Naročnina	ШШШШт A мнн^	ш ШШН^	Cene oglasov
^JLv/ ft/JLl/^fJCt^
celoletno 240 Oln
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedei)»ka Izdala
_______ _______ __ln 2 D, veC|l oglasi
mesečno 20 Oln ^^^^^ ШШВ	BŠ&fflH	ВШЕШ ^B	Л ^^^^^	Ш M^^^V ^ШвШ	nad 43 mm vlStae
polletno 120 Din	^ШвШ	шВИш	ШШШ	M Вв	U ^^^^ЛЛ	ШИШШ	po Din 2-30, velllcl
po 3 In 4 Din, V uredniikrm delu vrstica po 10 DU>
□ Pn većieni o narožliu popust
ЈЕЗКК	s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	јКБлгМ
Inozemstvo IOO D	^	dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici 41. 6 lil Kokoplsl se ne vračalo. netranhlrana pisma se ne sprelema/o * U rednlAtva telefon St. 20S0, upravnIAtva At. 2.32«
Političen lisi sza slovenski narod
Upravo /e vKopItarlcvl ul.it. O » Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.650 In 10.340 za tnseratc. SaralevoSI. 756.1, Zagreb At. 19.011. Praga In Duna/ At. 24.797
Naša sodba
Dasi kongres demokratske stranke — kakor je videti — na nadaljnji potek politike v naši državi ne bo imel nobenega odločilnega vpliva, vendar so se na kongresu izrekle misli, napram katerim je treba zavzeti v korist zdravega političnega razvoja jasno stališče. Tako Davidovič kakor Marinkovič sta na kongresu govorila zgolj kot strankaija, kar je treba na vsak način imeti pred očmi, ako hočemo prav vrednotiti ostrine nekaterih njunih poudarkov. Kolikor je pohvaliti korektni ton, ki sta se ga poslužila v razpravljanju zunanjepolitičnih problemov (kar je pravzaprav pri vodilnih politikih posebi umevno), vendar mora vznemiriti miroljubno našo in evropsko javnost okolnost, da sta voditelja demokratske stranke naperila na sosedno slovansko državo grožnje, ki so spričo zadnjega atentata v Skoplju sicer psihologično umljive, diplomatično pa ne dosti utemeljene in vsekakor nevarne.. Prav je, da sta gg. Davidovič in Marinkovič posvetila toliko pozornosti problemu južne Srbije, vendar bi bil kongres dal temu perečemu vprašanju boljši povdarek, če bi bila oba voditelja ostala pri razglabljanju o potrebnem dvigu kulture, gospodarskega stanja in zaščite pravnega reda in državljanskih svoboščin v tej pokrajini.
Kar se tiče notranjepolitičnega kurza v državi sploh, se jasno razločujeta doktrinarec Davidovič in realni politik Marinkovič, ki v sedanji politični konstelaciji najspretnejše uveljavlja moč in vpliv svoje stranke, kolikor se v obstoječih razmerah najboljše da. In kot doktrinarec Davidovič ne vidi, kako bi v svoj državni demokratični in samoupravni koncept sam vnesel smrtonosno kal, če bi se uresničila koncentracija s Pribičevičem in Radičem. Mi zelo dvomimo, če bi bila tista »koncentracija najboljših ffudi«, ki je pred očmi šefu demokratične stranke. Saj sta bila uprav ta dva politika tista, ki sta vodila in podpirala v državi politiko reakcije, terorja in samovolje, kjer in kadar sta bila na oblasti, in je njuna »demokracija« zdaj samo opozicijonalna poza. Mi mislimo, da je demokracija pod sedanjim vodstvom, o katerem je g. Davidovič prepričan, da demokracijo ogroža, na vsak način boljše spravljena ifego pod fa-mozno koncentracijo, ki bi predstavljala čudovito mešanico, v kateri bi vsako delo onemogočili nekonstruktivni elementi. Slabo uslugo hoče napraviti svoji stranki in ljudski politiki g. Davidovič, ki prižiga mrtvaško svečo vladi, ki je začela prva dejansko izvajati zakonitost in ki vztrajno dela na izenačenju pravic in dolžnosti vseh državljanov.
V očitnem nasprotju z vsako demokracijo je tudi stališče, ki ga je na kongresu zavzemal Voja Veljkovič, ki je začrtal svoji stranki čisto kapitalistično gospodarsko in socijalno politiko. Je proti obdavčenju velekapitala, proti progre-siji davkov, in ni našel nobene besede v zaščito gospodarsko šibkejših in socijalno zapostavljenih slojev.
Če povdarimo na koncu, da so se v sprejeti resoluciji izgladila ali vsaj poskušala izgladiti vsa obstoječa protislovja v politiki demokratske stranke s tem, da resolucija niti z besedico ne obsoja sedanje vlade in sodelovanja demokratske stranke v njej, dalje, da zahteva same stvari, ki jih sedanja vlada načenja in izvršuje, oziroma ima še na programu — potem pač nismo pomena demokratske stranke niti omalovaževali niti ga pretiravamo.
Dr.Gosar odrediS nadali-no izplačevale železnl-čarskih rent
r Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Minister dr. Andrej Oosar je brzojavno dal nalog osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, da naj še nadalje izplačuje železničarjem rente, ker je minister dr. Oosar na tozadevno svojo ponovno intervencijo dobil od železniškega ministra zagotovilo, da be bo ta zadeva do novega proračuna končnoveljavno uredila.
KoncesUa o zaščiti naših delavcev na Westfalskem
Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Ministrstvo zadetimi faktorji sestavilo komisijo, ki naj prizadetimi faktorji sesvatilo komisijo, ki naj pripravlja materijal za koncesijo o zaščiti naših dclavcev na Westfalskem. Tudi nemška vlada je sprejela tozadevni predlog naše vlade, kakor jc to poročal v svoiem ekspozeju min. dr. Gosar.
Davčni odbor končal razpravo o zakonu o izenačenju davkov
Dolgotrajna seja — Zakon v celoti sprejet — Obstrukcija opozicije se je izjalovila — Uradniki in delavci bodo plačevali znatno nižji davek — Zakon pride prihodnje dni pred narodno skupščino
r Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Današnja seja davčnega odbora je bila izredno zanimiva z ozirom na nastop opozicije, ki je hotela z obstrukcijo zavlačevati razpravo o izenačenju davkov v odboru, da pride čimpreje v obravnavo pred skupščino. Razpravljalo se je najpreje o davku, ki ga bodo plačevali uradniki in delavci mesto uradniškega davka ozir. davka na ročno delo ter davka za privatne nameščence. Četudi je davek za uradnike z dohodki do 4000 Din znatno manjši, nego je bil dosedaj in pri mesečnih dohodkih do 2000 Din celo za polovico manjši, vendar so govorniki iz vrst seljačko-demokratske koalicije zavlačevali razpravo ter govorili o vsem mogočem, samo ne o tem, kar spada k razpravi.
To postopanje je zbudilo nevoljo celo med srbijanskimi poslanci ter sta poslanca Dji ka P o p o v i č in Djuro J a n k o v i č dala jasnega izraza tej nevolji. Dr. K r a j a č in Svetislav P o p o v i č sta govorila tri ure. Samostojni demokrat Popovič je zahteval povišanje uradniškega davka s cinično opazko, da se naj uradniki pobrigajo, ako ne bedo mogli plačevati davka, za boljše plače. Zahteval je tudi, da plačujejo vsi uradniki tudi samoupravne doklade.
Na predlog radikala Jankoviča se je predlog v toliko spremenil, da plača uradnik z dohodki 10.500 do 12.000 Din 10%, z dohodki 12.000 do 15.000 Din 11?», od 15.000 do 18.000 Din 12 %. Uradnik z dohodki preko 18.000 pa 15%. Nadalje se je sklenilo, da državni uradniki ne plačujejo samoupravnih do-klad, pač pa ostali uradniki, katerih mesečni dohodki so večji od 4000 Din, kakor tudi os'e-be, ki prejemajo tantieme. S tem so bile sprejete vse davčne vrste.
~ Nato je predsednik izjavil, da prehaja na davčne odbore. Opozicija očitno ni bila pripravljena in je zahtevala, da bi se to poglavje odložilo za jutri. Ker je večina nastopila proti temu, je začela opozicija z nemiri in obstrukcijo. Predsednik dr. S e č e r o v je izjavil, naj se ne govori o vsakem členu posebej, temveč o posameznih poglavjih. Ta predsednikova zahteva pa je še bolj razburila opozicijo, ki je. zapustila sejo. S tem korakom seljačko-demokratske koalicije pa ni soglašal zemljoradnik Lazič, ki je ostal na seji.
Ne meneč se za ta korak opozicije, je
vladna večina nadaljevala razpravo. Ko je opozicija odhajala iz dvorane, so padale besede: >Vi ne marate tega zakona!« Keč je večina mirno nadaljevala razpravo, se je vrnil še poslanec N e u d o r f e r.
Pri razpravi o davčnih odborih je bilo sprejetih več važnih sprememb, med drugim ona glede sestave davčnega odbora. Ta obstoji iz б članov in 5 namestnikov- Predsednik davčnega odbora je krajevni predsednik davčnega urada ali njegov namestnik, enega člana iz vrst davkoplačevalcev imenuje minister oziroma finančna delegacija, ostale tri pa voli občinski odbor občine, kjer se nahaja davkoplačevalec. Večino davčnega odbora tvorijo torej izvoljeni člani. V mestih s trgovsko zbornico voli te tri člane zbornica.
Razprava se je nadaljevala pozno v nočne ure. Bila je zelo živahna, vendar pa na dostojni višini. Poslanca Jugoslovanskega kluba dr. K u I o v e c in P u ž e n j a k sta stavila več spreminjevalnih predlogov glede davčnega odbora, ki so bili sprejeti.
Odbor je razpravljal o zakonu do 12. ure ponoči in je sprejel skoraj vse člene. Črtala sta se čl. 156 in 157. V čl. 158. se je določilo, da stopi od posameznih davčnih vrst davek iz službenega razmerja že s 1. aprilom 1928 v veljavo.
Seja se je prekinila, da bi se vladna večina sporazumela o pridržanih členih. Ko se je seja zopet pričela, je napreje prišel v razpravo davek na kmetijske zgradbe. Sklenilo so je, da se oprostijo vsakega davka zgradbe, ki služijo izključno vkmetijske svrhe.
Nato se je prešlo na razpravo o davku na zemljišča. Zemljšča do 500 Din čistega kata-stralnega donosa so prosta dopolnilnega davka Za ostala zemljišča pa se je davčna stopnja za dopolnilni davek nekoliko ublažila. Predlog se je sprejel z večino glasov.
Za plenum narodne skupščine se je določil za poročevalca radikal Jankovič. S tem se je razprava o davčnem zakonu v odboru končala Zakon se je v celoti sprejel. Predsednik je ob 12. zaključil sejo. Zakon o izenačenju davkov pride na prihodnji seji narodne skupščine, ki se bo sklicala že prihodnje dni, ua dnevni red. S tem se je kljub obstrukciji opozicije to težko vprašanje rešilo V skupščini se pričakuje o tem zakonu živahna debata.
Proračun kmetijskega ministrstva
Ministrov ekspoze — Posl. Smodej za regulacijo voda v Sloveniji
r Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Finančni odbor jc danes vzel v razpravo proračun kme-, tijskega ministra. Kmetijski minister Stan-i kovic je podal dolg ekspoze, v katerem na-i vaja, da je znašal proračun tega ministrstva za 1927-28 270,000.000 Din, za 1928-29 pa samo 138,000.000 Din. Ta razlika prihaja od tod, ker sc stroški za kmetijske ustanove prenešeni na druga ministrstva, nekateri pa tudi na oblastne' samouprave. Z ozirom na to se je proračun zmanjšal za 90,000.000 Din.
Pri redukciji je to ministrstvo izšlo bolje kakor druga. Cilj redukcij je bil ta, da so sc izdatki znižali na najnižjo mero ,da bi se prihranki porabili za materialne izdatke. Minister navaja primere redukcije uradništva in spajanja nekaterih oddelkov. Nato jc razlagal, katere
funkcije so se prenesle na oblasti.
To se jc storilo na zahtevo oblastnih predsednikov. Vse kaže, da bodo te ustanove sedaj bolje poslovale pod samoupravami, kakor so pod ministrstvom.
Obširno je govoril o svojem programu. Z melioracijskim zakonom namerava
dvigniti kmetijsko produkcijo.
Posebno pozornost bo posvečal zboljšanju vinogradništva, od katerega misli, da bo lahko dobil za ljudstvo nad poldrugo tniljardo dohodkov. Član 28. finančnega zakona določa 30.000.000 Din za obnovitev vinogradništva v revnih krajih. Nato razlaga delo za napredek vseh kmetijskih panog. Vzrok padanju izvoza živine leži v skoku in stabilizaciji dinarja. Konjereja ni na višini. Če sc zanjo ne dajo potrebna sredstva, bo nazadovala še bolj.
V	državi imamo 8,000.000 ovc, ki so slabe kvalitete. Za svilarstvo je potreben enoten zakon. V Srbiji so svobodne koncesije, v Vojvodini monopoli, v južni Srbiji pa trgovina. Vse tf jc treba poenostaviti in uvesti enoten režim. Za uspešno napredovanje kmetijstva ie treba usposobiti celokupno ljudstvo, da se bo kmetijstvo razvijalo. Kmetijske šole so nezadostne. Z ozirom na to sc bo treba nr.jresnejše zavzeti za čim najboljši
razvoj kmetijskega šolstva
in naobrazbo strokovnega učiteljstva. Minister je mnenja, da bi bilo celo potrebno, da bi se uvedel v naših kmetijskih šolah obvezen pouk šiiših slojev kmetijskega ljudstva.
Zakon o kmetijskih kreditih
bo treba spremeniti tako, da sc ne bodo dajali kmetijski krediti samo državnim zadrugam, ki so sc ustanovile na podlagi tega zakona, marveč tudi drugim obstoječim kreditnim zadrugam. Minister jc v tej smeri že izdelal načrt in ga bo v kratkem predložil narodni skupščini.
V	debato jc prvi posegel Voja Lazič (zemljoradnik). Stanje našega kmetijstva jc na žalost zelo slabo in ni takšno, kakor ga je orisal minister. Kmet plača največ, država mu da pa najmanj. Kritizira proračun, ki jc najmanjši, namesto da bi bil največji.
Radikal Popovič iz Novega Sada jc branil proračun.
Na popoldanski seji jc govoril radičevec Prcdavec in zahteval ustanovitev kmetijskih zbornic. Radičevec N e u d o r f c r je govoril o slabem delu ministrovem, posebno kar se tiče regulacijo rek in melioracijskih del.
k'rd-уЈ
Venizelos,
ki v Grčiji ponovno stopa v ospredje.
Poslanec Smodej
je po govoru posl. Neudorferja zavračal trditve Radičevih govornikov, ki so kritizirali proračun poljedelskega ministra. Ugotovil je, da je letošnji proračun večji od lanskega, ki ga je sestavil poslanec Pucelj. Govornik opozarja gospoda ministra na
regulacijo Kamniške Bistrice
pri Beričevem. Minister Kulovec je svoj čaj odredil kredit za to velepotrebno regulacijo, trda v teku enega leta sc ni nič storilo. Posledica tega je, da je ogromno narasla škoda iri če ne bo v kratkem pomoči, bo voda zasula cvetoča polja in porušila eno vas, ki je v nevarnosti.
Nadalje opozarjaSmodej na važnost regu-l?cije hudournikov in prosi gospoda ministra, df vztraja na tem, da se en milijon dinarjev, ki jc določen v ta namen, ne črta v celoti, kakor to zahteva finančni minister, ampak naj se vsaj nekaj obdrži in prenese v proračun ministrstva za šume in rude, kjer je v to svrho dt ločenih že 1 in pol milijona dinarjev. Dalje vprašuje gosp. poslanec, kaj je z
regulacijo Save, Mure in Drave.
Dosedaj se še ni nič ukrenilo, čeravno je bilo lansko leto že dovoljeno regulacijsko posojilo. Po govoru poslanca Smodeja jc bila seja prekinjena. Nadaljuje se jutri; na dnevnem redu jc nadaljevanje debate o poljedelskem ministrstvu.
