Leto XXm~ St 202, 3> Upravtuštvo: Ljufiljana, PnecMijtii oUca 5. Telefon te. »1-22 «-23 31-24 Inseratni xtdeJeK: L|ubl|ana, Pncdni)e*a ulica 5 - leletoe it JI-2S. 31-26 foclružnica Novo cnesu>: Llublian&ka cesta 42 Računi: a uuBljansitc pokrajino po poteno čekovnem zavoda te 17.749, za ostale kraje Italije Servmo Conti Con Post. No 11-3118 Ljubljana, torek 7* septembra 1943 Cena cent. 8t) i*ka)> riak dta om ponedeljka IZKLJLCiNO iASlOFMVO a oglase a Kj Italiie m inozemstva ima Uoroor PnbblfdtS (ta liani s A. MILANO ___. riak daa om p«< Naročnina anaia atifcso Lit M/ vključno i »Ponedeljskim |» Etofflc Lit 36.30. UttdaiitfO < Poconijeva ulici fe. 5. — Telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24. E o k o p f a f » e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ia pob- blidd amerr škega letalskega napada na Pariz se je dvignilo na 100 mrtv h in 300 ranjenih. Prizadeti so bili okraji Montparnasse. Jevefl in Po*nt dv Jour. kjer so bila številna poslopja popolnoma uničena, med njimi centralna lekarna francoskega rdečega križa, v kateri je bilo ubito vse osebje. Pri Saint Cloudu je padla bomba na cerkev sv. Marte in ponija streho. Razen Pariza so bila bombardirana tudi številna naselja v departmanih Seme m Oise, kakoT tudi nekateri kraji v departmanu Aube. Povsod je bilo mnogo mrtvih m ia-n j enih žrtev med civilnim prebivalstvom. Nemški lovci so med napadom na francosko glavno mesto sestrelili 18 angloameriških ! letal. Američani ubijaj? francaske delavce Pariz. 5. sent. s. Ameriška letala so bombardirala na področju Bethuna delavsko naselje Mazdngerbe. Bilo je 25 smrtnih ž: fev in 50 ranjenih med francoskimi delavci. Vaselie je bilo skorai popolnoma porušeno izjalovljen poskus angleških izkrcevalnih edžnic Berlin, 5. sept. s. Po vesteh mednarodre obveščevalne agencije so edinice angleške mornarice skušale izvesti v noči na 4. september udar proti otoku Quasset nasproti skrajne točke Britanije Nemška mornarica je sovražne edinice takoj izsledila in pre-stregla. Angleške izkrcevalne sile so se morale umakn^i ob zaščiti umetne megle. Enotna fronta Osi in Japonske Tokio, 5. sept. s. Na današnji konferenci je zastopnik vlade izjavil, da je Os v štirih letih vojne v Evropi korakala proti zmagi in da obstoja zdaj z mtervencijo Japonske enotna fronta. Po orisu položaja v Evropi, kjer Os drž: strateške točke, in položaja v vzhodni Afriki, je zastopnik izjavil, da dela čas za trojni pakt Evropska in azijska fronta sta mogočno trdni, kar vznemirja sovražnica, ki misli, da ima iniciativo, vendar ne ve, kako bi jo z uspehom izrabil. Izredna veleposlaništva, inozemske misije ter posebne misije in diplomatski zbor so se postavili Ob levi strani katafalka. Nj. Vis. vojvoda Bergamski je bil v sredini in ob njegovi desni so bili general Ra-natescu, šef rumunske misije, Eksc. dr. Geiza Fritz, šef slovaške misije, Eksc. de Reuterward, šef švicarske misije, Eksc. Hasan Saka, šef turške misije. Na levi vojvode Bergamskega so bil polkovni general Luigi Csatay, šef madžarske misije, marki Korgariou, šef francoske misije, general Vilko Begič, šef hrvatske misije, veliki admiral Raeder, šef nemške misije. Za šefi misij so stali člani spremstva in člani posebnih misij. Na desni od katafalka so zavzeli svoja meta člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja, za njimi pa častno spremstvo kraljevih princev. Člani diplomatskega zbora, med njimi minister Italije Mamelli, so bili ob levi strani katafalka, na desni pa je zavzel svoje mesto predsednik ministrskega sveta Filov z vsemi ministri. Prihod kraljice Ivane Ob 9.15 je kraljica Ivana zapustila kraljevo palačo in se podala v baziliko. Kraljico so spremljali princ Ciril, princesa Evdoksija, princesa Nadežda in sestra princesa Mafalda Hesenska. Množica, ki je spoznala dvorne avtomobile, se je priklonila, ko so šli mimo. Ko je kraljica zavzela mesto desno od katafalka, obltrožena s člani kraljeve družine s princem Ciirilom in princeso Mafaldo ob desni, se je pričel verski obred. Nj. VeL kralj Simeon ni bil navzoč in tudi ne princesa Marija Luiza. škofje so v svečanih ornatih ob asisten-ci diakonov intonirali molitve za mrtve. Obred je bil dolg in svečan in vsi so mu sledili z globoko ganjenostjo. Ob 10.15 je bil verski obred končan. Metropolit je kot predsednik sv. sinoda spregovoril pogrebni govor. Na obrazih vseh se je videla globoka ganjenost. Po govoru so krsto kralja Borisa odnesli vojni minister, notranji minister, podpredsednik sobranja, predsednik vrhovnega kasacijskega sodišča, štirje poslanci in dva generala iz cerkve in jo položili na topovsko lafeto. Na trgu pred baziliko je vojaška divizija izkazala, časti. Vojaki so prezentirali orožje in vojaške godbe so zaigrale bolgarsko narodno himno. Mogočen žalni sprevod Pred baziliko se je otvoril sprevod in se začel pomikati proti trgu carja Osvoboditelja. Na čelu je bil prefekt policije na konju s stotnijo orožnikov in 8 trobentači na konjih. Za njimi je jahal poveljnik garnizije s svojim štabom in pribočnikom. Sledila je fanfara gardnega polka. Močno so vse ganile neštevilne zastave z. žalnimi traki. Praporščaki so počasi korakali. Zastave je spremljal odred garde Nj. Vel. kralja. Dolgi sprevod oficirjev je sledil odredu. Nosili so vence kraljeve družine in šefov inozemskih glavnih stanov, ministrskega sveta Sobranja in vojske. Med venci so bili opaženi zlasti venci Nj. Vel. Kralja in Cesarja, Kraljice in Cesarice, orinca Pi.jemontskega, princese Marije, oredsednika ministrskega sveta maršala Badoglia. Vencem so sledili služabniki Nj. Vel. kralja Borisa III. in dvorni funkcionarji. SDrevod je prišel že do trga Carja Osvoboditelja pri kraljevi palači, ko se je od bazilike pomaknila topovska lafeta, katero ie peljalo šest vrancev. Pred lafeto s krsto kralja Zedinitelja je duhovščina nosila velik križ, za njo pa so korakali kraljevi pribočniki. Množica je gledala sprevod za kordoni vojakov, na kar je pokleknila. Mnogi so jokali in ženske so molile. Cesta ie bila posuta s cvetjem, ženske in otroci so metali cvetje na krsto nad vse ljubljenega kralja. Mnogi vojaki niso več obvladovali svoje ganjenosti in so tudi jokali. Okrog lafete so nosili trakove predsednik vlade Filov, šef kabineta Nj. Vel. kralja, podpredsednika akademije znanosti in sofijski župan. Za njimi je šla v žalni obleki kraljica Ivana, katero je spremljal princ Cirl. Množica ju je takoj opazila in vsi pogledi so se obrnili proti vzvišeni kraljici. Nj. VeL kraljica je šla počasi s sklonjeno glavo. Bila je izredno bleda, Nepremično je gledala v krsto svojega vzvišenega moža. Množica je pobožno pokleknila, ko je šla mimo. Svečano je odmevala Beethovnova pogrebna koračnica. Dokazi žalovanja množice so nepopisni Nodotfevattfe na Z, strani Pogreb kralja Borisa Kronika (Nadaljevanje s 1. strani) Za kralj'co so počasi stopal- Nj. Vis. princesa Evdoks:ja. vojvoda m vojvodinja VViir-tenberška :n princesa Mafalda. Sledila So jin. izredna veleposlaništva, člani nvn strskega sveta, diplomatskega zbora, člani veieposlam štev, član; civilne in vojaške hiše in zastop nk ostalih oblasti. SSsva pred kol&dvsrcon Na trgu Aleksandra I. =e je sprevod ustavil pred spomenikom carja Osvoboditelja in duhovščina je zmolila kratko molitev Potem se je sprevod počasi premaknil naprej ob zvokih žaln h koračnic. Pred narodno banko n na trgu katedrale sv. Nedelje je duhovščina zopet zapela molitve. Na križišču ceste kral j ce Marije f.uize in ceste Hr sta Botova, se jc sprevod ustavil. Nj. Vel kralj'ca, prnc Ciril ter princi in princese kraljeve druž:ne so ostali za krsto, nakar se je pričel defile scf jskih gam zij-.k:h čet. Štirje generali so imeli častno stražo ob krst' Med četami se jc opazila stotniia sardmskh grenadirjev, ki je odlično def Hrala pod poveljništvom nekega kapitana. Dcfilirala so tudi zastopstva nemško čet Vsi vojak- so imeli črn trak n^ rokavu. Mncž;ca je prsotvevala defile ju Po defjeju je skupina bolgarskih generalov dvignila krsto z lafete, ;o na ramah prenesla na kolodvor ter ;o postavila v poseben vagon, duhovščina pa je zopet pričela moliti. Godbe so intonirale bolgarsko narodno h:mno. Množica pred kolodvorom je pokleknila in molila. Mnogi so jokali V vlak. ki je odpeljal smrtne ostanke kralja Borisa v rilski samostan, so stopili kraljica Ivana, princ Ciril in ostali člani kraljeve družine, predsednik ministrskega svera in nekaj drugih odličnikov. Duhovščina je izmolila poslednjo molitev in vlak se je pričel premikati. Bobnarji so udarili po bobnih in godbe so zaigrale narodno himno. Sirene v mestu so zatulile. Velik; kralj, ld je dal veliki bolgarski domovin; neodvisnost in veličino, bo počival v rlskem samostanu. Pokopan bo desno od oltarja sv. Ivana Rilskega po zadnji blage,slo vitvi s sv c t m oljem. Počival bo poleg oltarja, kjer je tolikokrat molil za svoj in svojega naroda blagor, za blagor naroda, katerega je toliko ljubil in za katerega jc umrl po tolikih let'h truda in napora. Pogreb v Rili Sofija. 5. sept. s. Ko je vlak s krsto kralja Borisa odpeljal iz Sofije, je pričel padati dež. V vlak je vstopil s kraljico in princem tudi vojvoda Bergamski. Na postajah v Gornavaniji, AvLadiji, Merniku, B d kanova, Radomiru. Dolnjem Rakovcu in Dupnici se ie prebivalstvo z vsega področja zbralo ob železniški progi, da izkaže zadnjo čast kralju. Ko je vlak vozil mimo, je množica v molitvi pokleknila. V Kosksrrinovo je vlak pripeljal ob 18.30. Krsto je skupina oficirjev prenesla v avtomobil, ki je krenil nato proti samostanu Rili. sledili pa so številni avtomobili, v katerih so bili kraljica Ivana, princ Ciril, vojvoda Bergamski, ostadi princi kraljeve družčne ter politične in vojaške osebnosti. Ob 19.30 so voziia prispela do samostana. Gosta megla je odevala visoke gore okrog tega osamelega počivališča-. Krsto so spravili iz avtomobila, zvonovi v samostanu so zvonili, dež je padal kar naprej. Težko in žalostno ozračje je nastalo vse na okrog škofje, duhoimiki in menihi so se strnili okrog krste, katero so višji oficirji in ministri na ramah nesli v samostan. Na pragu samostana so nekateri menihi nadomestili oficirje in ministre ter odnesli na ramah krsto v dvorišče samostana in od tod v cerkev. KraJjica Ivana in princi so sledili sprevodu menihov, ki so krenili proti oltarju sv. Ivana Rilskega in položili krsti.) na tla. Ob 20. uri so krsto po zadnji molitvi in blagoslovu nekega škofa položili v grob ob desni strani oltarja. * Žalna verska svečanost v Madridu Madrid, 6. sept. s. V prostorih bolgarskega poslaništva je bi! slovesen verski obred v spomin na pokojnega kralja Borisa. Udeležil so se ga bolgarski poslanik z osohjem poslaništva, italijanski veleposlanik z visokmi funkcionarji in vojaškimi atašeji veleposlaništva, nemški veleposlanik, diplomatska zastopstva iz vseh držav, ki so prijateljice Osi, ter zastopstvo španske vlade, španskih oblasti ;n hierarhij. Knez Ciril bo član regentstva Budimpešta, 5. sept. s. Posebni dopisnik lista »Cuventul« iz Sofije poroča, da bo eden izmed članov regentstva gotovo brat pokojnega kralja Borisa knez Ciril. Ves bolgarski narod smatra kneza Cirila za bodočega regenta in s tem naznačuje tudi željo, da bi se nadaljevala politika, ki jo je pričel kralj Boris. Ne samo prebivalstvo, temveč tudi vojska, kateri knez pripada in ki ga ima rada, je za izvolitev kneza Cirila, katerega navzočnost v re-gentstvu bi bila jamstvo za spoštovanje politične oporoke kralja Borisa III. * Angela Reismanova f. 17. avgusta je umrla v beograjski bolnišnici za posledicami operacije gospa Angela R e 1 s m a n o-v a, soproga bivšega mariborskega odvetnika in publicista ur. Avguština Keismana. Pokojnica je potekla iz znane učiteljske rodbine Sabaty in je bila sam v dolga leta učiteljica. Zadnja leta je preživela s svojo iružino v Gornjem Miianovcu v Sr.