LetO VI., it. 163.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ifub&Jani, v soboto 22. iulifa 1922»
šft. 75 p«
IdPREJ
"asM< Socialistične stranka JuaosSavife.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. ' V Uredništvo in upravništvo: L j u ,->a, Frančiškanska ulica 6-1,iL r,' Naslov za dopise: Ljubljana pošt. r '8.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št.
Stane mesečno 10 Din, za inozems Jin.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s& ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Prav
«,Vse za vero, dom, cesarja!"
cem	radi verjamemo, da klerikal-
všek k- Mcia,’izem ni všeč! Ce bi Km bil sedanii 'Z1® r°hneli tako proti njemu! V rls-t	že	vsak	misleč	človek
tudi ra	i.®dmole v socializmu, -am je
lovit; i5'V. ]’vo, da hočejo tudi klerikalci Dri tem i2 na sociahzem. Saj niso sami strank- -°V~’ tudi vse druge meščanske
SVni s^ušajo izrabljati socializem za Je namene in ustanavljajo po soci-
Dafo<iii -na ‘mena (krščanski socialci. »neodv’ socia>ci itd*) Pa Jih imenujejo sne oH1Sxie<<’ menda zato. ker niso odvi-Same7r,-u nstya, temveč »samo« od po-
mogotcev.
•ttf Prav nič posebnega! kalcj la? *° .ni ni^ Posebnega. če kleri-—	i° hinavsko zavijajo resnico
tako. Tun- 0 vse kapitalistične stranke ieli in , to s.° socialisti že davno ve-Ualno ud, ,u®' ^a se mora delavstvo Nanizan-,evati sestankov in shodov, Ve<ielo	e*a dela sploh, da bo stalno
ahko ž i0 ^® to a'h ono *n da bo torej ^°vim faže0 s^avo uhranil° se nasprot-
novega. Novo bi bilo Hel0 to, da zavijajo zdaj tako na « tUorai-a piš®io take neumnosti, da bi •e bj ,.tudi klerikalni backi odkloniti, ne z . ®tati in misliti... Žal. da te-%0 z^0, ^ak°r molijo svoie očenaše tJia je . ,®sedami, tako tudi čitajo. Pra-molitev, prazno tudi njih či-Če v. 0 iih ie omračilo ..
Svt>io J °e	omračeni, če	bi mislili
bi vedeli, da hočejo kleri-
^smo iz Češkega.
^ar^iJleL.,in še nekai dni je minulo, Se . hil zadnjič na Češkem. V tem 5r' ^as d61Itlarsikai izpremenilo ne samo fhijj jn Jugoslaviji, temveč tudi v Av-'ala i2 |. £a Češkem. Brzovlak. ki od-'Vez0 s p Jane opoldne, ima direktno ob rvr»iraR?- kamor dospete drugo ju-. a v mir ^fdmih. To ie zveza, kakor je ^kuie n v. casih. Od teh pa se dosti « n>k imr,f-Un,V0Žn’e- Predvsem mora i;1'3, ki o* °. treh držav potna dovode v p ane'° toliko kot vožnia iz Ljubki’ °otni liof Poles: tega morate poka-» mftr,! skoro na vsaki večji postaj!, ^pirati h ® Prt-iago dol in gor. odpirat!. 11 teni na \e sr°za. In vendar se tudi . opažajo izpremembe na ? te že wJx*at' ni Potreba nikjer več in i v®se.lierr, ek komodnosti. ki io človek Ueljaj . D.0zdravi. Vlak. s katerim sem \	Zio-'1^ za marsikaterega veriž-
M^rec , a Posebno prijetnost. Bila in vlaku nedelja. zato ni bilo v •agarja r H115 enega Jugoslovanskega 0r se ip ?le radi nedeliskega počitka, Mrazil debelušen jud iz Za-
kalni časopisi (»Slovenec«, »Novi čas«, »Domoljub«, »Bogoljub«. »Straža« in »Slovenski Gospodar«) osvoboditi cerkev od državnega nadzorstva in vpliva. Kar naprei pišeio. da mora biti cerkev svobodna. Obenem se pa strašno jeze, da hočemo tudi mi socialisti isto. popolnoma isto in da zato zahtevamo ločitev cerkve od države. Ce bi klerikalni backi tole vedeli in razumeli...
Svoboda je čudna reč. Kdor gospodari, je ne mara, ker je ne potrebuje. On ima več nego svobodo, ima gospodstvo. Svobodo ljubijo !e tisti, ki so tlačeni in zatirani — seveda, če jo poznajo, če nimajo tudi misli uklenjene!
V Avstriji cerkev ni nikdar govorila o svobodi, ker je gospodarila. V Jugoslaviji se pa boji, da bo gospodarila neka druga cerkev, pravoslavna, zato toliko besedi osvobodi! Pa samo besedi, drugega nič. ’
»Starši naj odločujejo, ali nai bo šola taka ali taka!« Toda samo tam, kjer klerikalci vedo. da imajo te starše v rokah! Če ne, bi rekli drusrače: starši naj odlo-čuieio. v kakšno šolo nai pošiljajo svoje otroke. Ne le klerikalni, tudi protiklerikalni starši moraio biti svobodni.
