Osnutek Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad JAVNA RAZPRAVA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA BEŽIGRAD novanjskih hifi, stanovanj in poslovnih prostorov (repro-dukcija stanovanj). 16. eien Ustanovitelji - vlagatelji stanovanjskih hU in stanovanj v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost pridobijo pravico uporabe in dodeljevanja stanovanj, pridobljenih 12 sredstev amortizacije glede na sorazmemo vrednost vloženih stanovanjskih hiš in stanovanj. PodrobnejSe po-goje o načinu pridobitve določa spložni akt stanovanjske skupnosti. UL PBOGRAMSKA IZHODlSCA POUTIKE STANO-VANJSKE SKUPNOSTI 17. čten Stanovanjska skupnost oblikuje politiko stanovanj-skega gospodarstva po načelih resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, zlasti pa: - skrbi, da se stanovanje uvetjavi kot ekonomska do-brina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značil-nostmi, in da se stanovanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega družbenega pomena - organizirano izvaja stanovanjsko graditev, da se s tem ustvarjajo pogoji za hitrejSe odpravljanje stanovanjskega primanjldjaja, organizirano zagotavlja izboljSanje stano-vanjskih pogojev stanovalcem, ki stanujejo v starih hišah, da se njihov stanovanjski standard Čimbolj približa sploSno sprejetim standardom - razvija in utrjuje samoupravljanje na področju stano-vanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev sta-novanj, TOZD, SIS in drugih organizacij, kakor tudi inte-res stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotmo go-spodarjenje s stanovanjskim skladom 18. člen Stanovanjska skupnost se povezuje za obravnavanje vpražanj Ln opravljanje zadev skupnega pomena, ki prese-gajo okvir občine oz. mesta Ljubljane in so pomembne za vse delovne Ijudi in občane v republiki, v zvezo stanovanj-skih skupnosti Slovenije. 19. člen Stanovanjska skupnost pripravlja in uresničuje pro-grame za graditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. V programu za graditev stanovanj upošteva stanovanj-ska skupnost tudi progratne za reševanje stanovanjskih potreb delavcev TOZD in drugih družbenopravnih oseb, srednjeročni program stanovanjske graditve ter program in akte, ki jih na področju stanovanjske graditve sprejme skupščina mesta Ljubljane. Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje sta-novanjska skupnost krajevne skupnosti, OZD, ki projek-tirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urba-nistično dokumentacijo ali' urejajo zemljiS^a, stanovanj-ske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skup-nosti, Če izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako doseže usklajena in usmerjena stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij v občini. L 20. člen Stanovanjska skupnost ureja vpraSanja stanarin kot po-membno materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanji in za njihovo razširjeno reprodukcijo ter za krepitev eko-nomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato vodi poIiUko v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne sta-narine, ki mora zagotoviti vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reprodukcijsko sposob-nost. V ta namen stanovanjska skupnost v skladu s predpisi obiinske in mestne skupfičine uveljavlja pri določanju stanarin načelo. da se stanarina postopoma povečuje db ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrzevanja stano-vanjskih hiS in stanovanj. strožkov stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se v Ljubljani po naCelu solidamosti in vzajemnosti namenja del stanarine tudi za izboljšanje (revitalizacijo) obstojetfih starih stano-vanjskih hiž in stanovanj, da bi ob solidamostni udeležbi vseh imetrukov stanovanjske pravice z obnovo ali zame-njavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobila zastarela stanovanja za normalno upo-rabo. 21. elen Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov na podrofiju stano-vanjskega gospodarstva in 2a odpravljanje sociaine dife-renciacije na stanovanjskem področju, vzporedno s tem pa na načelih solidarnostl in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoi družinam in občanom z nižjimi do-hodki, mladim družinam in upokojencem. Z narnenom, da se spodbudi varčevanje v stanovanj-skem gospodarstvu, se stanovanjska skupnost dogovarja v okviru Žveze stanovanjskih skupnosti Slovenije o obli-kovanju meril za izvajanje premiranja namenskega varCe-vanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene po-moči v stanovanjskem gospodarstvu. 22. 6\en Stanovanjska skupnost povezuje tn vključuje tudi sta-novanjske zadruge z namenom, da obdani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničeva-nju njihovih nalog. 