>i u. Vest o prezgodnji smrti te ugledne in ljubeznive gospe je globoko ganila vse. ki so poznali njen ' gostoljubni dom. Zapušča hčerko, abs. iur.. ki je poročena z tir. Borisom Zakrajškom. G. soprogu in vsej ostali družini naša sožalje, pokojnici pa bodi lahka zemlja na beograjskem pokopališču, kjer je — tako daleč od rodnih tal — našla svoj poslednji dom. * Pesnik Kurt Eggcrs padel. V hudih bojih na vzhodni fronti je pri Bjelgorodu psde! pesnik Kurt Eggers, ki je služil kot v4šji krdelni vodja pri SS-oddelkih Eggers je bil odlikovan z železnim križem 1. stopnje in z značko za ranjence. * Kontreadmiral P«hl umri. V Garsu je umrl kontreadnural Viktor Pchl, ki je služil v bivši avstroogrski vojni mornarici in veljal za odličnega strokovnjaka. * V Rimu hočejo pridelati čim več žita. Rimski prefekt je izdal odredbo, da se mora letos na;'manj 22 do 30 odstotkov obdelane zemlje' posejati z žitom. * Najmanjši radijski aparat. Nekemu dijaku iz Astia se je posreč'lo po truda, polnem delu izgotoviti radijski aparat v velikosti 110x96x45 mm. Aparat ima 3 radijske cevi in ga imenujejo boljši radio. * Ugotavljanje spola pred rojstvom. Kakor poroča znana revija »Koraile«, je dunajskim znanstvenikom uspelo odkriti nov postopek za ugotavljanje spola pred rojstvom. Postopek sloni na spoznanju, da se v urinu noseče ženske nahajajo hormoni bodočega novorojenca, ki se razlikujejo po spolu. Zdravniki so vršili eksperimente na ta način, da so urin vbrizgavali poizkusnim živalim. Izkazalo se je, da hormoni, ki napovedujejo rojstvo moškega novorojenca, pospešujejo rast jajčnikov v poizkusnih živalih. Med 104 raziskovanimi primeri je v 85 primerih uspelo od 3. do 9. meseca nosečnosti zanesljivo napovedati spol. * Prva iadja z generatorjem na p'in. Pred kratkim je nova ladja z generatorjem na plin »Navitas« srečno opravila svoje poizkusno potovanje v Oeresund. Ladjo je zgradila neka znana ladjedelnica v Koda-nju. »Navitas« je prvi veliki prekomornik z generatorjem na plin na svetu. * Dragocen kovčeg. Te dni je skozi Torino potoval profesor M ari o Ano! Ioni iz Pariza. S seboj je nosil dva majhna kovčega, v katerih je imel spravljeno hranilno knii_ žico na znesek 145.000 ter denarja in zlatih predmetov v vrednosti okrog 80.000 lir. Ko je na peronu na kolodvoru za trenutek odložil kovčega na tla in se par korakov oddaljil, je dragoceni tovor izginil brez sledu. 12 LJUBLJANE u— Nov grob. V 74. letu starosti je do-trpel železničar v pokoju g. Ivan C; m per. man. Zapušča številne sorodnike. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 17. iz kapelice sv. Jcžefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Poko-'nemu naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! u— Obiski v javnih bolnišnicah. Po nalogu nadzorne oblasti so obiski pri bolnikih dovoljeni samo med pol J. i« 3. pop., in to ob sredah, sobotah in nedeljah (kakor na klinikah). Sicer pa se s:imo k težko bolnim puste osebe, ki se izkažejo z dovolilnico, podpisano po šefu oddelka in nadzorniku javnih bolnišnic. u— Poročila sta so dr. Marija Ruehova, hčerka načelnika ing. Frana Rueha in uradnik dr. Sergej Viifan. čestitamo' u— Spet imamo sončno vreme. Po sobot, nem deževnem dnevu je bila nedelja pusta in oblačna. Deževalo sicer m, vendar so se meščani rajši zadržali doma. V noč: na ponedeljek se je zjasnilo in je zjutraj ležala nad pokrajino gosta megla. Sredi dopoldneva se je dvignila in z brezobličnega neba je posijalo sonce. Lepega sončnega vremena si od kmeta do meščana vsi želimo. Moče je bilo dovolj za vse vrste poljskih pridelkov in tudi vodnjaki imajo spet dovolj vode, da ljudem ni treba daleč hoditi ponjo. Meščani, zlasti se mladina, si želi zgodnjo jesen prebiti še na soncu ob vodi. Temperatura je od petka močno' padla. V soboto ie termometer zabeležil najvišje stanje 15 stop. C. v nedeljo pa 1S.3 stop. C. Najnižja temperatura je bila v nedeljo zjutraj 13.2 stop. C. včeraj pa 11.6 stop. C. Zračni tlak se polagoma dviga. u— Izpiti in vpisovanje na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Vse vrste popravnih izpitov in privatnih izpitov bodo ocl 10. do 30. septembra po razporedu, ki visi v šolski veži. Nižji tečajni izpiti bodo dne 17. septembra t. I. od 8. dalje. Višji tečajni izpiti bodo od 20. do 25. septembra, sprejemni izpiti za prvi razred pa 27. in 28. septembra t. 1., vsakikrat ob 8. zjutraj. Prijavljenci za sprejemni izpit naj se zberejo v veži II. nadstropja. Vpisovanje bo v rednem roku, ln sicer: 2. oktobra vpis v prvi razred v ravnateljevi pisarni, dopoldne od 8. do 12. za začetne črke od A do L, popoldne od 15. do 18. za črke od M do 2. Dne 4. oktobra od 8. do 11. vpis lanskih rednih učencev od II. do VIII. razreda po razocredu, ki visi v šolski veži. Dne 5. oktobra dopoldne od 8. do 12. vpis bčencev s tujih zavodov in naknadni vpis zamudnikov v ravnateljevi pisarni. Prošnje za popravni izpit je treba naslovltj na ravnateljstvo in jo obenem z letnim izpričevalom prinesti razredniku k izpitu. Spisana mora bit: na taksnem papirju za 6 lir in še kolkovana s 4 lirami za vsak predmet. Za vpis mora vsak učenec prinesti zadnje šolsko izpričevalo, davčno potrdilo in prijavo, kolkovano z 20 lirami. Tiskovine za prijavo se dobe pri služitelju. Šolnina se plača po dosedanjih predpisih. Prvo- Solcl morajo prinesti k vpisu rojstni list, zadnje izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljanem sprejemnem izpitu, potrdilo davčnega ob-lastva in prijavo. Tudi učenci s tujih zavodov morajo poleg zadnjega izpričevala, prijave in davčnega potrdila prinesti še rojstni list. V prvi razred se bodo vpisovali samo učenci, ki so rojeni v letih 1930., 1931., 1932. ln 1933. V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let, v sedmi ne starejši od 19 let. O izjemah odloča Visoki komisariat, IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih te prošnje še ni vložii, naj io nemudoma prinese ua ravnateljstvo. Začetna služba božja bo dne 11. oktobra t. 1. ob 8. v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po službi božji se zberejo vsi uč^-ici v (umnas-j! v svojih razredih. — Ravnatelj. u— Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Ljubljani - Rakovnik sporoča, da bodo a) popravni izpiti za vse razrede 20. in 21. septembra, b) nižji tečajni izpiti ln popravni izpiti nižjega tečajnega izpita se bodo začeli 21. septembra, c) sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred bodo 22. in 23. septembra, č) privatni izpiti 24. ln 25. sept., e) vpisovanje lanskih učencev tega zavoda za šol. leto 1943.-44. bo 2. oktobra, f) vpisovanje učencev za I. razred ln učencev s tujih zavodov bo 4. oktobra. Razpored Izpitov je nabit na razglasni deski v I. nadstropju gimnazijskega poslopja. — Ravnateljstvo opozarja učence, naj si pravočasno preskrbe davčna potrdila za vpis. ker se brez teh ne bo mogel vpisati noben učenec. u— Meščanska šola na Viču v Ljubljani obvešča svoje učence in učenke: 1. Izpiti v jesenskem roku se bodo vršili po naslednjem razporedu: a) končni izpiti od 13. do 15. septembra, b) popravni končni izpiti dne 13. septembra, c) popravni izpiti učencev in učenk tretjih razredov dne 33., drugih dne 14. ln prvih dne 15. septembra. Začetek izpitov je vedno ob 8. uri. Prošnje za izpite morajo biti vložene do 10. septembra. — 2. Vpisovanje za šolsko leto 1943-44 bo 1., 2., 4. in 5. oktobra, vselej od 8. do 12. ure. K vpisu je prinesti letno izpričevalo, krstni list in potrdilo o davku f invalidsko listino, izpisek družinske pole kot dokaz 5, 7 ali več otrok za oprostitev šolskih taks). Priskrbeti se potrdilo in ostale listine pravočasno! — 3. Dan šolske maše in pri-četek rednega pouka kot tudi vse ostale potrebne informaciie bodo oblavijene pravočasno v oglasni skrinnci ob vhodnih šolskih stopnicah. — Ravnateljstvo. u— Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili jesenski izpiti takole: a) popravni izpiti za I., II.. V., VI. in VII. razred 17. ln 18. septembra; b) privatni in razredni izpiti od 17. septembra dalje; c) nižji tečajni izpiti in popravni izpiti za nižje tečajne izpite od 20. do 24. septembra; d) višji tečajni izpili in popravni izpiti za višje tečajne izpite od 23. do 28. septembra: e) sprejemni izpiti za I. razred 27. in 28. septembra. Natančni razporedi bodo razobešeni v razglasni omarici v Trgovski akademiji od 10. seDtembra dalje. Začetek izpitov vedno ob 8. uri. Vpisovanje za šolsko leto 1942-44 se bo vršilo v poslopji: Trgovske akademije in sicer: a) za prvošolke dne 1. oktobra v učilnici št. 6 od 8. do 11. ure za frke A—M, od 14. do 17. ure za črke N—2. za drugošolke tudi 1. oktobra od 8. do 11. ure v učilnicah št. 4 in 5.. za tretje, četrto in petošolke dne 2. oktobra in sicer za tretješolke dopoldne v učilnicah št. 4, 5. 6, za četrto in petošolke popoldne od 14. do 17. ure v istih učilnicah, za šesto, sedmo in osmošolke 4. oktobra od 8. do 11. ure v istih učilnicah. Učenke s t njih zavodov in zamudnice se bodo vpisovale v ravnateljevi pisarni 4. oktobra od 15. do 17. ln 5. oktobra od 9. do 11. ure. Vpisovp.ini poeojl so nabiti na oglasni deski. — Rcvnateljstvo. u— ?fa I. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili popravni Izpiti za vse razrede v času od 13. do 13. septembra t. 1.. popravni nižji tečajni izpiti od 13. do 15. t. m., razredni izpiti neocenjenih učenk in privatistk od 16. do 18. t. m., višji tečajni izpiti in popravni višji tečajni izpiti od 20. do 25. t. m., sprejemni izpit! za I. razred in dopolnilni izpit fine 29. t. m. Vsa natančnejša poiasnila so objavljena na razglasni deski v Lichtenturnovem zavodu, kjer se bodo vršili tudi vsi izpiti razen pismenih višjih tečajnih izpitov: ti se bodo pisali na učiteljski šoii. — Ravnateljstvo. u_ Gojenci glasbene šole »Sloge« se zbero v torek, 7. septembra ob 18 uri v šolskih prostorih zaradi določitve urnika. Pazijo naj. da bodo prejeli urnik za vse predmete, ki so jih vpisali. V četrtek 9. septembra bo pričetek pouka. u_ Gojenci solopetja — šole g. prof. M. Branika bodo imeli svoj javni nastop v petek 10. t. m. ob 19. uri v mali filharmonični dvorani. Nastopile bodo tri njegove 30jeuke ter izvajale pesmi in arije. Na prvi javni nastop gojenk ljubljanske pevske šole opozarjamo. Spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. u— Na šolo Glasbene Matice sc šc vedno sprejemajo gojenci za pouk instrumentov, kakor tudi teorije, petia in ostalih teoretičnih predmetov. