Štev. 130.
V Lfublfani, petek, 9. mm j a 1922*
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45*—
Uredništvo in upravnlštvo « Ko-ottancm ulici itev. 6 — Taiafor uredništva Itn. SO — Ttlifon ■as upravniitva štev. 328 »
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7*50
v upravi stane mesečno Din 7-- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Paličen iar — IJndsttiR.
Posledice utrditve rumunsko-jugoslo-vanskih vezi se že kažejo. Komaj so se še končale poročne slavnosti v Belgradu, že sporoča oficielni brzojav, da se vršijo tajna pogajanja glede vojaške zveze med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo, katera naj bi ne branila samo teh držav pred kakšnim napadom od strani Avstrije, Mažarske in Bolgarije, ampak naj bi jamčila Rumuniji od strani Jugoslavije tudi posest Besarabije.
S tem bi dobila zveza med temi državami, vsaj kolikor se Jugoslavije in Ru-munije tiče, izrazito protirusko tendenco. Režimovci se bodo sicer izgovarjali, da hočejo Rumunijo zgolj braniti, ako bi ona bila od Rusije napadena. Če se pa pomisli, da pri takih prilikah obedve strani pri-devata sebi značaj napadenih in da nobena noče biti napadalec, je jasno, da nas Ru-munija na podlagi take zveze lahko zaplete v vojsko z Rusijo zaradi stvari, na kateri nimamo absolutno nobenega interesa.
Rumuniji je bila že opetovano dana !prilika, da reši besarabsko vprašanje na iep in miren način v sporazumu z Rusijo. Rusija glede tega vprašanja nikakor ni nepomirljiva, pač pa Rumunija, ki od ruske vlade zahteva, da brezpogojno prizna samovoljno aneksijo dežele, ki je po polovici naseljena od Ukrajincev. Dolžnost prijateljev Rumunije bi bila, da ji predočijo neobhodno potrebo, da se z Rusijo pomiri, ne pa da ji zasigurajo posest spornega ozemlja s pomočjo v slučaju vojske. To bi bilo tem lažje doseči, ker je Rumunija nujno navezana na Jugoslavijo tako nasproti Mažarski kakor nasproti Bolgariji; mi pa smo v neprimerno boljšem položaju nego Rumunija, ker nam Bolgarija sama ponuja roko sprave. Proti eventualnim konvencijam Rumunije s kakšnimi drugimi nasprotniki Jugoslavije pa se mi lahko zavarujemo tudi s prijateljskim sporazumom z Rusijo. Sploh je Rumunija na nas tako navezana, da nam ni treba za njeno pomoč nasproti Mažarski žrtvovati svoje nevtralnosti za slučaj rumunsko-ruskega spora.
Ako se je Pašic kljub temu odločil na tako usoden korak, je storil to izključno v interesu francoske politike, ki hoče iz držav male antante napraviti žandarja na vzhodu in jugovzhodu Evrope v korist Francije, kakor je bil nekdaj tak žandar Avstrija v interesu Nemčije. Zavoljo prijateljstva do francoskega imperializma, dednega sovraštva do Bolgarije in želje, napraviti iz Besarabije izhodno operacijsko bazo za restavracijo Romanovcev v Rusiji, hoče Pašič sedaj vpreči jugoslovansko državo v voz vlaške protislovanske politike. To je tembolj neodpustno, ker se Češkoslovaška noče niti napram Rumuniji, niti napram Poljski na noben način obvezati za slučaj kakega konflikta teh dveh
držav z Rusijo, s katero je sklenila ravnokar pogodbo.
Čisto v smislu sedanjega protiljudskega in absolutističnega režima je, da Pašič sklepa take dalekosežne pogodbe, s katerimi se angažira življenje jugoslovanskih državljanov, tajno, brez parlamenta, napram kateremu se bo najbrž zavaroval s
tem, da bo obveznosti, katere bo sklenil z Rumunijo, oblekel v obliko tajnih
klavzul.
Sedanji režim naj vzame na znanje, da on pač lahko sklepa tajne klavzule, ; kakor in kolikor jih hoče, da pa je izvr-| sevanje teh določb odvisno od 1 j u d s t v a.
VoiaSba pogodba s Rmaasslfa proti Rusiji.
PaSIfeva.