Samouprave nočejo, ker vedo, da bi io ljudstvo razumelo in — tudi zahtevalo. Oni hočejo »avtonomijo« — da bodo vladali potem iz Ljubljane prav tako, kakor sedanii moeotci iz Belgrada.
Klerikalci hočejo vladati, samo zato jim ie cerkev dobra, da ž njo vladajo nad ljudstvom. Ker oa s svojim verskim hinavstvom poneumnujeio ljudstvo, zato so
kapitalistom všeč, čeprav pišejo proti njim. Ničesar namreč kapitalist ne potre-, buje bolj, nego — ljudske neumnost! Zato imajo klerikalci zaslombo pri kapit^tstih in jo bodo imeli tako dolso, dokler bo ljudstvo voljno to zasf.ombo — pla
Tu smo pri najvažnejšem. » "S\o c-nec« se 15. julija jezi nad našimi b esui'>-mi: »Klerikalci imajo za seboj 5e in bogato cerkveno organizacije- '5 jo
-	•	-	-	•	-	'rf?	te-
' .iia, %ri-:jin>
•it ~
da
oivajo
povrlu vsega še država podpira 1 mu. da hujskajo proti državi. Btrr ki sedi na vladi, pač dobre ve. J kalci hujskajo, pa ne nastopa itd.«
Tole citira »Slovenec« in zavidamo duhovnikom, ki od države po 26 kron na dan, s. .. Pa da smo napisali to z namenom denunciiati klerikalce in da smo se s tem prikupili, vladi.
Takele stvari čitajo klerik^ai^^acki, pa se jim zde popolnoma pratf. '|i>fri bodo čitali zopet v vladnih listfhf da smo podkupljeni od Taljanov in Nemcev, pa se jim bo tudi zdelo prav. In čeprav smo torej od vseh strani podkupljeni in moramo torej imeti na kupe denarja, vendar, »zavidamo« duhovnikom borih 26 kron na dan! Tudi to se zdi tem backom prav, — saj je božji blagoslov nad »Slovencem« in kdor ga pridno čita in plačuje, ima 300 dni odpustkov ...
Dajte, sodrugi, vprašajte te backe, kaj bi rekli, če bi imel vsak socialistični odbornik in zaupnik od vlade po 26 kron na dan. Ali bi mogla naša stranka potem še govoriti proti vladi? Gotovo ne! Tudi' backi bodo to razumeli, zato jih to res vprašajte!
gre* ki ie to prijetno okornost že drugič izrarrl in odnesel iz Jugoslavije veliko prtljage brez naimanišega pregledovanja. Znati treba in iudje znajo.
Pred Leobnom pride sprevodnik in napravi vozni listek do avstrijske meje. Stane samo 4391 Ka, obenem pa vpraša, kdo hoče večerjati v St. Mihaelu. OgVasil serr„ se. Prinesli so večerjo in stane samo 4500 Ka. Vendar ni cena večerje z vožnjo od Leobna do F. Dvorišta v nikakem razmera! glede cene. če povem, da smo se vozili brez preslanka od 7. zvečer do 2. ziutrai. torei 7 ur vožnje z brzovlakom stane mani kot navadna večerja. Zato se ni čuditi, če imajo avstrijske železnice izgubo.
Zanimivo ie dalje dejstvo, da je na vseh postaiah polno, polno nedeljskih izletnikov. hribolazcev in drugih popotnih ljudi.. Sešel sem se v vozu s prijetnim gospodom. ki mi ie razloži , da se to navdušenje za prirodne krasote javlja šele po vojski, ko so se vrnili vojaki domov, ki so začasa vojske oblezli najlepše gore in iim ie to sedai ostalo v krvi, da morajo hoditi na hribe in občudovati iepoto sveta. Tudi nazor, ki ima svojo trdno pod-
lago. Sam sem si tam v tirolskih velikanih večkrat dejal, da ne bom nikdar več lazil po gorah, toda komai sem vzel nase domačo kamižolco, že sem 'lezel na Grintovec. pa na Triglav in druge vršace.
Na prvi postaji v češkoslovaški republiki me ie presenetila krasna nova kolodvorska stavba, kakoršne ni v celi Jugoslaviji nobene. Čehi prav dobro razumelo, kako treba reprezentirati. vedo. da ie od prvega utiša odvisen vsak uspeh ati neuspeh. Vtis, ki ga napravi prva češka postaja na tujca, ie veličasten, soliden, zelo zelo ugoden in posebno sposoben napraviti ugodno razpoloženje in zaupanje v državo samo. Zdi se mi, da ie tako reprezentiranje eden izmed sovzrokov, ki gonijo češko krono v Curihu stalno kvišku. Ce so naši sprevodniki oblečeni skromno, tedai so sprevodniki v Avstriji gospodie po izgledu. a češki pa gotovi kavalirji ne samo no obleki, temveč tudi po obnašanju. Pri nas pa se dogaja neredko, da vas celo kak vladni svetnik nahruli kot svinjski pastir na Ogrskem, misleč, da ie tako nrav in edino zveličavno.