Sestanek dr. Korošca z vladnim oredsedn kom Vimčevičem
r Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Danes dopoldne je načelnik SLS in predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec imel dolg sestanek in razgovor s predsednikom vlade Vuki-čevičem o političnem položaju. Politični položaj je stabilen in normalen.
r Belgrad, 17. jan. (Br. »Slov.«) Predsednik vlade Vukičevič je bil danes v daljši avdienci pri kralju.
Notranji minister sklicuje ve-8ške žuoane
Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Novi minister za notranje zadeve je za prihodnje dni sklical vse velike župane, da jim da na skupnem sestanku potrebne instrukcije. Na tej konferenci se bo zlasti razpravljalo o razmerah v Južni Srbiji
Sekci a za onodamega odbora dovršil svo e de!o
r Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Na današnji seji sekcije zakonodajnega odbora se je pri sprejetju poročila sekcije o zakonu o ustroju sodišč odobrilo še par sprememb. Med drugimi je važna točka, da se jc dodal k nazivu »državni tužioc« v oklepaju še naziv »državni odvetnik«. Na jutrišnji seji se bo sprejelo poročilo o zakonu o sodnikih za zakonodajni odbor.
Radič naoada Davidoviča
č Zagreb, 17. jun. (Tel. »Slov.«) »Narodni Val« ima na uvodnem mestu članek Stj. Ra-diča pod naslovom: »Davidovič je pošao radi-kalskim stranputicamac, v katerem ostro napada Davidoviča. Med drugim pravi ,da odslej kmetskodemokratska koalicija ne more iti. za Davidovičem, ker se je v času kongresa demokratske sirauke pokazal neodločnega in ne-taktičnega napram kinetskodemokrntski koaliciji.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali таака beseda SO par.
Najmanjši ogla« 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Iščem službo
h kršč. družini kot pomočnica gospodinji, ali kot samostojna kuharica. Naslov v upravi št. 351
Trgovski pomočnik
star 28 let, verziran v špec., galanter. in manu-(akturni stroki, želi službe za takoj ali pozneje. Gre tudi kot skladiščnik ali poslovodja na podružnico. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Smlednik št. 371«.
Trezen in pošten mladenič
išče službo
sloge ali temu podobno. Gre tudi v trgovino za lažja dela. — Naslov v upravi pod št. 352.
Kapelnik
Išče mesta bodisi pri mestni ali kaki društveni godbi. Zmožen je tudi vaditi naraščaj. - Naslov se Izve v upravi »Slovcnca« pod štev. 340._
Strojepisje!
Sprejmem na dom v prepis vsako delo v slovenskem, nemškem in italijanskem je?iku. Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Zanesljiva št. 407«.
Vrtnar
priden, zanesljiv, sc za poldnevno delo sprejme v Ljubljani. — Ponudbe na upravo Slovcnca pod 240.
čevljar, vajenca
pridnega in poštenega -sprejmem. - Tine Borec, Homec 21.	444
Stenografinja
za nemški in slovenski jezik, se takoj event. začasno sprejme v odvetniško pisarno v Ljubljani, Aleksandrova ccsta 2/1.
»Zveza drž. nameščencev za Slovenijo« potrebuje za 1. lebr. prazno prostor.
svetlo sobo
s posebnim vhodom, po možnosti sredi mesta. — Ponudbe na oglas, oddel. lista pod šifro: »Zveza«.
Prazna SOBA
solnčna. se odda. — Majstrova 14, Ljubljana.
Zidarski polir
absolv. gradb. strok, šole, z večletno prakso, vešč risar, in drugih pisarn, del. išče službe za takoj ali za začetek stavb, sezone. - Ponudbe unravi lista pod: »Tehnik 405

se sprejme k SAMCU Zdrava, ne čez 40 let stara, zelo dobra kuharica, ki bi opravljala vsa domača dela. Nastop s 1. februarjem ali pozneje. PAVEL MAYR, KRANJ.
Služba
občin tajnika in organista
gc razpisuje. Nastop s 1. februarjem 1928. Osebno se predstaviti takoj. Plača jako ugodna. Naslov pri upravi Slovenca pod Dober tajnik št. 398.
14 do 15 let ГДМТД - starega - 1 H" 1 "
poštenih staršev, sprejmem za sedlarsko obrt.
« Naslov se izve v upravi
»Slovenca« pod St. 363. .........................
Inserirajte v
,Slovencu !
Leno nagrado za stanovanje
dobi oni, kateri mi do 1. II. t. I. preskrbi čedno stanovanje v centrumu mesta s tremi sobami aH več, kabinetom, sobo za služkinjo, kopalnico in pritiklinami, ker se moram 1. V, že seliti. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« ali naj se pošljejo ponudbe pod šifro »Nagrada za stan« št. 399.
■ V'sra/ivr/
: ■ >. • r , i-".
Mizarju
oddam prostor za dolav-nieo. — Jarko Predoviž, Ljubljana, Poljanska c. 73.
2 vogelni parceli
krasni, blizu kolodvora, naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod St. 274.
Radi selitve se proda
stanovanjska hiša
stanovanje no razpolago. Pobrežje, ccsta na Brezje 8 — Maribor. 283
Hiša
v vasi, 4 km od mesta, s trgovskim lokalom, okoli hiše % orala zemljo, se ugodno proda. — Naslov v Podružnici »Slovenca« v Celju.	434
ffldova moha Din 5-horuzni zdrob „ 3'Sc
Prvovrstni izdelki od 25 kg naorei pošilia
PAVEL SE9E3, Jauornih
umetni mlin. — Goreivsko.
Fin klavir
izredno blagoglasen, prodam (tudi na obroke). -Naslov v upravi St. 410.
Kroll antfleSha porobrodna ilntlo
R0YAL ГШ1 LINE
za .»UŽNO AMERIKO
Ora/llllo tlrugunii Are«ntlnl|o ln HUDO CIM.E PtttU
inFormarilP se itohr lirr r.pla^no pri /axU>pnlka
IJUBLIANA IfolodvorehO Ulico 26
Prodam »Ilustr. Slov.«
vse tri letnike. - Marija Markelj - Ljubljana, Go-sposvetska c. 13, vrata 56.
Pletll stroj št 8
40 cm, dobro ohranjen, se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 441.
Dober" PIANINO~
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 447.
f'OJ-.
Vsakovrstno
zlato Btopuif
po najvišjih cenah
črno, tuvelir, Ljublian Wn|fevu itlicn 5tcv
Mrsa
MIZARJI!
Vezane PLOŠČE (Sperr-platten), lepe suhe, ima vedno v zalogi Ig. RcpSe, Ljubljana, Tesarska ul. 3.
POZOR!
Vse vrste žičnih posteljnih vložkov sprejemamo v popravilo, izvršujemo tudi nove točno po naročilu. Cene solidne, postrežba hitra. - Andtovlc & Strgulec, Komenskega ulica 34, Ljubljana. 408
Motvoz^^!:
rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje	10245
PERJE
kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka
E. VAJ D A. Cakovec
Me-ljlmune.
Haii8iof*ilt£
cnovrstne po 80 Din, trpežno ročno delo, razpošilja izdelovalnica harmonik »Slovenija«, Ptuj 5. Znesek je vposlati vnaprej ter priložiti 22 Din za poštnino. — Trivrstne in hromatične harmonike na obroke.	397
Д hohsi Cebln, Wo!fova 1/2
Mlinarji!
IU, proso, a lilo iu lermen kupite nalceneje pri
V. VOLK. LJUBLJANA
veletrgovina žita in mokt
POPRAVILA
Metu nik IVAN LEGAT
specijalisl za pisarniške stroje
Maribor, Vetrimska ul. 30
Telefon int. 434.
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
električne inštalacije
za hišo ob Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami pri podpisanem uradu, Gledališka ulica, za 100 Din.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti pri podpisanem uradu do 28. t. m., do 12 opoldne.
Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana.
izvršuje enobarvne in večbarvni f0t0tipije, л g barvne, vit bar ni autotipije, kombinirane klisele za navaden in najfinejši papir
! klišeje po per0risih,
i slikah in risbah, rokopisih in fotografija za razgleonke. reklam. slike, vinjete
Ш1ШиШШ1НШШШШШШЈШШШШШШШ
Mestni pogrebni zavod v Ljubliani
se je preselil in posluje od 16. januarja 1928 dalje v lastnih prostorih
na Ambrožovem trgu št. 7
(Postaja cestne električne železnice pri Šentpeterskem mostu.)
Telefon štev. 2015. P. n. občinstvo se naproša, da se v slučaju potrebe zglasi v uradnih prostorih na Ambroževem trgu 7, pritličje levo, kjer
je zavod vsak čas in ob vsaki uri na razpolago. P. n. občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod pre-peljave umrlih v ali iz Ljubljane, v tu- in inozemstvo po
najnižjih cenah.
Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih pogrebnih potrebščin.
Tužnim srcem javljam v svojem in v tmenu sorodnikov žalostno vest, da je ljuba teta, gospodična
Шш Martešič
dolgoletna dijaška gospodinja
preminula v nedeljo, dne 15. januarja 1928 ob 10 zvečer, v 78. letu starosti, previdena s sv. zakramenti.
Pogreb predrage pokojnice bo v torek dne 17. januarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Krojaška ulica štev. 1, na pokopališče pri Sv. Križu.
Priporoča se v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 16. januarja 1928.
FILIP MARJEŠIČ, nečak.

Ш.	?ШЏ
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je danes 16. januarja t. 1. ob 5 zjutraj preminul naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, svak in stric, gospod
sir« Fran Hloharič
sodni svetnik in priv. docent zagrebške univerze
po težki, mukepolni bolezni. — Pogreb našega zlatega pokojnika sc bo vršil v torek 17. jan. ob 4. uri pop. od doma žalosti. Blciweisova c. 20, na pokopališče k Sv Križu. - Maša zadušnica se bo darovala v sredo 18. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanenja.
V Ljubljani, dne 16, januarja 1928.
Kamila dr. Mohoričcva roj. BaS, soproga. • Vera Kumeljeva, učiteljica, Milena Moho-ričeva, cand. phil., Stana Mohoričeva, gimnazijka, hčere. - Igrač Mohorič, posestnik, brat. • Metod Kumelj, strok, učitelj, zet. - Vsi ostali sorodniki.
Ing Gvidon Guli'č:
Parni strol In parna turbina.
Navodila za stroinikc in obratovodir parnft obratov - Ve/ano knuga Mane 80 Din
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Naznanjam, da sem otvoril odvetniško pisarno 17. t. m.
đr. Hinfto Schrelner
v SLOVENJGRADCU..Glavni trg
E 707/27—10.
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 1928 dopoldne ob 10 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi št. 143, cenilna vrednost 45.750 Did 50 p, vrednost pritikline 1750 Din, najmanjši ponudek 23.500 Din 34 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, jc oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ffe jih nc moglo več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklle< ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodiš£e Slov. Bistrica, dne 7. januarja 1928.
Nastranova moka ie naibo'jša
Zahtevajte ceniki Edino zastopstvo:
Delec MiSko, homlsila-aeeniura
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 7.
Zaga
ornecifanskl Jarem
skoraj popolnoma nov in le malo rabljen, se proda pod ugodnimi pogoji vsled nabave iarmenika na električni pogon. - Povprašati pri Ravnateljstvu zdravilišča Rogaška Slatina.
Naznanilo preselitve
Odvetnik
dr. Sfanko Satovlc
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Gornjega grada
¥ Kranj
Sfemplharjeva M$a.
prej pisarna g. dr. Hinka Schreinerja
Št. 1033-28., ref. IX.
Razois.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
kleparskih in krovskih del
za palačo »Delavske zbornice« na Miklošičevi cest) v Ljubljani
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 14 januarjem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11 dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. januarja 1928.
Radi velike zaloge SPOJK
(Klammer) damo vsakemu
pooolnoma zastonj
prvovrstni stroj ček za spajanje Ms tov, znamke SKREBA ako dotlčni naroči nuj« manj deset škatlic Skrcba^pojk.
A. PRASELJ, ZAGREB
MAR G * RETSKA 4.
Elegantne in najfineje izdelane
jedilnice
po skrajno nizkih cenah v zalogi A. AUMANN, LJUBLJANA, DVORNI TRG. Tovarna pohištva Tržič.
Za Jugoslovansko tiskarno v Uublraoli Katel Ce&
Izdajatelj d>. Fi. K o lovec.
Uredniki Franc Tersetflavi
Strel le naS In ni Se naS — a mora Mil naš
Znani narodnogospodarski profesor Schul-ee-Gevarnitz se je vrnil lansko leto iz ponovnega studijskega potovanja po Združenih državah severne Amerike in nato pol leta predaval o »gospodarskem čudežu« te dežele. Druge njegove ugotovitve ne spadajo sem kot to, da je približno 30 odstotkov ameriškega kapitala v delavskih rokah.
K tej končni trditvi navajajo podrobne razlage Amerikanci sami. Med drugimi je posebno zanimiv prof. Carver, uarodnogospo-darski strokovnjak Harvardove univerze, ki pravi: »Edino gospodarsko revolucijo imamo sedaj pri nas v Združenih državah. To je revolucija, ki zbrisuje razliko med delavci in kapitalisti na ta način, da dela iz delavcev lastne kapitaliste, ker sili večino kapitalistov, da na ta ali drugi način postanejo delavci, ker je le malo izmed njih v stanu živeti od dohodka lastnega kapitala. To je nekaj novega v svetovni zgodovini«
K temu splošnemu delu za čim večjo proizvodnjo in čim večjim okoriščenjem delavstva z novo tehniko se navajajo ti-le uspehi: Delavske vloge znašajo: Leta 1914. 3,100.000 članov. Vsota: 1358 89 dol. Vlagateljev: 11,380.000. — Leta 1924. 20,874 milijonov dol. na glavo 186 dol. Vlagateljev 38,870.000.
Zavarovanje za življenje: Leta 1912. je znašala vsota 15.5 milijarde dol. — Leta 1925. je znašala vsota 60 miiijard dolarjev. — Število zavarovancev pa 83 milijonov.
Stavbinske kreditne družbe: Leta 1914. 3,100.000 članov. Vsota: 1038 milijonov dol. — Leta 1923. 7,200.000 članov. Vsota: 3941 milijonov dol.
Delavstvo ima deležev: Družba United States Steel Corporation fma 200.000 nastavljencev. Od teh je samo v letu 1921. 81.722 pokupilo deleže družbe. Vseh akcij v del. rol ah te družbe je preko 300.000. V telefonski in brzojavni družbi ima akcije. V družbi Firestone Rubber Co pa ffarvester Co ima 70% delavcev družbine akcije. V družbi Firestone Rubbler Co pa 90%! Itd. r'animivi so v tem oziru premoženjski podati.i angleškega delavstva, zlasti pa premoženje njihovih konsumov. Podrobna navajanja bi zavedla predaleč; hočemo le ugotoviti, da je na pohodu med delavstvom sveta pod vplivom anglo-saksonskega delavstva miselnost, da se mora delavstvo z izumi moderne tehnike čim najbolj okoristiti in v tem oziru izpodriniti ali pa vsaj posnemati liberalnega podjetnika 19. stoletja.
Naravno, da trčimo pri tem na kardinal-no točko: Kaj je pri vsem tem s strojem? Ga odobravamo, odklanjamo, je naš, ni naš, je potreben ali nepotreben in zlasti: Kako je notranje razmerje slovenskega delavca do stroja? Je to primitivno ali napredno, že ustaljeno ali pa obstoja še praznina, da se napolni s času, potrebam in stvarnosti, življenju odgovarjajočo vzgojo?
Zato nudimo slovenskemu delavstvu te prispevke. Poslali so jih izobraženi možje iz teorije in prakse, pa tudi delavci, da vidijo in silijo prvi druge, drugi prve, vprašanje *aino pa da ve, pri čem da je. —
Minister dr. Gosar:
DeSavstvo ш tehnična napredek
Želeli ste, da vam napišem par misli o razmerju delavstva do modernega tehničnega napredka in z njim združene racionalizacije proizvodnje.