Belgrad, 9. junija. (Izvirno.) 0 priliki kraljeve poroke so se sestali Bratianu in Duca, dr. Beneš s predstavniki češkoslovaške države ter Pašič in dr. Ninčič. Na tem sestanku so konstatirali, da vlada med temi tremi državami popolno soglasje v vseh vprašanjih. Ko so končali z debato o uspehih na genovski konferenci, so razpravljali tudi o predstoječi konserenci v Hagu. Konstatirali so, da so taki sestanki zelo koristni in da se bodo vsled tega vršile slične konference periodično.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) Včeraj se je vršil sestanek med Pašičem, Bratianujem in dr. Benešom. Ti trije predstavniki so razpravljali o vojaški pogodbi med temi državami. Pasic in dr. Ninčič držita ta pogajanja v največji tajnosti. — Eden izmed
aktivnih ministrov je glede teh pogajanj izjavil, da o njihovem poteku niso informirani niti člani vlade. On je mnenja, da Pašič nikakor ne sme skleniti te pogodbe, ki bi značila, da se izpostavijo vednemu sovraštvu Rusije. Kajti v vprašanju Besarabije ne gre samo za boljševiško vlado. Aneksije Besarabije ne bo priznala nobena ruska vlada. Zato ne bi Jugoslavija smela v tem vprašanju prožiti Rumuniji nobene pomoči. Bratianu hoče seveda izkoristiti svečano razpoloženje, ki vlada radi poročnih svečanosti v Belgradu. Vendar pa je minister mnenja, da se slična pogodba ne bo sklenila, kajti ona nas bi spleljala samo v zelo dvomljive avanture, niti najmanj pa nam ne bi mogla koristiti.
Hesrefeo amnjc pesnilo.
Belgrad, 9. junija. (Izv.) V opozicijo- ] nalnih parlamentarnih krogih vlada ve- ; liko nezadovoljstvo radi posojila, ki ga ie j sklenila vlada z Blerovo skupino, in to predvsem radi poraznih pogojev. Posojilni kurs je 86.75 tako, da bi v celoti dobili 26,025.000 dolarjev. Toda z ozirom na to, da moramo naprej plačati 8 odstotne obresti, bomo dobiJi le 23,625.000 dolarjev. Poleg tega je vlada sklenila, da uporabi 16 milijonov dolarjev za tekoče potrebe, ostanek pa se bo uporabil za gradbo železnic.
Dne 6. t. m. pa je nastopil v praša-nju posojila nov položaj. Ameriški poslanik je obiskal finančnega ministra Kuma-nudija in zahteval od njega, da se iz tega posojila poravna Ameriki dolg petrolej-
skemu sindikatu za nabavo petroleja. Iz dejstva, da je vlada podpisala posojilo tako sramotnih pogojev, smatrajo parlamentarni krogi, da so na posojilu predvsem zainteresirane izvestne vladne politične stranke, ne pa država. Vlada je že tudi določila parlamentu njegovo končnove-ljavno besedo glede posojila: V smislu dogovora dobi namreč takoj po podpisu pogodbe, 23,625.000 dolarjev, ako pa parlament posojilo odkloni, mora vlada Blerovi grupi vrniti 30 milijonov dolarjev. In tako je z razliko 6,375,000 dolarji prejudicirano glasovanje parlamenta, ki bo moral v imenu izgube 6,375.000 dolarjev (ali 1 mi-ljarde 539 milijonov, 750 tisoč kron) odobriti posojilo!
Pmmešm nnlierifa % Sdnzdp.
režima.
Belgrad, 9. junija. (Izv,) Posl. Jugosl. kluba dr. Janko Šimrak je stavil dne 7. junija na železniškega ministra upit, v katerem slika žalostne prometne razmere v Dalmaciji. Razmere so pod kritiko, radi njih je onemogočena prehrana Dalmacije. Ceste so prav tako uničene in onemogočene za vozovni promet. Cela Dalmacija razpolaga samo s 5 lokomotivami, Ljudstvo vsled tega strada tako, da je prijav-
ljenih več smrtnih slučajev radi lakote, Slabe prometne razmere upropaščajo dalmatinsko industrijo. Uničena je dalmatinska industrija boksita, ker je onemogočen dovoz. Ves dovoz in prevoz imajo v rokah parobrodne družbe, ki, izkoriščajoč prometno mizerijo, zahtevajo naravnost nezaslišane cene. Poslanec zahteva, da se uporabi del zunanjega posojila za izboljšanje prometnih sredstev v Dalmaciji.
Farnim soaSamosii.