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. u_ Salon »Truda« poroča cenjenim damam, da so prispeli novi jesenski modeli klobukov. Stalna z?!o-ra borsalinov vseh barv. Sprejemgjo se popravila. . . . ,. u— V Knjisrarni Tiskovne z.idruge v I.jnbliani Je pravkar izšla Druga knjiga o nz-n?l. Ru-dvarria Kipiinga v prevodu Jan Biuikarta. Z Gsrefitfskega žegnanje v Prevaljah. Lani je bil prvič storjen poizkus, da bi se ob priliki letnega sejma in žegnanja v Pi-evaliah poživi i stari običaji Prirejen je bil sprevod ljudskih noš iz Podjune in iz Mežiške doline. Iz vsega velikovškega okraja so prišli ljudje m naoolnili prevaljske ulice. Sejem se je razvil v starinsko žegh.3nje, pri katerem ni manjkalo zabave z veselim rajanjem. Tudi strelci so prišli na svoj račun. Letos je minilo 550 let. odkar imajo Prevalje svoj letni sejem in z njim združeno žegnanje. Zato je bilo v nedeljo 5. t. m. v Prevaljah zelo živahno. Gorenjska mladež v Monakovem. Enajst gorenjskih mladeničev iz »Hitlerjeve mla-deži« v radovljiškem okraju je nedavno obiskalo Monakovo, kjer so si ogledali nemško umetnostno razstavo. Vodil jih je okrožni mladinski vodja Geldmacher. »Vo1-kiseher Beobachter« pravi ob tej priliki: Taki izleti Hitlerjeve mladeži imajo namen pokazati novo pridobljenim tovarišem z Gorenjskega ne samo tisto kar pomeni novo Nemčijo, marveč jim tudi predočiti po osebnih vtisih dejanje nove dobe. Koroška mora ostati kmetijska drž la. V gozdu-Martuljku je bil štiri dnevni tečaj, ki ga je priredil državni urad za kmetijstvo. Vsi kmetijski učitelji in učiteljice kakor tudi vsi gospodarski svetovalci in svetovalke z vsega Koroškega so tu nabrali novega znanja. K zaključku se jc pripeljal Svarilo pred nevarnim fižolovim škodljivcem V shrambi nekega ljubljanskega gospodinjstva je ugotovljen nevaren škodljivec fižolo->ih zalog, in sicer majhen rjavo sivi hribček, zelo soroden in podoben splošno znanemu graharju (Bruchus pisorum L.). Lahko ga imenujemo f i ž o 1 a r (AcanthoScelides cbsoletus Sav., ali Bruchidius obteetus Say.), ker v Evropi napada menda izključno fižol. Do sedaj, kakor se zdi, ta škodljivec ni bil znan iz naših krajev. Zato bo nasplošno treba revidirati vso zalogo suhega fižola in jo naprej kontrolirati, zlasti pa fižol, določen za setev. Izmed bioloških razlik v primerjavi z graha rjem sta najvažnejši tile dve: 1. da fižo-lar napade posamezno seme lahko z večjim številom ličink, tako da ostane od celega zrna končno le votla in preluknjana, kožica; 2. da sc infekcija zrn ne vrši le na njivi potom zelene rastline, temveč da se po prvi generaciji, odrasli na zeleni rastlini, takoj vrstijo naslednje v sami zalogi suhega fižola (v za hrošče ugodnih razmerah do 6 gcncracij v enem samem letu). Odtod izredna škodljivost fižolarja, ki je v stanu uničiti celotne zaloge v razmeroma kratkem času. Na njivah se pojavlja prva generacija odraslih hroščev koiiec junija. Samice ležejo naenkrat ccle pakete jajčec na fižolovo strocje ali na I stje ali, v zalogah, na zrnju. Do konca julija je že godna druga gcneracija, hrošči pa pridejo iz zrna na prosto šele v skladišču in takoj nadaljujejo s ploditvijo, tako da imamo žc v septembru novo generacijo. Fžolovec je prišel k nam z importiranim suh.n fižolom. Njegova domovina jc v pre-komorskih krajih. V jugozahodno Evropo je prenesen šele v zadnjem četrtletju preteklega stoletja in se jc naglo razširil ob specializaciji za sam fižol. Borba proti temu nevarnemu škodljivcu na sami njivi je zelo težka. Najbolje je. če mu preprečimo razširjenje in sicer na ta način, da uporabimo za setev le zanesljivo zdravo seme fižola. Glavno uničevanje naj bi se vršilo v zalogah. Ne sme se dovoliti, da bi hrošči prišli na prosto. Inficirano zalogo je treba smotrno desinsekcirati. n, pr. s kuhanjem, ogljikom žvepla ali s ciklonizacijo. (Iz Zoološkega zavoda kr. univerze v Ljubljani.) gauleiter dr. Rainer, ki je orisal trdo borbo nemškega naroda ter je naglasil velike uspehe koroškega kmetovanja. Porodi 9~> številni, kar je mogoče zgolj zato, ker je koroška dežela kmetijski. Za vso bodočnost mora torej Koroška ohraniti svoj kmetijski značaj. §p$&itjg štajersko Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 44-letni krajevni skupinski vodja in delovni vodja Oskar Kurzmann s Pobrežja, 331etni trgovec Ivo Dujmovič s Hrvatskega in Žagarjev sin Albert Mla/čnik. Na vzhodni fronti je padel grenadir Vilibald Stern iz Maribora. Poroke. V Mariboru so se poročili: Rudolf Sagmeister in Alojzija Cerarjeva, Fr. štih in Terezija Predanova, Franc Draksler in Francka Poltlova, Jože Kampič in Elizabeta Perkova, Dominik Rednak in Alojzija šterbenakova, Alfred Lesjak in Valerija Pušnikova, Janez Kck in Neža TkaJči-čeva, Janez Pukšič in Terezija Zdolškovai, Franc Prebil in Marija Bregantova, Robert Gasteiger in Ravijola Kokolova, Janez Ore-šič in Ana Koglerjeva. V vsaki občini vzoren sadovnjak. Vrtnarska posvetovalnica v Mariboru je priredila 27. avgusta zborovanje vrtnarjev iz mariborskega, mestnega in podeželskega okrožja. Predavali so razni sadjarski strokovnjaki. Zastopanih je bilo 41 društev. Med dragim je bilo sklenjeno, da se ustanovi v vaiki občini vzoren sadovnjak. Smrtna nesrcča. 30 letni Janez Weitzen-derfer, zaposlen na Spodnjem štajerskem, se je peljal z motornim kolesom v Koflach. Na sociju je sedel 9 letni sin Hans. Pred prelazom pa postaji Oberdorfu je hotel vozač ustav ti vezilo pred tovornim vlakom, toda že je lokomotiva zgrabila motorna kolo in ga vlekla 15 metrov s seboj, dasi-prav je tudi strojevodja zavrl, kolikor je ie mogel. Oče je takej po prevozu v graško bolnišnico izdihnil, sin pa leži v Voitsbergu z odčesnjeno levo peto in poškodbami po ž;votu. Ljudsko vseučilišče v Mariboru se bo odprlo- spet 9. t. m. s primerno svečanostjo. Otvoritvene besede bo izpregovori) mariborski okrožni vodja, nato pa bo študijski svetnik dr. Schalberger govoril o snovi »Narcd in njegov c!lj«. Sodeloval bo kvartet učiteljišča. Nesreče. 681etna zidarjeva vdova Marija Loscherjeva ,z M aii bora je v sobi nesrečno paala in .si hudo poškodovala nogo. 271etni kovač Julij Krajnc s Pobrežja je prišel z n go v stioj in si jo zlomil. 32!etni posestnik Janez Gcjčič od Sv. Marjete je imel opravk3 s konji, ki so se mu splašili in je Gojčič p-del na rezilo nekega stroja ter se globoko porezal na obeh nogah. 521etna po-sestnica Julka Koroščeva iž Gornjega Du-pleka psi je b.la n-padena od krave in ima hude poškodbe na hrbtu. Z drevesa je padel 73Jetni Jurij šerbinek iz mariborske okolice in je bil z nevarnimi poškodbami na glavi prepeljan, kakor ostali poškodovanci, v mariborsko bolnišnico. Neznana pokojnica. Južno od murskega mesta v Arncvžu so potegnili iz vode neznano žensko, staro 30 do 35 let. vitke postave. Oblastva poizvedujejo, kdo je pokoj, niča. EADSO LJUBLJANA TORLK, 7. SEPTEMBRA 1943 7.30: Slovenska glasba. 8: Napoved časa — Poročna v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročna v slovensčini. 12.45: Lahka glasba. 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrnovncga Poveljstva v slovenščini. 1320: Orkester vodi dirigent Mauno. 13.45: Pisana glasba na pioščan. 14: Poročila v italijanščini. 14.10 :Orkester vodi dirigent Segurini. 14.45: Komorna glasba. 15: Poročila v slovenščini. 17: Napoved časa — Poročila v italijanščini 17.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ši-janec — Pisana glasba: 1. Pero-Jerohnlk: Sicili-janska rapsodija. 2. Dostal: V prelepem maju. 3. Donizetti-Urbach: Iz Donizettijevih oper. 4. Bernard: Elegija. 5. Sedlbauer: Rapsodija. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20: Posebna oddaja za Sicilijo. 20.30: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.45: Simfonično glasbo vodi dirigent La Rosa Parodi. 21.15: Pesmi in napevi. 21.45: Koncert čelista Cenie šedi-bauerjit — pri klavirju Marijan Lipovšek: 1. Le-skovic: Sonata za violončelo in klavir: allegro moderato. tema con variazioni. 22.15: Glasbena fantazija — orkester vodi dirigent Petralia. 22.45: Posebna oddaia za Sicilijo. 23: Poročila v italijanščini. 23.10—23.30: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. Iz Hrvatske Pred 25 leti so se začela predavanja na medicinski fakulteti. Tudi v Zagrebu je bi. la za ustanovitev medicinske fakultete dolga in huda borba. O njej obširno poroča v svoji knjigi »Zgodovinski razvoj medicine v hrvatskih deželah : prof. dr. Vladimir Ba-zala. Iz njegove knjige je razvidno, da so se začela predavanja na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča 12. januarja leta 1918. v avli vseučiišča. Prosto pristanišče v Zemunu. Hrvatska vlada je sklenila del zemunskega pristanišča izročiti presti trgovini. V ta namen, je poslala tja posebno komisijo finančnega in gospodao-skega ministrstva. Turški besednjak. Deželni muzej v Sarajevu je izdal kritično izdajo turškega besednjaka »Makbul i Arif« iz leta 1631. Njegov avtor je Muhamed Havari Uskufi. To je najstarejši tujeje&ični besednjak na Hrvatskem. Za uvoz in izvoz pisemskih znamk je treba imeti po poročilih hrvatskih listov dovoljenje finančnega ministrstva. Zaprisega novih članov delovne službe. Nedavno je bila v delovnem taborišču v Jcsipovcu ' zaprisega novih članov nemške skupine državre delovne službe. Mladi.možje so prisegli Hitlerju in Poglavniku. Iz Srfelfe Slovenska por°ka v Beogradu. V nodelio 15. avgusta sta se poročila v Beogradu člana valjevske slovenske kolonije Milena Po-tratova. hčerka pek. občinskega tajnika na Jesenicah in vnukinia pok. ministra .Jožeta Gostinčarja ter Franc Glcbočnik, ključavničar v tovarni Vistad« v Valjevu, rodom z Jesenic. Za priči sta bila š nk Savo, uradnik v Beogradu, iz škofje Lcke in Zupan Jože, tovarniški graver v Valjevu, z Jesen':c. Mladi par je poročil slovenski pisatelj in kaplan v Beogradu g. Jože Vovk. Novoporočencema želimo vso srečo! Sadna letina je v Srbiji letos izredno dobra. Poleg jabolk in hrušk kažejo čredno dobro siive in grozdje, pa tudi breskve niso slabe. Cene slivam so ze zelo pad^e in se sučejo v Valjevu med 10 in 20 din za. kilogram. Ogromno je tudi lubenic in din j, ki jim je tudi že precej padla cena. Od praznika »Preobraženja - dalje pričenja polagoma trgatev grozd;a. Veselje nad krasno letino sadia pa meti suša. ki bo skoro uničila žetev koruze iu bo tudi mnogo škodovala pridelku fižola in krompirja. Koruza je na poljih kar pežgana. fižol se pa suši, četudi ni napravil še nobenih aii pa prav drebna zrna. Ljudje si želijo dežja, da bi si koruza vsaj malo opomogla, saj je vendar koruza za tukajšnje kraje glavni pridelek in po njej se ravna cena vsem ostalim življenjskim pridelkom s pšenico vred. V Beogradu zaznamovan potres. Beograjska potresna opazovalnica je v petek ob 4. uri 24 minut 56.3 sekunde zaznamovala hud potres v bližini, katerega središče je bilo oddaljeno okoli 120 km jugozapadno od Beograda. Lepi šolski uspehi slovenske mladine v Valjevu. že zadnjič smo poročali o odlikovanju slovenske maturantke v meščanski šoli" Metke Ahačičeve, ki je bila najboljša dijak'nja na tej šoli. Danes moramo dodat: še nekaj podatkov o ostalih slovenskih šolarjih in dijakih na valjevskih šolah. Osnovno šolo je obiskovalo 16 Slovenk in Slovencev, cd katerih je 14 odličnjakov. V meščansko šolo "ie hcKlilo 12 slovenskih dijakov, od katerih so 4 polagali malo maturo. Izdelalo jih je 5 z odličnim- 4 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom. Završm izpit «o položili: 1 z odličnim uspehom. 