Vprašanje, ki ste mi ga zastavili, ni novo. V industrijsko razvitejših deželah so to vprašanje, vsaj načelno, že davno rešili. Časi, ko je delavstvo videlo v stroju svojega nasprotnika in v pogromih rušilo tvornice ter razbijalo stroje, da si pribori zopet svoj kruh, so minuli. Danes gre samo še za to, kako izkoristiti moderne tehnične pridobitve, da bodo v prid tudi delavstvu in ne samo delodajalcem. Tu se kajpak pojavlja tisoč drobnih vprašanj, ki se dajo v različnih primerih dokaj različno rešiti.
Toda predaleč bi zašel, če bi hotel o tem govoriti. Poudaril bi rad samo eno misel, ki se mi zdi najvažnejša, čeprav se navadno niti ne omenja. To je: Moderni tehnični napredek in zlasti še moderna racionalizacija produkcije bo tudi delavstvu koristila in zlioljša-la njegov položaj, namesto da bi ga poniževala na nivo mrtvega stroja, samo tedaj če se bo nova generacija bodočih voditeljev modernih podjetij vzgojila in izobrazila tako, da bodo imeli poleg tehničnega znanja tudi pogled v delavčevo telesno in duševno življenje in smisel za njegove težnje in potrebe. Največ težav z delavstvom izvira v modernih industrijskih podjetjih odtod, ker so vodilne osebe v obratih tehnično morda najboljši strokovnjaki, ki poznajo natanko vse lastnosti tvarnih produkcijskih sredstev, nimajo pa niti malo smisla za nositelja človeške delovne sile, prevažnega produkcijskega činitelja. Najboljši inžener v podjetju, ki pa je samo tehnik in le malo ekonoma in prav nič sociologa, je kakor enorok delavec, sposoben kvečjemu za nekatera čisto svojevrstna dela, ni pa in ne more postati duša podietja, ki bi rastlo in se razvijajo v lepi harmoniji med podjetnikom in delavstvom v dobrobit eneera in drugega. Brez tega pa ni in ne more biti pravega hlagosta-чја za delavstvo in tudi ne trajnega napredka v narodnem gospodarstvu.
A. Ušeničnik:
Stroj m mi
Kako je s strojem, me vprašujete, g. urednik, kaj mislim, ali je naš ali ni naš? Moj odgovor bi bil kratko ta: Je naš in ni še naš, a mora biti naš.
Je naš. Stroj je izum, iznajdba človeškega uma. Kakor je umetnik v stvarstvu le človek, tako je tehnik le človek. Živali le nagonsko izvršujejo nekatera tehnična dela, a ustvarja nove in nove stroje le človek. S strojem človek izvršuje vsaj deloma tisti prvotni ukaz: gospoduj nad zemljo in pedvrzi si jo! Je naš. Stroj služi človeku, ker mu lajša in krajša delo. Stroj nam uslužuje prirodne sile in vrši opravila, ki jih človek ali sploh ne zmore ali le težko ali vsaj ne tako lahko. Je naš. Stroj je omogočil obrti, ki dajejo lahko tisočem in tisočem kruha, ko bi morali sicer z rodne zemlje, ker jih zemlja sama ne more prerediti. Star grški modrijan je dejal, da bo prišla, ko bo snovalnica sama snovala, zlata doba. Gledal je v duhu, kako bo s stroji delo lažje in ker hitrejše, zato lahko tudi krajše, a bo vendar redilo ljudi.
A ta zlata doba še ni prišla. Stroj še nt zares naš. Že takoj izpočetka, ko je začela ^snovalnica sama snovati- — prve mehanično statve so menda iz 1. 1787. —, so tkalci ta stroj sumljivo gledali. Zdelo se jim je, da jim bo odjedal kruh. In res je bilo kmalu na stotine družin brez kruha, ker jim je velika tovarna z mehaničnimi statvami prevzela vse delo. Zato so začeli tkalci požigati tovarne in razdirati stroje. Tako je nastalo med delovnim ljudstvom in strojem sovražno razmerje, ki še do danes ni popolnoma premagano. Dandanes delavci sieer ne podirajo več tovarn in ne razdirajo strojev, toda ljubijo jih ne; ko z mržnjo izrekajo besedo »kapitalizem«, se jim v mislih vežejo s to besedo tudi predstave tovarn in strojev. A ne le delavcem. Tudi učeni sociologi blizu tako govore, da je »mašinizem« največ kriv socialne bede. »Kruta ironija! pravi ugleden krščanski socialec (Antoine S. J.). Stroj naj bi služil človeku, a v resnici je člo-vek-delavec postal snženj stroja. Mašinizmu so žrtvovali najprej otroke, potem žene, nočni in nedeljski počitek in vse družinsko življenje. Človek bi moral gospodovati stroju, a dejansko stroj gospoduje nad človekom!« A ne le to! Resni misleci so prišli do te-^a dognanja, da je »mašinizem« kriv propasti človeške j kulture. Ruski filozof Berdjajev pravi, da je slroj povzročil večjo revolucijo, kakor je bila francoska ervolucija. Stroj je povzrečii katastrofo, ki jo doživlja moderno človeštvo. Odtrgal je najprej človeka od narave, ga počasi preoblikoval po sebi, mehaniziral in tako na-j posled mehaniziral vse življenje Posušili so se studenci prave srčne kulture in zavladal
je v človeštvu sirovi mehanizem. (Prim. njegovo delo »Der Sinn der Geschichte.) Tako bi bil torej stroj za nas neka sovražna sila, ki bi se ji bilo z vsemi močmi upreti.
A vendar ni tako! Stroj ni kriv, da ni ves naš, krivi so ljudje. Stroj mora biti naš! Stroj je pripravljen nam služiti, nam lajšati m krajšati delo, dajati nam kruha. Da tega doslej ni povsem zmogel, tega so krivi pohlepni ljudje, k iso se ga polastili in mu delovno ljudstvo usužnjili. Mašinizem ni raba strojev, ampak le usužnjevanje delovnega ljudstva strojem iz golega pohlepa in dobičkarstva. Mašinizem je kapitalizem in kapitalizem je zlo. Čim bi zavladala na svetu zopet krščanska pravičnost in ljubezen ,bi se tudi zopet vpostavil krščanski gospodarski red: stroj bi zopet služil delovnemu ljudstvu. Delovno ljudstvo bi bilo stroja veselo, ker bi mu res lajšal in krajšal dela, a vendar dajal zadostnega zaslužka. Saj le v tem more biti stroju pravi zmisel! Seveda tega še ne bo danes niti jutri. Tudi niso samo »kapitalisti« in tudi ne vsi kapitalisti tega krivi, da tega še danes ali jutri ne bo. Kapitailsti so sami, kakor mi vsi, pod oblastjo kapitalizma, ki si je v stoletjih ustvaril svoj poeebni gospodarski in družabni red. Preustvariti in preurediti se bo dal ta red ali nered tudi le polagoma in stopnjema. Prvo je spoznanje, da novega reda ne bo brez novega duha, brez resničnega in dejavnega krščanstva. Drugo pa je, da ga ne bo brez dejavne volje delovnega ljudstva. Z zadružno in strokovno organizacijo se začenja tisto preustvar-janje in preoblikovanje, ki bo vpostavilo zopet krščanski gospodarski in družabni red. Šele tedaj bo stroj zares naš!
Drago Potočnik:
Racionalizacija
in delavstvo
Zunaj v velikem svetu je danes gospodarsko geslo: racionalizacija. Racionalizacija pomeni predvsem prizadevanje, da se vse delo
vrši smotreno, da se ne opravlja nepotrebno delo in da se tako zmanjšajo proizvodni stroški. Tudi pri nas se že oglašajo iu obetajo a racionalizacijo oživljenje gospodarstva. Racionalizacija je potrebna v vsakem, ogromnem ali majhnem obratu. Zlasti se to smotrena lahko izvaja v velikih obratih, ki so tudi pri nas. Predpogoj pa je zanjo dan samo v obratih, kjer se čimveč uporablja strojno delo in ravno izpopolnitev tega je namen najširše racionalizacije. Pri nas imamo še nebroj starih strojev (saj je to skoro vsa povojna tekstilna industrija v Sloveniji t) in zato mora delavstva delati po 10, 12, 11 in celo 16 ur na dan. Poleg tega nam pa še take tovarne ubija inozemska konkurenca. Zato mora biti daues geslo našega gospodarstva: čimveč strojnega, manj človeškega dela, kar se je drugod že zdavnaj uveljavilo.
Na drugi strani pa ima čim obširnejša po« raba strojnega dela to slabo stran, da postane poleg stroja tudi sam delavec stroj. Moderni podjetnik stremi za tem, da v delovnih urah izkoristi vsak gib delavca, ki naj bo vsak produktiven. Seveda so drugod temu primerne plače in drugi pogoji, kar pri nas še na bo kmalu, ker je naš kapitalizem še zelo ndad in neuglajen v razmerju napram delavstvu.
To seveda pa je s socialnega, pa tudi gospodarskega stališča nevarno in danes je tež« ko pregledati saj obrise razvoja v bodočnosti.
Danes mora naš delavec na starih strojih nadoknaditi ono, česar ne more več dati stroj. Zato danes delavec ne vidi v stroju svojega pomočnika, kateremu mora tudi on pomagati, ampak svojega gospodarja, ki mu mora služiti, ki mu jemlje življensko moč. To pa je tudi v gospodarskem oziru škodljivo, ker nam inozemska konkurenca z modernimi stroji še vedno lahko konkurira in plačuje poleg tega še višje plače. Tu imajo pa besedo industrija in veleobrt, kajti na zvišanje plač ni misliti brez povečanja odjema, ta pa ni stalen, oz. še večji, če ne modernizirajo svojega obrata ч najnovejšimi pridobitvami moderne tehnike.
Peter Arnež, delavec, Jesenice:
ICako gledamo na stroj
Kot delavec, ki živim iz dneva v dan pri stroju, mi je dana prilika vživeti se tako v živi stroj — sodelavca in polživi, pravi stroj, ki bi seveda brez nas delavcev ne imel svojega pol-življenja. Kako ga gledam?
Današnja človeška družba je zgrajena na kapitalistični podlagi. Kapitalist si je znal to družbo na vse mogoče načine zase pridobiti, da služi le njemu v prid. V tej tendenci je postavil k živemu stroju nemi stroj, da bi od živega slroja iztisnil še več koristi. Tu ni ine-rodajen kak socijalen vidik; nasprotno: Delavec se je moral podvreči stroju in postati sam stroj.
Ali je slroj vseeno potreben? Mi delavci j moramo reči, da je! Moderna tehnika je v ve-1 liki in izdatni meri pripomogla k temu, da se je človek spopolnil na vseh poljih. Ako bi moderne tehnike ne bilo, bi mi vsi skupaj za-
ostali za stoletja in delavec bi imel še težje manualno delo.
Tudi s socijalnega stališča se mi zdi stroj potreben. Ugovor, da bi brez stroja ne bilo brezposelnosti, ima med delavstvom le malo pristašev. Tudi človeška moč je vsled iznajdbe stroja postala ojačena. Še to bi v zvezi s strojem poudaril: Osemurni delavnik je mogoč le pri stroju; delavec uporabi prosti čas v prid drugim nalogam, kar je Izven tovarne se nahajajoči™ delavcem težje.
Naše razmere do stroja? Stroj mora postati socijalnejši, mora sam sodelovati pri reševanju naših socijalnih vprašanj, da bosta oba »stroja« prava sodelavca v prid celokupne blaginje in bo videl v njem delavec tudi lastno oporo v težavnem življenju.
Končno imamo v stroju tudi dober zgled! Treba nam je,* tudi z delavskega stališča, živih, življenja polnih, neutrudljivih delavcev, ki bodo za svoje zboljšanje kot blagor naroda delali, se borili iz dneva v dan, trdovratno kol — stroj.
Porensko pismo
il
Zakaj sem šel spet na Nemško nazaj, ko sem se bil tu že poslovil, to sem vam zadnjič obljubil povedati. Preden pa o tem govorim, naj se — ker pišem »porenska« pisma — rnaio pomudim pri »očetu« Renu, kakor ga Nemci imenujejo.
Ko bi pisal namestil Rena »RheiiK, bi mi ne smeli zameriti, ker to pač je in je vedno bila nemška reka. To je nekaj drugega kakor — da dam mal lekcijonček tistim, ki so ga potrebni — kakor če se piše namesto Dunaj: VVien, namesto Gradec: Graz, ali celo name-Blo Celovec: Klagenfurt, ali celo namesto Postojna: Postumia. Dunaj, Gradec, Celovec, Gorica, Trst, Reka, Postojna, to so vendar mesta slovanskega izvora, ali so vsaj imena pristno slovenska. Vselej se mi nespametno zdi, kadar v slovenskem tekstu berem: Wien, Graz itd. tudi v mrliških listih. Znak slovenske servilnosti! Če nam tujci vzamejo naše pokrajine in pravice, jim moramo še nekaj navreči, odpovedati se še sami temu, kar je naše. Ali menite, da Nemci pišejo in govorijo: Ljubljana, Celje, Maribor? Kaj še! Le kadar že prav morajo če bi bilo VVien v slovenščini pravilno, potem morate tudi v Ljubljani Dunajsko cesto spremeniti v Wionsko cesto. Do takih konsekvenc vodi to. Le ta slo-
venska servilnost! Le Hrvatje nas v tem še dalje prekosijo. Še zdaj slišite v Zagrebu.
Sploh pišimo tako, da se ne bomo — kakor pravi I.evec — spakovali, ampak kakor je naravno. Če bi kdo rekel: sem šel v Wien, mu moramo reči, da se spakuje. Če je pa to v govoru neslano, tudi v pisavi ni prav, — razen kvečjemu v strogo oficielnih objavah.
Če bi pa pisali: Rhein, Koln, Mimclien, namesto Rena, Kolin ali Monakovo, bi bilo to upravičeno, ker to niso bila nikdar slovanska mesta in kraji, ampak so to le slovensko zasukane pristne nemške besede. A ker smo teh imen navajeni, jih menda smemo tudi rabiti. Torej bomo pisali Rena ne Khein; in moja pisma porenska, ne porheinska!
Po tej kratki jezikoslovni lekciji pojdimo torej k Renu!
Zal-вј pišem o Renu? I, zalo, ker pišem porenska pisma. In zato, ker prebivam ob Reni. In tu je lepo prebivati! Če so Nemci na Reno ponosni, jim tega ne moremo zameriti. Kateri narod pa ni ponosen, če ima kaj, s čimer se more ponašati?! Vsaka velika reka pa ima na sebi nekaj mogočnega, veličastnega. Mase vodovja se počasi častitljivo pomikajo naprej. Pri tekoči vodi je vedno življenje. Vsak potoček me zanima in veseli; kar stal bi in gledal v bežeče valčke. Ob Reni iu na Reni pa je življenja še neizmerno več. Tu je velikanski promet, reka vsa živa. Ne stojiš skoraj nikdar 5 minut, da bi no plula mimo tebe ladja. Neprestano ti švigajo gori in doli. V
pristanišču v Ruhrortu, koder večkrat mimo hodim, vidim vedno l akih 200 večjih in manjših ladij, bark in barčic. Čez reko pa se vzpenjajo ogromni mostovi, da jih je veselje gledati; 5 do 10 minut hodiš čez nje. Pravijo, da Rena prenosi na svojem hrbtu toliko blaga, kakor ga privozi 80 (reci: osemdeset) železnic. Če je to res, potem si že lahko mislite, da je nekaj! Rena dela tudi otoke, in še mnogo jih je, nekaj lako velikih, da so na n jih vasi ali samostani. Razen tega dela R^no lepo, Nemce pa na njo ponosne, prijetno gričevje, ki se vleče na obeh straneh v dolgi črti od Mainza pa blizu do Kolina. Na vznožju tega gričevja, večinoma s trto zasajenega, skrbno obdelanega, lik ob veletoku, pa mesto poleg mesta, oziroma lepe »vaal«, bolj mestom kakor vasem podobne,-polne vil in hotelov. A po višavah na obeh straneh nešteto gradov; nekateri dobro ohranjeni in obljudeni, ponosni (»Stolzenfels« se eden imenuje), drugi razvaline kakor n. pr. razvaline celjskega gradu. Tudi lepo in zanimivo! »Zvvei feindliche Biihler-', dva sovražna brata, se imenujeta dve ravno nasproti stoječi si razvalini. Koliko zgodovine od Keltov in Rimljanov do danes so gledali ti kraji I Ne zamerite Nemcem, da so ponosni na svojo Reno! Niso brez vzroka. Saj splošno po poslali — ponižnejši. »Die \Vacht a ni Rhein', je skoraj popolnoma utihnila ... Sinem tudi reči, da nemški krogi, v katerih jaz občujem, niso Francozom nič sovražni Mislijo in čutijo pa-
metno, ker mislijo in čutijo krščansko. Ljubijo svoj narod, a ne sovražijo drugega. Pazil sem tudi na nemške liste, kaj bodo rekli k jugo« šlovansko-francoski pogodbi, pa nisem bral nobene nepri jazne kritike Danes pa sem bral v »Germanii« članek dunajskega ali :wien-skega« (?) — dopisni! a, kjer se zavzema za prijateljstvo z Jugoslavijo, — vendar le pod pogojem, da se Jugoslavija v slučaju »An-schlussa« odpove koroškim Slovencem in prizna za mejo Karavanke. Kaj boste pa Vi na to rekli?... I, seveda boste protestirali. A kdo se bo nazadnje smejal? Če no mati Germa-nija?... Saj nam je le predobro znano iz baškar pretel.lo zgodovine, kako gre. Slovenci so pač veliki junaki v medsebojnem boju; kadar se gro pa pomeriti z drugimi, so pii zmeraj — spodaj... Pa pustimo politiko! O tem bomo govorili drugič.