Včeraj na vse zgodaj so bile belgraj« ske ulice polne občinstva. Ob sedmit zjutraj so mnogoštevilne čete orožništva in policije napravile po ulicah gost kordon, za katerim je stalo na tisoče občinstva. Ob osmih se je na ulicah pojavil topniški polk belgrajske trdnjave, za njim pa nepregledni bataljoni drugega vojaštva, ki je bilo dobro oblečeno. Nato so prišli poslanci, ministri, deputacije, zastopniki tujih držav ter ženin in nevesta s svojim številnim svatbenim spremstvom.
Ob pol enajstih so začeli prihajati svatje v saborno cerkev, ob enajstih so se začeli cerkveni obredi, in čez 10 minut je bila poroka končana.
Na povratku na dvor je močno pada) dež. Po obedu se je vršila vojaška parada katero sta opazovala novoporočenca m posebni tribuni. Cel dan se je vršilo v Bet gradu več prireditev in koncertov.
Po poročilih listov se bo peljala kra* Ijeva dvojica danes popoldne skozi Ljubljano na Bled.
KRALJEV BRAT JURIJ.
Belgrad, 9. junija. (Izvirno.) Vesti, (k je prispel princ Gjorgje, brat Aleksandra v Belgrad na poroko, ne odgovarjajo resnici. Nasprotno ie treba z ozirom na te vesti povdariti, da v programu poročnih svečanosti ni bil kraljev brat nikjer omenjen in ni bilo za njega določeno nobeno mesto.
SMa tenifiaijjetj u imsann.
Milan, 8. junija. (Izv.) Na zborovanju stavkajočih kovinarjev je prišlo do spopada sindikalistov in komunistov z vodstvom stavke, pri čemer so tajnika delavske zbornice pretepli in ga nagnali iz dvorane. Sindikalisti in komunisti zahtevajo, naj stavkovno vodstvo proglasi tekom 36 ur splošno stavko. Ako se to ne zgodi, bodo postopali na svojo pest.
Današnia predborza*
Zagreb, 9. junija. (Izv.) Pešta 32 do
32.50, Berlin 96.50—98, Italija 14.20, London 1224, Newyork 260—262.33, Pariz
24.50, Praga 529—531, Dunaj 1.80, Švica 52.
Curih, 9. junija. (Izv.) Pešta 0.58, Berlin 1,75, Italija 27.05, London 23.49, New-york 522.50, Pariz 47.50, Praga 10,10, Du-naj 0.035, Bukarešta 3.80, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Holandsko 204,10.
politični dogodki
+ Jugoslovanski listi so o p*iliki poroke kralja Aleksandra zavzemali najrazličnejša stališča. Omeniti nam je predvsem hrvatsko časopisje. Izvzemši režimske vlad-
Tnnel.
66
Roman,
Spisal Bernhard Kelleraann. — Poslovenil Peter Mlakar.
»Nihče naj nam ne gane mezinca za ta prokleii tunel!« To je bil odmev drugih govornikov. »Nihče!« In grmeče priirjevanje, ki se je slišalo milje daleč, je razodevalo obče razpoloženje. Ti govorniki so naštevali vse nevarnosti pri gradnji. Govorili so o vseh žrivah, ki jih je zahteval tunel že pred katastrofo. Okroglo 1800 v šestih letih! Ali je to nič? Ali nihče ne misli na onih 1800, ki jih je povozilo, zmečkalo, razbilo? Govorili so o »krivenčenju«, ki je mučilo tisoče cele tedne in zaradi česar bo marsikdo trpel, celo življenje.
»Maca smo spregledali!« so rjoveli govorniki. (Deloma so bili podkupljeni od paroplovnih družb, ki so hotele dograditev tunela čimbolj zavleči.) »Mac ni prijatelj delavcev! Neumnost in laž! Mac je rabelj kapitala! Največji rabelj, ki ga je kdaj zemlja nosila. Mac je volk v ovčji koži! 180.000 ima udinjenih! 20.000 pri njegovem peklenskem delu polomljenih ljudi zmaže letno v svojih bolnišnicah, da jih potem požene k vragu — pohabljenci, končani za zmerom! Naj zginejo na cec-iah ali pocrkajo v asilih, Macu je to vseeno! Neizmerno mnogo človeštva je uničil v teh šestih letih! Konec! Mac naj gleda, odkod bo najel ljudi! Zamorce iz Afrike naj pokliče, sužnje za svoj ,pekel4 — kaznjence in prisiljence naj kupi od vlad! Le oglejte si vrsto krst tam-le! Dva kilometra dolga vrsia, krsta ob krsti! Odločite se!«
Tuljenje, divjanje, rjovenje! To je bil odgovor,
Cele dneve je divjal boj v Mac City semtertja. Tisočkrat so ponovili iste dokaze, za in proti.