2 s prav dobrim, 1 z dobrim. Moško gimnazijo je obiskovalo 12 slovenskih dijakov, žensko pa 7 dijakinj. Med dijaki je bilo troje odličnjakov 4 s prav dobrim, ostali pa z dobrim uspehom. Med dijakinjami ie bila ena odlična in tri prav dobre. Trgovsko akademijo sta obiskovali dve učenki, tehnično srednjo šolo eden. poljedelsko srednjo šolo eden. Vsi so zaključil; uspešno. Dva dijaka in ena dijakinja iz Valjeva so ob;skovali tudi učiteljišče v Beogradu in so svoje razrede zaključili s prav dobrim uspehom. Uspehi slovenske mladine so slovenski koloniji v Valjevu in tudi domovmi v čast. Naročite se na romane DK! Ferenc (iormendl: 49 ZMOTA Ni se jima zdelo vredno, da bi se menila za začudene in nekam osuple poglede služin-čadi. Ko sta ostala sama, sta komaj izpre-govorila kako besedo: to, kar bi si mogla povedati, je čistejše in popolnejše od vseh besed izražal visoko plapolajoči plamen njune vroče, osvobojene ljubezni. Ni jima bilo potrebno vpraševati: Me ljubiš? In odveč je bii odgovor: Ljubim te! Spričo trenutka, ki sta ga preživljala, je zbledelo vse, kar je bilo in se zavijalo v meglo vse, kar je moralo priti: prostor okoli njiju se je izpremenil v morje in čas v otok pod njima, blaženi otok v blaženem oceanu, na katerem sta živela le ona dva, sama, skupaj in zase. Ničesar nista hotela slišati o sebi, ker sta že vse vedela. In vso njuno dosedanje življenje je bila laž: zdaj se jima je življenje dopolnilo. A kaj se bo zgodilo, ko se povrneta na gvet? Kako malo jima je hilo tega mar? Ko človek naposled najde v nekom samega sebe, se ne more meniti za nič drugega. Ako bi se mogla videti s tujimi očmi, tedaj bi že zdavnaj spoznala, da, držeč se za roke, zaprtih oči stopata na robu zevajo-Cega prepada rodbinskega in družabnega škandala. Pa tudi za to se ne bi mogla meniti. Ničesar nista videla, nikogar nista videla kakor sama sebe. To je trajalo teden dni. V soboto zgodaj zvečer — Agica je bila ge pri njem — je Jankov telefon javljal poziv iz inozemstva. Oglasila se je Ana; jpekla je, da se čez eno uro odpeljeta do- mov, ne more več strpeti tam, ves teden je že tako nemirna, da ji je komaj obstati. Dovolj ima že tega, tako sta že minila dva tedna, pripeljeta se jutri zvečer ob desetih. Mati prosi Janka, naj telefonira Agici in očetu, a naj jima pove, naj nikar ne hodita na postajo, ako se jima ne bo ljubilo, Janko pa seveda naj le pride, da bosta odpeljala mater domov. Da, je odvrnil Janko, a ne ve, zakaj ta nenadni sklep, menda se ni kaj pripetilo? Ko sta prejšnji večer govorila po telefonu, ni Ana nič omenila, da bi biia nervozna in... Ana mu je segla v besedo: nič se ni zgodilo, le tega počivanja ima že čez glavo, in mati tudi. Ali je sicer kaj novega? Novega ni prav nič, je rekel Janko. Jutri zvečer bo torej na postaji, da? Da, jutri zvečer ju bo pričakoval na postaji. Janko je odložil slušalko. Agičin obraz je bil za spoznanje bolj bled, a bil je veder in miren. ^Jutri prideta?« je vprašala s tihim glasom. »Da. In potem —c »Potem morava z njima ... vse urediti.c Trenutek je zavladala tišina. »Morava se dati ločiti,« je z nekam hri-pavim glasom rekel Janko. »Da.« »Dam se ločiti... Se boS poročila z menoj?« »Da.« »Težko bo... vse to. Ne bojiš se ?« »Ne.« Janko je stopil k njej, prijel jo je za roko: »Me ljubiš?« »Ljubim te. Me ljubiš ti?« »Ljubim te.« Morda sta si to zdaj zaradi tega izpovedala, da bi jima bilo lažje pripraviti se na vse, kar sta si s pomenom teh besed naložila na rame. 16. Agica se je zgodaj prebudila, še nekaj trenutkov je imela v očeh svoje sanje: v čisti, vlažni, modri zarji je plavala nad čarobnim, neskončnim morjem, sinje je bilo morje in sinje je bilo nebo, veter je prinašal iz daljave tih glas zvonov. Potem je prikazen izginila, toda Agica še vedno ni bila docela prebujena. Kratek trenutek je še živela na meji med spanjem in budnostjo in vsa zmedena se je skušala razpoznati v tej skrivnostni razdvojenosti: Nocoj se pripelje Ana. Ubožica. Kako bo prenesla, ko bo izve-vedal, kaj se je zgodilo? še nocoj. Morda ji bo Janko že n ,coj to povedal. Takoj ji bo povedal, že tam na vlaku. Saj drugače ni mogoče, ne more molčati. Moral bi jo poljubiti, ko ji bo pomagal z vlaka. Na roko, na obraz, na usta. To ne sme biti! Tega ne dovolim. Tudi ne bi mogel. Janko, Jeni... Janko Fiilop. Jaz sem dala v tisk tiste posetnice, zdaj si bova dala napraviti drage, doktor Janko Fiilop z ženo, roj. Agico Waltrovo. Ne, samo to: Janko in Agica. Jeni moj, kje si? Kaj neki počneš zdaj? še spiš? Ne vem, kakšen si, kadar spiš. Moram še nekoliko počakati. Odpotujeva, takoj, jutri, še danes ponoči. Ona bo prišla, midva bova odšla. Ne bo se nama več treba bati, se skrivati, paziti. Ti, pazi! Nekdo gre! Ne, nikogar nI, ne boj se! Ne bo se jima treba več bati. Ako bi vendarle kdo prišel, bi skočila v oblačilni! o. Ako bi prišla Marlška ali Gabrijel, ali ni gospodična zvonila? Ne, kaj hočete, ničesar ne želim?! Pojdite ven! Ali ako bi bil prišel oče ali Andrej: Kje pa je Jem, Gabrijel pravi, da je tu pri tebi. Ne vem, tu ga ni, že zdavnaj je odšel. Kaj je tako čudnega tu v tej sobi, kaj se je zgodilo? Ničesar ne vem, kaj hočete?! Ali ako bi bil prišel nekdo, ko sta bila zaklenjena? Kak služabnik? Ali Ana. Tu sem, prišla sem, ti, kaj se tu godi? Saj to je vendar Agičin klobuk, kje pa je Agica? Za božjo voljo, ne! Tega ne bo več! Nihče ju ne bo motil, nikogar se ne bosta morala bati, ničesar ne bosta skrivala, ne bosta se več sramovala, da sta sama, vsi bodo to izvedeli! Za nikogar se ne bova več zmenila, odseliva se, odpotujeva. Jeni, dragi, kje si zdaj? Doma? Ležiš? še spiš? Ali pa nisi mogel spati? Jaz sem dobro spala, mislila sme"nate. Bojiš se? Ne boj se. tudi jaz bom tam, prijela te bom za roko. Kako čudna je bila tvoja roka, žgoča, trepetala ie ... Ti si že takrat vedel, kaj bo z nama? Kako si le mogel vedeti, da se me smeš dotakniti, da te čakam? Jaz tega niti takrat še nisem videla. Zaslutil si to? Vedel si, da drugače nI niti mogoče? Jeni, dragi! Me ljubiš? Agica in Janko sta zaljubljena. Da, jaz sem, pa ti? Tudi? Morda še spiš, ničesar še ne veš. Poglej, Anica, zaradi tebe sem vsa iz sebe, a verjemi, tako je moralo priti. Ti si grda. on pa je lep, pa tudi jaz sem lepa, ne moreš mu ti ostati žena. Ne bi dovolila tega, ako bi bila to že takrat vedela, ko je zaprosil za tvojo roko. Ali te morda ni zaprosil? Ti si prosila za njegovo roko? Ti si mu rekla, naj te vzame za ženo? Kupila I si si ga? Jaz nisem ničesar rekla, tudi ne bi mogla ničesar reči, takrat še nisem vedela, kdo je on. Le zakaj si ga ti prej ljubila ? Ali pa sem ga jaz prej ljubila, le da tega nisva vedela? Veš li, da sem ga jaz prej ljubila! Ničesar ne veš, Ana! On je bil Eddy? Se ga še spominjaš? Veš, kdo je bil tisti Eddy? Doktor Janko Fiilop. Veš, kdo me je davno nekoč potegn'1 za lase, tam na vrtu? Jeni Fiilop. Poljubil me je, prej kakor tebe, niti tega ne veš. Pa tudi jaz takrat še nisem ničesar slutila. Danes vem že vse. Jeni, dragi, kaj ne, da tudi ti zdaj že vse veš?! Tako je torej, in zdaj bova odšla, ne jezi se na naju, Anica! Njeno iztegnjeno telo je vzdrgetalo; sedla je, naslonila se je z lakti na kolena, obraz je skrila v dlani, pa je v mislih govorila dalje. Jeziš se? Tudi to me ne gane. Hvala Bogu. zdaj se n:č več ne da pomagati. Moraš se pomiriti s tem. Vidiš, dala se boš ločiti od njega, saj ga v resnici nisi ljubila, saj niti ni mogel razumeti, zakaj se je oženil ravno s teboj, ko bi se bil moral poročiti z menoj! Tako je to. Zatorej se nikar ne jezi na naju in se sprijazni s tem. Kajti, ako se ne sprijazniš, se ne bom prav nič menila za to. Mene ni sram. Doktor Janko Fiildp in njegova ljubica, rojena Agica Waltrova. Hudujete se name? Vzeli mi boste moj denar? Prosim, izvolite, ne potrebujem ga, ničesar ne potrebujem, le njega potrebujem! Jeni, dragi, me ljubiš? Vidiš, Ana, mene ljubi, ne tebe. Za trenutek se je zakopala nazaj v blazine. zastrmela se je na šivomodro jutranje nebo, s polnimi pljuči je vdihavala vlažni zrak, ki je lil skozi okno v sobo. Kultura Draga kisj^a o džungli Knjigarna Tiskovne zadruge jc pravkar \z-idala Kudvarda K:plinga »Dnigo knjigo o džungli«. Na zitnnj je to nadaljevanje prve knjige, vendar je vsaka izmed njih nekako v sebi zaključena n notranje zaokrožena »tako da velja za samostojno delo«. V drugi knjig" pripoveduje pisatelj o nadaljnih zgodbah m pustolovstv ih priljubljenega džungelskega junaka Mavglija. ki se naposled vrne med ljudi. a se v občestvu sebi podobnh razočara in gre zopet v pragozd, podrejajoč sc trdim zakonom njegovega b'tja in žit ja. Druga knjiga obsega osem poglavij in vsako poglavje ima tudi tu svoj pesnik: do6tavek, kar samo dviga močni epični učinek te velike, lahko bi rekli: simfončne skladbe o večnem mot:vu: žival in čV-vek. razširjenem s Kiplingovo1 čudovito pripovedniško spretnostjo na velike, osnovne zakone življenja v prrodi. Kiplingovi knjigi o džungli sodita med klasična dc!a mladinske literature, od koder segata tudi na podiočje 1 terature o lovu in o priredi na sploh. Bilo bi odveč, opisovati na •dolgo in široko odlike tega svetovno znanega in v svojem žanru malone edinstvenega dela. Po pravici smemo z zadoščenjem vpisati v slovensko literarno kroniko, da smo dobili sedaj v celotni izdaji slovenski prevod te Kiplingove pripovedne mojstrovine. Kakor pri prvi knj:gi, moramo tudi omeniti s posebnim priznanjem vest in lepi prevod Jana Baukarta. Tudi v tej knjigi je nekaj ilustracij Saše Do brila. Kakor smo zvedeli, bodo mogli ljubitelji dobiti oba dela v eni knjigi, mladini in vsem drugim bralcem pa je na razpolago tudi vsaka knjiga posebej. Nov ^Planinski vestnik" !*o daljšem presledku je izšla 5—10 šte vilka glasila Slov. planinskega društva v Ljubljani »Planinski vestnik«. V rcdakciji dr. Ar-nošta B r i 1 e j a nadaljuje ta časopis svojo častitljivo tradicijo in združuje tudi v sedanjem, vojnim razmeram prilagojenem obsegu naše alpinistične pisce. Ta zvezek je delno posvečen spominu častnega predsednika SPD dr. Frana Tominška; poleg reprodukc:je njegove fotografije na posebni prilogi prinaša toplo občuteno pesem Ludvika Zorzuta »Zašlo je sonce za Ojstrico« in besedilo nagrobnega govora, ki ga je imel predsednik ŠPD dr. Pretnar na dr. Tominškovi poslednji poti. Jos. Wester je prispeval članek »Gorice in hnbci na Ljubljanskem barju«, lepo spisani donesek k spoznavanju splošno najmanj znanega dela ljubljanske okolice, svojevrstnega močvirskega sveta, ki je šele v zadnjih dveh leth dobil v slovenskem slovstvu svojega po ves tolarja (Jalen, Bobri) in pravljičarja (Likovič, Svetinje nad Barjem). Barju je posvečen tudi prispevek našega znanega rastlinoslovca dr. Edvarda Pajniča »Grmez na Barju«, spisan z vidika poznavalca in ljubitelja barjanske flore. Planinskc-lovske spomine obuja dr. Janko Lok ar v živahno spisanem sestavku »Za ruševcem«; opremljen je z reprodukcijo Tratnikove slike »IV;j ruševcev«. Vsak planinec in neplaninec bo s pridom prebral razpravo meteorologa dr. M. Čadeža »Vremenski tipi in njih pomen sa vremensko napoved«. Osem izvir r.ih posnetkov, prikazujočih razne vrste oblakov, ilustrira besedilo, ki se naslanja na izkušenost domačega vremencslovja v zadnjih letih. — lz svojih turističnih sponvnov je prispeval Henrik Lind ner članek »Na Veliki K'ck (3798 m) pred 40 leti«; v njem pripoveduje o vzponu, ki je bil za tiste čase pri slovenskih planincih kaj nenavaden in zasluži tudi po tciik:h letih pozornost in za n manje. Dr. Božena M e r 1 j a k je zastopana s črtico »Kresni ognji«, k nresrčno opisuje planinska doživetja in razpoloženja. V drugem delu zvezka beremo članek Franceta Č u č k a »Slovo od Triglava« — enega izmed mnogih osebrnh spominov na očaka julijskih gora. Pavel K u n a v e r objavlja posebno zanimiv članek z naslovom »Slikanje v planinah«. Brez potrebe se pisec dvakrat opravičuje, da je zapisal svoje misli in izkušnje o slikanju v planinah, ker tega ne store naši vodilni slikarji. V resnici pove Kunaver mnogo zanimivega in daje tudi dobra praktična navodila tistim, ki bi — kakor on — skušali poglobiti svoje doživljanje planinskih lepot s slikanjem. — Dr. Arnošt B r i 1 e j opisuje