Prvi cilj moie poti je Tabor, prijetno mestece ob Lužnici. Točno ob petih, ka-
• Potem jim pa razložite, tla mora tisti.; ki hoče Piti svoboden, živeti ob svojem, da ric ; me gospodarja prositi za podpore! Naš;, zaupniki ne ie, da nimajo podpore. še -plačevati morajo. Kdor ne plačnic .zbrišemo!
Povejte to tem backom, morebiti bodo pa le razumeli. Potem ne bodo več mislili, da »zavidamo- in »denunciramo«, temveč vedeli hjodo, da ie klerikalec in liberalec eden in isti sovražnik delavnega ljudstva, čeprav se med seboi kregata: oba živita od žuljev delavnega ljudstva. ki plačuje rajši 26 kron vsakemu duhovniku »iz državne blagajne«, nego da bi iz svojega žepa neposredno plačalo sebi in svoji organizaciji vsak mesec 4 krone. Ubogo, od kadila omamljeno ljudstvo! : Vojsko in duhovništvo vzdržuje, sam na kruha nima!
O največjih revežih smo včasih rekli, da še -za sol nimajo. Tako poceni je bila. ZdaUe drugače! Odkrivaj se pridno general >m in duhovnikom, pa bo kmalu še dražja i
pAko povejte vsakemu backu, ki nima Biti toliko soli več v glavi, da bi sam to uvidel. Lp še to ne bo pomagalo, mu pa Ppvejte, da bodo tudi cerkveni obredi vtrazu, če se sol podraži, potem si še ne-
oes’ ne bo mogel več kupiti...
     ---
NARODNA SKUPŠČINA.
19. julija, Debata o proračunu ministrstva prosvete. Posl. sodr. Divac je govoril proti verskemu pouku. Posl. dr. Deželic ie branil verski pouk, ker pričakuje rešitev iz današnjega propada le — po ver k (Ima čisto prav. Rešila nas bo v resnici le živa vera v pravico, v poštenje, ampak to ni tista vera. ki jo je napadal sodr. Divac. On ie napadal le vero cerkve. ki je le sama zunanjost, sredstvo za poneumnenje, sredstvo za uklepanje ljudstva v verige, da ga je lažje izkoriščati.) O srednješo/Lskih razmerah ie govoril posl. sodr. E. Kristan. Popoldne so nadaljevali debato. Prihodnja seja jutri, na dnevnem redu je zunanje posojilo.
Ker gre debata o proračunu očitno prepočasi, bodo odslej dnevno tri seje.
20. julija. Razprava o dolarskem posojilu. Finančni minister dr. Kumanudi je podal predzgodovno tega posojila, govoril je o dobrih posledicah posolila, ki jih pričakuje tembolj, ko bo porabljeno le v investicijske svrhe. Na popoldanski seji
ie govorila le opozicija. Ravno tako tudi na nočni seji. Utis so napravile posebno besede posl. sodr. Divca. da smo s sklepom tega nosoiila izročeni tujemu kapitalu na milost in nemilost.
Politične vesli.
+ Pri sv,. Petru na progi Reka-Trst koncentrirajo Itaijani velike armadne čete, v severnem Kvarneru pa v zvezi s četami na konnetn. svojo vojno mornarico. Naše obmejno prebivalstvo se zaradi temi zelo razburja. Belgraiski časopisi poročajo', da hoče plačati laška vlada svoie neuspehe v Londonu in Parizu s svojimi šovinističnimi akcijami.
-r Italijansko delavstvo je odgovorilo na fašistovska požiganja delavskih domov s splošno stavko v vsei gornji Italiji Položaj ie zelo kritičen, ker so pričeti fašisti z novimi mobilizacbami. Ni izključeno. da utegne priti do državljanske vojne.
Madžarska vlada je sporočila avstrijski vladi, da bo uvedla strogo preiskavo zaradi upada njenih čet v avstrijsko obrnemo ozemlje, ki so ga le te izvršile pred nekai dnevi.
+ Na Madžarskem ie zavladalo med kmetskim prebivalstvom veliko ogorčenje, ker ni vlada izvedla agrarne reforme. Kmetje so napadli grofovska in baronska posestva ter poželi žitna polja za sebe. To se je zgodilo v županiji Hajdu. kjer ie 120 kmetov, oboroženih s puškami, izvedlo prisilno žetev. Sedaj povsod pričakujejo podobne nemire.