Tretji dan je govoril Allan sam.
Dopoldne je vpepelil Maud in Edith in popoldne — še omočen od žalosti in bolečine — je govoril ure in ure tisočim. Čim dalje je govoril in čim glasneje je vpil skozi rog, tembolj je čutil, kako se mu vrača njegova stara moč in njegova stara vera v njegovo delo.
Njegov govor, ki so ga bili naznanili z meter visokimi plakati, so vpili istočasno na različnih krajih gruščevine v nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, poljskem in ruskem jeziku. V stotisoč in stotisoč izvodih so ga vrgli preko zemeljske oble. V istem času 5.? 99 trobili v sedmih jezikih na Bermudih, Azorih, Finisterri in Biskayi skozi govorilni rog preko delavskih trum.
Allana so sprejeli z molkom. Ko si je delal pot skozi množice, so se mu umikali in nekateri so celo prijeli za kape. Nobenega glasu ni bilo slišati, in ulica mrzle tišine, v kateri je vsak pogovor zmrzni!, je razodevala njegov pot. Ko se je prikazal na vagonu sredi morja samih glav — isti Mac, ki so ga vsi poznali, s katerim je že vsak govoril, ki mu je že vsak stisnil roko, čegar močno, belo zobovje je vsak poznal — ko se je prikazal, konjski poganjaček iz U n c le Toma — je neizmerno zavalovilo preko polja, elementarno zgibanje množic, krč velike vojske, ki se je stisnila kakor zagozde, ki jih hidravlične stiskalnice zabijajo proti središču: a nisi slišal glasu.
Allan je vpil v megafon. Vsak slavek je zatrobit na vse Jtiri strani neba. »Tu stojim, da govorim z Vami,
tunnelmen!« je začel. »Jaz sem Mac Allan in poznate me! Kričite, da sem umoril tritisoč ljudi. To je laž! Usoda je močnejša od človeka. Dejo je ubilo onih tri-, tisoč! Delo je bitka in v bitki so mrtvi! Delo umori v samem New Vorku, ki ga poznate, dnevno petindvajset ljudi! Toda nihče ne misli, da bi popustil delo v New Vorku! Morje umori letno 20.000 ljudi, a nihče ne misli, da bi pustil delo na morju. Prijatelje ste izgubili, tu-nelci, vem! Tudi jaz sem izgubil prijatelje — prav kakor vi! In smo bot! Kakor pri delu, smo tovariši tudi v izgubah! Tunnelmen...« Poizkusil je spet zanetiti navdušenje, ki je delavske trume priganjalo k dozdevno nemogočemu delu. Dejal je, da tunela ne gradi v svoje veselje. Da ima tunel nalogo pobratiti dva svetova, dve kulturi. Da bo tunel nudil tisočim kruha. Da se tunel ne gradi samo v obogatenje posameznih kapitalistov, temveč je prav tako lasi ljudstva. Baš to je bil njegov namen. »Vaš, tunnelmen, je tunel tam spodaj. Vi sami ste delničarji sindikata!«
Allan je čutil, kako je preskočila iskra od njega na morje samih glav. Vzkliki, vpitje, premikanje! Stik je bil dosežen ...
»Jaz sam sem delavec, tunelci!« je trobil Allan. »Delavec kaor vi sami. Jaz sovražim strahopetce! Proč s slrahopetniki! Pogumni pa naj ostanejo! Delo ni samo sredstvo, da se nasitiš! Delo je ideal! Delo je vera naših dni!«
Vpitje.
Vse je kazalo dobro za Allana. A ko jih je pozval, naj se spet lotijo dela, je postalo iznova ledeno mrzlo okoli in okoli. Polastil se jih je spet strah...