Bi še katero zapisal, pa ste mi rekli: 80 do 90 vrst. Bom pa ubogal, no; če ne vselej, vsaj prvič Le tega ne razumem, kako pišete zdaj o mrazu m viharjih po celi Evropi. Tukaj smo pred božičem pač imeli nekaj dni oster mraz — a sneg smo komaj videli, — po božiču pa skoro pomladansko vreme; na našem vrtu nekaj ermov že brsti. — Sicer pa, kaj bi Vam dalje opisoval rensko pokrajino, — pridite in poglejte!Da ne pozabite: O sv. Petru prižvižga vlak iz Slovenije do Kelmo-rajna in še mulo dalje I Kdor moreš, prižvižtrai ? njimi	L K.
Trockii na slblrfko-kitaiski meji
"V Berlin, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Trockij je včeraj odpotoval iz Moskve v Vjerni, ki leži ob sibirsko-kitajski meji. Trockij je pred odhodom izjavil poročevalcu »Berliuer Tagblatta«, da pri prihodnjih volitvah v Evropi pričakuje spremembo na levo, ki bo pred vsem prišla v dobro sodjalni demokraciji. Zdi se, da prenaša Trockij svoje prognanstvo z ironijo in humorjem. Od svojih obiskovalcev se je poslovil z besedami: »Obiščite me v Vjernem.«
Ga?da končno degradiran, pa oproščen vo j ne službe
v Praga, 17. jan. (Tel »Slov.«) Danes je bilo končano vzklicno postopanje proti bivšemu generalštabnemu šefu Gajdi. Disciplinarni
odbor vojnega ministrstva je poslal generalu Gajdi pismo, v katerem mu naznanja potrditev njegove degradacije in postavitev v stan moštva kot vojak rezerve s pripombo, da je radi težke nevrastenije oproščen vojaške službe. Že reducirani pcnzijski prejemki so se še nadalje zmanjšali. Obenem je Gajda prejel razsodbo, ki ima 234 strani in po kateri se proglaša krivim: 1. da se je v letu 1920-21. s posredovanjem ruskega polkovnika Krakovi-jevskega poganjal za službo v sovjetski armadi, torej v času, ko je bila češkoslovaška republika z Rusijo v napetih oduošajih; 2. da je v istem času govoril imenovanemu polkovniku, da mu bo dobavil vojaška poročila iz pariške vojne šole in je res izročil Krakovijev-skemu dve francoski pismi vojne šole v Parizu v prepis. Nadaljnje točke govorijo o njegovem fašističnem delovanju, pri čemer je, pripravljajoč prevrat, obljubil generalu Šnaj-dareku vojaško komando v Pragi. Druga točke obtožbe, kakor sprejemanje sovjetskega denarja, je razsodba opustila.
Preiskava proti morilcu Cena be$a končana
v Praga, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Preiskava proti morilcu albanskega poslanika Cena bega v Pragi Alcibijadu Bebiju je končana. Dunajske poizvedbe so dognale, da je prišel Be-bi na Dunaj v spremstva dveh Albancev, ki sta mu tam kupila revolver in mu dala denar, takoj po njegovem odhodu pa da sta se zopet vrnila v Albanijo. 0 uspehu preiskave je bila Tirana obveščena diplomatskim potom, vendar še ni prišel noben odgovor. Razprava proti Bebiju se bo vršila najbrže meseca maja.
Pamik „Praga" se vrača nazai
v Newyork, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Pod češkoslovaško zastavo ploveči tovorni parnik »Praga«, ki je vozil orožje za Cangcolina in ki je pristal v prslanišču Manilla radi naložitve premoga, je kljub protestu agenta južnokitaj-ske vlade dobil od pristaniške oblasti vrnjene ladijske papirje, na kar je zapustil Manillo. Z ladje je dezertiralo 6 mož posadke, ker so se bali napada, pristaniška policija v Manilli pa jih je poslala nazaj na ladjo.
31. ian. zunanja debata v Parizu
v Pariz. 17. jan. (Tel. »Slov.«) Briand se je s predsednikom senatne komisije za zunanje stvari sporazumel laka, da se bo že dolgo v senatu obljubljena zunanjepolitična debata začeta v torek 31. januarja.
V Litvi ie še armada v krizi
v Kovno, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Veliko pozornost je zbudila vest, da je nenadoma odstopil vrhovni poveljnik litov3ke vojske general Šukavskas. Vzroki njegovega odstopa so neznani, kor vlada o tem popolnoma molči.
Chamberlain pride v Varšavo
v Varšava, 17. jan. (Tel. »Slov-«) V poljskih listih krožijo poročila o obisku angleškega državnika Chamherlaina v Varšavi, ki je baje določen za mesec maj. Vest se nanaša na svoječasno povabilo Pilsudskega, ko se je v Ženevi sestal s Chamberlainom. Vendar do sedaj še ni uradnega potrdila te vesti, —o—
Demosa mate antante v ženevi vložena
r Ženeva, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj je bila sekretariatu Društva narodov vložena demarša Male Antante radi tihotapljenja orožja na Madjarsko. V diplomatskih krogih verujejo, da bo v najkrajšem času prispela tudi skupna nota Male antente, v kateri se bo zahtevalo od Društva narodov, da vzame v pretres vprašanje tihotapljenja strojnih pušk na Madjarsko
v Ženeva, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Prvo in-vestigacijsko postopanje Sveta Društva narodov se bo torej res izvedlo proti Madjarski. Proccj gotovo je, da bodo v drugi polovici tega tedna dospele v Ženevo note vseh treh vlad tnale antante. Note bi hile že davno odposlane v ženevo, čl ne bi bilo posamezne države male antante needine med seboj o tem, kakšno postopanje naj se uvede, namreč ali naj Romunija epravi stvar na razgovor pred Svetom, ali pa naj vse Iri vlade skupno predložijo stvar generalnemu tajništvu. Sporen je bil tudi obseg prijave pri Svetu Društva narodov, in se zdi, da se bo postopanje vršilo samo glede dobave treh vagonov strojnih pušk, ne pa tudi glede Hrupih »lučajev. Id so postali znani mali antanti.
Vsa nemška politika boleha
Centrum v o pašni krizi — Proti kanclerju Marksu gredo strokovne organizacije — Guerard njegov naslednik ? — Šolski kompromis v nevarnosti ? — Virteniberška grozi z izstopom iz države
I
Berlin, 17. jau. (Tel. »Slov.«) V centrumu je med vodilnimi možmi prišlo do ostrega konflikta. V prvi vrsti gre za Marksovo trditev,
da stranka ni ne monarhistifna, ne republikanska. Marksa je takoj zavrnit predsednik kluba Guerard z izjavo, da je centrum strogo republikanska stranka. Poleg tega pa gre v glavnem boj za uradniške plače. Že od vladnega predloga o zvišanju uradniških prejemkov vodi voditelj kršč. strok, delavskih organizacij Steger\vald boj proti temu osnutku. Njemu je te dni zopet odgovoril Marks in označil njegova izvajanja za nestvarna, kar je dalo zopet povod za proteste od delavske strani. Delavski poslanec Imbusch piše proti Marksu javna pisma, v katerih se sicer zavzema za enotnost stranke, trdi pa, da ima v njej delavstvo premalo vpliva in je treba iz nje izgnati uradniško mišljenje. Ustanovitev posebne delavske stranke, kot jo zahtevajo radikalni člani, odklanja, boj se mora izvojevati'v okrilju stranke. Ker je kancler dr. Marks te dni zaposlen s konferenco zastopnikov dežel, na kateri se ravno razpravlja o razmerju dežel do države in kjer hoče Marks zastaviti ves svoj vpliv, da pride do znosnega stanja, ni pričakovati, da bi tako kmalu odgovoril ua te napade. Zdi se pa, da postaja vedno bolj reprezentativna oseba in da prehaja faktično vodstvo centruina v roke predsednika kluba Guerarda. Kakor doznava Vaš dopisnik iz centrumaških krogov, odgovarja Guerardovo stremljenje tudi vodilnim možem v klubu in v stranki je torej računati z Guerardom kot možem bodočnosti.
Stegervvald odstopil? v Berlin, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Notranje razmere v državi so v stanju krize, s katerim je še vedno pretežno prizadeta stranka nemškega centruina. Stremljenje delavskih zastopnikov centra se poostruje posebno proti drž. kanclerju dr. Marxu kot voditelju stranke in obenem reprezentantu desnega krila. Tako se v berlinskih političnih krogih vzdržuje vest, da je drugi predsednik eentruma Stegerv/ald odložil svoje mesto z utemeljitvijo, da mu je
uspešno sodelovanje z dr. Магхош postalo nemogoče. Predsednik krščanskih rudarskih strokovnih zvez imbusch je tudi imel govor pred volivci centruina, v katerem ostro kritizira napade dr. Магха na Stegenvalda in zahteva od dr. Mar\a kot najvišjega uradnika države in prvega predsednika stranke drugačno postopanje. Predsedstvo centruina se bo menda sklicalo prihodnje dni, da izgladi diference med voditelji stranke. Še bolj kot ta konflikt v centru pa grozi kompromis o državnih ljudskih šolah povzročiti krizo v notranji politiki države. Kompromis določa, da v onih krajih, kjer je z zakonitim dogovorom urejeno vprašanje verskega pouka med državo in cerkvijo, ostane brez ozira na državni šolski zakon pri tej ureditvi. Ker bi s to kompromisno formulo bil priznan bavarski konkordat, kot pravi opozicija proti zakonu, se čuje v parlamentarnih krogih, da bo nemška ljudska stranka umaknila svoj podpis na kompromisu, ker radi svojega ostrega boja proti kon-kordatu na Bavarskem ne more sedaj naknadno priznati konkordata s sprejemom državnega šolskega zakona, posebno ker je odpor proti pocerkvenenju šole v njenih vrstah vedno večji. Nasprotno pa izjavljata bavarska ljudska stranka in centrum, da jima ni mogoče odreči se težko priborjenemu konkordatu. V državnem notranjem ministrstvu se bojijo, da bi z odklonitvijo navedenega kompromisnega paragrafa utegnil pasti državni šolski zakon, ter upajo, da se bo s pogajanji med strankami dosegel nadaljnji kompromis. Položaj je še toliko bolj zapleten, ker je tudi bavarska vlada odločno protestirala proti opustitvi kompromisne ureditve, ker bi sicer ne bila več v stanju, izvesti s cerkvijo sklenjeno konkordat-no pogodbo. — Sedaj v Berlinu zborujoča konferenca dežel je tudi prinesla notranjepolitično senzacijo. Neinškonacijonalni virtember-ški državni predsednik Bacille grozi za slučaj, da se ustanovi enotna nemška država, z izstopom Virtemberske iz države. Tako so se razmere v državi pred novimi volitvami zelo nevarno poostrile.
Dunajske demonstracije proti Italiji
Poslanec dr. Ellenbogen razgalil italijansko-madjarske nakane — Italijansko sovraštvo gre v enaki meri proti Franciji kot Jugoslaviji
v Dunaj, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Avstrijski parlament je danes sprejel zakon o izdelovanju in uvozu ter izvozu vojnega materiala, ki vsled ukinjenja inedzavezniške vojaške kon-tiole v Avstriji postane dne 31. januarja t. 1. svoboden. Socijalnodemokratski poslanec dr. Ellenbogen je pri tej priliki govoril o madjarski tihotapski aferi ier je ostro napadal Italijo in Madjarsko kot evropska motilca miru.
Izvajal je: Italija je država, o kateri ve vsa Evropa in ves svet, da s polno zavestjo pripravlja vojno. Njene sovražnosti so naperjeno na eni strani proti močnemu sozavezniku Franciji, na drugi strani proti drugemu zavezniku v vojni, Jugoslaviji. Italijansko oborože-varjo proti Jugoslaviji dobiva izraz v poskusih pošiljanju orožja preko avstrijskega ozemlja na Madjarsko. To postopanje jo zarota Italije z Madjursko proti evropskemu miru. pred vsem proti Jugoslaviji. Italijanska politika obkrože-vanja proti Jugoslaviji, ki se jo začela г okupacijo Albanije in tiranskim paktom, pri Romuniji in Bolgarski pa ni imela uspeha, sc je pri Madjarski popolnoma posrečila. Proti Jugoslaviji so italijanske vojno priprave prišlo tako daleč, da sc je tekom zadnjega pol leta že večkrat zdelo, da bo izbruhnila vojna, ki so je le s posredovanjem drugih velesil mogla s trudom preprečiti. Ta močno pripravljena Italija je sedaj našla zaveznika proti Jugoslaviji tudi v na vojno pripravljeni Madjarski. Nato je dr. Ellenbogen razpravljal o madjarskem oboroževanju, ki tudi ogroža mir Evrope, ker so na avstrijsko-madjarski meji madjarske Levente - organizacije pripravljene v polni opremi. Madjarska je oborožena do zob, da
prične novo vojno, in ni dvoma, da hočejo sedanji voditelji italijanske politike porabiti Avstrijo v vojni proti Jugoslaviji kot vdorni prostor, tako da preti Avstriji v.soda Belgije iz 1. 1914. Italija v takem slučaju ne bo spoštovala v mirovni pogodbi zagotovljene nevtralnosti Avstrije in hoče povod konflagracije porabiti celo za to, da bi k južni Tirolski dobila še severno Tirolsko. Socijalni demokrati protestirajo proti neenakemu postopanju antante napram Avstriji in Madjarski s tem, da bodo glasovali proti zakonu.
Grška kritika Marinkoviča
v Atene, 17. jan. (Tel. »Slov.«) »Elevte-ron Vima« razpravlja o govoru jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, posebno o onem delu, ki ga objavlja agentura »Ava-la« in v katerem je rečeno, da se Jugoslaviji tudi nove vojne ni treba bati. Pravi, da je duh govora vendarle dokaz za napredujoči grško-jugoslovanski sporazum. Dr. Marinkovič je priznal, da so svoječasno s Pangalosom sklenjeni dogovori za Grško nesprejemljivi. Marinkovič je ves čas svojega uradnega poslovanja skušal napram Grški vplivati na politiko v duhu mirnega sodelovanja. Njegov govor je dokaz za to, da se Jugoslavija odreka svojim načrtom glede balkanske hegemonije, vendar mora Jugoslavija to svoje odrekanje tudi dokumentirati z dejanji. Rojalistična »Nea Himera« označuje Marinkovičev govor kot aroganten. Zmerni rojalistični »Imbros« pa pravi, da si izjave nasprotujejo, da eo obenem koncilijantne in agresivne.
Pobegla pilota aretirana
v Praga, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška vojaška pilota dezerterja, ki sta s šolskim letalom pobegnila, sta morala vsled pomanjkanja bencina na poljskih tleh pristati pri Lublinu. Bila sta oba aretirana ter ju bodo poljske oblasti izročile Češkoslovaški.