svoje turistične skušnje z Veliko goro in njeno ribniško okolico. Bogdan Kazak objavlja kot »spomin nedavnih časov« črtico »Vsezlobran«, J. \V'ester pa odkriva v naravoslovcu župniku Simonu Robiču prvega pobudnika za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Zvezek, ki je — kakor je pri PV že hvale vredna navada — obilno in okusno ilustriran, zaključujejo rubrka Naši slavljenci, nekrolog gorskemu vodniku L- Erjavšku in poročila o novih knjigah. Dr. A. Brile j ocenjuje Comicijev »Alpinismo eroico«, Krivčevo zbirko »Dom med goricami«, Tomažič-Berane-kovo »Drvarko Marijo«, prevode Bordeauxo-vega in Federerjevega planinskega romana. Cirila Jegliča razpravo »O vrtovih in vrtni umetnosti« in Eda Deržaja »Podobe«. Primerno prikazan in ocenjen je tudi Umetniški zbomik Bibliof lske založbe. Jean Giono v slovenščini V zbirki »Slovenčeva knjižnica« so izšli nekateri primeri pripovedne proze 6odobnega francoskega pisatelja Jeana G onoja (»Žetev«, 152 str., prevod Janeza Skržo ca). Gicno je eden tistih francoskih pripovednikov, ki hodijo že od začetka svojo pot, oddaljeno vsemu strujarstvu in modnim vzorcem slovstvenega Pariza. Ostal je korenito podeželski človek, zagrizeno zvest domačim provensal-skim tlem, zaverovan v s>tare šege in navade, skoraj sovražen sodobnemu meščanskemu prav kakor proletarskemu svetu: kmet, izraziti kmet po duši, povel čevalce zemlje, duhovni oznanjcvalec zdrave francoske rodbine. Gio-nojeva odbojnost nasproti »pariškemu« fran-costvu je šla tako daleč, da so ga jeli v Tretji republiki šteti med defetiste. Kakor koli je že z njegovo usmerjenostjo; nekaj strani Gionojevih spisov zadošča, pa že vdihavamo vase ves vonj njegove na zunaj robato kmečke, vendar v bistvu natanko premišljene, zelo krhke in lepe proze, ki nas opaja s svojo kar pagansko ljubeznijo do zemlje, do narave, do kmečkega človeka. Pagansko — se pravi: čisto zemeljsko, tvarno, združeno z mesom in krvjo živega človeka. Giono jc v današnji Franciji eden največjih glasnikov vrnitve k zemlji, h kmetovanju, k rodbini in otrokom; iz njegovih spisov se oglaša konservativni duh kmeta in se upira razvrednotenju zemlje, begu v mesta, pomeščanjenju kmetov. Giono je z umetniško izbrušeno prozo zopet opozoril utrujenega in zbeganega francoskega človeka na večne vrelce narodne obnove in pokazal, kam vodi ugašanje ognjišč, izumiranje vasi. V tej knjigi, ki jo je prevajalec opremil s krajšim uvodom o pisatelju, je natisnjena v celotnem prevodu dva dela obsegajoča povest »Žetev«, pridruženi pa sta ji krajši prozi »Predigra Pana« in »Jofroi z Mahov ja«. »Žetev« je eden izmed draguljev današnje kmečke povesti. Zamislite si Knuta Hamsuna z južnjaškim temperamentom in z nekaterimi fhesami francoske literarne tradicije — to je Giono v »Žetvi«. Medtem ko nam pisatelj »Blagoslova zemlje« prikazuje krčenje deviških tal, spreminjanje ledine v rodovitne njive, nastanek novih selišč v divjini, nam kaže Giono vrnitev k zemlji, obnovo njenega obdelovanja, novi blagoslov človeških selišč. Dejanje samo je zares preprosto. Krepak štiri-desctletnik. ki lenuhari v podrtiji svojega skoraj žc zapuščenega doma. živeč od lova se na mah vzdrami in si pod vplivom starke in pomladi zaželi ženske. Najde zdravo dekle s čudno preteklostjo; spremi j evalko starega bru-sača, ki ga reši iz potoka. Dekle gre z njim in glej, vse se spremeni, zopet občuti slast zemlje in dela; izorje dolgo počivajočo zemljo in jo poseje. In ko se povsod drugod pozna huda suša, mu njegova zemlja prinese čudovito žetev, a žena ga vzradosti z napeS vedjo otroka. Temu prebujenju kmeta, stvar jajočega, urejajočega človeka v zanikrnem podeželskem lenuhu je dal Giono krasen naravni okvir. Njegovi opisi vetra, pomladi, poti čez pusto planjavo, mimo na pol zapuščenih selišč, so izredno lepi; vsa povest nas zagra-b' ne toliko po vsebini, ki je varianta starega motiva o prerajajoči moči zemlje, kolikor po tanki in učinkoviti umetniški obdelavi. »Predigra Pana« jc zgodba o bogu zemlje, ki se nenadno p«,javi v provensalskem mestecu na dan proščenja in ob skrivnostnem molku neba in zemlje stopi med ljudi, da potlej zaradi divjega goloba izzove prepir, ki se konča s strahotnim plesom — s pošastnim posegom tajinstvenih vil v mizcrno in prazno človeško življenje. Povestea »Jofroi z Ma-hovja« pripoveduje o kmečkem čudaku, ki ne more trpeti, da bi sc spremenil sadovnjak na njegovem prodanem posestvu in iz same zagrenjen;«^ napravi vrsto samomorilni po skuscv. dokler ga mahoma ne zadene kap »Žetev« je okrašena še s slikami, ki jih je delno posnel sam pisatelj; kažejo kraje ;n prizore, ki so navdihnili njegovo povest. Tako nam stopajo še živcjc pred očj tla, ki so dobila v Gionoju svojega poeta in vergilskega oznanjcvalca prafetarc modrosti o zemlji in kmetu. Otvoritev razstave slik Mil;,na Radina. V nedeljo dopoldne je bila v prostor h Ober-snclove razstave odprta prva kolektivna razstava nadarjenega mladega portretista in kra-jinarja Milana Radina. Razstava jc privabila številno občinstvo, ki si jc s prizna njem in simpatijami ogledovale dela tega umetnika. Radin 6e po lepih uspehih drugod uspešno uveljavlja tudi v Ljubljani. Med prvimi obiskovalci zanimive razstave jc bil predsednik Nar. galerije dr. \Virdischcr. Razstavo priporočamo pozornosti ljubljanskega občinstva. Emil Frclih je spisal povest »Mladoletje«, k! izide še v septembru pri založbi »Naši obrazi« v Ljubljani. Stanko Prek, na.5 znani kitarist, je pravkar '^vršil skladbo »Godalni kvartet v štirih stavkih«. Razvaj nemških oklopnjakov Moderno izdelovanje oklepnih voz se je razvilo šele v teku sedanje vojne, čeprav so se vršile priprave za to žc prejšnja leta. Nobena skrivnost ni, da segajo prvi začetki mer dernega izdelovanja nemških oklopnih vozil šele v čas, ko- je bila država rešeno spen ver-sajske pogodbe. Prej jc b:la uporaba oklcp-nega orožja v Nemčiji prepovedana. Vojaki so se morali vežbati na nanršljenih ekiopnja-kih iz lesa, lepenke in pločevine. Šele leta 1927. je dobila policija prva oklopna vozila, teh pa seveda ne smemo primerjati z današnjimi oklopnjaki. Leta 1929. se je začelo pravo delo pri gradnji te vrste orožja Vozila na gosenice so bila sicer prepovedana, zato so- se morali zadovoljiti z oklopnjaki na več koles. Imeli so 8 do 10 koles, oklep pa je bil le toliko debel, da je varoval moštvo pred streli iz težkih strojnic. Oklepi so b;!i navadno pritrjeni z vijaki ali zanetani, kar jc vozilo preveč oteževalo. Graditelji so zato kmalu začeli misliti na lažjo konstrukcijo. Zato* jc bilo že več kakor pred 10 leti uvedeno varjenje oklopnjakov. Osnovne smenrcc za gradnjo oklopnih vozil, piše dr. inž. Valter Rohland v graškem dnevniku, so bile moč orožja, hitrost in oklep. Tem je bilo treba posvetiti vso pozornost. Iz te osnovne ideje so se pozneje razvila vsa oklepna vozila s svojimi podvrstami, kakor na primer napadalni topovi, lovci na tanke in samovozne lafete. Oklopni bojni voz, kakor ga Nemci imenujejo, je orožje za proboj fronte. Podpirajo ga lažje oborožena in h-trejša oklepna vozila. Za pesebne namene služi tako imenovana samovozna lafeta z lahkim oklepom in majhno hitrostjo, toda težkimi topovi. Tudi novi nemški tank Tiger, č:gar odlične borbene sposobnosti so se že večkrat izkazale, je konstruiran po gornjih načelih. Oklep tega 60-tonskcga oklepnega vozila sc je doslej vsem inozemskim oklepnim vozilom pokazaj enakovreden ali pa j h celo presega. Tudi pri njem ao jeklene plošče zvarjene. Posebnega pomena za borbene sposobnost oklepnega vozila jc meter. Sprva so uporabljali motorje po 65 konjskih sil. ksr pa se je v teku razvoja izkazalo za nezadostno. Pri vseh modernih oklopnih vozilih zato moč motorja stalno narašča. Tudi druga oprema modernih nemških tankov jc odlična, piše Valter Rohland. Ziasti optični in rad jski aparati na nemških oklopnih vozilih so bc na vseh bojiščih prav dobro izkazali in odločilno pripomogli k zmagam nemfkega orožja. Tri „čistk@" v sovjetski diplomaciji Sovjetski pndstavK-k v Inozemstvu mora biti v prvi vrsti ksnrainistilen peprgandist Berlin, 5. sept. Nemški pol'tični pisec Herman Poergen podaja v listu »Reich« zanimivo poročilo o treh fazah razvoja v sovjetski diplomatski službi od lota 1920. do današnjih dni. Člankar pravi med drugim: Ni dolgo tega, cdkar so se v Kremlju odloč;li, da označujejo svoje dipiematske predstavnike v inozemstvu z imenom poslanik ali minister, kakor je to navada v vseh ostalih državah. Kako pa Moskva izbira svoje zunanje predstavnike, to je bilo in je še dccela različno od načinov, kakor se to dogaja v drugih državah. V 25 iet'h sovjetske diplomacije se je večkrat izmenjal krog osebnosti, iz katerih se izbirajo inozemski predstavniki Moskve. V času Trockega so najraje jemali diplomate iz vrst revoluc;onarnih intelektualcev, ki so v dolgih letih begurstva imeli dovolj časa, da so se naučili raznih tuj:h jezikov ter kolikor toliko spoznali prilike v drugih državah. Leta 1930. pa je padel izbor na nov t'p diplomata, ki ga predstavlja Litvi-nov. Tako Litvinov, kakor Majski in Ko. lontajeva, sovjetska poslanica v Stockhol- rau, tvorijo prvo skupino te nove diplomacije. Izkustvo kaže, da izbor ci b'l srečen in večina teh sovjetskih diplomatov je po kratka službeni dobi izginila v pozabljenje; le omenjena trcjica se je stalno obdržala na površ.u. Nekateri izmed diplomatov prve skupine. kakor Sokolnikcv Rakovski, ki sta Rusijo zastopala v Lordonu Krestinski. ki je bil poslanik v Berlinu, in Karahan v An. kari so bili odstranjeni ter obeleženi v raznih političnih procesih kot izdajalci. Drugi, kakor n. pr. pisatelj Razkolnikov, so rajši ost3li v mozemstvu, ko se je pokazalo, da je ura rjihcve diplomacije odbila. Litvinov je. ko je za obolelim Cičerinom prišel na vodstvo zunanje politike Sovjetske zveze. sRušal ustvariti diplomatski zbor, znalcev tujih jezikov in poznavalcev držav, za katere so bili namenjeni kot diplomati. Toda vsi ti so bili kasneje v letih 1938. do 1940. odstranjeni, obsojeni ali celo likvidirani. Edini preživeli član te skupine je Umanski, predhodnik Litvinova v VVashing-tonu, ki cpravlja sedaj posle sovjetskega poslanika v Mehiki. Se preden je Litvinov zapustil mesto ko. mizarja za zunanje zadeve (1939), so v Kremlju temeljito odpravili ta tip diplomata. Skoro vsi so brez sledu izginili z diplomatske pozornice. Kot pcsledica te tretje čistke v d!plomacijl se je pojavila na obzorju garda Molotova. mladi ljudje, strankarsko -zanesljivi, toda brez jezikovnega znanja ali druge priprave za ta poklic, po večini furkcicnarji stranke in peliticne uprave. EJden najbolj znanih ljudi te garde je bil Dekanosov, pcslan!k v Berlinu. Po nasprotujočih si odredbah, po stalnih izpremembah v zunanji službi, se mora zaključiti, da v Kremlju riso bili zadovoljni z delom svoje d'plomacijc. Pcskus Litvinova. ki jc 'hotel posnemati tradicije f buržujske« diplomsclje. nI bil v skladu z nazori Stalina, ki zahteva od svojetskih diplomatov popolnoma c'rugačno službo, nego ;io opravlja običajna d:plomacija. Stalinu niti ri ljubo, da bi sovjetski predstavniki sklepali znanstva ali celo prijateljstva Z-to neznanje jezikov v njegovih očeh ni nikaka ov;rg za vstop v d plomatsko službo. Sovjetski diplomati nimajo dolž-esti, da bi ustvarjali odnošaje zaupanja z »buržuj-skimi« vladami, marveč morajo pospeševati propagandno delo kominterne Biti morajo v tesnih sfkih s skrajno levico do-tične države. Le v državah- kjer se lahko vzdržujejo stiki z javnim