Allan je izgubiL
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 9. junija 1922*
Štev, ¥30,
ne liste so ostali hrvatski časopisi poročali
0 poročnih svečanostih samo suha in kratka dejstva, brez slavnostnih člankov. V tem oziru je delala malo izjemo edino ;>Slo-bodna Tribuna«, ki je monarhistična. A tudi ona se je omejila na kratek članek, v katerem obžaluje, da je vladni režim napravil vrzel med kralja in ljudstvo. V tem oziru so edini skoro vsi hrvatski listi, tudi listi hrvatske ljudske stranke so demonstrirali na enak način proti režimu. Včerajšnji ; 0b:'O” razlaga to stališče hrvatske javnosti na 3. strani v posebnem članku, kjer piše med drugim: »Režimski listovi roisle da mogu vjenčanje kralja Aleksandra upotrijebiti u svoje političke svrhe. Mi smo u dva navrata razložili naše mišljenje
1 dali izraza žalen;u, da je današnji režim doveo državu u to stanje, da ne može biti veselja i u poslednjo] seljačkoj kolibi, i da ne mogu Hrvati i Slovenci, kao ravnopravni državotvorni faktor sudjelovati kod vjen-eanja. Ministarstvo i njegove pokrajinske .vlade to znadu, pa bi htjeli da udese neke službene svečanosti, da prikažu kako je sve zadovoljno u ovoj državi i kako sav narod podupire današnji režim. No ne samo to. Demokratski listovi idu i dalje i govore več o tom kako je ne samo u našoj unutarnjoj politici. pobjedio centralizam i kako je narod s tim zadovoljan, nego vec govore o sjajnoj našoj medjunarodnoj poziciji tako, kako da smo Talijane natjerali n bijeg i osvojili i Zadar i Rijeku. Zato s« oni i krivi, da danas ne vlada nepomu-6eno veselje, jer oni to hoče i trebaju da mogu reči, da su oni jedini državotvorni i dinastički i da prema tomu moraju zadržati vladu u rukama, jer ako izgube vlast, onda če — kako veli »Beogradski Dnevnik« — Šumadija postati republikanska. Nama je žao, da su se prilike tako razvile, no nadamo se da su ove svečanost i svr-šetak današnjeg režima i početak preokre-ta i bolje ere u našoj unutarnjoj politici... Zato vjerujemo u beogradske vijesti, koje kažu, da če kralj čim minu svečanosti, u interesu dinastije i države i naroda poslu-žiti se svojim pravom, da pozove narod na izbore, povjerivši provedbu izbora takovoj vladi, koja neče izazivati unutarnje krize i yanjske neuspjehe, nego če nastojati da ■utre put* sporazumu, predloživši takovu re-viziju ustava, koja če večinu Srba, Hrvata d Slovenaca zadovoljiti.«
'-j~ Torej je vendar res! Dne 6. t. m. ;je vojni minister general Vasic odgovoril na svoječasno vprašanje poslanca Jugosl. kluba radi slučajev, da mora katoliško vojaštvo izvrševati svoje verske dolžnosti v pravoslavnih cerkvah. Minister pravi v svojem odgovoru, da je preiskava dokazala, da so se taki slučaji res primerjali, da pa je sedaj izdal naredbo, po kateri bo moglo vojaštvo izvrševati verske dolžnosti v katoliških cerkvah.
H~; Za delavski denar. Kakor poroča »današnja »Jugoslavija«, je posl. Brandner vložil na ministra za socialno politiko naslednje vprašanje: Po poročilih slovenskega časopisja se nameravajo veliki denarni fondi, ki se bodo na podlagi zakona o osiguranju radnika osredotočevali in upravljali v centralnem upravnem odboru, ki bo začasno posloval v Zagrebu, izročiti v eksploatacijo neki politični banki, vsled cesar da se misli pristransko sestaviti ta centralni upravni odbor. To domnevo potrjuje zlasti dejstvo, da je načelnik oddelka za socialno politiko v Ljubljani gosp. Adolf Ribnikar baje samolastno črtal predlagane delegate ljubljanske delavske zbornice in > še nekaterih drugih organizacij in namesto njih predložil druge, tako n. pr. je baje črtal delegata delavske zbornice Kajzerja, strokovnega tajnika v Ljubljani ter vstavil bančnega uradnika Lovšina. Z ozirom na tveliko važnost tega vprašanja in v interesu socialno političnih inštitucij, ki ne smejo postati strankarska podjetja, bi se moralo s pravilnim postopanjem odvrniti vsak sum nepristranosti državne uprave. Zato si usojam, gospod minister, prositiVas, da mi v smislu poslovnika odgovorite pismenim potom: 1. Kdaj bo v smislu novega zakona o osiguranju radnika imenovan centralni upravni odbor? 2. Katere delodajalske in delojemalske organizacije so bile pozvane, da delegira,jo v ta paritetni odbor svoje zastopnike? 3. Ali je resnica, da je načel-
nik oddelka za socijalno politiko v Ljubljani gospod Adolf Ribnikar samolastno briskiral predlagane delegate ljubljanske delavske zbornice in še nekaterih drugih organizacij ter na svojo roko nekatere izmed teh delegatov črtal ter vstavil druge? 4. če se je to res zgodilo, kaj namerava gospod minister ukreniti, da prepreči tako samovoljno postopanje imenovanega gospoda načelnika?