Vladimir Mažuranič umrl
č Zagreb, 17. jan, (Tel. >Slov.<) Danes ob 12 je preminul Vladimir Mažuranlč, bivši predsednik Jugoslovanske akademije ter znani književnik in prosvetni delavec. Rojen je bil 16. okt. 1845 v Karlovcu kot sin znanega hrvatskega pesnika in bana Ivana Mnžu-raniča. Odlikoval se je v hrvatskem javnem življenju, posebno kot književnik in šolnik. Radi njegovega prosvetnega delovanja ga je Jugosl. akademija znanosti in umetnosti leta 1013. izvolila kot člana, 1. 1918. pa za predsednika.
Brez pridržka
SDS je trikrat odstavila ljublj. župana —i brez pridržka.
SDS je dvakrat razpustila ljubljanski ob-činski svet — brez pridržka.
SDS je pet let zavlačevala občinske volitve v Ljubljani — brez pridržka.
SDS se ni udeležila zaprisege župana dr. Periča — brez pridržka.
SDS za volitev sedanjega župana in podžupana ni ponudila nobenegu sporazuma — brez pridržka.
Gospod Rb piše zadnje dni v »Jutru« s pridržkom popoldne pa »Narod« vse to olroclja brez pridržka.
Zalo bo gosp. Puc prisegal danes sam —-brez pridržka.
Zato se mora SDS oprati najprej Filipovega dvorca — brez pridržka.
Zato mora SDS pokazati, da ni več besedo-lomna — brez pridržka.
Potem ђо šele mogoče z njo govoriti pošteno, iskreno — brez pridržka.
Poqreb Vellmira Preličn v Skopliu
r Skoplje, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Danes se je vršil svečan pogreb nesrečne žrtve Velimira Preliča. Pogreb je bil zelo slovesen. Ob krsti so govorili metropolit Varnava, v imenu skopljan-skega prebivalstva Kremanc, v imenu filozofske fakultete Velimir Jovanovič in končno časnikar Vladimir Ooraovac.
Za pomoč Siniu in okolici
r Belgrad, 17. jan. (Prz. »Slov.«) Poslanec Stj. Barič je danes s posebno deputacijo iz Sinja z županom Vidičem na čelu obiskal predsednika vlade Vukičeviča in ministra za socijal-no politiko dr. Oosarja ter pri njima interveniral radi podpor za tamošnje prebivalstvo, ki živi v skrajni bedi. Deputacija je bila povsod zelo ljubeznivo sprejeta in so ji obljubili tozadevne nodnore.
Slovenci v Malifi
Proti hrvatskim organizacijam v Istri. Te dni
se je sestal v Kopru fašistovski direktorij. Kapitan Almerigogna, zaprisežen sovražnik katoliške duhovščine, je jx>ročal o »uničujočem delu« popolar-skih organizacij v Kopru; vsi bivši Sturzovi pristaši so ostali na vodilnih mestih in vodijo boj proti fašizmu. Direktorij je sklenil, da bo odslej brez prizanašanja nastopal proti vsem katoliškim organizacijam in njihovim članom. Kakor znano, obstoji v Kopru tudi škofovski konvikt, v katerem se vzgaja nad 30 slovenskih in hrvaških dijakov. Koprski fašisti so poslovanje konvikta vselej ovirali. Ta nova bojna napoved velja gotovo tudi kotv viktu.
Oprostilna razsodba. Na tolminski sodniji s« je moral zagovarjati Franc Skočin iz Volarij, ob-dolžen, da je žalil svojega sovaščana Ivana Kendo; ko si je ta oblačil vojaško obleko, mu je Skoči r baje rekel: »Ali se ne sramuješ nositi italijanskih cunji« Pri razpravi se je izkazalo, da Kenda sploh ni bil upravičen nositi vojaške obleke, temveč se je z njo samo šopiril. Priče so izjavile, da Skočir ni izgovoril omenjenih besed. Predsednik je Skočirja oprostil.
Vzoren podestat. Podestat v Podgradu se vtikp v čisto osebne zadeve. Nedavno je zopet začel rovariti proti mlekarni v Hrušici. Od vodstva namreč zahteva, da odslovi nameščence, ki niso njemu po volji. Med zadružniki je vzbudila ta zahteva veliko vznemirjenje, ker jxurieni vtikanje javnega organa v čisto zasebna podjetja. Vse kaže, da bi podestat rad dobil mlekarno v svoje roke, da bi potem odslovil vse Slovence in namestil Italijane. Politika podestalov gre vobče za tem, da se ustvari v vsaki vasi italijanska naselbina in tako pospeši raznaroditev Slovencev.
Izprememba imen. Tržaška prefektura je prejela 100 novih »prostovoljnih« prošenj za izpre-membo priimka. Rezultati pritiska fašisti' stranke na državne nameščence, da izpremenijo svoje,»barbarsko« ime. so že tu. Nekatere potvorhe so zelo zanimive: Bisiach (prei Biziak) je postal Bissi, Ju-vancich — Giannini, Poldrugo — Amicuzzi, Lufi — Laria in Weber — Tessitore. Nedavno jc tudi knez Thurn v. Taxis, lastnik devinskega grada, menjal ime v Torre di Tasso.
K prostovoljnemu razpustu prosvetnih društev na Krasu. Tržaški tašistovski listi so priobčili te dni kot senzacijo vest o »prostovoljnem« razpustu slovenskih društev na Krasu. Vest je takoj prišla tudi v inozemske liste, ki so jo sprejeli z upravičeno rezervo. Kljub temu pa vest ni bila zanikana niti v inozemskih listih, na drugi strani pa žene italijanski tisk kampanjo proti slovenskim »hujskačem« dalje in napoveduje prostovoljen pristop članov vseh razpuščenih slovenskih društev k fašislovskemu »Dopolavoro« ter popolno odcepitev »dobrega in mirnega« ljudstva od »duhovnikov -polifikantov« in drugih voditeljev. Skratka, napoveduje se društven razkroj slovanske miselnosti in narodne zavesti, ki spajata še danes, četudi so vse slovanske organizaciie uničene, vse Slovane v enoto proti Italijanom. Radi tega je potrebno, da ugotovimo resnično stanje stvari. — Predvsem moramo poudariti, da gre za »prostovoljen« razpust prosvetnih društev v Sežanščini, ki so se prostovoljno« razpustila že septembra meseca, io ie v času. ko sta goriški in tržaški prefekt razpuščala slovenska društva kar en bloc. Okoli 500 društev so italijanska oblastva takrat razpustila in danes jx> preteku štirih mesecev vam tašistovski tisk organizira naročeno senzacijo — o prostovoljnem razpustu slovenskih društev! In vsa kampania je še tako usmerjena, kakor da bi šlo za »prostovoljen'- razpust vseh slovenskih društev v Italiji! V resnici pa gre samo za društva v Sežanščini, ki obseea po delitvi območja tržaškega fašislovskega pokraiin-skega lainištva občine: Sežana, Povir, Divača, Lokev, Rodik, Tomai, Senožeče, Dolenja vas, Avber. Štiak. Dutovlje, Kopriva, Repentabor in Ztronik. In koliko društev se je prostovoljno razpustilo? Celih šest. Razmerje 6 : 500 je dovoli zgovorno. Kdor pozna razmere v sežanskem okraiu, se temu »prostovoljnemu« razpustu ne bo čudil. Društva in tudi drupe gospodarske naprave so v rokah trgovcev in gostilničarjev in narod sam si jih nikdar ni osvojil. Libernlizem je poenal korenine globoko med to kraško skalovje. Sežnn* in Senožeče sti- bili njegovi prvi opori; slovenska ljudska stranka In kršč. kulturne organizacije niso mogle tu uspeti. Pač pa so bila s tem ustvarjena ugodna tla za »primorski fašizem«, ki sloni ves na koritarstvu. Ko ie zapihala preko Krasa j)rva mrzla bitna, so kraški stebri počepali; ko ie bilo treba voliti med koncesijo in javno izkazanim slovenstvom, so oštirji in trgovci odločili za prvo. To je vse.
Nova križarska vojna! Ko je neki italijanski časnikar izstopil v Paziuu, mu je stopil nasproti deček petnajstih let in se v »benečansketn« narečju ponudil, da ponese odličnemu gorpodu kovčeg; časnikarju so se vlile solze, ko je slišal »benečati sko« govorico. V mestu ugleda poleg italijanskih imen mnogo takih na —ič; čelo se mu zgrbanči. Gre dalje, a zopet ga zbode govorica, »ki proklete stonira z benečansko«. Tedaj se obrne do svojega spremljevalca za pojasnilo. Ta mu pojasni, da k kmetje, ki prihajajo z dežele v mesto, govorijo I.1 »barbarski« jezik. Drugi dan, v nedeljo, gre k maši Hrvatska pridiga! Tedaj se je odločil, da spiše v j tržaške liste serijo člankov, da vzpodbudi istrskf glavarje, »naj z novim pogumom in vztrajno nadaljujejo započeto jezikovno križarsko vojno«. Treba je doseči, da se bodo Istrani gladko izražali * italijanščini in tudi Boga molili v italijanskem jeziku. To bo toliko bolj lahko, ker govorijo kmetji hrvaški le iz grde navade«. V danih razmerah oač ni treba oosebneea iunaštvn /a take vojne.
Ljubljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, • Ustar na Sv. Petra cesti •n Hočevar v Šiški.
* * .;t
O Izjava. V štev. 243. od 23. oktobra 1926 smo pod nadpisom »Volk dlako menja« reagirali na članek g. L. v »Samoupravi« in trdili, da je imenovani pred vojno osumil dva člana našega uredništva, ki sta bila znana po svojih simpatijah in zvezali s Srbi, češ, da sta srbska vohuna in plačanca, in pa, da je sploh rad sumničil. Kakor smo sc prepričali, teh trditev ne moremo vzdrževati in jih obžalujemo ter s tem lojalno popravljamo. Ostala izvajanja našega članka je smatrati kot neosebno polemiko, in ne da bi bilo tangirano načelno stališče niti naše niti g. L., izjavljamo, da v dotičnem članku nismo hoteli niti nočemo g. L. očitati nemoralnih niti nečastnih nagibov, lastnosti ali dejanj. — Uredništvo.
© Umrla je v torek zvečer v dež. bolnici gna. Fani Pogačnik, nečakinja ge. Neže Blaž, trafikantinje na Dunajski cesti in njene dolgoletne prodajalke. Pogreb se vrši danes ob 2 iz mrtvašnice drž. bolnicc na pokopališče k Sv. Križu.
0 Komercijalna banka d. d. se je preselila na Mestni trg 5. Več v današnjem oglasu.
0 Ljubljanski Poštni dom. Ob številni udeležbi poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov in služabnikov se je vršil redni letni občni zbor Poštnega doma, reg. zadr. z omejeno zavezo v Ljubljani, zadnjo nedeljo v salonu Mikličeve restavracije. Po danih poročilih je bilo dne 31. decembra 1926 545 članov z 1302 deležema, med letom jih je pristopilo 278 z 389 deleži, odpadlo je vsled smrti 5 članov z 8 deleži, stanje dne 31. dec. 1927 pa je bilo 818 članov z 1683 deleži. V zadrugi je včlanjenih komaj polovica poštnih uslužbencev. Če bi k zadrugi pristopili še ostali poštni nameščenci, bi se glavnica, ki znaša danes več ko 200.000 Din. precej povečala. Denarni promet v lanskem poslovnem letu je znašal 297 ti'oč 597.46 Din. Marljivemu odboru je bil podeljen na predlog revizorjev absolutorij, kar jc bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Prešlo se je k volitvam. Za predsednika je bil izvoljen Viktor Trcven, odborniki so pa do malega vsi lanski. Tovariša J. Čampa in J. Jakše sta v dobro zasnovanem govoru podala več uvaže-vanja vrednih predlogov. Želimo agilnim poštnim uslužbencem, da bi imeli čim preje svojo dično hišo, s katere se bo lesketal zlat napis Poštni dom.
0 Umrla je včeraj zjutraj gospa Ana B a brli k. Pokoj ni ca je bila izredno dobrega srca do revežev, ki jo bodo težko pogrešali. Pokopali jo bodo danes popoldne ob štirih.
O Zelo prometna je Vošnjakova ulica. Saj veže polovico Šiške z mestom. Zato bi bilo treba posvečati večjo pažnjo tej cesti. Blata je na njej toliko, da kar teče. Pa si mislite hojo po tali i luži! Če pa pripelje po cesti še kak voz ali celo avtomobil, je pa joj! Pasanti te oeste bi mislili, da bi kak voz peekr ne škodil, če pa tega ni, naj se pa vsaj poskrbi, da bo blato odstranjeno.
© Posestnikom, ki so pridelali koruzo. Ker je nevarnost, da se tudi pri nas razširi koruzni molj (biljek), kateri, če nastopi v večji meri, muči ves pridelek turščice, poživlja mestni ma-
СШатдНо
»o najlažji pol, po katerem prilin.ia.lo bolezensko kali v našii telo. Žato obvarujejo ot-oke nalezljivih bolezni
vratu iti *rr'n okusne
ANACOTPAS
R§ .VVMDER*,
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, 18. januarja: Zaprto (generalka). Četrtek 19. januarja: KANDIDA. Premijera. Prerni-jerski abonma.
OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda, 18. januarja: Zaprlo.
Četrtek, januarja:TRUBADUR. Gostuje ga. Zin-ka Vilfnn-Kunčeva. Red B. Vglcd bolezni nekaterih članov, ki sodelujejo v opereti, se vrši premijera operete »Zmagovalka oceana« koncem tega tedna.
Župančičeva proslava v ljubljanski drami, V proslavo 50 letnice največjega sodobnega slovenskega pesnika Otona Zupančiča priredi gledališka uprava v nedeljo dne 22. I. m. ob pol 7. uri zvečer v ljubljanski drami slavnostno akademijo. Na sporedu so pole« govora o Otonu Župančiču, ki ga govori pisatelj župnik F. S. Finžgar pevske in reci-tacijske točke, katere izvajajo člani ljubljanske opere lu drame. Sklepno točko slavnostne akademije tvori vprizorilev IV. dejanja »Veronike De-seniške-'. Natunčni program kakor tudi sodelovalce objavimo jutri. Sedeži za to predstavo bodo od petku dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Opozarjamo, da je proslava v dramskem gledališču.
Mariborsko gledališče
Sreda, 18. januarja: Zaprto. Četrtek, 19. januarja ob 20. uri: V 1.10 TATOVI. Ab. D. Kuponi.
Celjsko gledališče
Četrtek, 19 januarja ob 2Л. uri: RAZPOBOKA. (Cjprienne.) Premijera, Abonement.
gistrat vse posestnike v območju mestne občine ljubljanske, da vso koruzovino, katere niso vporabili za krmo ali steljo, sežgejo še pred 1. majem 1928, to pa radi tega, ker je v storžih koruzovine skrita zalega (bube) koruznega molja, katera se more le na la način uničiti in s tem preprečiti event. neprecenljivo škodo na koruzi. Kdor sc ne bi odzval gornjemu pozivu, zapade zakoniti kazni.
© Plačilo za gostoljubnost. Pred dobrim mesecem je prišel v Slovenijo za zaslužkom mesarski pomočnik Milan Pantič iz Valjcva.
V	Mariboru se je naenkrat znašel brez vseh sredstev. V zadregi se je obrnil na policijo, ki mu je preskrbela prenočišče v zaporu, nato ga pa spravila iz mesta. Pred dnevi se je Pantič pojavil v Ljubljani. Usmilil se ga jc mesarski pomočnik Cvetko Dolšak in mu prepustil v svoji sobi na Poljanski cesti skromno prenočišče. Sedaj se za to svojo gostoljubnost naj-brže bridko kesa. Pantič je namreč Dolšaka okradel in mu odnesel boljšo obleko, čevlje in perilo, pustil pa mu je svoja raztrgana oblačila.
0 Saharin. V naši državi je prodaja saharina pridržana monopolu. Ker je radi tega saharin precej drag, njegova uporaba pa vedno bolj narašča je že več let predmet najnujnejšega tihotapstva. Od časa do časa zasledijo oblasti tudi v Ljubljani sledove tihotapstva s saharinom. Pred več meseci je vzbudila veliko prahu afera tihotapca S. iz Zgornje Šiške, v ponedeljek pa je policija aretirala starejšo žensko O. L., ko je prodajala raznim ljudem utiho-tapljeni saharin v večjih množinah. Ženski so ssharin zaplenili ter bo imela radi tega znatne sitnosti.