-f- Madžarski poslanik Aladar Bala ie posetil ministrskega predsednika Pasica. Skoro vse madžarske stranke so obsodile ravnanje madžarskega poslanika, ki je obiskal predstavnika jugoslovanske vlade takrat, ko ie lie ta najhuiše pričela postopati z madžarskimi državljani. Madžarski časopisi prinašajo o tem sporu ki-lometerske kolone, medtem ko molče o agrarni reformi, v izvršitev katere je zastonj sveto verjelo zaslepljeno madžarsko ljudstvo.
^ + V češkoslovaški organizaciji katoliških duhovnikov »Jednota«. ki šteje okoli 1300 članov, udejstvujejo člani življenjsko svoie nazore in ne samo na papirju. Organizacija ie upeljala češkoslovaški iezik pri vseh cerkvenih obredih, odpravila ie celibat, to je nedovoljeno že-
nitev ter izvršda še več podobnih re o ■ Pred kratkim pa ie poslala. »Jednoti« P peževa pisarna v Rimu. Kateri stoj čelu kardinal Merrv del Vali P^mo, kateri Ji sporoča, da ij daje 14 dni odloga, tekom katerih jim ie dano razpustiti s organizacijo in se povrniti k starun skim obredom, če tega ne bodo stan kom 14 dni, potem so izključeni s SVPK,-verniki vred iz katoliške cerkve, časopisi poročajo, da Člani f	jpi
bodo sledili povelju kardinala	nf)
Valla. kajti število odpadnikov _ dn narašča. Če bo šlo tako naprej, n imela katoliška cerkev v^par letih n nega pristaša več na Češkem.
+ V Nemčiji se posvetujejo o meščanskem bloku voditelji centroma. J ske. stranke in demokraške stranke, korhitro se bodo sporazumele, bodo o vili posebno prolv.amaci.io.	.	, e
+ Nemška vlada ie upokojila v predsednike Merseburga,	'
Aachna. Auricha, Miinstra in Hildeshei«
— vsled političnih vzrokov, namreč
radi monarhističnega miSljenja.	.	ga
+ Reparacijska komisija ie .Ja poskusiti z moratorijem, ki bi ga <^coSjd Nemčiji za dobo treh mesecev. Fra ^ listi poročaio. da izdeluje francoska da spomenico, ki io bo predložila ^ nieni komisiii ter z njo dokazala. ,eC Nemčija namenoma povzročiija. . ^i-nemške marke. Spomenico izde‘ui nistra Poincare in De Lasteyries. .j + General Ludendorli je Urokih na vprašanje »Daily ExpreBa« o ^ ^a umora zunanjega ministra Rathena ^ so ti vzroki veliko bolj dalekosez kor pa meni nemška vlada. Pfl fcfear polkovniku Freibergu so baje nas se v mente. iz katerih je razvidno, da ^ nacionalistična društva vtihotapil,. ^ munistični agenti, ki naj bi izYrse ‘ upteli litične umore. Na ta način da s jjati stopnjevati zmedo v državi in P™ »Ver-pot socialni revoluciji. Berlinsa ^ wiirts« kakor tudi ostali soc .7:aVo Z*' sopisi označujeio
Ludendorffovo
izmišljeno. S tem hoče Ludendo. porazne sodbe o nemških nac kar pa se mu ne bo posrečilo. ^ s0cial'
+ Novi procesi proti rii
uskim
samo
nim revolucionarjem razburjajo sVOjirni rusko ljudstvo, ki je še daleč za■ gu-voditelji, temveč tudi vse pro	kraP
teče delavstvo vsega sveta.
kor kaže vozni red, se je ustavil vlak na taborski postaji. Izstopil sern. dal prtljago v shrambo ter se napotil po mestu, zavitem v lahno jutranjo meglico. Hiše. stare in nove. so zvedavo gledale na zgodnega popotnika, stopajočega proti staremu mestu, kjer so mu razni spomeniki pričarali v dušo dobo, ko ie tod propvedoval' Jan Hus svoje vznešene misli o lijubezni božji in človeški veri. ko ie tod postavil svoj tabor nepremagljivi vojskovodja enooki Jan Žižka, čigar spomenik stoji sedaj sredi trga. Husitske vojske so sc obnovile v popotnikovih mislih, pregnala iih je tridesetletna vojska, ki ie pustila na neki nisi spomenik v obliki obtičane topovske krogle, vstajali so boii pred njegovimi očmi, boji .za pravično ureditev družabnega življenja vse do današnjih dni. Danes pa sedi na ponosnem magistratu župan. ki so ga postavili oni, ki so bili od nekdaj najbolj zapostavljanj, ki pa so od nekdaj nosili največjo pezo življenja: delavci so si postavili iz svoje srede župana ter so tako demonstrirali demokratičnost od naiizrazitejših demokratov — Hu-sitov ustanovljenega mesta Tabora. Pet-
sto in nekai let ie preteklo, da se ie kolo zgodovine obrnilo v Taboru za 360°.
