znan .kot kot smučarski center. Od Kobarida je oddaljen 7 km. Zgodovinsko je bil tu važen prehod med severom in jugom. Tu so v preteklih stoletjih večkrat premikali mejo. Tu je tudi edinstven primer ohranjenega mejnika, ki je vklesan v živo skalo na Poljanah, še iz Napoleonovih časov. Z bližnjega Fortina (imenuje se po trdnjavici, ki so jo tedaj zgradili), je izredno lep razgled po Soški dolini in na bližnje gore. Livek je znan tudi po svoji zgodovini iz NOB. Ob lepem vremenu vidimo celo parnike na Jadranu. V naselju sta zasebni gostilni »Hrast« in »Matajur«. V gostilni »Matajur« imajo 6 postelj. Celodnevni penzion stane 700 do 800 dinarjev. Poleg tega je na razpolago tudi več zasebnih sob pri gostoljubnih vaščanih. čani so po učinku in pridni bodo kar lepo zaslužili. Sicer so pa skoraj vsi zelo marljivi in ubogljivi. Nekateri delajo celo pridneje kakor naši stalni delavci.« V montažnem oddelku elektroinstalacijskega materiala dela poleg stalnih delavcev in delavk tudi deset dekJpt, pretežno dijakinj, in en fant. Zaslužili bodo od 16.000 do 26.000 dinarjev, kolikor bodo pač dosegli ali presegli normo. Najpridnej-ši je Matija Soklič. V sedmih in pol urah mora priviti 5160 navojnih obročev v bakelitni okov. Le prvega dne ni dosegel norme, nato pa jo vsa dni visoko preseže in privije celo 7600 do 7700 obročev na dan. Zaslužil bo kar- 20.000 dinarjev. Zana Uršič izza Bežigrada med pogovorom ni nehala delati. Cas je dragocen in ga je treba čimbolj izkoristiti. Rekla je: »Vse je treba poskusiti in se spoprijeti tudi z ročnim delom. Sem študentka drugega letnika ekonomske fakultete v Ljubljani, v »Elmi« pa bom delala do konca avgusta. Upam, da bom zaslužila vsaj 19 do 20 tisoč mesečno. Z delom sem zadovoljna.« E. JURIČ in več slovi kot domiselni filmski kronist, ki pridaja kritičnemu pogledu na sodobno italijansko družbo tudi duhovit dialog, in čigar filmi, dasiravno zgolj konkretno zrežirani, z aktualno svežino in fabulativno okretnostjo kaj hitro najdejo pot do gledalca. Vse to velja tudi za film, ki ga je posnel 1960. leta in mu dal naslov »Prometnik«. Zgodba se naslanja na resnični dogodek: zadeva prometnega prekrška tudi predsednika občine, v Italiji še zdaj ni dokončno rešena. Prometnik je v filmskem primeru Alberto Sordi: igralec, ki je trenutno zagotovo v vrhu italijanske filmske kreativnosti, še celo komedijske- Njegov smisel za karakterne, komične in tragikomične naglase, s katerimi na mah in zanesljivo predstavi junaka in ga vsakič interpretira do nadrobnosti tipično, je deležen nedeljenega priznanja filmskih ljubiteljev, pa tudi najstrožjih presojevalcev. Sordijeva vloga v filmu »Stoj, župan« (kot so ga pri nas poimenovali) preraste druge značilnosti te duhovito kritične komedije, ki se fabulativno najbolj domiselno izrazi v drugem delu, ko razkrije dinamični razplet tudi nekaj tragikomičnih potez. Sordijeva glavna soigralca 1 Vittorio De Sica in Marisa Merlini) sta tokrat ustvarila povprečni obrobni kreaciji, Sylvia Koscina je poskrbela za dekorativnost. Nekajkrat sicer filmsko izrazno neposrednost zamenja konstrukcija; dialog je pa ves čas živ. -MGH- ŠTUDENTSKA ŠAHOVSKA 0 L I M P I A P A Jugoslavija-SZ 2:2 BUDVA, 12. julija (Po telefonu) — Rezultati prvega kola finalne skupine X. študentske šahovske olimpiade: Jugoslavija — Sovjetska zveza 2:2 (Parma — Bagirov remi. Minic — Hodoš remi, Marovič — Pelc remi, Bukič — Mnacakanjan remi), ZDA — Nizozemska 2:2, Mongolija — Bolgarija 1,5:2,5, CSSR — Madžarska 2,5:1,5, Italija — Poljska 1:3. Druga skupina: Vzhodna Nemčija — Kuba 3,5:0,5, Finska — Tunis 2,5:1,5, Anglija — švedska 3,5:0,5 Belgija — Škotska 4:0. Prvo kolo finalnih borb olimpiade v Budvi z derby-jem med mladimi šahisti Jugoslavije in Sovjetske zveze se je končalo brez pravih presenečenj. Naša študentska reprezentanca, ki je vsekakor favorit št. 1 za naslov svetovnega prvaka, je igrala neodločeno 2:2, pri čemer je imel samo Minic minimalne možnosti za zmago v partiji s Hodosom. Naš najnevarnejši tekmec — reprezentanca ZDA je igrala prav tako neodločeno z mladimi mojstri Nizozemske. Sicilijar.ka v partiji Parma — Bagirov se je že po 18. potezi končala z remijem, ker sta izkušena reprezentanta že v otvoritvi zamenjala vse težke figure. Dramatična borba v partiji Hodoš — Minic, v kateri je naš mojster v sicilijanki s črnimi figurami dosegel pozicijsko prednost, se je po pravi reviji žrtev in kombinacij končala z delitvijo točke v 33- potezi. Minic je okoli 20. poteze z žrtvijo dveh lahkih figur močno zapletel igro, toda Hodoš je po številnih zapletih z žrtvijo kraljice za trdnjavo in dve figuri položaj izenačil. Partija Marovič — Pelc se je po miroljubni igri v daminem gambitu končala s številnimi menjavami in remijem. Prekinjena partija Mnacakanjan — Bukič se je po brezuspešnih poizkusih sovjetskega mojstra, da bi izkoristil pozicijsko prednost, končala z remijem v 56. potezi po sedmih urah igre. B. PARMA EVROPSKO PRVENSTVO V BALINANJU Jugoslavija šesta med ekipami ZAGREB, 12. julija. V francoskem mestu Gap nedaleč od Gre-nobla se je končalo XI. evropsko prvenstvo v balinanju. Ponovni prvak starega kontinenta je postala Italija, medtem ko se je jugoslovanska reprezentanca uvrstila med 10 udeleženci na G. mesto. V posamični konkurenci je bil dober Ljubljačnan Avgust Petrovčič, £lan »Zabe«, ki je zasedel sedmo mesto. V igrah parov jugoslovanska reprezentanca rti imela pri žrebu mnogo sreče. 2e v prvem dvoboju so imeli naši balinarji za na-sprotnika kasnejšega zmagovalca — Italijo in izgubili srečanje s 15:9. Na ta način' so bili izločeni iz borb od prvega do četrtega mesta. v borbah od četrtega do osmega mesta pa so kasneje premagali Luksemburg s 15:4, izgubili pa z Marokom 5:15. P. Trifunovič remiziral, Ivkov prekinil HALLE, 12. julija. — Rezultati IX. kola conskega šahovskega turnirja: Robatch — Rarsen 0:1. dr. Trifunovič — Johansson (Švedska) remi, Portisch — Kanko 1:0. Doda — Uhlmann prek. v boljšem položaju za Dodo, Johanssen — Ila-man remi. Mine v — Malich remi. Kavalek — Vesterinen prek.. Of-stadt — Kinnmark remi, Pavlov — Donner 1:0 > bilo in to. kakšne volje so bili videti eni ir drugi delegati — in pa seveda posredne manifestacije. po katerih bi bilo moč karkoli sklepati o tem. kaj se dogaja za zaprtimi vrati vile na Leninskih gričih. Eno je gotovo. Vzdušje se ni prav nič odtajalo od dne, ko je sedem kitajskih delegatov prišlo v sovjetsko prestolnico; po nekaterih znamenjih sodeč bi celo lahko sklepali, da so se stvari še bcl.j zaostrile. Na pekinško zborovanje, na katerem je premier Cu En Laj 7. julija pohvalil iz Sovjetske zveze izgnane Ki- tajce, da so ravnali »pravilno in dobro«, je sovjetski CK odgovoril s sporočilom, da »Kitajci zaostrujejo odnose in hvalijo ter odobravajo početje, ki je očitno navzkriž s sovjetskimi predpisi«. Na to so Kitajci odgovorili tako. da so 9. julija zahtevali »prost dan«. Kitajska delegacija je večji del dneva presedela na kitajskem veleposlaništvu, tako da so zahodni dopisniki že začeli ugibati o »prekinitvi«, kar pa so v Moskvi označili za nesmisel. 