O Zopet poizkus samoumora. Včeraj zjutraj ob 2 sta dva gospoda opazila na obrežju Gruberjevega prekopa, da se neka ženska pripravlja, da bi skočila v vodo. Ženska jc že vrgla plašč raz sebe in se že povzpela na ograjo. Dekle sta hitro zadržala ter jo izročila stražniku Brdonu, ki jo je nato spravil domov.
Maribor
□	V Krčevini pri Mariboru sc jc v nedeljo, dne 15. januarja vršil dobro obiskani občni zbor tamošnje krajevne organizacije Slovenske ljudske stranke. Govoril je poslanec Ž e b o t o važnosti organizacije in o položaju. Za predsednika organizacije je bil izvoljen g. Princi.
V	tej okoliški občini je S. L. S. najmočnejša stranka.
□	Lajtcrsberška krajevna organizacija SLS
je zborovala v nedeljo 15. januarja popoldne. Poslanec Ž e b o t je podal poročilo o stanju politike in nam je dal navodila za uspešno organizacijo naše stranke. Krajevni organizaciji načeluje posestnik g. 7, o r k o. Tudi mnogo delavcev in viničarjev je pristopilo, ker vidijo, da od kričavih socialistov nimajo nikdar ničesar pričakovati.
□	Odbor »Slomška«. Preteklo nedeljo se je vršil izredni občni zbor mariborskih bogo-slovcev, na katerem sta podala predsednik in tujnik ostavko. Na njuni mesti sta izvoljena: za predsednika Ivan Vodeb (III. letnik), za tajnika Jaksa Sem (I. letnik).
□	Mariborska policija je prejela od ministrstva moderen fotografski aparat. Ta aparat jc tehnično tako dobro konstruiran, da se da ž njim slikati od vsake strani. Policiji bo dobro služil za slikanje zločincev.
□	V drž. dečjem domu v Strossmajcrjevi ulici se je nahajalo ob sklepu leta 1927. 41 otrok in sicer 30 dečkov in 11 deklic v starosti od 6 do 17 let. Ob pričetku je bilo v tem zavodu 36 otrok, med letom jc bilo sprejetih 64 otrok in sicer 43 dečkov in 21 deklic tako, da je bilo v celem letu 1927. oskrbovanih ravno 100 otrok in sicer 66 dečkov in 34 deklic. Po sirotninstvu jc bilo 25 popolnih sirot, 26 sirot po očetu, 8 sirot po materi, 30 nezakonskih otrok, 1 ločenih starišev in 10 še živečih sta-
Priredilve in društvene
vesti
Ljnbljana.
Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo dne 5. februarja ob 5 popoldne v Ljudskem domu telovadno akademijo. Pri akademiji sodeluje salonski orkester godb. društva >Sloge< in pa dijaški oktet.
Celje.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju priredi v nedeljo dne 22. januarja 1928 točno ob 9 dopoldne v hotelu »Evropac izredni občni zbor ob navzočnosti delegatov bratskega društva v Mariboru. Samostojni predlogi naj se prijavijo društvu vsaj tri dni prod občnim zborom.
Maribor.
Danes ob pol 17 se vrši v frančiškanskem samostanu mesečni sestanek mariborsko duhovniške tretjeredne skupščine.
III. veliko jugoslovansko prireditev priredi Jugoslovanska Matica v Mariboru v soboto dne 11. februarja v Gotzovi dvorani. Občinstvo se opozarja, da bo na prireditvi revija narodnih noš. radi česar se vabi zlasti ženstvo, da sc odzove povabilu v čim večjem številu v narodnih norah. Čisti dobiček prireditve gre v narodno-obrambne svrhe.
Občni zbor Vinarskega društva v Mariboru se vrši dne 26. januarja ob pol 11 dopoldne na srednji vinarski in sadjarski šoli z običajnim dnevnim redom. Polovična vožnja je dovoljena.
Naše dijašlva
Danica. Danes zvečer ob 8 predava v društvenem lokalu, Akademski dom. vseučillški profesor dr. A. Snoj o zelo zanimivi in aktualni temi: Kulturni pomen novega slovenskega prevoda svetega pisma.
'Po tsr. vedo mv n fn
Našla se je ženska denarnica. Dobi se oti Bajarju ob Večni poti I.
rišev. Brezplačno je bilo oskrbovanih 16, delna oskrbnina se jc plačevala za 64 in celotna oskrbnina za 20 otrok. Tekom leta je bilo odpuščenih 59 otrok. Zavod se je vzdrževal z dotacijo ministrstva socijalne politike, ki je bila pa jako skromna, ter preide s tekočim letom pod upravo mariborskega oblastnega odbora, kar bo imelo za razvoj tega prepotrebnega zavoda vsekako ugodne posledice.
□ Ekspozitura in čitalnica Delavske zbornice se je včeraj preselila iz svojih dosedanjih prostorov v prostore Pokojninskega zavoda. Vhod jc iz Verstovškove ulice.
Protestno zborovanie stro!e-vodij in kurllnlškecra osobja v Mariboru
Maribor, 17. januarja.
Sinoči se je v dvorani Anderle vršil protestni shod kurilniškega osobja proti krivicam, katere se godijo v zadnji dobi strojevodjem in drugemu osebju v železniških kurilnicah. Zborovanje je spretno vodil predsednik društva strojevodij za Maribor g. Oman.
Na dnevnem redu so bili referati o nerednem izplačevanju tako zvanih »postranskih prinadležno-sti« kurilniškemu osebiu, o silno skrčenih turnusih, o krivicah pri prevedbi in napredovanju in o šikaniranju osebja s pretiranimi in neopravičenimi kaznimi. Zanimanje za dnevni red je bilo splošno. Na zborovanje je bil od društva povabljen tudi narodni poslanec g. Žebot, ki se je odzval povabilu.
Prvi je govoril predsednik strojevodskega društva iz Ljubljane g. R o d i č. Na podlagi pravilnikov in zakonskih določil, ki iinajo še sedaj popolno pravno veljavo, je dokazal, da se osebju od trgu jejo in krajšajo plača in razne doklade za težko službo. Rodičev govor je bil strokoven in je pokazal v pravi luči težaven položaj osebja, ki vrši ne samo najtežjo, ampak tudi odgovornosti polno službo. Za njim so še govorili strojevodje oziroma kurjači: Korilnik, Simončič, Kramaršič, Čeh, Budja, Bežimo iz Ljubljane, Toličič in še več drugih.
Glavne pritožbe so bile v tem, ker osebje noben mesec več ne dobiva v redu svojih dohodkov. Za januar so izplačevali premije, kilometrino in dnevnine namesto prvega, kakor je določeno po pravilnikih in zakonskih predpisih, šele 15. In še tokrat se je plačevalo samo nekak »a konto«. Osebje, posebno kurjači, morajo direktno gladovati, ker ne dobijo toliko sredstev, da bi si mogli kupiti živež, kadar so po dva dni od doma. Pikre besede so padale na adreso generalne direkcije, katera še še niti od novembra do 1. januarja ni izračunala zimske kvote premoga! Pravilnik o »sporednih pri-nadležnostih«, ki ima zakonsko veljavo, generalna direkcija naravnost gazi in ga ne upošteva.
Nepojmljiva je tudi naredba generalne direkcije, da se turnusi (ako skrčijo in preuredijo, da morajo strojevodie in kurjači v novejšem času delati nad 40% službo. Dasiravno jć 8 urno delo zakonito uvedeno, vendar morajo kurjači in strojevodje mnogokrat biti celo po dve do tri noči neprestano v službi! Dogodil se je celo škandalozen slučaj, da je bilo osebje v nekem slučaju kar devet dni neprestano na stroju, samo toliko so imeli vmes časa. da so za par ur legli k počitku. Skrajšani turnusi in neprec'ana trda služba je kriva, da je v zadnjem času toliko nesreč! To je plašen memento gospodom pri železniški upravi v Belgradu in v Ljubljani, da naj ne vihtiio radi teh žalostnih razmer še bič neprestanih kazni nad izmučenim osebjem!
Besedo je dobil tudi poslanec Žebot, katerega so zborovalci živahno pozdravili. Govornik je povdarjal, da je "lavni krivec sedanjih razmer na železnici in krivic, ki se podijo osebiu, sistem, oso-bito nesoliden upravni sistem v centrali, pri drek-cjah in posameznih edinicah. Dokler merodaini či-nilelii tega gorja v železniški upravi ne bodo uvideli in ga spremeni1!, ni pričakovati zboljšania razmer. Vsi moramo sodelovati, da se te nezdrave razmere odpravijo, ker dober promel je za vsako državo, ki hoče gospodarsko napredovati, življeniska potreba. Poslanec priporoča, cla osebje pravočasno obvešča poslanre o takih zadevah, kakor se danes obravnavaio. Ni kriva vsega vlada, a m na k razni izrastki v železniški upravi tako v Ltubliani kakor v Belgradu. Dal ie še razna pojasnila in iziavil, da bo »Jugoslovanski klub« vedno stal na braniku za pravice naših že'ezničarjev. Govoru je sledilo splošno odobravanje, kar dokazuie, da železplčarii sami uvi-devajo, da ie na naši strani resna volja, braniti pravice on;h. katerim se kratiio.
Sklenilo se je, da se pošljejo resolucije v obliki posebne spomenice vladi, posebno prometnemu ministru in generalnemu direktorju, direktorju v Liubliani iti predstavnikom psrlamen'armh skupin. Dernitadia, sestavliena iz osebia vseh direkcij bo tudi osebno prednašala prei omen'ene utemeljene pritožbe osebia na merodnmih mestih.
Zborovanie se ie vršilo v po'nem redu in moramo posebej napJaSati. da ni bilo nobenega preti-ravanla ali osebnih naondov. Vidi se. da so želez-ničarii, o^obito knrilniško oseble, ne =amo zavedni, ampak tudi inMigenttti ljudie, ki vedo, kaj jim je storiti v obrambo svojih pravic.
Celje
& Predavanje gosp. dr. Antora Scbwaba
na ljudskem vseučilišču prošli ponedeljek po-menja svojevrsten dogodek v celjskem kulturnem življenju. Z jasnimi, iz globoke ljubezni zajetimi besedami je predavatelj nadaljeval oris življenja in delovanja dveh slovenskih umetnikov, bratov Ipavcev. V tistih letih iz povojev razvijajoče se slov. glasbe pomenjata Ipavca to, kar Prešeren v poeziji. Ne, kol;ko sta nam dala, marveč, kaj sta nam podala, je merodajno. In obogatila sta slovensko glasbo z neminljivimi biseri. Benjamin Ipavic je komponiral tudi prvo slovensko opero »Teharski plemiči«, ki je šla preko mej ožje domovine, ko so jo proizvajali tudi v Pragi v Narodnem divadlu, kjer je bil osebno navzoči skladatelj odlikovan s srebrnim lavorjevim vencem. Tujina je priznavala veličino moža, ko je decembra 1908 umrl v Gradcu dr. Benjamin Ipavic in so nemški listi v daljših ntkrologih poudarjali veličino umetniškega da-rv- in dela, veličiro kot zdravnika in človeka. Predsednik ljudskega vseučilišča vladni svetnik Lilek je dal izraz čustvom občinstva, ki jc do zadnjega kotička in še daleč po stopnicah napolnilo dvorano, ko sc je predavatelju dr Ant. Schvvabu zahvalil za predavanje ter inu v imenu vsega celjskega prebivalstva ter slovenske kulture častital k 60 letnemu rojstnemu dnevu. Njegove pesmi, tudi pravi glasbeni biseri glasno
Ш1ШШ1ШШШ
Osta polt nežna ko?a.
Kakor pomlad sama, je milina mladostno sveže kuie, ki p« lahko ovene. Oster zrak, izvrševanje poklica, dom/ite delo itd. ji škoduje. Že mala vporaba jncino-bele in duhtetv Nivta-crvme varuje in leti koto. Vendar samo
Nivea-crfcma
1ШШШ1Ш1§В1Ш
pričajo o dr. Schwabovih zaslugah za slovensko umetnost ter mu tudi mi s celo slovensko javnostjo ponovno častitamo: »Še na mnoga leta.«
a Občni zbor Olepševalnega in tujsko -prometnega društva v Celju se je vršil prošli petek v gostilniški sobi Narodnega doma pod predsedstvom magistratnega svetnika gosp. Ivo Šubica. Zadnji občni zbor društva se je vršil v 1. 1925. Iz predsednikovega poročila smo zvedeli, da bo v propagandnem filmu, ki ga izdeluje tvrdka Bcthke iz Magdeburga dobilo tudi Celje svoje mesto. Upamo, da bodo pri snemanju igrali odločilno vlogo le tujsko-prometni oziri. Iz tajnikovega poročila je razviden mogočen napredek društva tekom zadnjih let. Ob prevzemu društva po Slovencih 1. 1919. je bil ves društveni inventar vreden le Din 1500.—, dočim ga je treba danes ceniti z najmanj 140 titoč Din. Blagajniško stanje društva je zadovoljivo. Mestni župan dr. Goričan jc zagotovil društvu izdatno podporo s strani mesta, vendar pa je treba vpoštevati, da mora povsod vladati princip štednje. V odbor društva so bili izvo-ljeni gg.: mag. svetnik Ivo Šubic, šolski upravitelj Bizjak, okoliški župan A. Mihelčič, zlatar Lečnik, lekarnar Posavec, ravnatelj Muačevič, vpokojeni nadgozdar Rihtaršič, Turnškova in Kalanova.
Spori
NEKAJ ŠPORTNIH DOGODKOV.
V	Pontresini (pri St. Moritzu) so se vršile velike snuiške tekme. Drugi uspehi nas ne zanimajo, pač pa smuški skok mladega Trojunija; zadnjič smo poročali o ujegovem skoku 71 ni, sedaj je prišel na 72 m, je torej dosegel Ruudov rekord. — Avstrijci so v drsanju zelo napredovali: Jung-blut 1500 in v 2:35.4, Urbar. 2:35.0, 500 m Moser 48.4. Seveda so še daleč za severnjaki; v Oslo na primer je drsal Larsen pred par dnevi 5011 ni v 41.9, 1500 m Eveasen v 2:25.9, 5000 m Ev. 8:47.7, 10.000 m Carlsen 18:38.6; še boljše čnse so dosegli Finci: 1500 ni Thunberg 2:22.5, 10.110(1 m Blomnuist 17:56.4. V razumevanje imenujemo še enkrat svetovno rekorde: 500 m 43.4, 1500 m 2:17.4, 5000 m 8:26.5, 10.000 m 17:22.6.
V	velodromit Buffalo (Pariz) je premagal v nogometu Dunaj moštvo Pariza 3:0, pred 20.000 gledavci. Beremo, da je bila kvalitetna razlika obeli moštev večja kot je j)u označena v gornjem razmerju. — VVacker je igral proti Simmeringu 3:1, in je na Dunaju sedaj lako-le: Admira 21 točk, Vien-na iu VVacker po 17, liapid 10, Austria 14, Slovan 12, Hertha 11 itd., Simmering 2. — V tekmi zn Balokovičev pokal imenujemo zmago Gradjanskega proti Slaviji 3:0 in Haška proti Savi 6:1. — Zanima nas še zmaga Ferenczvarosa nad reprezentinco Egipta 4:1 in zmaga Torina nad Baslyo 6:2 (B. jo od neprestanih iger že čislo izmučena). Dalje: Barcelona—Espanol 2:1, Aless.mdria—Lazio 6:1, Genova—Padova 2:0, Modena—Internazionale 0:0 Bologua—Juventus 2:0, Roma—Navara 4:1.
TENIŠKI RAJ
Tekom letošnjega leta bodo otvorili v Monto Carlo teniški raj, kakršnega nima svet. Klub La Festa gradi ob vznožju gore, z oljkami porasle, terase, z razgledom na Sredozemsko morje. Na teh terasah bodo napravili 20 teniških igrišč, ločenih drugo od drugega no vrtnih nasadih V klubovem domu bo restavracija, čajnica in bar Igravcem bo na. razpolago 200 omar, 6 umivalnic, pršno kopeli in masažne sobe; za dame bodo pripravljene posebne okrepčevalnice. Vse naprave bodo stale več milijonov dinarjev.