Tabor ie napol trgovsko in industrijsko. napol pa mesto upokojencev. Kar me ie takrat predvsem zanimalo, to so cene v izložbah. Če iih primeriamo z našimi in obenem s stanjem valute, tedaj vidimo, da je tu vse — dražje. Toda taka primera ne drži. zakai ljudje, ki si tukaj služijo svoi kruh, zaslužijo toliko, da zadošča za skromno življenje. Tabela, ki jo je pred nedavnim časom prinesel »Naprej«, ie prav jasno ponazorila razmerje v zaslužku in izdatku našega in češkega delavca. Medtem pa zaslužek našega deli!^3: rr‘ Kik. da bi m ogel vsai skromno živeti. Naj navedem nekai cen. Moka 3 do 5 Kč kg, govedina 14—17 Kč. teletina 17—19 Kč, mast 18—20 Kč kg, kruh 5 Kč kg. srajca 30—70 Kč, meter moškega blaga 70—200 Kč. ženskega 30—100 Kč. klobuk 70 Kč. čevlji 120—220 Kč, pol litra piva 1.50 Kč. Povprečni zaslužek na mesec 600—800 Kč. Sedaj pa si seveda ilah-ko vsak izračuna, ali ie mogoče živeti s temi novci ali ne. Proti vrednosti Kč v miru ie niena kupna cena padla približno
lOkrat, plače pa so se
dvignile tudit2ne-
V splošnem pa se opaža tendenc. ga padanja vseh cen. Res se veieo - vSg ki silno upirajo padanju. tar^a1°trjj0< mogoče načine, se jeze na inaU^rn(ia vse da ie od držav.e preveč ščitena. jepi nič ne pomaga. Cena žita ie v e in padla od 330 Kč na 250 Kč za sto K bo še boli padla. Kje nai iščem, padcu cen? Edino le v smotrem sJJj0, politiki sposobnih državnikov in vsejj trenem, cilja se zavedajočem de	ge
občanov brez razlike stanov. Fra prav godrnjaš na državo, kadar ni^e0beneifl' storila, ni na prav, če ne po*es-j-fe-kako naj bi storila, da bi bilo P‘. Lvat" ba ie povsod kritike, toda take- ki ia. ne pa razdira. Oči vseh Ceho . a se njene na solidno stavbo države, i silno dosti kritike, več kot pn. rejja P0.' ta kritika ustvarja. Pri nas pa 1	.. icri"
lovica svoie nezanimanje na dr ga-tikuieio tako. da razdirajo, uspej^piia tirno v — Curihu, kier bi bila ia7snjCi le lahko tam. kjer ie laška lira, v ^ L. pa 14krat nižja. Pozdrav!
si™- n5nircč pričeli razpravljati v Mo-hfivLne ^'sno 0(^ velike razprave v Vrvni, tr!bimalu, proti uglednim soc. re-vnW^ariem’ ki S0 obtožili protire-, j1,, Propagande in širjenja protisovjetske literature.
Driivi ^0v^e^' Poslanik na Dunaju, je trtr„, • z, avstrijsko vlado s pogajanji za
ietskcj ^usi ?°db° mcd Avstrijo in sov-
inkn« \fkupni sei5 ruske »n neruske ko-Zeln .?agli- 'e ruski delegat Litvinov ril n^0DuSCal' ki se ’e iz’av^. da bo sto-dole-n ■ 10 korake za Priznanje ruskih
šeste J .Za Odškodnino vseh tistilv poliral ’ ^r'7 ,e sovjetska vlada naciona-Štirih ai ta.namen si je izprosil odlog bil vJTi? S81?1'^ ^ni. tekom katerih bo dote vid +-UCn* ^Kovor iz Moskve. Kakor s “j Popušča sovjetska vlada v boju Kabalističnim režimom.
kovne konferenci amsterdamske stro-o vzrr^10*5^? 'e Poročal tajnik Timmen te vr5l' inSklican'a te konference, ki se • *•.m- Iz3avil ie. da se ie stro-Boloža’ m*si.ia Prepričala iz nemškega enotno^’ ^a Prišel trenutek, postaviti stva „_n*° v zaščito nemškega delav-
tetariJ!6 sarno v interesu nemškega prc-VseSa a’ temveč v interesu delavcev fcravf) sYeta- Treba bo delovati za od-ie orj^^vnih točk, ld so povzročile, da San]0 e*a dvigni reakcija svojo glavo ne
% V \T v	lUlIVUia OVUJV nWVU 11^
ki L, ^emčiii. temveč v vseh državah,
Strgajo vsled gospodarske krize.
sk° intVl1a komisija bo v zvezi z dunaj-
2adev«-ernacionalo izdelala podroben to-VI*i nacVf
+ - načrt.
slavca ^1In“ia*?a zadeva angleškega po-
^HCci M aai*«uici zdueva cin>4i6SKCK<i po-it veči ,ratia B°ttomleva. ki. ie poneve-Sedetn f , enarne vsote ter bil obsojen na ieče. vzbuia v angleških *a®ik ,-e krogih obilo prahu. Državni ^enico, namreč razdelil poslancem spo-l2re£ejo Vvkateri poziva poslance, naj se Sol-oh ?p vf more biti obsoieni poslanec ^Vzroč . parlamenta. Ta zadeva, ki pa °k'lo prahu, ie značilna za da-na UiilS! Y katerem ie na Angleškem ‘*-s^0ne brezposelnih defovcev.