10. julija je Hsinhua emitirala sporočilo kitajskega CK (v odgovor na sovjetsko sporočilo); sporočilo dokaj neprikrito postavlja dve stvari: 0 Na Kitajskem bodo o-mejili svobodo razširjanja sovjetskih tez; O do katere točke so sovjetski tovariši odločeni zaostrovati odnose. V tej zvezi je značilno, da daje pekinška radijska postaja veliko publiciteto obisku predsednika indonezijske KP Aidita. ki bo 19. julija prišel v Peking in nato v Moskvo. Pekinška radijska postaja mu pripisuje naslednjo izjavo: »Ce mora priti do razdora v komunističnem gibanju, potem bo odgovornost za to padla na tiste, ki so začeli polemiko«. O vsebini razgovorov samih uradno seveda ni nič znanega. Zahodne agencije pa poročajo, »iz dobro ob- veščenega vira«, da so Kitajci zahtevali sklicanje konference vseh komunističnih partij; iz istih »dobro obveščenih virov« poročajo, da so predlagali tudi, naj bi se »glasovalna moč« merila po številu članstva posameznih partij in po tem, kako številne narode te partije zastopajo. Razen tega pa se je v kitajskem tisku spet pojavilo nekaj člankov, v katerih je omenjeno, da »ni nujno, da ima večina prav«, za kar da je zgleden primer Lenin, ki je 1906- ostal v manjšini.' V tisku Sovjetske zveze in zahodnih komunističnih partij se vrstijo članki, ki dajejo podporo sovjetskim stališčem glede miroljubne koeksistence, razorožitve in drugih svetovnih problemov, prav tako pa je kitajski tisk in tisk nekaterih drugih azijskih partij poln člankov o edini pravilnosti kitajskih pogledov na sodobni svet: zanimivo je, da komunistični listi v Hongkongu odkrito in prostaško napadajo Sovjetsko zvezo in osebno Hru-ščova v tonu, kakršnega smo bili doslej vajeni od albanskega in kitajskega tiska, kadar je šlo za Jugoslavijo. Sodeč po teh zunanjih manifestacijah se zahodni opazovalci v Moskvi in Pekingu nagibajo k domnevi, da gre sedaj povsem še za to, kako prekiniti razgovore in zvaliti odgovornost na nasprotno stran. Ob pomanjkanju uradnih sporočil -obeh prizadetih strani glede poteka razgovorov so »površinske« vesti o moskovskih razgovorih edina informacija o dogajanju, za katerega nekateri trde, da utegne imeti tako globoke posledice za svetovno zgodovino, kot oktobrska revolucija. M. g. Dvanajst let načrta Colombo Opravljena dela za 12 milijard dolarjev DŽAKARTA, 12. julija (Tanjug) — Ob 12. obletnici načrta Colombo, organizacije za medsebojno pomoč v gospodarskem razvoju držav južne in jugovzhodne Azije, pišejo indonezijski listi, da Indonezija zdaj sodeluje pri delu te organizacije in ne samo prejema od nje, amp$k tudi daje materialna sredstva, kadre in tehnično pomoč za šolanje strokovnjakov. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je organizacija načrta Colombo od leta 1950 preko bilateralnih sporazumov med državami omogočila šolanje več kot 30.000 študentom s tega področja. Hkrati so države južne in jugovzhodne Azije izmenjale okrog 7000 kvalificiranih strokovnjakov. Skupna vrednost del, ki so jih opravili v okviru te organizacije od ustanovitve do danes, dosega 12 milijard dolarjev. V ta znesek je vključena pomoč v obliki posojil, tehnična pomoč, sodelovanje pri pospeševanju kmetijske in druge proizvodnje, dobavljanje' industrijske in druge opre- me, šolanje in izmenjava strokovnjakov. Samo v letu; 1961/62 so v tej mednarodni organizaciji za medsebojno pomoč porabili v te i namene 1,8 milijarde dolarjev. članic načrta Colombo je 18 držav tega področja — Butan, Burma, Cejlon, Indija, Indonezija, Južna Koreja, Kambodža, Laos, Malajk. Nepal, Pakistan, Singapur. Tajland, Južni Vietnam, Brunei, Severni Borneo, Saravak in Filipini, kakor tudi šest držav iz drugi