mnenjem potom tiska in kinematografa, kakcr v Londonu in Washingtonu, se je Stalin posluževal dveh edinih strokovnjakov, ki jih je Imel na razpelago: Litvinova in Majskega. Glede prave d plomatske delavnosti, to ie glede pogajanj ali sklepanja pogodb s tujimi državami, imajo sevjetski d'plomati popolnoma podrejen pcmen. Vsa pogajana. ki so količkaj pomembna, se vrše v Moskvi in Stalin odločuje osebno pri vs3ki najmanjši podrobnosti. Tako se da pojasnit', da v kočljivem položaju tudi poslaniki z ugledom kakor Litvinov in Majski za celo tedne odha-'ajo v Moskvo, ne da bi se dalo slutiti, kakšen namen in kakšen uspeh so imela ta potovanja. Imenovanje za pomočnika v komisar: ja tu za zunanje zadeve ne pomeni, da bo imel Majski sedaj kak vpliv na zunanjo politiko Moskve. Politično centralo v Moskvi zdaj vodijo ljudje skupine Molctova ter njegevi svetniki in namestniki Višinski, Dekanosov in Komejčuk, mo^je, ki malo ali nič ne poznajo razmer v inozemstvu. Na drugi strani pa je v tej družbi sedaj tudi Majski, ki je bil 15 let nepretrgoma v inozemstvu, od tega dobrih 11 let v Londcnu po vsej priliki ne pozna ali pa prav malo pozna pravi notran;'i položaj v Sovjetski zvezi (Ultime notizie.) Napoleonovi dediči »Zapuščam svoje zasebno premoženje po polovici častnikom in vojakom francoske vojske. ki so se v letih 1792—1815 borih za slavo in neodvisnost domovine«, sc glasi odstavek v oporoki Napoleona I. Ali ga še spoštujejo in izvajajo? »Matin« odgovarja na to vprašanje \ krajšem članku. Po vzgledu Napoleonove oporoke je leta 1854. dcparttment Seinc ustanovil fond 50000 frankov. Triodstotne obresti so bile namenjene za 10 pokojn:n po 200 frankov, določene za vojake, ki so se borili v vojnah leta 1814. in 1815. Pokojnin so bili deležni le stari in* valdi-vojaki, ki so sc udeležili večih bitk -n so bili doma iz okrožja Seina Denarna priznanja po 200 frankov še dandanes izplačujejo starim vojakom, kj so se zmagoslavno borili za domovino. »Matin« piše z obiska pri nj:h naslednje: Lazare Girard jc ponosen, da ima enako ^jnc kakor general Hoche. Stanuje v skromnem e snovanju v Saint Denisu. Redil se je leta 1850. in jc bil eden zadnjih bojevn.kov iz leta 1870., ko so ranjenega na kolenu ujeli sovražniki. Pozneje se jc boril v Alžiru. kjer je estal pet let. Girard pripoveduje, da se spominja šc prav dobro prvih del v pristanišču Phil ppcvillc. o katerem smo imeli priliko več slišati šc pred nekaj meseci. Možu se veke cbešajci globoko čez trudne oči. medtem ko obnavlja spomine na stare čase. V^avcti.scu Sa:nt-Mande živi kap:tan Charles Gabriel. star 76 let. Je vel:k, energičnega obraza in ponosnega vedenja. Njegove m'sli m vse njegovo življenje so koncentrirani na preteklost, ki nanjo spominjajo vse stvari v majhni svetli scb;ci: oficirski kovčeg, odi kovanja na steni, ukaz' o napredovanju in slike iz bojev. Stotnik Gabriel je doma iz Voge zov. Je v tez častne legije in se s ponosom spominja svojega očeta, ki je bil inštruktor prvih kirasirjev. Tretji »vojaški upokojenec« je 76-letni Jean Fritsch, ki ga nazivajo s pridevkom Tonkin. Živi v zavetišču Boulogne-B llancourt. »Čisto sam sem na svetu! Žena- otroci in bratje so mi že umrli«, pripoveduje mož. Desetnik Fritsch je 15 let služil v vojski Boril sc je v Tonkingu leta 1890. Trikrat se je vrnil tja. Leta 1890. se jc znašel v Maroku, udeležil pa sc je tudi bojev v Alžiru. Tunisu m Sahari. Iz časov svojega vojaškega udejstvevanja nos.) sled na roki. Rano je dobil, kakor poroča »Matin«, ko je plaval po neki adrijanski reki in £a je 7. brega ustreli! vanjo gusar. Gcoru Thil. ki je četrti »Napoleonov de dič«. »e je udeležil 26 bitk. BI jc navaden vojak 17 let. Pot ga je vodila v Alžir. Tu- nis, na Mude?-"*'" - • ! - :n na Kreta. Dandanes je last.ii,«. „,_j..;ie his i v Romam Villeu. Pokojnina je premajhna, da bi se tno- gel z njo prcžMjati. zato si je poiskal priložnostnega zaslužka pri domačih trgovcih. Spomine na davne čase hrani v po«ebni šatulji. S pur com pekaže zlasti svojo vojaško knji-ž co, L'.kršn'h gotovo ni mnogo. Na Madagaskarju se jc moTal borti proti divjakom, proti mrzlici in proti drugim zahrbtnim tropskim bclezn;m. Bil je navzoč tudi pi osvojitvi Tananarive. Kakor majhnim otrokom pripovedujem > pravljice, tako oovori ta vojak o kraljici Ranavlo m o njenih 2000 bojevnikih. Samo še štirje stari zaslužni vojaki uživajo Napoleonovo pokojnno 200 frankov. Vsota ni velika, več pa je vredna čast. biti Napoleonov ded č. ŠPORT SLUŽBENE OBJAVE Ez urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava št. 25. Ljubljana. 1. septembra 1. Kaznuje se SK Ljubljana z globo 1000 lir, ki jo mora vplačati do 15. t. m. pod pretnjo suspenza, ker ni nastopila na reprezentančni tekmi. 2. Kaznuje se SK Korotan z globo 50 lir, ki jo mora nakazati do 15. t. m., ker na reprezentančni tekmi nista nastopila njegova igralca Oven in Ovsenik. 4. Zavrne se prošnja SK žabjaka za pomilostitev kazni igralcu Jožetu Sajovicu. 5. Poziva se SK Tobačna tovarna, da nakaže Mladiki in žabjaku po 75 lir. kot odškodnino za neodigrani prvenstveni tekmi rezerv. Zneska morata biti nakazana t'o 15. t. m.-- Drobiž po sveta Se ni bilo športnih dogodkov pri nas doma niti po drug'h pckiaji-ah. ki bi nam dajali pravico, da bi lahko zamenjali gornji zelo splešen naslov z večjim in bolj konkretnim. Priprave so povsod v teku. toda zaenkrat preko načrtov in želja še ni bilo storjenega mnogo Nova ureditev športnega življenja v Italiji gre medtem svojo pet in zmerom jasneje se cdražajo obrisi nove športne stavbe, ki ji s priznanimi skušnjami iz pre šnjih dob postavlja temelje novi izredni komisar CONI-a grof Albert Bcnaccssa. Za prvo desetorico sodelavcev v raznih športnih zvezah je novi športni vodja Italije ri"ed kratkim imeneval še novo vrsto komisarjev za ostale športne ferume, med drugimi za lahkoatletsko zvezo polkovnika Clae-tana Simorija, za plavalno zvezo podpolkovnika Omera Chiesc. za jadralno zvezo kaplana Nicoio Cosulicha, za motocikh-stično zvezo inž. Piera Taruffi a. za lovsko zvezo majorja grofa Emilija Scheiblerja m še druge. Vsa ta imenovanja so samo prehodna- kajti pri prvi priložnosti bodo voditelji posameznih športnih zvez izvoljeni. Slavno madžarsko rogometno moštvo Ferencvarosev iz Budimpešte je zidnjič gostovalo v Zagrebu na proslavi Haškove 40-letnice. Tudi v tej tekmi so zagrebški akademiki slavili pomembno zmago, saj so Madžare poslali domov z izidom 4 : 2. Približno tako zamujena je tudi vest o uspehu madžarskih atletov na gostovanju v Švici. Madžari so s svojo elito nastopili v Baslu in zmagali precej izdatro s 103 : 61 točkam. V 17 disciplinah so tekmovali ln samo v dveh so prišli na prva mesta domačini. Edini rekord na prireditvi je dosegel švicarski atlet Sandmeiner. ki je pretekel 10.000 m prego v času 32:04.2. Iz Zagreba moramo naknadno zabeležiti še dva uspešna nastopa hrvatskih športnikov. Na revanžnem plavalnem mitingu s Slovaki so uspeli z veliko razliko (43 : 27 * in tudi v vvaterpelu so spravUi dve zmazi, najprej kot reprezentanca Hrvatske (6 : 4). nato pa še kot predstavniki Zagreba (6 : 2 proti Bratislavi). V plavalnih točkah je bil seveda spet junak dneva odlični Milo-slavič, ki je bil najboljši na 100 m prosto (1:01.2). na 100 m hrbtno <1:14.2 toda diskvalificiran) in na 400 m prosto (5:15.2). Seveda je bil obenem glavna moč tudi v štafeti na 4X200 m, kjer je s svejim časom 2:218 odločilno pripomogel da so Hrvati dobili tudi to točko z izbornim časom 10:01.7. Slovaki so se morali zadovoljiti z enbn samim vidnejšim uspehom, in sicer prvim mestom na 200 m prsno (3:05 4 po Gebbsrdu. ki pa tudi ni preveč mednarodne kakovosti). Nenavadno dobro so se pred tednom dni držali tudi hrvatski veslači na mednarcd: ni regati na Savi v srečanju z močnimi Madžari. Glavn' uspeh so slavili v osmer-cu. k er so z Gusarjem zasluženo zmagali pred budimpeštansko Panonijo, pa tudi v štirici s krmarjem so morali gostje prepustiti naiboljše mesto domačinom. Ca pomislimo, da imajo veslači po naš-h rekah le zelo omejeno sezono za svoj trening, je uspeh nad starimi in preizkušenimi nasprotniki iz velikega veslaškega središča Srednje Evrope vreden še posebne pozornosti. « Vojna posega neizprosno tudi v vrste spertnikov, morda še pogosteje kakor drugam saj so med njimi najboljši med najboljšimi. Citamo žalostno vest. da je na vzhodni fronti padel Ludvik Schvveickert, znani nemški rokoborec, ki je b'l večkrat amaterski prvak Nemčije in "je tudi ponovno častno zastopal svojo domovino na med-rarodnih tekmah. Po zagrebških listih posnemamo, da ie v borbi z uporniki padel domobranski narednik dr. Rudolf Ludvig, ki se je aktivno udejstvoval v hokejskem športu- bil pa je tudi zelo ploden sotrudnik hrvatskih športnih listov. Star je bil 28 let. Ant. Adamič: 21 Šola v predmestju S Pavlom Grčarjcm sva si bila neločljiva iiruga. Vsako jutro me je čakal pred hišo. ali pa jaz njega, po kosilu tudi, in dal sem mu srčno rad polovico koščka svojega kruha, kadar me je zanj prosil. Pavel je imel dober in namazan jezik, vsakogar je z njim ugnal. Ko nas je nekoč, trepo pajdašev, prihajajočih z Zelene jame. srečal sin neke vdove, ki smo ga zmerjali s »Krtačicc«, je bil vprav Pavel tisti, ki ga jc je! prvi zbadati in dražiti s tem imenom. Fant je najprej naščuval svojega psa na nas. Pavle se je razkoračil: »Kaj pa misliš, da si ti. ti uboga krtačka! Preboksam te da boš ves čm.« Fant se je takoj zalete! vanj. gobezdač Pavle pa jo je iadrno odkunl za moj hrbet. Zazdel sem se kot zaščitnik in da je moja dolžnost-braniti svojega prijatelja, pa sem se takoj spopadel s Krtačko. Ruvala sva se in se premetavala sredi cestc po prahu, da se je kar kadilo. Ker ga nisem mogel obvladati in so mi že pohajale moči, sem zastokal: »Pomagaj!« Kakor bi me ne culi, samo regljali so. najglasneje Pavle: »Le dobro ga daj — upili ga — udari ga. da bo imel zadosti! Po gobcu ga daj!« Za-hropel sem: »Pavle. Pavle!« Ta pa. ki je najbolj ščuval in me bodril, jc kar lepo utihnil ter se pomikal zadenski . .. Pustil me je grdo na cedilu. Jaz sem že pešal, z zadnjim naporom pa se mi jc vendarle posrečilo, da sem ga dobil pod se, toda ne za dolgo1. Otrcsel se me jew skočil na noge. se pripognil, pobral kamen ter mi ga zalučal naravnost v čelo. Zameglilo se mi je pred očmi, padel sem po tleh. Hitro pa sem bil spet na nogah. Ne meneč se za tovariše, najmanj za nasprotnika, sem jel bežati s krvavo glavo domov; tovariši za menoj. Pri nekem vodnjaku, konec Martinove ccste. sem si izpral zevajoče rano nad očesom »Zakaj mi niste pomagali?« sem ihtel. »Ravno sem hotel, pa ti je že kamen zagnal«, je besedil Pavle. »Za tebe sem se tepel. lahko bi mi pomagal!« sem mu očital razgorčen. »Bil sem prepričan, da ga boš zdelal kar sam. — O, če bi se bil pa z menoj zgrabil, bi ga bi! premlatil. da bi bil ves čm!