AMSTERDAM SE PRIPRAVLIA
Nastanjenje gostov v Amslerdamu organizira holandski olimpijski odbor skupaj z društvom za tujski promet. Že 22. decembra so izdali izkaze za priglasitev gostov V nekem amsterdamskem hotelu so osnovali odbor, ki bo sprejemal inozemske časnikarje. V odboru so holandske časn;karske zveze, holandski olimpijski odbor itd. Hočejo napraviti gostom bivanje v Holandiji kolikor mogoče prijetno. Župani raznih velikih holandskih mest so izrekli svojo pripravljenost za sprejem inozemskih časnikarjev, in tudi številne druge občine jih bodo povabile na obisk. Tudi holandske železnice bodo odboru pomagale, kar bodo le mogle.
Ilađio
Sreda, 18. januarja.
Breslau: 20.20 večer modernih pesmi. — Pra ga: 19.15 koncert Benešove godbe na pihala, 21.15 koncert. Smetana: Češka pesem, kantala. -- Novak: Dve baladi. - London (3 KW, 361.4 m): Vrnitev Odisejeva, opera v 3 dej. (Monteverdi). — Leipzig: 20.15 »Slovo od Dunaja«, spevoigra z glasbo v 6 sce-nah (Kaisler). — Stuhgart: 20 prenos iz Berlina: Lepa Helena, šaljiva opera (Offenbach), — Hamburg: 17 prenos iz Koiiigswusterhauscna: Iz neznanih del Joh. Straussa, 20 koncert na dveh klavn-jih. — Katovice (10 KW, 422 nt): prenos iz onere.
—	Frankfurt 20 prenos iz Belina: Lepa Helena. — Brno: 19 koncert. Offenbach: Prince?inja Trape-zunta, uvertura. — Chabrier: Španska suita. -. Godard: Kmečki ples. — Rim: 20.45 koncert italijanske glasbe. — Pariš: 22 koncert, nato lahka glasba. — Oslo: 20 slavnostni konccrt ob priliki 300.oblctnice norveške armade. — Langenberg: 18 klavirski koncert, 20.20 ljudski koncert. — Berlin: 20.15 prenos iz g'edališča Metropol: Lepa Helena, šaljiva opera (Offenbach). — Dunaj: 16.15 popold. koncert, 20.30 »Igravci«, komedija v 3. dek (Balle).
—	Miinchen: 21.15 simfon. koncert. — Budapest: 10 prenos iz drž. opere, 22.30 ciganska glasb« — Varšava: 19.30 prenos iz oDere iz Katovic.
3(a
/ /
aj/e novega
KOLEDAR.	f
Sred«, 18. januarja. Sv. Petra stol v Rimu, Priaka.
Dunajska vremenska napoved za 18. januar. Oblačno in megleno, padavine (sneg), temperatura se bo počasi znižala. V enem do dveh dni nastop mraza iz severovzhoda.
ZGODOVINSKI DNEVI.
18. januarja: 1873 je umrl angleški pisatelj Edvvard Buivver (Loid Lytton). — 1547 je umrl italijanski humanist Pietro Bembo. — 1883 je pričel izhajati humorietieni list »Škrate. —• 1906 se je ponesrečil prvi Zeppe-linov krmilni zrakoplov. — 1870 je pruski kralj Viljem v Versaillesu proklamiral nemško cesarstvo. — 1917 je bil slavist dr. M. Murko, vseučiliški profesor v Gradcu, poklicane na vseučilišče v Lipskein. — 1689 se je rodil francoski politik in pisatelj Ch. de Mon-tesquieu. — 1851 se je rodil zgodovinar Henrik Friedjung.
* * *
* Jugoslovanski klub. Petek, dne 20. t. m., se bo vršila seja Jugoslovanskega kluba v Belgradu ob 10 dopoldne. Druga vabila se ne bodo ivdajala. — Predeedništvo.
-k Zlata poroka. V župniji Leskovec sta obhajala zlato poroko zakonska Vid in Marija Kokolj iz Belavšoka. KJjub visoki starosti je oče Vid še skrben gospodar in nad 20 let »vest ključar pri podružnici sv. Agustina.
■k Posvetovanje glede univerz, ki naj bi ee vršilo prihodnji ponedeljek v Belgradu, se bo, ker je ta dan ravno svetosavska proslava, preložilo na februar.
•k Goriška Mohorjeva družba nam sporoča, da nima več v zalogi knjig za leto 1927. (s koledarjem za 1. 1928.) Naročniki torej, ki so v zadnjem času naročili pri Prosvetni zvezi te knjige, jih ne morejo dobiti, pač pa se lahko vpišejo kot odi Ш tekoče leto 1928. (s koledarjem za 1920). Naročila sprejema Prosvetna sveža v Ijjubljani, Miklošičeva c. 5. Odnina znaša s poštnino vred 30 Din (trideset) in uaj se pošilja po nakaznici ali čekovni položnici na Prosvetno zvezo. Tako na nakaznicah kakor na položnicah je treba pripomniti. da je denar namenjen za knjige Goriške Mohorjeve družbe, recimo tako Gor. M o h. d r. 1928. Na naročila brez denarja, se ,ne oziramo. Vsak ud naj navede svoj natančen naslov. Onim, ki nimajo naših čekovnih položnic, sporočamo, da je naša številka čekovnega računa: 11.833. — Prosvetna zveza v Ljubljani
POZOR!
Po 20. januarju izide: DR. MIHAEL OPEKA:
МЕШТ0 HOMO
PETNAJST 60U0R0V 0 MOLITVI. DELU IN MISLI NA SMRT
Opozarjamo na to publikacijo vnaprej, ker bodo govori o molitvi in misli na smrt dobro služili za versko pobudo zlasti v postnem času. Knjigo lahko naročite že sedaj, da vam jo kakor hitro bo na svetlem, ' takoj dopošlje založnica: PRODAJALNA K.T. D. H. Niimanoua v Ljubljani
* Okrajni zbor zaupnikov pri Sv. Lenartu
r Slovenskih goricah zadnjo sredo je bil tako dobro obiskan, kakor še malokateri dosedaj. Zbralo se je nad 30 novoizvoljenih županov in mnogo občinskih svetovalcev. Zastopane so bile vse občine in župnije, dokaz, da organizacija stranke dobro deluje. Zborovanje je vodil predsednik g. G o m i 1 š e lc. Govorili so narodni poslanec Zebot ter oblastna poslanca S t a b e j in S u p a n i č. Predsednik Go-milšek je priporočil zaupnikom, da razširijo »Skrv. Gospodarja« in »Slovenca« v vsako hišo. Narodnim in oblastnim poslancem je izrekel zbor neomajano zaupanje. Po zborovan-nju so ostali poslanci v važnih posvetovanjih z župani in zaupniki.
■k Smrt učitelja-kantorja. Preteklo soboto so v Turnišču položili k večnemu počitku upok. učitelja in kantorja g. Janeza Nemethy. Talke ga pogreba v Turnišču že dolga leta ni bilo, kajti zelo priljubljenega gospoda je spremljalo na zadnji poti do 4.000 ljudi. Pevski zbor mu je zapel pod vodstvom g. kaplana ganljive žalostinke. llmrli je bil star 70 let. Učiteljeval je v Turnišču dolgih 42 let. Boljšega učitelja si ni mogoče predstavljati, kakor je bil umrli. Vedno mu je bilo pri srcu, da izročene mu otroke vzgoji v krščanskem duhu in jih čim bolj izobrazi. V času, ko se je v prekmurskih šolah slišala le madžarska govorica in je bil slovenski jezik izključen in prepovedan, se on nj bal govoriti slovensko, ko je videl, da učenci madžarščine ne razumejo. Mnogim učencem je dal podlago za višjo izobrazbo. Bil .je tudi kantor in vsa župnija je zrla na njega kot na očeta.
lir Potrdilo. Škofijski ordinariat v Ljubljani potrjuje s tem prejem vsote 1000 (tisoč) dinarjev, poslane od neimenovanega darovalca dne 12. januarja 1928 za razne namene.
k Vojaške vaje ob Savi pri Tacnu. Dne 24., 26. in 26. januarja t. 1. bo mitraljeska četa 40. peš. polka »Triglavskega« ostro streljala na prostoru Roje, ki na severu in vzhodu meji na reko Savo, a na južni in zapadni strani na cesto Jezica—Savlje—Kleče— Vižmarje—Tacen. Streljalo se bo v smeri od Vižimarij proti Stražnemu hribu pri Ježici, radi česar l>o cesta Spod. Gameljne—Ježi ca za ves promet v omenjenih dnevih od 8. do 16. ure zaprta. Ravno tako je v omenjenih dnevih zabranjeu vsak prehod ali delo na omenjenem strelišču. Prostor bo zastražen od vojaštva.
•k Mohorjeve knjige. Kdor še želj naročiti Mohorjeve knjige za leto 1927, dobi lahko še vseh pet knjig. Naslov pove upravništvo »Slovenca« v Ljubljani. V zalogi Mohorjeve družbe so namreč že pošle.
■k Roparski napad ali uboj. Preteklo nedeljo sta šla brata Franc in Avgust Klavžer iz Pečic v podsredski fari v Zdole, kjer je Avgust imel izplačati bratu precejšnjo doto. Denar je Avgust dobil od svojega tasta v zdol-ski posojilnici. Franc Klavžer je denar po večini naložil v posojilnico, le nekaj je pridržal za tekoče potrebe. Okrog petih popoldne sta se oba brata v družbi žene, tasta in tašče podala domov proti Pečicam. Ker sta brata imela še posla v trgovini Presnik v Zdolah, sta zaostala. Od Presnika sta šla oba še k trgovcu Černogi po pozabljen zavitek. Ko sta od trgovine Čmoge šla po cesti proti domu, sta bila naenkrat od 3 do 4 fantov napadena. Frane Klavžar je zbežal, dočim ga je brat Avgust klical na pomoč. Ko je Franc hitel nazaj k bratu, so se napadalci umaknili. Ko sta oba prišla do sejmišča v Zdolah, sta bila ponovno
napadena. Franc je zbežal in je mislil, da se je tudi Avgustu posrečilo zbežati. Avgust jo pa medtem že z razbito črepinjo obležal mrtev na sejmišču. Frauc Klavžar je zbežal naravnost v Šetoie, na doni »taršev bratove žene. Ko ni lam dobil brata iu ga tudi do polnoči ni bilo v Pečice, je hotel s tastom iti brata iskat. Radi teme sta to odložila na jutro. V pondeljek v jutro sta šla s temno slutnjo po poti iz Pečice proti Zdolam. V Zdolah, na mestu večernega napada sta našla radovedneže okrog trupla, v katerem sta spo/jmla brata oziroma zeta Avgusta Klavžarja. Orožništvo je še tekom dcpoklneva izsledilo napadalce, ki so znani domači pretepači. Pri ubitem Avgustu se je na obleki pomalo, da so mu pregledala žepe, kljub temu da mu ni ničesar zginilo. Večjo svoto denarja je namreč imel brat Franc, ki pa je pred napadalci zbežal. Pokojni Avgust Klavžer je bil šele dve leti poročen in zapušča ženo in enega otroka. Ni še pojasnjeno, ali so napadalci ubili Avgusta Klav-žerja radi denarja ali iz drugega vzroka.
k Spiritistično proizvajanje na občini v Trbovljah. Prav zanimiv in šaljiv, obenem pa resen prizor se je nudil v petek popoldan na občini, kamor je okrajno glavarstvo pozvalo devet ženic, da se zagovarjajo o početju, lu ga uganjajo s klicanjem duhov v okolici Relja. Že na licu se je poznalo tem drugače poštenim ženicam, da so skrajno histerične in da so živčno bolne. Seveda so se navzoči zabavali na rovaš žensk prav pošteno, vsaj je vsak od navzočih stregel uslužno ženicam, da so prej prišle do mize to stolov, ko jih je g. okrajni glavar Pinkava pozval, nuj pokažejo svojo umetnost. Voditeljica spiritizma je še moškim zabičevalc, da ne sme nikdo kaditi, se ne smejati in biti morajo enih misli. In tako se je -pas začel. Ena mlajših od ženic je začela moliti razne molitve in čez delj časa je že dobila ena starejša trzavico in se krčevito tresla na vsem životu, nato pa še dve drugi. Voditeljica pozove prvo, ki se je najbolj tresla, naj vpraša duha, kdo da je. Takoj se ni hotel odzvati, še le na ponovni poziv izreče po ženski, da se piše Feidinand Žičar, doma iz Notranjske (kraja ni imenovala), bil je cestm delavec in umrl pred 138 leti. Druga tresoča se ženica je na vprašanje povedala, da se duh o i še Josip Marko vič, doma rz Krškega, posestnik, umrl pred '10 leti, da tipi strašne muke, rad pa da gre še v trpljenje, katero bo še dolgo trajalo itd. Ženice so hotele svoje ceremonije še dalje izvajati, pa je okrajni glavar >sejo« zaključil, in ženske so bile takoj zopet one kot poprej. Na pot jim je glavar dal še pošteno in pametno lekcijo.
■Ar Sredi pota sc je zgrudil in umrl. Iz Krke pri Stični nam poročajo: \' nedeljo, 15. januarja, ,je šel posestnik Jakob Koščak iz Gmajne kupovat mrvo v bližnjo vas Podbu-kovj e. Ko so se ljudje vračali od krščanskega nauka, je on šel domov. Kakor navadno je po poti polglasno pel; kar se mož brez besedi zgrudi ua tla, zadel ga je mrtvoud. Klicali so ga, budili, pa se ni več zavedel; ko so ga prinesli do gostilne pri Žingarju, je bil že mrtev.
k Nevarna, igra. Na Ježici pri Ljubljani instalirajo po hišah električno napeljavo. Ko je v neki hiši pred par dnevi prvikrat iposve-
Devet dni nahoda!
Trdi se, da traja uaiiod devet dni iu potem preneha s-m po sebi. Vsako redno zdravljenje je nepotrebno. To je praznoverje. Nahoda se moremo rešiti večkrat že v nekaj urah s pomočjo „FOR-MANA". „FORMA,N" takoj osvobodi nosnici; ustavi se 'zločevatije sluznice, vnetje, oteklina, s tem na tudi glavobol in mučna vrtoglavost. „FORMAN" dobite v vseh lekarnah in drogerijah. Ne zahtevajte pa „nekega sredstva proti nahodu", ampak zahtevajte izrecno iu jasno „FOStHAH"!
Slavko Savinšek:
Kako smo pri nas
popravljali vodovod
»Mi smo to reč dobro premislili, že prej, ko smo bili še večina, pa zdaj, odkar smo manjšina, še bolj. Ker edino manjšina pravilno misli. Mi vemo, da je vode premalo, torej morajo bitj cevi dovolj široke. To vendar razume vsako dete, gospoda!«
Tako so svečano izjavila manjšinjska ufcla in celotna manjšina se je de-mon-stra-tiv-no odstranila od seje. Večina pa je zdaj z burnimi živijo-klici sprejela predlog županov in sklenila, da se župan takoj drugi dan pelje osebno po onega instalaterja in ga pripelje za vsako ceno v Dolgo vas. Po celi vasi pa so tisti večer sedeli dolgo in ugibali in vsak svoje trdili; po eni uri ponoči je še celo policaj govoril sam s seboj, po ulici v stražnico idoč:
>To bo vendar razumel vsak otrok, da so cevi preozke, če ne more vsa voda skoznje!«
In ko je zadel na ulici ob vodovodnega petelina, bj ga bil najraje odvil in zaprl, tako je bil hud na ta vodovod.
Imamo pa ni Dolgovaščani avtobus-pro-met in sicer s Kratko vasjo, ki .je bivališče onega nasvetovanega monterje ali vodovodar-ja. Sploh smo v Dolgi vasi zelo napredni in se avtomobilno razvijamo, tako, da je dvajset Dolgovaščanov avtomohilnih posestnikov. Kar je silno veliko za nas, četudi se Dolga vas imenuje. No in z avtobusom se je peljal naš gospod župan iskat slavnega v odo vodarja. Ko
je prišel k niemu, mu je nujno razložil vodovodno situacijo in ga prosil, naj da prav ali večini, pa četudi manjšini, sam« da užene dolgovaški vodovod. In vodovodar je nekaj časa premišljeval, potem pa je resno dejal gospod župan pa okrepčat se jn odteščat..