delov sveta 7—: Avstralija Velika Britanija, Kanada, Japonska, Nova Zelandija in ZDA. Akcija za čiščenje zahod-nonemškega sedstva BONN, 12. jul. (Tanjug.) — V bonskem Bundesratu, zgornjem domu zahodnonemške-ga parlamenta, so danes predložili zahtevo za spremembo ustave. S to spremembo bi bilo omogočeno, da bi predčasno upokojili t-v‘— sodnike, ki šo se najbolj kompromitirali s svojim delom v Hitler, jevem terorističnem pravosodju. Zahtevo so predložili predstavniki Hamburga in Hessena v Bundesratu. Z zahtevano spremembo naj bi ustvarili zakonske pogoje, da bi odstranili iz aktivne službe tiste sodnike in državne tožilce iz tretjega rajha, ki so »zahtevali ali izrekali strožje sodbe, kot so jih določali sami tedanji zakoni«. Ta iniciativa je bila sprožena potem, ko del kompromitiranih sodnikov, ki so bili sprejeti v službo v Zvezni republiki, ni hotel sprejeti priporočila Bundestaga in prostovoljko zaprositi za upokojitev do konca lanskega junija. Predlagajo zvišanje pogodbenih cen živine BEOGRAD, 12. jul. (Tanjug). — Svet za kmetijstvom živilsko industrijo zvezne gospodarske zbornice je sprejel danes prvo varianto proizvodnega programa teh dveh panog za prihodnje leto. Po tem programu naj bi pridelali prihodnje leto 4,3 milijona ton pšenice in rži ter kakih 6.5 milijona ton koruze. V primerjavi z letošnjim pridelkom naj bi bil pridelek pšenice prihodnje leto nekoliko manjši, koruze pa za 200.000 ton večji. Celotna proizvodnja živilske industrije naj bi se povečala za 11'I. Me=a naj bi prihodnje leto pridobili 715.000 ton ali za 85.000 ton več, kakor ga predvidevamo Svet je po obširni razpravi sklenil predlagati zvišanje pogodbenih cen živine, da bi v skladu s sedanjimi razmerami na trgu zagotovili povečanje proizvodnje v živinoreji. Nove predložene cene so za 20 din pri kilogramu žive teže več;e od dosedanjih in pri prašičih se gibljejo po vrsti, teži in kakovosti od 270 do 365 din skupaj s premijo, pri goveji živini od 175 do 440, pri ovcah pa od 170 do 270. Po tem predlogu naj bi prodajali brojlerje I. razreda po 450, II. pa po 400 din žive teže. Oster spor Jagan - Washington Premier Gvajane obsoja vezi pomoč-politika GEORGETOWN, 12. julija (AFP) — Premier britanske Gvajane Cheddi Jagan je sinoči izjavil, da je. kakor vse kaže. pogoj za vsako ameriško pomoč državam ameriške celine, da »sprejmejo ameriško zunanjepolitično smer in se vključijo v hladno vojno in v gospodarske bloke«. Premier Jagan je s tem odgovoril na sklep ameriške vlade, da odkloni prošnjo Gvajane za pomoč. Gvajanska vlada se je obrnila na tVashington za pomoč po dveh mesecih stavke, ki jo je izzvala obstrukcija kolonialnih elementov v Gvajani, in sicer v trenutku, ko je gospodarsko razsulo dežele že preraslo v družbene nerpde. Cheddi Jagan je naprtil krivdo za težave, ki so. nastale, kolonialnim oblastem in zahteval, naj komisija OZN za dekolonizacijo pošlje svoje opazovalce v deželo. tVashington je pred nekaj dnevi odklonil prošnjo Gvajane za pomoč, britanska vlada pa hi hotela dovoliti, da bi prišli opazovalci OZN v Gvajano »ali na katerokoli drugo področje pod britansko upravo«. Stavka v Gvajani se je te dni končala in razmere se počasi ustaljujejo. Premier Jagan pa je označil stališče ameriške vlade do gvajanske zahteve kot »značilen pojav«, v katerem se kaže nasprotovanje »socialistični in izven-blokovski politiki vlade v Gvajani«. Poudaril je, da je ameriška vlada hkrati dala finančno pomoč »nekaterim sindikatom opozicije« v Gvajani v znesku 1,25 milijona dolarjev. Ko je Cheddi Jagan pojasnjeval stališče svoje