« je hvastal ne-hvaležnež. Globoko sem vzdihnil, trpko mi je bilo pn srcu. Z grenkimi občutk; sem se prikradel domov, kjer je bila huda pridiga, in spet in spet s primernim poudarkom po moji zadnji plati Ne toliko zaradi udarcev, še najbolj me je bolelo razočaranje pa tudi srd nad nezvestimi prijatelji, zato sem pri vsakem udarcu zatulil kakor pes. Zdaj se je vsaj sprostil jok in stok ter potok solz, da se je olajšalo drobno, toda že hudo preizkušeno in prevarjeno srce. Imeli smo strice in tete, med njimi nekaj petičnih, ki so bili v Trstu trgovci. Ko sem bil še majhen deček, nas je obiskal ieki tak stric, ki je široko se hahijaje vsakemu izmed nas stisnil v roko srebrn denar; menda je bil kar goldinar. Pozneje strička nisem nikoli več videl. Z leti se je nas otrok preveč nabralo, zato so tudi darežljivi obiski bili vedno red- kejš;. Nekaj let smo dobivali za M:klavža z^ bojček »mandolatija«. na pol strjenega, rumenkastega sladkorja z ugnetenimj mandelji. Ko je tudi tega darilca zmanjkalo, smo imeli še ssuno strica na Dobrovi, ki nam je prinašal jabolka in hruške. Nepopisno smo- se zato razveselili, ko je ta dobri stric nekega jutra poslal k nam kar voziček s konjem. Mož, kj ga je pr,peljal, je dejal, naj se kar sami potegnemo na Dobrovo, ker on ostane v mestu, in da je t?ko naročil stre. Hitro smo se obuli. oblekli suknje in že smo se vriskaje zbasaii na lestveni voziček: trije fantje in dve dekleti. Mater, ki je bila v hudih skrbeh, smo potolažili, češ da znamo prav vs: kočijažiti — uh in še kako. saj to vendar ni nobena umetnost! Tudi voznik je dejal, da je konj star. miren, pameten in da pozna pot domov celo ponoči. Starejši brat je švrkn 1 konjiča po rebnh, mož je voz usmeril po cesti, in že je šlo. Z vajeti pa ni znal voznik n č kaj preveč ravnati, kajti konjiček se je vedno oziral ali nazaj ali pa je sili' v hiše. Večkrat sem moral skočiti z voza. da sem konja naravnal v sredo ceste. Na Marijinem trgu sem pa bratu vajeti kar izpuli! iz rok; konj je bil namreč kar obstal in n; hotel dalje. Potegnil sem za vajeti in udaril kljuse po la-kotnici. Pokimalo je in potegnilo. »Hijot!« sem se ponosno oglašal, konj pa se je spet uprl. Vlekel sem za jermenje in hva'a Bogu, spet se je premaknilo, toda konjiček se je zdaj pobožno okrcnil k cerkvi; zavil je k srednjemu stopnišču in kar privzdigoval jc sprednje kopito, kakor bi hotel poromati k oftarju. Sestri sta jeli vzdihovati, brata sta skočila z voza. rekši. da gresta rajši peš. Dostojanstveno se jc pr bližal policaj, uprl vame bod!jive oči ter strogo vprašal: »Kdo ste? Kam bi radi?« Povedali smo. da bi šli radi na Dobrovo in da konj noče. Stražnik je pograbil konja za uzdo ter nas korakoma odpeljal v \Volfovo ulico, kjer je z nožnico oplazil živinče po rebrih. Zdaj pa je kar steklo. Brata sta prisopihala za j nami ter prisedla. Dobro je šlo, vse tja do tobačne tovarne in do tamkajšnje gostilne na ltvi; tu pa je mrha. ne meneč se za vajeti, kar zavila pod roko. ki jo je Bog ven molil. Rešil nas je krčmar, ki je vprašal, kaj bomo pili. Ko smo mu razložili, kam bi radi, je kmalu potem prisedel k nam kmečki fant, ki mi je vzel vajeti iz rok ter pognal konja v dir. Zatrdil nam je. da je tudi namenjen na Dobrovo. Globoko smo sc oddahnili, in kmalu potem smo pozdravili strica. Popoldne smo za njegovo h:šo otresli zgodnjo jablano ter napolnili vrečo z jabolki, sladkimi »ko sama strd«, kakor pravi stara pesem. Ze pozno popoldne me je zaneslo k sosedu mesarju v klavnico. Velik, be' volič je stal sredi mesnice; za sprednje in zadnje noge so fla bili privezali z močnimi vrvmi ob železne icavlje v zidu Žival je stresala z glavo, nozdrvi so ji trepetale, tresla in šibila se je v kolen h. Je kaj slutila? Mesar se ii je približal s težko sekiro na dolgem ročaju, ki je imela štirioglato toporišče. Hotel sem pobegniti, toda noga mi je bila kakor vkopana; vsa kri mi je plala k srcu. Mesar je z zagonom ob nogah v velikem loku zamahnil, in železo je topo, strahotno čohnilo po- čelu živali. Žrtev se je zgrudila na kolena. Kriknil sem, se okrcnil ter pobegnil; toda prav dobro sem začul za seboj še drug, zamolkel udarec in kako se je žival s truščem zrušila po tleh. Pri večerji se niaem dotaknil jedi. V sanjah me je preganjal mesar s sekiro v roki. Nikamor nisem mogel pobegniti, noge so mi bile kakor povezane. Ves zno-jen sem se prebudil. V ušesih mi je še vedno zvenel votli, smrtonosni udarec po čelu. To je bil uboj brez upora, brez krika bolečine... Ali je mogoče tako brezdušno pobijati? Odprl se mi je spet nov svet in spoznanje, da mora pač tako biti. ker bi sicer ubijanje prepovedali. Kaj bi sicer jedli, če bi ne bilo na svetu živali in rastlin, ki pa majo tudi svoje življenje... Toda pri srcu me je vendar zazeblo. Saj se tudi ljudje med seboj pobijajo... V vojni! Mnogo sem že slišal in videl o pobojih in po-kc!jih. Odgnal sem težke misli in jel moliti, dokler nisem spet zaspal. Drugo jutro so nas odpeljali v mesto, vreča jabolk je šla z nami In spet se spomnim cerkovnikove njive, tik pod vojašnico. Komaj si se lotil po njej iskanja. je že požvižgal cerkovnik ali pa hlapec Tomaž. Nemara so se bali. da jim poteptamo peso, krompir, fižol? Preganjanje nas je le še bolj podžigalo, da smo s tem večjo vnemo stikali za zakladi, ki so jih bili zavrgli vojaki: prazne konzervne škatle, žaltava koža obrane slanhe. peresa, beli gumbi, skorje pa tudi četr-tmke in ccle polovice črnega, ko poleno trdega kruha. millillllliihSi.MU Namesta kostuma — obleka z ustia-2£a]ošo jopico Sestavo obieke z ustrezajoči, jup:co smo po znale že pred leti pod imenom »komplet« vendar ie ^lo tu vedno za obleko z nekakšnim kratkim, ohlapn m paletojem. ki je bi! po navadi :z stcga blaga kakor obleka Po novem pa je sestava obleke z jopico na videz prav takšna kakor moderen kostum, kajti jopica je krojena po telesu. Jopica na naši skici ima namesto klasičnih reverjev vijugaste našive iz blaga obleke ki jc drobno kockasto, jopica sama pa jc izdelana iz enobarvnega tvoriva. Za bodoče matere Kako si napravimo iz navadne obleke dovolj široke obleko, da jo bonx "lahko nosile ves čas nosečnost1? V ta namen zadostuje primerne široka proga biagn. k- jo po sredi vstavimo v obleko, in ;o dovolj naberemo ali nagubamo, da jc brez posebnega truda od časa do časa lahko /o mesa. 3«/o krompirjeve moke in 55% nasekljanega sočivja. Te hianovke so prav okusne in ker je povpraševanje po njih zelo veliko, jih zaenkrat oddajajo samo kuhinjam v oboro- ževalni Industriji in v delavskih taboriščih. Dobe se na karte, toda v dvojni količini kakor običajne hrenovke. = Z električno žico kriti bankovci. Pod gornjim naslovom prinaša »Siidostecho* zanimivo beležko, ki se nanaša na zakonski predlog, predložen ameriškemu kongresu, glede uporabe srebra, ki služi kritju denarnega obtoka. Predlog gre za tem. da se razveljavi zakonska določba, po kateri mora biti kritveno srebro v posesti zakladnega urada, in nadomesti z novo določbo, po kateri mora biti to srebro le pod kontrolo zakladnega urada. Ta predlog je na prvi pogled zelo nenavaden. Dejansko stanje Je v resnici naslednje: Zakladni urad je imel leta 1039 3.3 milijarde unč srebra, od katerih Je bilo 800.000 unč v kovancih, 1.3 milijone unč je služilo kot kritje obtoka bankovcev (certifikatov na srebro), 1.2 milijarde unč srebra, ki ni služilo kritju, pa je Zakladni \irad že v teku lanskega leta odstopil po večini elektrarnlški industriji za elektrotehnične svrhe. Ker zakladni urad srebra ne sme prodati, je to srebro posodil industriji pod pogojem, da se sme uporabiti le v take svrhe. da se pozneje srebro lahko zopet nadomesti z bakrom in vrne zakladnemu uradu. Do te transakcije je prišlo zaradi tega. ker Ze-dinjenim državam primanjkuje baker. Ker se Je v teku vojne ameriška proizvodnja srebra zmanjšala (že leta 1942 za 30°«) in nadalje nazaduje in ker na drugi strani ni na razpolago dovolj bakra, namerava zakladni urad način posojanja srebra razširiti tudi na onih 1.3 milijarde unč, ki so v tresorjih zakladnega urada kot kritje bankovcev. Zato naj se spremeni zakon, po katerem naj zadustuje. da ima zakladni urad kontrolo nad tem srebrom ln ni treba, da bi bilo srebro v posesti zakladnega urada. Ker je verjetno, da bo kongres predlog osvojil, bo v do-glednem času nastopilo stanje, v katerem obtok certifikatov na srebro ne bo več krit s srebrom v tresorjih zakladnega urada, temveč s srebrno žico v raznih elektrarniških napravah. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V mariborskem trgovinskem registru Je bila vpisana tvrdka »Sana«, industrijska in trgovinska družba, tvornica bonbonov Herzl & Muller. No- va tvrdka Je nastal* ob likvidaciji dosedanje tvrdke »Sana« industrijske ln trgovinske družbe z o. z. v Mariboru. Novo tvrdko zastopa samo družbenik Viktor Herzl, osebno Jamčeča družbe-nica pa Je Margareta Mtlller. = Zlate rezerve južnoameriških držav naraščajo. Ker Zedinjene države ne morejo v enaki meri dobavljati Južni Ameriki industrijskih Izdelkov, kakor bi to ustrezalo uvozu blaga iz Južne Amerike, imajo države Južne Amerike v prometu z Zedinjenlmi državami po večini visoko aktivne trgovinske bilance, katerih saldo morajo Zedinjene države pokriti z oddajo zlata. Zlate in devizne rezerve Južnoameriških držav, ki so znašale ob koncu leta 1940. 775 milijonov dolarjev, so že ob koncu marca lanskega leta narasle na 1500 milijonov dolarjev, od tedaj pa se nadalje dvigajo. Zlate rezerve Zedinjenih držav so do novembra 1941. znatno naraščale, od tedanjega najvišjega stanja 22.793 milijonov dolarjev pa so že nazadovale za 400 milijonov dolarjev. Poleg tega so razne države, med njimi nevtralne države v Evropi, pretvorili svoja dolarska dobroimetja v zlato, ki je deloma blokirano v Ameriki. Tako je skupna vsota zlata, kt se vodi v Zedinjenih državah na račun inozemstva narasla na 3 milijarde dolarjev in je s tem dosegla rekordno stanje. Navzlic temu pa devizne rezerve inozemstva v dolarjih nadalje naraščajo in imajo tuje novčanične banke pri ameriških rezervnih bankah že dobroimetje v višini 1082 milijona dolarjev, ki ga lahko pretvorijo v zlato na breme zlatih rezerv Zedinjenih držav. KRIŽANKA Vl»'.V . • ■ -"V Dotrpel je 5. t. m. v 74. letu starosti naš ljubljeni oče. stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod IVAN CIMPIRMAN ŽELEZNIČAR V POKOJU K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, dne 7. septembra 1943 ob 5. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Iška vas, Zagreb, Clevveland, 5. XI. 1943. Žalujoče rodbine CIMPERMAN - JAPELJ in sorodniki Emili o Salgari: 54 tr f* Riba je vlekla za seboj drugo, še debelejšo in težjo vodno žival. Ta je imela obliko škatle in rogat, bodikast oklep. »Kaj pa to?« je vprašal Carmaux in prijel za nož. »Pusti jo! To je riba tobačnica. ki je bila napadla bcbnarico!« Z dobro namerjenim udarcem je odbil čudnega lupinarja od jegulje. »Ni užitna, prijatelj!« je črnec nadaljeval. »Meso je vlaknasto, velika jetra pa smrde po olju!« Že sta hotela skočiti na breg, ko sta oba hkratu prestrašeno zavpila. »Strela božja,« je zaklical Carmaux in prebledel, »to Dot je po naju!« 30. POGLAVJE »Bari bal« Nedaleč od njiju je stal poleg velike smreke eden tistih velikanskih črnih medvedov, ki jih imenujejo »baribale«. Bil je posebno lep zastopnik svojega plemena s kratkim, svetlim, ščetinastim kožuhom, ki je postajal ob gobcu svetlejši. Dolg je bil več ko dva metra in zelo debel. Ti medvedi, ki so v floridskih gozdih, pa tudi v severnih predelih Združenih držav še dandanes zelo pogostni, delajo veliko škodo, uničujejo polja in iztrebljajo črede, ker so oboje "hkratu, mesojedi in travojedi. Ko sta Carmaux in Moko mahoma zagledala tega sovražnika pred seboj in videla, da ni pričakovati od njega nič dobrega, sta se jadrno umaknila na deblo aristolchije. Medved se je držal takisto, kakor da ga strah flibustirjev zabava. Oprt na zadnje noge, je z bistrimi, hudobnimi očesci zrl na ribiča in zehal, kakor da bi se mu hotele čeljusti razklati. Ta mah menda še ni imel sovražnih namenov. Niti svojega mesta ni maral zapustiti. , . „ »Kaj so ti medvedje res tako nevarni?