+ Erzbergerjev proces. V Offenbur-gu na Badenskem se je 7. t. m, začela porotna razprava v stvari Erzbergerjevega umora. Zanimanje za proces je velikansko, ker se pričakujejo pomembna politična odkritja. Povabljenih je 87 prič.
2)nevni dogodki
— Sr. oče bolan? Pariški >Petit Journal poroča iz Rima, da je začelo papeževo zdravje, odkar se je naselil v Vatikanu, znatno pojemati. Boluje na jetrih in so mu zdravniki predpisali strogo dijeto. — Upajmo, da sv. oče Pij XI. ovrže vsa taka zla poročila in ostane čil in zdrav.
— Incidenti v Zagrebu. Ko se je sinoči končal v Zagrebu mirozov vojaške godbe, je »Orjuna« z demokrati in demokratskim srednješolskim dijaštvom priredila po mestu nov izzivalen pohod, sramoteč pristaše Radičeve stranke in blo-kašev sploh. Vsled tega je prišlo na več krajih do mučnih incidentov in nevarnih položajev, in le razsodnosti pametnih elementov se je zahvaliti, da ni tekla sinoči po zagrebških ulicah vsled nezaslišane surovosti demokratske omladme človeška kri. Še vsaj ob svečanih prilikah naj bi krotili teroristi svoje strasti!
— Surovost. Da se utrdi narodno edinstvo in verska toleranca (glej program »Orjune« v »Narodu«), so jugofašisti na binkoštno nedeljo okrog 9. ure dopoldne v O točah z vlaka obsuli fante na peronu, kateri so nosili orlovske znake, s psovkami, kot jih pozna naš jug, in surovo sramotili romarje, ki so šli na Brezje. Tako pobalinstvo ni dosti boljše kakor poboji, ki jih ti dečaki uprizarjajo po drugih krajih države; tudi je ravno tem »organiziranim junakom« podobno, da iz svojih kritij v vagonih sramote naše ljudi. Naj gredo mednje, če že hočejo nagajati, pa bodo videli, kakšna je kranjska pest.
—• Društvo orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani vabi vljudno svoje člane na III. občni zbor, ki bo v nedeljo dne 18. junija 1922 ob 9. uri dopoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Obenem se vsi cenjeni člani vljudno prosijo, da predlože svoje eventualne predloge in želje pismeno vsaj štiri dni pred občnim zborom predsedstvu društva. — Martin Majcen, t. č. predsednik.
— Našla se je v Višnji gori zlata zapestnica. Naslov poštenega najditelja je v uredništvu »Novega časa«.
£iubljanski dogodki,
lj Proslava poroke. Včeraj ob treh popoldne se je vršila v opernem gledališču slavnostna predstava. Ob petih se [e vršil pod tivolskim gradom promenadni koncert vojaške godbe in zveze pevskih društev. Istočasno je priredila koncert salezijanska godba na trgu Sv. Jakoba, ob osmih pa godba ZJŽ pred južno postajo. Ob devetih je priredila vojaška godba po mestu mirozov z bakljado, udruženje gledaliških igralcev pa koncert v opernem gledališču, pri katerem je bilo malo navzočih. Pač pa so bile ulice polne občinstva. Na Gradu, ki je bil lepo razsvetljen, so spuščali od osmih do desetih zvečer rakete, na obzidjih so goreli umetelni ognji. Ukazu policijskih organov se je prebivalstvo odzvalo in razsvetlilo okna največ s svečami, po revnejših hišah pa smo opazili navadne petrolejke. Razsvetljava je bila večinoma splošna, le nekateri državni zavodi so kazali temna okna, ker niso imeli kredita za razsvetljavo. Plinska in električna razsvetljava po mestu ni prišla mnogo v poštev, zlasti pa je gorelo na mostovih preko Ljubljanice le par luči. Na
»Mestnem domu« se je blišča! napis iz električnih žarnic: Slava!, na magistratu začetni črki A in M, nad njima pa kraljevska krona. Najbolj okusno je bilo prirejeno izložbeno okno Jugoslov. tiskarne. Za vojaško godbo je šlo krog 200 demokratskih srednješolskih študentov, pomešanih s člani »Orjune«. Vzklikali so kralju in kraljici ter peli večinoma sokolsko himno. Občinstvo je stalo ob strani in poslušalo godbo. Krog desete ure so se ulice popolnoma izpraznile. — Dopoldne so prišli trije člani »Orjune« v »Zvezno tiskarno« in zahtevali, da se koj ukine obrat, nevarno grozeč. Policija je nato aretirala v Šelenburgovi ulici štiri mlajše gospode, a se je pri zaslišanju izkazalo, da so se pravi storilci strahopetno poskrili. Danes zvečer se vrši koncert godbe Dravske divizije.