vlade, je poudaril, da je Gvajani potrebna finančna pomoč za gospodarsko graditev in da bo sprejela pomoč katerekoli strani, če ne bo vezana na politične pogoje. Odbore italijanske skupščine vodijo pristaši levega centra Na vodilnih skupščinskih mestih ni desnice RIM. 12. julija (Tanjug) Po sinočnjem izglasovan iu zaupnice vladi premiera Leoneja je italijanska skupščina danes ustanovila 14 stalnih skupščinskih odborov. Prav tako je izbrala tudi predsednike. podpredsednike in sekretarje odborov. Skupščinski odbori imajo v Italiji velik pomen, ker jim je priznana zakonodajna pravica, tako da se o številnih zakonskih odredbah ne razpravlja na plenarnih zasedanjih skupščine. Medtem ko so v prejšnjih parlamentih navadno bili predsedniki odborov krščanski demokrati, pa so to pot na vodilna mesta izbrani predstavniki vseh strank levega centra, šef socialno demokratske stranke Saragat je postal predsednik zunanjepolitičnega odbora, v katerem zavzema mesto podpredsednika komunistični poslanec Giancarlo Pajetta. Socialista' Giolitti in Ama-dei sta bila izvoljena za predsednika odborov za industrijo oziroma za pravosodje, medtem ko je republikanski ekonomski strokovnjak in minister za ekonomsko planiranje v prejšnji Fanfanijevi vladi La Malfa izvoljen za predsednika odbora za proračun. Komunisti in socialisti imajo v skoraj vseh ostalih odborih mesta podpredsednikov ali sekretarjev. V krogih strank levega centra ocenjujejo današnje konstituiranje parlamentarnih odborov kot pozitivno, še posebej pozitivno so ocenili dejstvo, da na vodilnih skupščinskih mestih ni niti enega predstavnika desničarskih strank, niti vidnejših desnih krščanskih demokratov. Izvolitev social demokratov in republikancev za predsednike nekaterih odborov razlagajo z željo po izboljšanju odnosov med strankami levega centra, ki se bodo konec oktobra po ostavki sedanje prehodne vlade ponovno začele pogajati o ustanovitvi koalicijske vlade levega centra. Predvidena sinophena lrt0_ karta zal3 VII obOl* 1020 FRONT* JL TOPl* F hladna »ONTA OKLUZUA Zadnje vesti PA O A VINC ^ •bi OBLAČNO j in v^notranjc^ti^Sl(ov, Mongolija 1.5 (3), Italija 1 (1); II. skupina: Kuba Turčija 3.5:0,5, Tunizija : Švedska 3:1, Anglija : Belgija 4:0, DR Nemčija : Finska 1,5:0,5 <2>; vodi Anglija s 7.5. Jutri dopoldne igrajo prekinjene partije, popoldne pa 3. kolo, v katerem se bo Jugoslavija srečala s CSSR. Nogometni mladinci Slovenije šele šesti NIKŠIC, 12. jul. (Tanjug) — Predzadnjega dne V. nogometnega turnirja mladinskih reprezentanc je v današnji finalni tekmi za peto mesto Makedonija šele po podaljšku dvakrat po 10 minut premagala s 5:4 <4:4, 4:1) Slovenijo, ki je tako zasedla šele šesto mesto. V drugi finalni tekmi pa je BiH osvojila tretje mesto, ker je premagala s 3:0 (1:0) Crno goro, , ki je zavzela četrto mesto. V jutrišnji prvi tekmi se bosta Črna gora II. in Srbija II. borili za sedmo oziroma osmo mesto, v drugi tekmi pa se bosta v borbi za prvo oziroma drugo mesto srečali Hrvatska in Srbija I. •Vremenska -Uka: Atlantske frontalne motnje prehajajo v valovih preko Alp proti vzhodu in povzročajo tudi pri nas spremenljivo vreme. Hladen zrak, ki je danes prešel naše kraje, se je umaknil nad južni Balkan. Ob jugozahodnih vetrovih doteka nad naše kraje hladnejši zrak, kr bo povzročal popoldne oblačnost. Napoved za soboto: Zjutraj bo po kotlinah megla ali nizka oblačnost, drugod precej sončno vreme, popoldne v goratem svetu še nagnjenje k posameznim plohem. Najnižje nočne temperature bodo od 9 do 14, v Primorju 18, najvišje dnevne med 23 in 27 stopinjami C.