« je vprašal Carmaux. »Kremplje imajo kakor jeklo, moč pa tako. da nas Bog obvaruj! S svojimi noži si tu ne moremo pomagati!« »Kapitana bo skrbelo, ker naju toliko časa ni nazaj! ... Vraga, meni postaja stvar predolga! Potrpljenje me mineva.« »Nekaj mi je prišlo na misel! Napraviva si iz debla te rastline splav in vkrcajva se!« , , ,, »Bistra glava si, prijatelj oglar! Meni se kaj takega ne bi bilo zasvitalo! Dragi medved, to pot se boš obrisal!« Oba sta se vneto lotila aristolohije in jela sekati korenine, ki so ji gledale iz vode. ' čez nekaj časa sta videla, da je medved zapust'1 svoje mesto in gre proti njima. Vendar je bilo videti, da ni slabe volje. Zdaj pa zdaj je neodločno obstal. Nato se je radovedno vzdignil na zadnje noge. Zazehal je, kakor da ga je opazovanje zadovoljilo. . »Moko, bolj in bolj se mi zdi, da je bari-bal v večjem strahu pred nama, kakor midva pred njim!« »Ta vrsta medvedov je potrpežljive naravi in malokdaj nrva napade. Ve, da ne moreva večno ostati tu, zato naju bo rajši čakal na bregu! Le ne zaupaj mu! Divji je!« Tovariša sta s svojima nožema vneto obdelovala ovijalko. »Tako, stvar je v redu! Deblo se bo takoj podrlo! Daj, priveži ta čas jeguljo na kako vejo!« je najsvetoval Carmaux. Aristolohija, oropana korenin, se je počasi ulegla na vodo. Črnec in Carmaux sta rajahala deblo in se prijela za veje. Nekajkrat sta sunila z nogami, pa je splav zdr-čal po vodi. Ko je medved začul pljuskanje, je pobegnil v gozd. »Vidiš, prijatelj, kako strahopeten je tvoj divji kosmatinec?« »če le ni zvijača?« »Nu, ko ga drugič srečam, mu korenito izprliam kožuh!« Zdaj sta zadela ob breg. Carmaux je vzel svojo palico, vrgel ribo bobnarico preko rame in krenil proti gozdu, črnec pa za njim. Vendar je le zelo previdno stopal dalje, čeprav je bil pogumen, ga je kaj malo mikalo, da bi še enkrat pogledal baribalu iz oči v oči. »Nikar mu ne zaupajva, prijatelj! Morda že opreza po naju!« Tedajci se je razlegel tako čuden krik, da je Carmaux odrevenel. Iz grmovja je prihajal malone človeški glas, ki je spet in spet vpil: »Dum., ka... du! Dum... ka . . du !.. .< »To so Indijanci!« je v grozi zaklical. »Kaj ne. to je bojni krik ljudožerov?« črnec se je zasmejal. »Kaj še! To je bo-tavro-mokoko! Prekrasna pečenka za nas. še mnogo boljša od ribe bobnarice! Stopiva ponjo! Pojdi z menoj!« čudni glasovi so prihajali lz pontedeirov-čevega grmovja, črnec je legel na tla in se jel tiho kakor kača plaziti v tisto stran, čeprav je ptičevo nenehno vpitje preglašalo šelest suhega listja. Ko je prišel do grma, Vodoravno: 1. slovenski pesnik, kritik, estet, 7. veznik. ki izraža pogoj. 8 romanski spolnik, 10 nikainica 12. močan svt 14. znak za prvino. 15. ptica, ki se počuti v vodi najbolje, 17. kovan izdelek. 18. moško :me. 19. nor (hrv.). 21. zmikavt, 23 veznik. 24. žensko ime v tuji obliki, 26. vzklik, k požene konja 27. okrajšava pred imeni svetnikov, 28. japonska dolžinska mera. 30. šahovski izraz. 31. glavni števnik, 33. predlog. 34. veznik in spodbujevalni medmet. 36. zlato (franc.). 38. železov hidroks;d. 40. medmet in predlog, tudi znak za prvino. 41. moško :me in razdobje. 42. govedo, 43. žensko ime in gora na Kreti, 45. geometrični lik, 46. manjša gera. Navpično: 2. kratica za »točasno«, 3. greben v triglavskem pogorju, vrsta žita, 4 proga, 5. znak za lahko prvino. 6. novejši slovenski pisatelj, 9. dva slovenska pisatelja, starejši tudi pesnik in reformator naše kritike, 11. latinski osebni zamek, 13 moško ime, 14. kazalni zaimek, 16 kratica planinskega diuštva, 17. majhen sesalec, ki živj v zemlji, 20. francoski spolnik in števnik. 22. vzklik, 24. početnik, duševni oče, 25. žensko ime, 27. plod, 29. starinski veznik. tudi beseda, ki po meni skoraj izključno v sestavljenkah »tuj«, »drugačen«, 32. stopinja. 35. ptca. ki živi posebno nad morjem. 37. grška črka. 39. Žid. 40. kakor 34. vodoravno, 43. vas pri Ljubljani, 44. vzklik. Rešitev križanke 2. septembra Vodoravno: 2. puran, 6. Re, 8. Ta (ntal). 9. ata, 11. ul. 12. go. 13. še, 14. gruda, 17. ri, 18. oba, 19. p. t. (pleno titulo), 22. okras, 23. čok, 24. ala. Navpično: 1. Gregorčič. 3. Una, 4. aga, 5. Palestina. 7. evo. 8. tuš. 10. Trubar. 15 ro 16 da. 20. pok. 21. osa. I Ljudje železnih živcev V vseh časih so živeli hrabri in odločni ljudje. Med izredno hrabre ljudi spadajo nedvomno tisti, k se v primeru bolezni ali nesreče pri polni zavesti sami operirajo, ki torej prenašajo najhujše bolečine, režejo lastno meso, gledajo lastno kri. drobovij m kosti. Taki ljudje morajo pač imeti močne živce, delati morajo hitro in precizno. da se njihove že itak hude bolečine ne povečajo ali da ne postanejo rane, zadane z operacijo, smrtne. Dr. J. Steudel piše v »Klinični reviji« o primerih operacij. ki so jih napravili bolniki ali ponesrečenci sami na sebi. Iz poročila je razvidno, da se tudi lajiki v poedinih primerih ne ustrašijo operacij na lastnem telesu in sicer le takih, ko postanejo bolečine neznosne in ko je izključena vsaka druga možnost, da bi kdorkoli priskočil na pomoč. Znan je primer kovača Jeana de Dootsa iz Amsterdama, ki si je leta 1651 sam operiral mehur in odstranil iz svojega telesa kamen v velikosti gosjega jajca. Operacijo je napravil na sebi po treh brezuspešnih poskusih »kamenitega krojača«, kakor so nazvali zdravnika, ki ga je zdravil in preizkušal na bolnem kovaču svoje dvomljivo kirurško znanje. Tudi med najprimitiv-nejšimi narodi so bili primeri, da so ljudje operirali sami sebe, ter pokazali pri tem veliko hladnokrvnost in presenetljivo znanje. Tudi zdaj se zlasti med raziskovalci večkrat pripeti, da sežejo v sili po operacijskih instrumentih, da si odrežejo zmrznjene prste na nogi alj izdero zobe. Tudi zdravniki sami se večkrat operirajo. Znano je, da so zdravniki pri tem ko je bil odkrit kokain kot sredstvo anestezije večkrat poskusili samomore, da bi na lastnem telesu preizkusili učinek kokaina. ki jim je poedine dele telesa omrtvičil. V proučevanju lokalne anestezije je znani kirurg Redus leta 1890 operiral samega sebe in si odstrani iz desnega kazalca gnijočo kost. Lumbalne anestezije se je prvi poslužil rumunski kirurg Fzaicou. Leta 1909. se je sede operiral in uporabil za omrtvičenje mešanico stova in strihnina. Pozneje so bile take operacije pogoste z lokalno ali lumbalno anestezijo. Veliko vrednost zdravniške spretnosti na lastnem telesu sta pokazala znana kirurga Ludloff in Mermingas. Oba sta si naravnala izpah-njeni roki. še preden sta prispela v ambu-lanco. Strela zatemnila pol švedske V ponedeljek teden je divjala na švedskem silna nevihta, med katero je tudi močno treskalo. Proti večeru je strela zatemnila pol Švedske. Nastal je namreč kratek stik, tako da je ostal ves severni del Švedske brez električnega toka. Radijski naročniki so sedeli precej čase. pri molčečih aparatih, kinematografi so pa morali preložiti predstave, ker so ugasnile v njih luči. Koliko jezikov gevore ljudje na vsem svetu Neka mlada švedinja se je pripravljala na promocijo in zastavila si je vprašanje, koliko jezikov govore ljudje na zemlii Morala je v prvi vrsti znanstveno dognati, kaj je samostojen jezik in kaj samo narečje. Prišla je do zaključka, da govori človeštvo okrog 3.000 jezikov. V Evropi do Urala govore ljudje 53 jezikov. Med vsemi knjigami na svetu je doživelo sveto pismo največ prevodov. Prevedeno je namreč približno v 1.000 jezikov. 1 kg težka toča Zrna toče so navadno velika kakor gra-šek, le v redkih primerih pada na zemljo zelo debela toča, ki njena zrna tehtajo 200 do 1.000 gramov. Še redkejši so primeri, da padajo na zemljo po 5 ali po 100 kg težka zrna toče. Taki primeri so bili znanstveno ugotovljeni. Gre za cele kose ledu. ki je tako mrzel, dia zmrznejo človeku prsti, če se ga dotakne. Bogat siromak V Budimpešti je umrl oni dan v delavski naselbini Stepan Lingur. star 75 let. Vsi so ga smatrali za siromaka in radi so ga podpirali. Po smrti so pa našli pod stopnicami hiše, kjer je stanoval večji zavitek, v njem pa celo premoženje. Lingur je imel nad 1,000.000 pengo. V hiši, kjer je stanoval, je vodil zakotno kavarnico. Vse delo je opravljal večinoma sam, saj je imela njegova kavatnica saimo nekaj miz. Ljudje so potrpeli z njegovo postrežbo, ker so mislili, da je kavarnar siromašen in mora zato sam opravljati vse delo. Po njegovi smrti so zbrali nekaj denarja za pogrebne stroške. Seveda so debelo gledali, ko so zvedeli, da je bil | Lingur milijonar. Poleg gotovine, skrite I pod stopnicami, je imel še več hipotek. 1 Ljudem je namreč posojal denar in se vknjižil na njihove nepremičnine. Njegovo premoženje dobe njegovi sorodniki, živeči v resnični bedi. INSEM^ je pazljivo pogledal skozi vejevje, vzdgnil svojo suličasto palico in jo spretno zagnal naprej. , Vpitje je takoj utihnilo . »Evo ga!« je zaklical Moko, ki se je bil naglo vzdignil s tal in skočil v grmovje. »Bogme, težji je, nego sem mislil!« Ujeta žival je bila dva čevlja visoka: imela je črnorjavo progasto perje, rumen, oster kljun in široko odprte oči....... »Kakšen lep ptič!« je vzkliknil Carmaux. »In kako okusen,« je Moko dodal, »čeprav se preživlja z ribami! Pa tudi z majhnimi ptički, ki jih golta kar cele!« Mahoma pa je Carmaux odskočil. »Kaj pa je?« je vprašal črnec. »Zazdelo se mi je, da vidim v hosti medveda!« . . _ . , . »Kaj nisi rekel, da mu izprhaš kožuh?« »Danes ne. drugič!« Pograbila sta ptiča in stekla, kar so ju nesle noge. Vsa upehana in zasopla sta nazadnje dospela v taborišče. »Ali vaju kdo zasleduje?« je vznemirjeno vprašal črni gusar, ki je bil ob njunem prihodu poskočil in zgrabil za bodalo. Ko sta mu povedala, kako in kaj, se je spet pomiril. »Preden se mrcina prikaže, imamo še dovolj časa za jed!« je dejal. Kmalu je veselo zagorel ogenj. Carmaux je prerezal ribo bobnarico, nataknil velik kos na zeleno palico in ga jel počasi obračati, da bi se lepo opekel. čez dvajset minut so se vsi štirje brodolome! mastili s slastno pečenko. »Ker se medved ne pokaže, lahko gremo mirno spat!« je menil kapitan. »Kdo prevzame prvo polovico nočne straže?« »Carmaux!« je smehoma zaklical Moko. »Ta se medvedov ne boji!« »Dokažem ti, da ne, prijatelj oglar!« je flibustir odvrnil. »Le naj mi pride na oči, pa boš videl, česa sem zmožen!« »Torej ti zaupamo svoje kosti!« je menil Stiller. »Dobro čuvaj, tovariš!« Med tem ko so tovariši zlezli pod varno streho, je Carmaux sedel k ognju in položil črnčevo sulico zraven sebe. Tako od gozda kakor z močvirja so se oglašali razni šumi. ki so bili hrabremu flibustir ju neznani. Kdaj pa kdaj je pretrgalo tišino rjovenje aligatorjev. Drugič so se razlegali v noč zdaj rezki, zdaj hripavi kriki. Potem se je spet oglasilo v daliavi zlovestno tuljenje volka, ki se je klatd za plenom. Od časa do časa so zavzdignile žabe glušeče regljanje, ki je preglašalo ves ostali nočni hrup. Carmaux je oazi ji vo vlekel na uho. Bal se ni ne volkov, ki so bili prestrahopetni, da bi v majhnem številu napadli tabor, ne krokodilov, ki so bili predaleč. Le misel na prekletega medveda ga je navdajala s tesnobo. Sramoval se je tega občutka. »če pomislim«, je zamrmral, »da sem pobil vendarle že lepo število oboroženih sovražnikov ... Pa bi človek ne bil pogumen!« Vstal je bil, da bi obšel taborišče, a v tem je začul prav blizu nekje rjovenje, ob katerem mu je zastala kri. Zlezel je v kolibo ter zbudil Moka in Stil-lerja. »Pokonci, tovariša!« je zaklical. »Medved prihaja!« Mogočno godrnjanje je znova pretrgalo nočno tišino.