81* 0^ublianskmi kovinarjem! Sodru-kivija , Podružnice kovinarjev Vas 1,0111 stA m a se v kolikor mogoče čast-V ^elin , udeležite I. delavskega zleta ^°Žno i	avgusta.	Priglasiti	se	je
O°b°to p5Petel{ 21- t. m. od 17.—19. v r,- t. m ]• oc* 16.-19 in v nedeljo Vil. pjj °d 9.—12. v Šelenburgovi ulici ^nila 7' Pančurju, ki daje tudi vsa po-11 je" t n,esek za izletno izkaznico 3.50 hf* Prijav- ‘\ p*a^ati proti Potrdilu takoj °re ov; 'a P°zneiše prijave se ne Cia ‘ ^0zn^a Je Polovična, h? 2a 7^ »Ambulatorij okrožnega ura-* !1 ki <a3ar°varije delavcev v Ljubija« i1*10	ga včeraj in danes priobčili,
h° vsehi« uradno. Povečini se z njego-h^ega +°, strinjamo. Da pa ne bo nanovo 10“Načenja, izjavljamo, da se na vsebino še povrnemo.
O*	**
jj! §e ^'Kovezov traja v Ljublja-* • Dva s.amo zopet se je malce skr-f,e?a< sp ; !1l0jstra sta se že prej udaila, s? Za’druS fe ••retji‘ To ie dokaz, da tudi v Očitni iCBjlsr°vezov niso vsi enih mi-R^ič, ja Pay hočeio gospodariti gg. Ja-niest*22^ 'n Dežman. Dočim ima j-!C° dkiel.0 rjavcev zaposleno colo ko-e ^osnod ? še.otrok), ima drugi Qe- ki jih nazivajo celo moj-
stre. čudimo se. da ni mogoče olačab ! pošteno pomočnika, mojstra pa Jahko. Au mogoče ti mojstri zastonj delajo? 'I o b; si mogoče lahko kvečjemu mislili o nek: gospej. ki tudi danes menda za kratek čas »knjige veže«. Zanimiva je ta »žilavost« gg, mojstrov, ki skušajo čisto na ameri-kanski način streti stavko. No, videli bomo, kakšno bo tisto delo. ki ^ga oprav-ljaio napol Otroci. Pa o tem ne bomo odločali mi, temveč naročniki.
Podjetniška prevzetnost. Dični gospod Jaroslav Breuer, mestni stavbenik v Ljubljani, ravna z delavci in nastavljene! hujše nego nekdanji sužnjedržci. Radi mezd so večni prepiri z delavstvom, ker se g. Breuerju dostikrat zazdi, da ie »bolan«. kadar je treba delavcem izplačati mezde in takrat seveda ni dostopen. Delavce ima za norca in jih tolaži na kak drug dan, ker »milostljiva« ne more izplačevati. Ta skrajno nemilostna »milostljiva« šikanira zlasti pisarniško osobje in noče pojmiti. da bi ona ne mogla biti »milostljiva«, ako bi ne bilo delavnih rok. ki jo rede. Odslovitve in ustavljanje dela so pri tej tvrdki na dnevnem redu. To pa ponajveč radi mezdnih diferenc, ker delavstvo hoče svoje zasluženo plačilo. Vse nepravilno postopanje te tvrdke pa kaže slučai, ko je pred kratkim brez vsakega vzroka pognal na cesto svojo kontorist-ko. ne da bi ji izplačal plačo,' ki ii gre za odpovedni rok. Na vljudno intervencijo organizacije ie odgovoril prav surovo in robato, česar bi ne pričakovali niti od najboli nazadnjaškega hribovca. Zato smo poskrbeli, da ga primerno poučimo občevanja z liudmi in da ne sme nekaznovano kratiti zakonito zajamčenih pravic osob-ju. — Vs!ed krivde dičnega g. Breuer.ia se nahaja odpuščena kontoristka, ki podpira in preživlja s svojim zaslužkom svojega starega, invalidnega očeta, v skrajni stiski. In to vse radi tega, ker g. Breuer neopravičeno pridržuje izplačilo tega, v kar ie po zakonu primoran. Opozarjamo g. Breueria na to. nai nikar ne misli, da si sme vse dovoljevati! Vsem tistim, ki iščeio dela in zaslužka, pa toplo priporočamo v vedni spomin tvrdko Jaroslav Breuer.