lj Vse gospodične, ki so prejele vabila za sestanek v Mestnem domu, kakor tudi one, katerim jih vsled naglice dela nismo več mogli dostaviti, naj se blagovolijo zbrati v nedeljo, dne 11. t. m, ob 8. uri zjutraj v avli univerze, kjer se jim bodo razdelili znaki in cvetlice. Obenem se najvljudneje naprošajo, da skušajo prinesti po možnosti tudi cvetlice s seboj. — Odbor za akademski dan PDJA.
lj Izgubila je včeraj, v četrtek, neka oseba pred mlekarno Pred škofijo št. 17 črno baržunasto pumpaduro z neko vsoto denarja in nekaj drugimi stvarmi. Pošten najditelj naj najdeno odda v mlekarni.
Jteša društva.
d Sv. Jakob — Ljubljana. Danes točno ob pol 8. redna telovadba za vse člane telovadce in netelovadce. Po telovadbi važen razgovor radi nedelje 11. in 18. t. m. — Načelnik.
UmhMmsM porota.
Ljubljana, 9. junija 1922.
Porotnemu senatu predseduje danes višji svetnik Pernuš, votanta sta svetnik Eberle in sodnik Zupančič, državno pravd-ništvo zastopa prvi državni pravdnik Do-menico. Današnjega obtoženca, radi zavratnega roparskega umora obtoženega Andreja Pelana zagovarja dr. Krivic. Razprava bo trajala celi dan in se bo sodba razglasila najbrže pozno zvečer. Zadeva je sledeča:
Današnji slučaj je našim bralcem že znan, ker je o tovarišu današnjega obtoženca že ljubljanska porota izrekla svojo sodbo in obsodila Antona Zrimška iz Dobca št. 21 na 12 let težke ječe. Današnji obtoženec Andrej Pelan, roj. 21. majnika 1899 :ia Studencu, fara Postojna, pristojen v Planino, je pa takrat zahteval, naj ga naše sodne oblasti izroče italijanskim rednim oblastim in se je njegovemu zahtevku ugodilo, toda pristojne italijanske sodne oblasti so obvestile ljubljanske sodne oblasti da one ne reflektirajo na Pelana, kateri je zato prišel na ljubljansko porotno obtožno klop. Zločine, kateri so privedli Pelana pred ljubljansko poroto, je opisal ljubljanski prvi državni pravdnik Domenico v obtožnici približno tako-le:
Izreden talent za slabo.
Andrej Pelan je zašel že v svoji zgodnji mladosti na kriva pota. Obiskoval je šolo na Planini. Napredoval je v šoli srednje, obnašal se je pa tako, da se je izrazilo šolsko vodstvo o njegovem vedenju: »Na vse zgodaj kaže izreden talent za vse slabo!«
M1 a d z 1 o č i n e c.
Mladi Pelan ni bil še 14 let star, ko so ga morali zaradi tatvine že sodnijsko kaznovati. Kot vojaka je zaradi tatvine tudi vojaško sodišče kaznovalo z 1 letom težke ječe.
Tudi po prevratu se Pelan ni poboljšal. Njegova pot je vodila navzdol. Začel je kupičiti zločin nad zločinom. Držal se je kmetov doma, kjer se ga vse boji.
Umor 16 letnega Alojzija J e n č i k a.