23. člen Stanovanjska skupnost zdruzuje v okviru Zveze stano-vanjskih skupnosti Slovenije na podlagi programa sred-stva za raziskovalno tn Študijsko delo na področju stano-vanjskega gospodarstva, da se s tem zagotovi čimbolj smotrna zazidava in izraba stanovanjskih površin, čimra-cionalnejša graditev stanovanj ter tako vpliva na ceno in kakovost stanovanj. IV. FJNANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 24. člen Stanovanjska skupnost tinancira svoje naloge iz: a) združenih sredstev na osnovi samoupravnega spora-zuma o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanj-sko graditev, kjer so opredeljena: - združena sredstva za kreditiranje stanovanjske gradi-tve - združena sredstva za družbeno pomoč v stanovanj-skem gospodarstvu - združena sredstva za prenovo starih stanovanj in drugi nameni združevanja b) stanarin tn najemnin za namene gospodarjenja in upravljanja z obstoječimi stanovanjskimi hišami, stanova-nji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hiSah c) prispevkov lastnikov etažnih stanovanj d) dopolnilnih sredstev kot so: - prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanj-skih skladov - prosta sre^dstva iz prispevka za gradnjo stanovanj za udeležence NOB - bančna posojila - vsa ostala sredstva, ki jih določi predpis družbenopo-litične skupnosti, družbeni dogovor ali samoupravni spo-razum. 25. člen Stanovanjska skupnost z vsakoletnim finančnim načr-tom opredeli vižino prihodkov in odhodkov za vso svojo dejavnost. Pri tem upošteva vse zakonske in druge pred-pise, planske dokumente in zastavljene družbene cilje. 26. člen Med letom stanovanjska skupnost spremlja trimeseCno ugotovitev prihodkov in odhodkov in sicer po periodičnih obračunih, konec ]eta pa ugotovi bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poroči-lom. 27. «en StroSki delovanja stanovanjske skupnosti se krijejo iz prihodkov stanovanjske skupnosti. ViSino sredstev do-loči skupščina stanovanjske skupnosti. 28. Člen Prihodki stanovanjske skupnosti so: - sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospo-darstvu - sredstva stanarin in najemnin - sredstva prispevkov lastnikov eta±nih stanovanj - dohodek iz združenih sredstev za kreditiranje stano-vanjske gradnje - sredstva za prenovo starih stanovanj - prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanj-skega sklada - prosta sredstva tz prispevka za gradnjo stanovanj za udelezence NOB 29. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ali druga pooblaščena oseba. V. SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUGA SAMOUPRAVNA TELESA STANOVANJSKE SKUPNOSTI Skupščina stanovanjske skupnosti 30. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata: - zbor uporabnikov, ki Šteje 77 delegatskih mest - zbor izvajalcev, ki šteje 23 delegatskih mest 31. člen V skupščino stanovanjske skupnosti delegirajo usta-novitelji stanovanjske skupnosti svoje delegate takole: v zbor uporabnikov: 1. 52 delegatov - delavci v temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela in delovnih skupnostih 2. 25 delegatov - imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora stanovalcev KS, 3. I delegata - delavci, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov prek občinskega sveta sindikatov storitvenih dejavnosti 4. 1 delegata OO ZZB NOV. Organizacije združenega dela in detovne skupnosti, ki po samoupravnem sporazumu sestavljajo konferenco de-legacij za samoupravne skupnosti za socialno varstvo, sestavljajo tudi konferenco delegacij za samoupravnosta-novanjsko skupnost in v ta namen sklenejo poseben sa-moupravni sporazum. Delegati v delegaciji KS za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad se pri svojem delu opirajo na staliSča, predloge in pobude zbora stano-valcev v KS in mu tudi poročajo o svojem delu. Zbor stanovalcev v KS obravnava delo delegacije in delo delegatov v organih samoupravne stanovanjske skupnosti in iim daje smernice za njihovo delo. Zbor stanovalcev v KS lahko v soglasju s krajevno konferenco SZDL predlaga razrešitev posameznega ali več članov delegacije in volitve novega člana ali celotne delegacije. V zbor izvajalcev: Zbor izvajalcev irna 23 delegatov. Vsaka temeljna orga-nizacija združenega dela. ki pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad in izvaja delo na stanovanj-skem področju na območju občine Ljubljana Bežigrad, delegira v zbor izvajalcev neposredno ali preko konfe-rence delegacij. Občani, ki z osebnim delom (obrtniki) izvajajo delo pri gradnji ali vzdrževaihju stanovanjskih hiš in stanovanj, imajo v zboru izvajalcev eno delegatsko mesto, v katerega voiijo delegate preko svojega združenja. Zbora skupMine 32. člen Zadeve iz pristojnosti skupščin opravljata zbor uporab-nikov in zbor izvajalcev skladno z določbami zakona o stanovanjski skupnosti, tega sporazuma in statuta stano-vanjske skupnosti. Zbora sta v mejah svojih pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna. 33. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata tn sporazumno sprejemata rešitve o nasled-njih zadevah: - sprejemata statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o delu skupSčine stanovanjske skupnosti ter samo-upravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanje cen v stano-vanjski graditvi v občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeževanje zadružne gradnje ter razisko-valno delo v stanovanjskem gospodarstvu; - sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrl dela, finančni načrt ter zaključni račun stano-vanjske skupnosti; - volita in razrešujeta predsednika in nainestnika pred-sednika skupSčine, predsednika, namestnika predse-dnika in člana izvršilnega odbora, predsednika in člane odborov ter imenujeta in razrešujeta predsednika in Člane drugih delovnih teles skupSčine ter delegate v organih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, razen v skupnosti socialnega varstva; - sprejemata smernice in stališča za delo delegatov sa-moupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad na sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana; - urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovor-nosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skup-nostjo; - dajeta avtentično razlago samoupravnih sploSnih ak-tov, ki sta jih sprejela. Sklep o vpraSanjih in zadevah iz prvega odstavka tega člena velja, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupžčine stanovanjske skupnosti. 34. člen Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih za-devah: - o določanju osnov za oblikovanje stanarin in naje-mnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov); - o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekof e vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanj-skih hiSah v družbeni lastnini; - o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s po-dročja družbene pomoči in gospodarjenja s stanovanj-skim skladom; - o smernicah in stališčih za delo delegatov samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bezigrad na sejah zbora uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana; - o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu ob^inske skupnosti socialnega varstva; - o dajanju soglasja k samoupravnim sploSnim aktom skupnosti socialnega varstva; - "o avtentični razlagi samoupravnih sploSnih aktov, ki jih je sprejel. 35. «en Vsatt zbor posebej: - verificira pooblastila delegatov na seji zbora; - refiuje mandatno imunitetno vprašanje delegatov v zboru; - izmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predse-dnika in podpredsednika zbora. Na podlagi sklepa izvršilnega odbora skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad z dne 14.9. 1978 dajemo v javno razpravo delovnim ljudem in občanom osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad. Javna razprava traja do 20. oktobra 1978. Izvršilni odbor bo pri izdelavi dokonč-nega besedila sporazuma upošteval vse pripombe in predloge izoblikovane v jav-ni razpravi in jih nato vključil v ustrezna določila samoupravnega sporazuma, na-kar bo posredovan v sprejem skupščini SSS Ljubljana Bežigrad in podpis vsem ustanoviteljem. Vse pripombe prosimo posredujte v pismeni obliki na naslov: Samouprav-na stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad, Vojkova 63. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o SSS (Ur. list SR Slovenije, št. 8/78) je odpravil dosedanji sistem organi-ziranosti SSS po samoupravnih enotah in omogočil delovnim ljudem in obča-nom uveljavljanje temeljnih ustavnih pravic in samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva, kot to do-loča zakon o združenem delu. Tako se po načelu enovitosti in dvodomnosti organi-zira na novih osnovah skupščina samo-upravne stanovanjske skupnosti v sesta-vi zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Poleg dosedanjih ustanoviteljev oziro-ma podpisnikov samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi samoupravne stano-vanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad se med podpisnike vključujejo tudi delavci organizacij združenega dela za jjripravo urbanistične in projektne dokumentaci-}e, za urejanie stavbnega zemljišča, za proizvodnjo, gradnjo in montažo stano-vanjskih hi5, za vzdrževanje in obnavlja-nje stanovanj in stanovanjskih hiš in de-lavci drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi. Po ustavi SR Slovenije in po zakonu o združenem delu so temeljni nosilci vseh odločitev v stanovanjskem gospodarstvu delovni ljudje in občani, delavci v OZD in delovnih skupnostih, občani v zboru stanovalcev v krajevni skupnosti ter v samoupravnih stanovanjskih skupno-stih. Stanovanjska skupnost mora biti odraz potreb in interesov delovnega člo-veka, ki mora biti v položaju, da lahko rešuje svoje stanovanjske probleme v skladu z dejanskimi možnostmi in potre-bami. Uveljavljanje delavcev kot nosilcev stanovanjske politike ter celovitega odlo-čanja o delu dohodka, ki ga združujejo za stanovanjske namene terja njihovo odlo-čilno besedo in vpliv na snovanje stano-vanjske politike v celoti, vključno z gra-ditvijo v usmerjeni stanovanjski gradnji in gospodarjenju z obstoječim skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Zato je potrebno oblikovati samou-pravni sporazum o ustanovitvi stano-vanjske skupnosti tako, da bo omogočil in pospešil usklajevanje dosežene samo-upravne prakse, družbenoekonomske odnose in uvedbo novih oblik samo-upravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Beži-grad.