Najdena je kopalna obleka. Dobi se: Ambrožev trg št. 3, III. nadstr.
Socialistična akademija v Celju. V
soboto, dne 22. t. m. ob pol 8. zvečer bo predaval sodrug I. Kaiser, strokovni tajnik iz Ljubljane o mednarodnem strokovnem ookretn.
Črna deska, Kapusova goSDa ie opustila penzionat na svojem stanovanju v Kalanovi hiši. Obdržala si je samo malo meblovano sobico. Stanovanje z mrzlično naglico snažijo za podravnatelja Ljubljanske kreditne banke. Gospod župan, ali ie stanovanjski urad samo radi lepšega ?
Celjski fašisti v paradi. V nedeljo so paradirali tudi tisti od tajne fašistične organizacije. Obljubujeio požig, pretep in vse mogoče vrline, ki so vzgoja dične »Nove Dobe«. Nekega člana fašistov smo vprašal, kako in kaj. Rekel je. da jih je 70 in da bodo dobili od vlade podporo. To verjamemo; saj plačal .jo bo delavni človek. G. Rebek, tudivas bodo baje nabili, ker niti na Vidov dan niste zastave izobesili. Za poe’t! Nič se ne bojte gosp. Rebek: V Ceiju fašistovskih pretepov ne bo. zato bomo že mi poskrbeli.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo 23. t. m. izlet v Kamnik. Pri tei priliki se vrSi popoldne ob 5, na
slavnem trsu Kamnika polževa dirka, kamere se udeleže tudi dame. Za prvake te polževe dirke so razpisana 3 krasna izvamredna darila, za^ katero viiada veliko zanimroie. Vabijo se vsi člani iu članice, kakor tudi vsi ljubitelji kolesarskega športa, da se udeleže tega izleta in tekme. Odhod točno ob 1.30 popoldne izpred kavarne ^Prešern« v Ljubljani. — Odbor.
= Vrednost denarja, 1 dolar velja 83.50 Din, 1 lira 3.85 Din. 100 avstrijskih kron 30 par. V Curihu stane 100 naših kron 1.52 švicarskih frankov.
Ambulatorij
Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubi] ani.
Storjen je bil sklep, ki naj priča širom sveta o narodovi kulturni dospelosti; postavi se ambulatorij z vsemi pridobitvami modeme higijene in medicine, ki naj tudi najrevnejšim omogoči hitro in uspešno zdravljenje in iz katerega nai se med narod širijo uspešne preventivne social-no-higijenične odredbe. V zvezi z ambu-latorijem sc postavijo tudi primerni uradni prostori, kateri se bodo sukcesivno, kakor se bo stvarno razširjalo socialno zavarovanje, uporabljali v uradne svrhe. Trenutno neporabljeni prostori pa se oddajo v najem raznim pisarnam, agencijam itd., da se tako zagotovi tudi hitrejša rentabiliteta poslopja in hitrejša amortizacija investiranega kapitala.
Na stavbišču ob Miklošičevi cesti v Ljubljani je začelo živahno delo, ki ima biti posvečeno najvzvišenejšim namenom: ljudskemu zdravju; delo, ki naj bo izraz narodove kulture, medsebojne lju-beznf in vzajemne podpore.
Poslopje nai postane visoka akademija ljudske higijene. kjer naj bo osredotočeno vse delo za ohranitev zdravja narodovih produktivnih sil.
Glede finančne podlage omenjamo, da z zgradbo tega uoslopja interesi delodajalcev in delojemalcev niso prav nič ogroženi; iasno je. da more zgradba že v bližnji bodočnosti z o", o blagodejno vplivati na višino socialno-zavarovalnih prino-sov. Finančna podlaga sloni na zavaro-valno-tehničnem računu, ki hoče investirati samo razpoložljive rezervne kapitanije nezgodnih rent. Kapitalije iz naslova bolniškega zavarovanja iz previdnosti niso vzete v kalkulacijo, glavno z ozirom na dejstvo, da novi zakon o socialnem zavarovanju predpisuje znatno višje podpore kakor so sedanje, prispevki pa so relativno celo znižani, in so zvišani samo absoHutno. v kolikor so se povišale mezde. Radi tega so rezerve iz naslova bol-šnikega zavarovanja zelo malo verjetne.
Nezgodno zavarovanje sloni na načelu kapitalnega kritja, t. j. vsaka renta, ki se prizna za nezgodo, mora biti takoj kapitaiizirana. Kapital pa se v obliki rente ponesrečenemu izplačuje mesečno, ostanek pa mora biti plodonosno naložen, tako. da izplačevanje rente do smrti re.nt-nika oziroma vrnitve delazmožnosti ni ogroženo.