Andreja Pelana je seznanil z Antonom Zrimškom iz Dobca France Molek. V Ljubljani si je kupil Pelan, ki je potoval nekaj dni po Jugoslaviji, pri Sevciku revolver s
75 naboji in se je vrnil nato v Dobec. Skupno z Zrimškom je Pelan tihotapil in ga je peljal tudi na svoj dom v Planini. Koncem meseca novembra 1920 sta Pelan in Zrimšek zopet šla čez mejo in sta najbrže ukradla vola in kravo Francetu Marinšku. Pelan je potem kupil v Št. Petru manufakturo, katero mu je pa carinska oblast zaplenila in ga zaprla. Izpustili so ga iz zapora še le 4. januarja 1921, ko je Zrimškov oče založil za Pelana globo v znesku 6000 kron. Pelan je bil sicer svoboden, toda bil je brez denarja in blaga in še zadolžil se je. Nava-jan popivati, mu ni dišalo pošteno delo. Z mladim Zrimškom sta sklenila, da bosta šla čez mejo, kjer bosta ubila prvega voznika, katerega bosta srečala, če bo imel lepo živino. Kar sta sklenila, sta tudi izpeljala. Dne 9. januarja 1921 po polnoči sta Pelan in Zrimšek zapustila Dobec in šla čez mejo. Prišla sta v gozde pri Studenem v bližini Planine. Ko se je zmračilo, sta krenila na okrajno cesto, na kateri sta okolu 18. ure, ko se je zmračilo, srečala na križpotju cest Planina, Strnica, Studeno, posestnika Franca Podboja in ga vprašala, če je videl kakšnega voznika z voli na cesti. Podboj se juje prestrašil, ker sta nosila klobuka potlačena na oči in ker je imel pri sebi precej denarja. Odgovoril jima je, da ni nikogar srečal. Čez pol ure nato' st* pa srečala 16 letnega Alojzija Jenčiča iz Planine, ki je vozil po cesti, katera vodi v Strmico. >>Na lohači« sta se Pelan in Zrimšek skrila in pričakovala svojo žrtev s pripravljenim samokresom. V zadregi je še enkrat rekel mladi Zrimšek Pelanu: »Ti ga boš ustrelil, jaz bom pa vole!« Nato sta utihnila. Ko je privozil Jenčik mimo skritih rokovnjačev, je Pelan petkrat ustrelil na njega. Jenčik se je zgrudil zadet na tla. Pri Jenčiku je ostal Zrimšek, ker je Pela# stekel za zdivjanimi voli, ki jih je ujel in jih izročil Zrimšku v varstvo, sam je pa zgrabil Jen-čika, ga zvlekel z desne strani ceste na levo in je nesrečnega, ki še ni bil izdahnil, še davil. Drugi dan sta prodala vola in voz gostilničarju Antonu Šturmu in Ivanu Čehovinu za 5200 lir. Dne 12. januarja sta se vrnila v Dobec in odšla 13. januarja v Ljubljano, kjer sta bila aretirana. Pri Pelanu so našli 15.220 kron in 25 lir denarja, pozneje pa še 1500 lir, katere je bil prejšnji dan shranil pri gostilničarki Ani Kranjčevi na Kožljeku.
Drugi Pel a novi grehi.
Pelan je že dolgo prej, predno je urno-rli Jenčika, živel zelo potratno od tatvin in ker je tihotapil. 27. avgusta 1920 je ukradel Francom Molkom iz Windischgratz-ove žage 2 gonilna jermena, vredna najmanj 1500 lir. Meseca oktobra 1920 je šel Pelan z Zrimškom na Planino, kjer je prinesel 50 gonilnih jermenov, katere sta potem prenesla čez mejo in razprodala v Dobcu, na Kožljeku in v Begunjah. V noči od 28. na 29. novembra je vdrl Pelan v večji družbi v zaklenjen hlev posestnika Francka Marinška v Gorenji Planini in mu odgnal vola in kravo v vrednosti 6300 lir. Meseca oktobra 1921 je Pelan obiskal posestnika Andreja Milavca iz Mlinov pri Planini, mu ukradel vola iz hleva in ga prodal mesarju Alojziju Žnideršiču v Postojni za 3600 lir.
Državno pravdništvo obdolžuje Pelana zločina zavratnega roparskega umora po §§ 134 in 135 k. z. in hudodelstva tatvine po §§ 171, 173, 174 in 176 k. z.
Predsednik nadsvetnik Pernuš: »Ali ste kriv?« — »Kriv sem vsega, a ne tako, kakor je opisano v obtožnici.« Na vprašanja, ki jih je stavil predsednik obtožencu, je hitro odgovarjal. Razprava se nadaljuje, * * #
Jutri v soboto dne 10. junija 1922 bo porota razpravljala o dveh slučajih: Policijski činovnik Milan Matijašič, rojen v Bel-gradu in policijski agent Aleksander To skanovič, rojen v Belgradu, se bosta zagovarjala zaradi zlorabe uradne oblasti; Fr. Vidmar iz Podgore pri Dolu je pa obtožen uboja. Porotnemu senatu bo predsedoval svetnik dr. Skaberne, obtožbo bo zastopal državni pravdnik Lavrenčak.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Q0Qf Tone Malgaj o$o»
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
Uradnik, delavec
in
kmet
knpi vse svoje potrebščine naJeamefSe pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
\
prometni zavod za premog LJUBLJANI
H	prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:	Prometni zavod za premog 11t Piani, Miklošičeva testa 15/11.