Ako se investirajo razpoložljive rentne kapitalije, radi tega ne bo oškodovan niti def.avec niti delodajalec. Kajti prispevki in podpore iz naslova nezgodnega zavarovanja so v zakonu jasno določeni in slone prispevki na natančnih statističnih podatkih o nezgodah, ki se pripete tekom enega leta. Prispevki tega leta morajo biti tako visoki, da krijejo rentne kapitalije za vse nezgode v tem letu. Ako se bodo nezgode v bodočih letih zmanjševale, bo treba zanje nižje ka-pitalije in zakon bo moral znižati prispevke. Ali narobe. Na ta zavarovalno-
tehnični račun investicija razpoložljivih' kapitalii (kapitaliziranih rent) nima prav nobenesa vpSiva. Radi gradbe Doslopja se nezgodno-zavarovalni prispevki ne morejo zvišati niti za dinar. Razpoložljive kapitalije so po svojem značaju dolgoleten dolg rentnikom, ki se odplačuje mesečno in ki se prav pod nobenimi pogoji ne more znižati. Rentnik radi tega, če se kapitalizirani znesek njegove rente tako previdno investira, da donaša vsako leto za odplačevanje rente potrebne zneske, ni v svojih pridobljenih pravicah tudi za dinar ne oškodovan. Čisto neuteT meljeno ie naziranje. da bo zgradba oškodovala neposredne interesente ali da se zazidava čisti dobiček. Zavarovalno-tehnična bilanca nezgodne zavarovalnice izkazuje zelo neznaten dobiček, ki bi pa tudi odpade*, ako bi bili kreirani vsi po starem zakonu predpisani posebni fondi. Vsa naša javnost more gledati na to
zgradbo z največjim zaupanjem, Ker prinaša gospodarskim in delavskim sloiem samo koristi, katere mora z največjo vestnostjo ščititi.
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja :
MLEČNO M1K.O najbolje blago, najfinejše „milo lepote*; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
„ELSA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, i. t. d . naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino
80 K.
■ t’Uer ei_SA
c-
,.ET/S4“ TATfOCimSA POMADA
KAST JLA S krepi kožo glave, preprečuje up_ nje, lomljenje in cepanje las, zaPr®c.uJ® P z ’znm0. rano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta Ion tom in poštnino 30 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popu v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24K; B^^J^Linal-finejši Hega-puder Dr. Klugera v ^'E^ašek nih škatuljah 40K; najfinejši Hega vre5icah v patent škatljali 40 K; P,Vd®r,f^g" ^Lgicah 8K; 8 K; zobni prašek v skatljah 12 K: ^ ,r n ^ lase Sachet dišava za penlo 12 K; Sch“.^^ei|i parfum 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; ,najtmsnJ K Za te po 48 in 60K; Močna voda za laae “h(£'računa.
razne predmete se zamot in poštnina pos	J
evgen v.feller, lekarnar, stubica
donja Elsatrg št. 252. Hrvaško^
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. o Odgovorni urednik: Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubija"^
mr Majvečfa izbira
raziičnih pletenin,
majic, RagsuBc
pri tvrdki	ii)	rokavic
A. & Ea Skaberni
Ljubljana, Mestni trg 10.
Perfekten
sai i l\n
(event. tudi ženska moč) se išče. Nastop takoj. Dobra slovenščina predpogoj. Samo pismene ponudbe s pogoji sprejema uprava „Naprej-a“.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
stafe! ii pohiM pleta in litai
— Kolodvorska ulica št. 6 -
Prvovrstna
PUCH-KOLESA
pnevmatike in vse potrebščine
kupite najceneje pri tvrdki 14«KI	specialna	trgovina šivalnih
IVI 1^2« Wl%| strojev in koles =
Ljubljana, Sodna u3ica št. 7.
TORINo
CENTafilJ: Lialiljans. Rimska cesta Z.
Telefon St. 588.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,
Dunajska cesta 20,	Jurčičeva ulica	9,
tel. št 470.	tel.	št.	133.
predmeti rt
na drobno in del***
»olnin
Glavno zastopstvo	t0.
gumijevih obroče'7	arne
vorne automobne Walter Martiny, 10
Hydravlična s*£ihobro-montiranje g«®1!, •ubijana> cev v centrali, ^revoz0o Rimska cesta	blag*
podjetje za pr« vge kraje,
celih vagonov na	, a g o
za kar je na r f .z ^ 0bUoV. 10 tovornih autoin
Beograd*
Knez Mibajl°va ulica 3.
Izšla je nova brošura!
F. Engels - M. Žagar:
,Razvoj socializma4
od utopije do znanosti.
Cena 5 Din, poštnina posebej. Naroča se pri Pokrajinskem tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-1.
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRAMIO CERAR,
v Stolu, posta Me uri Ijsliljaii.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici o, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. .................
Delniška glavnica: Din. 30,000.000, Rezerva: Din. 15,000.000. Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčula Kotor, Kranj* Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiiirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street.	=====	New	York	OW'