>Vaš vodovod pušča!«
Ničesar več ni spravil gospod župan iz vodovodarja. Sedla sta takoj na avtobus, ki je že čakal. Gospoda sta se vsedla notri na sedeže, vodovodarjevo prtljago pa, ki je vsebovala vse mogoče instrumente, pa tudi vse priprave za zakrpanje vodovoda, so zložili na streho, kjer je prostor za tako reč; kajti gospod vodovodar je dejal, da hoče imeti brž pri rokah vse, ko bo našel luknjo v vodovodu.
In sta se pri,peljala v Dolgo vas ter takoj šla na delo. Menim, vodovodar k napeljavi, gospod župan pa okrepčat in se odteščat.
Planila .je zanimiva novica po Dolgi vasi, da je rešitelj vodovoda v vasi in radovedni Dolgovaščani so trupoma romali iz vasi ven do zadnjih hiš, kjer je pričel z od kopava njem vodovoda, kazal delavcem, kje naj navrtajo zemljo, pa se sklanjal v odprtine z nekim aparatom, kakor ga imajo zdravniki, ko poslušajo v pljuča in srce. Je dejal radovednim Dolgovaščanom, d« bo s tem aparatom slišal, kje voda pušča. Bili so med radovedneži in pristaši večine kakor oni manjšine in so z veliko napetostjo sledili vodovod a rje vemu raziskovanju. Dočim so se lica pristašev večine svetila v zadovoljstvu in pričakovanju, so delali manjšina rji kisle obraze in z glavami zmajevali, češ, s tem ne bo nič, -;aj smo dejali, da bo večina samo denar vrgla iu metala iz
že tako suhe občinsko blagajne. V srcu pa je bilo le malce tesno manjšinarjem, ko so videli, kako samozavestno se je sukal vodovodar. Pa je prišel gospod župan. Vodovodar ga je povabil, naj si natakne njegov zanimivi aparat in naj gre poslušat v izkopano jamo. Gospod župan si ,je svečano nataknil aparat okrog ušes, potem si privihal rokave na suknjiču in hlačnice ter se sklonil v jarek. Brž so priskočili delavci in razprostrli par plaht po tleh, da se ne bi gospod župan kaj umazali. In gospod župan so poslušali, skrbno in napeto. Makrat so dvignili glavo in z žarečim obrazom povedali, da se jim vidi, da slišijo, kako voda pušča. Vodovodar se jim je nasmehnil, od navzočnega občinstva pn jih je nekaj brž steklo v vas povedat, da so gospod župan slišali puščati vodovod. Seveda so bili tj ljudje večinarji, dočim so se manjšin a rji muzali in govorili, da bodo gospod župan slišali še marsikaj, ako bodo preveč poslušali, kje vodovod pušča.
Tako je med splošnim zanimanjem potekalo raziska vanje puščanja dolgovnškega vodovoda. Par dni je že trajalo in vodovodar je trdil, da mora zdaj zdaj zadeti na puščajoče mesto. Pritisnil pa je mraz, jako hud mraz, tako, da so Dolgovaščani trdili, da je bilo ob petih zjutraj 30 gradov mraza v senci. Bati se jo hilo, da vodovod zamrzne. In so rekli gospodje od manjšine, da M bilo to dobro, ker potem ne bi vodovod več, puščal Toda vodovodar, ki mu je bilo resno za stvar, je poprosil gospoda župana, naj mu da še par delavcev, da bo šlo kopan,je hitreje od rok. Rck* jih jc dal gospod župan.	(Dalje.)
VvS
Glavo pokonci!
Ne uklonite se pri prvem napadu prehlada, gripe, influence!
so priznano sredstvo proti glavobolu in vročini, glavnih pojavih pri tistih boleznih. —
Pristne samo v originalnem zavoju „ЈКеШ>АЈ5Шм".
tila električna luč, je domači fantek v radovednosti odvil žarnico, pogledal v odprtino ter v svoji naivnosti pljunil vanjo. Ker je bil takrat električni tok odprt, fant pa je z ust m i prišel preblizu, ga je tok prav pošteno stresel in vrgel ob tla.
•k Skritajte pred otroci orožje! Minuli petek se je zgodila v Slovenjgradcu tale svarilna nesreča: V novi občinski hiši prebiva s svojo družino brzojavni nadzornik Kave. V petek so bdi otroci sami doma v kuhinji. Najstarejši, ki obiskuje meščansko šolo, je pisal pri mizi nalogo, poleg njega je sedel petletni Cvetko iu prepeval tiho pesmico, kj jo je sli-šal od matere. Osemletni Dragumil pa je stikal okrog po stanovanju in res našel nabito očetovo puško. V šali je nameril orožje proti najmlajšemu bratcu, a starejši je že kričal svarilno: »Vrzi proč k Nj še izustil vseh besed, že je počil strel, ki je malemu Cvetku popolnoma zdrobil glavo. Bil je seveda pri priči mrtev. Ta grozna nesreča je zoipet resen opomin .staršem in vsoni odrašenim pri hišah: Skrivajte in zaklepajte orožje pred otroci!
•k Ameriški rušilci v Splitu. Koncem januarja bodo priplulj v splitsko luko štirje ameriški rušilni in sicer »Stewwer«, »ТзгаеЈ^, »Admiral de Roy« in »Cleveland«.
k Avtomatska telefonska centrala v Sarajevu. Poštno ministrstvo razpolaga z avtomatsko telefonsko centralo za 2000 naročnikov, ki jo bodo inštalirali v Sarajevu.
* Stavka v kurilnici glavnega kolodvora v Zagrebu. V kurilnici na glavnem kolodvoru v Zagrebu je v ponedeljek stopilo v stavko okoli 200 delavcev, ker je železniško ravna teljetvo javilo 45 delavcem, da imajo dopust za nedoločen čas brez pravice do plače. Ko so delavci to zvedeli, so se takoj sešli in skleiuli, da v znak protesta zapu-ste delo. Poslali so de-putacijo k železniškemu ravnatelju, ki naj ga prosi, da prekliče svojo odredbo. Obenem so ee brzojavno obrnili na prometnega ministra in zahtevali, da se delavci takoj sprejmejo nazaj na delo.
k Nesrečen padec z avtomobila. 23 letni inkasant Ivan Pšenionik iz Brežic, ki je usluž-ben pri Balkan Kino v Zagrebu, se je v ponedeljek zvečer peljal na nekem tovornem avtomobilu. Med vožnjo je pa padel z avtomobila na cestni hodnik in se tako težko poškodoval na rokah in glavi, da bo težko okreval.
kr Volkovi v Dalmaciji. Po vaseh občine Sinj so se pojavile cele tolpe volkov. V Rado-šiču pri Sinju je neki kmet ubil volka, kj rmi je poklak 12 ovac. Čakal je na volka celo noč. Prebivalstvo je zaprosilo, da se priredi velik lov na volkove, ki se bo vršil 22. t. ni.
Pilporičam
solidno in najcenejšo moSko
in damsko konfekcijo tvrdke
Grlčar &. Mefač
samo ^elenburgova ul. 3.
Radi pozue sezije znatno znižane rene.
k Za snaženje kopalne banje, kuhinjske posode, rok ter vseh kovinskih predmetov rabite samo R6nofin. Dobiva ee v vsaki dro-geriji.
OBLAČILA TVRDKE~jTMAeEK"
Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in uajccnejša
Velika Inventurna prodaja
po Čudovito znižanih cenah sc vrSi dokonča januarja v veletrgovini R. Slermpckl, Celle.
k Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah s.imo čajne mešanice znamke »Čajanka , so najboljša in najizdatnejša. Prodajajo sc tudi v korist Jugoslovanski Malici.	9915
k Apclit-testenine in dvojno slarino kavo zahtevajte v vsaki trgovini.
11.ЦИ vmiionv.^« «_/.»•	..j«-. J — --- -------. .-----.----.
zdravnik, izkaza! ogromno dobrot. Zanimivo je, da ie bil dr. Schwab prvi zdravnik v Savinjski dolini, ki je vpeljal zdravljenje davice s serumom. Bilo je to 1. 1S97. Dočim je bolezen zahtevala preje ogromno smrtnih žrtev, je dr. Schvvab že prvo leto zdravil s sijajnim uspehom 175 na davici obolelih otrok. Kot zdravnika visoke kvalitete ga vidimo 1. med najzaslužnejšimi pri uničenju legarja, ki v 110 slučajih pojavil v Naskotovih hišah, <
Ш cela mesta... Povem vam, Je bi bilo бо kaj zdrave pameti pri vladarjih, bi tega človeka visoko In na kratko obesili.<
Velikan duha, ki ee je preko rednega šolanja dokopal do velike modrosti, ki jo je zajemal iz sebe in iz življenja, se je bogato oddolžil človeštvu. Njegovega nazora ne moremo sprejeti, a njegovo delo in iskanje spoštujemo.	J. S.
(Literatura: Fehr, En;;lisclie Literatur 4ea XIX—XX. Jhd., 1823, Wild Гг„ Die engl. Lit. der Qegenw., 1927, Les Nouvellee littćraires, 1925— 1927, nekaj del, zlasti novel.)
—O—
Zdravnik In skladatelj dr. Anton Schwab - šestdesetletnik
V prijaznem št. Pavlu pri Preboldu je januarja 1868. 1. zagledal luč sveta. Rod Schwabov je eden onih, ki je ostal skozi stoletja korenito naroden in slovenskemu pokoljenju zvest. Listine župnijskega urada navajajo vse od 1. 1663. pod imenom Suab dolgo vrsto pradedov in dedov našega jubilanta.
Dr. Schvvab je promoviral 1. 1894., bil sekun-darij v Ljubljani, operater v Gradcu, začetno zdravniško prakso pa je izvrševal v svojem rojstnem kraju Št. Pavlu, v času njegovega bivanja v St. Pavlu ga je odlikovala zlasti njegova požrtvovalna ljubezen do ubogih in nesrečnih bolnikov. Večinoma je delal brezplačno ter kot pravi ljudski dobrotnik ta-tnošiijemu prebivalstvu, kakor tudi prebivalstvu celega Vranskega okraja, kjer je bil obenem distriktni zdr; ..........— *
3il
ie
si
Vil S SlJuj i i ■ 11 ■ UU|WIIVIII • ■ •»	—--------
Kot zdravnika visoke kvalitete ga vidimo I. 1913.
..........* ' <-—-•- i-; se je
v 11U slucajin pojavu v rsasKoiovm nisan, enako tudi 1. 1921-22. pri pojavu frnil1 koza v Cellu in okolici.	.
Ogromno karitativno delo je opravil jubilant med svetovno voino. Bil je zdravnik na celjskem kolodvoru in skozi njegove roke je šla večina od 75 tisoč v Celje dospelih ranjencev. Slovenskim vojakom je bil vseskozi zaščitnik in dobrotnik. — Kot spretnega zobozdravnika ga pozna ljudstvo daleč izven Celja. V letih 1920-1922 je bil celjski mestni lizik, od 1. 1922 dalje pa sanitetni referent celjskega okrajnega glavarstva. Kot povsod je tudi tu izrabljal svoj vplivni položaj v korist revežem ter po-vzdigo ljudske higijene.	.
Dr. Schvvab je znan kot priljubljen ljudski predavatelj, ki zna spretno sicer težko snov približati umskim zmožnostim preprostega človeka. Nešteto je takih predavanj. Govoril je o alkoholu, o spolnih boleznih, o jehki, o materinstvu, o škrla-tinki, o steklini itd. L. 1901 je skupno z dr. Jan. Ev. Krekom pričel s protialkoholno propagando na štajerskem s predavanjem v Narodnem domu. Skozi dve leti je brezplačno poučeval v Teharski gospodinjski šoli, enako tudi na gospodinjski šoli v Celju. Da se je vedno rad odzval prošnjam raznih društev ter Ljudske univerze v Celju za predavanja, je čedno3t, ki ga krasi še danes.
Svojega dobrega prijatelja ima v dr. Schvvabu tudi dijaštvo. Od 1. 1900 je zdravil revnejše dijake dosledno brezplačno.
Še globlje je segel v dušo ljudstva kot sloven-i: siri skladatelj. Lahko bi rekli, da so najpopularnejše "slovenske pesmi dr. Schvvabove. Njegove »Zdrava Muri|aw Zlata kanglica«, »Dobro pitro«, »Večer na morju«. »Še ena«, »Vinska«, »Slanica« itd. segajo globoko v srce in se splošno pojejo. P. H. Satlner se je izrazil o dr. Schvvabu kot skladatelju: Ko bodo vsi moderni ljomrli, bo »Zlata kanglica« še vedno lepa. — Bil je v Celju 15 let pevovodja Celiskega pevskega društva, a doživel je toliko nemilih nasprotovanj, da ni mogel dovršiti svojega kulturnega načrta.
Njegovo življenje je obširno popisal glasbeni strokovniak dr. Kimovec v »Pevcu«. Dr. Schvvab ie zanimiv tudi kot šahist, ki je ed»n izmed redkih Slovencev, kateri se pečajo s kombiniranjem šahovskih problemov. Posebno z ozirom na to plat dr. Schvvabovega udeistvovanja piše o njem ?a<?rcbški »Dom i Svijet«. Skladatelja Schvvaba se častno spominja tudi Mantuani v svoji zgodovini slovenskih skladateljev.
Dr. Schvvab ie kliub svoji skromnosti danes ena najpopularnejših celjskih osebnosti. Ob njegovi Sestde-etletnici mu iz srca želimo, da ga ohrani ljubi Bog še dolgo vrsto let čilega in zdravega ter Se dolgo v prid Celju in Celjanom delujočega.
^»^rtđton^&m^dto*., niffto	*t»>
Naročajte ,Slovosua*!
ша iivtmiQiD ш/екз
Mara Bul'ev
ki je izvioila v petek 13. januarja z revolverjem atentat na pravnega referenta skopljan-skega glavarstva, Velimira Preliča. Prelič je bil zadet z več kroglami v prsa in je v ponedeljek vsled težkih poškodb umrl. — Atentator ica je iz Tetova in je poročena z nekim obrtnikom. Je tudi mati več otrok.
Praga proti nenravnosti
Praška nravstvena policija je začela odločno akcijo proti tajni prostituciji. Posebna komisija je pregledala vse praške nočne lokale, bare, vinske točilnice, kabarete in koncertne kavarne ter izdala lastnikom teh podjetij strog ukaz, da separirani prostori ne smejo imeli več ključavnic in zapahov. Tudi neprosojne zastore morajo gospodarji sneti z vseh oken in separiranih kotičkov ter odstraniti iz n,jih zofe in kan;:peje. Lože v koncertnih kavarnah v bodoče ne smejo več imeti zaves, ki bi jih ločevale od ostalega kavarniškega prostora. Pravijo celo, da namerava policija sploh vse lože in separeje iz praških lokalov odpraviti.
Redka smrt
Na milanskem kolodvoru se je dogodila pred dnevi redka nesreča. Ko je premikač hotel odklopiti voz električne železnice, mu je spodrsnilo tako, da se je dotaknil neke tretje tračnice, ki je bila pod napetostjo. Železničar se je pri padcu zadel obenem ob odbijač vo-gona ter je tako tvoril sklenjeni električni vod, čigar tok ga je na mestu ubil.
Resn'ca in slutnia
Alice Salt, 17 letna delavka v tovarni za igrače v Leicestern, je pripovedovala pri delu, da je sanjala ponoči gro/ne sanje. Zdelo se ji je, da je izbruhnil v tovarni ogenj in da se je v dimu zadušila. Ta mora je ves dopoldan mučila dekle. Pri kosilu je zopet vse povedala starišem. Popoldne je šla zopet na delo in pol ure pozneje se je res vnelo skladišče celulozo v drugem nadstropju poleg de-
lavnice, kjer je bila Alice. Vse delavke so našle vrata, da se rešijo, le Alice Salt se je v dimu ožgala in zadušila. Ognjegasei so njeno napol sežgano truplo našli med razvalinami.
Rekord dveh tatov
Ceško-slovaško vojno ministrstvo poroča, da sta dva učenca vojaške zrakoplovne šole, iz katere sta bila irc/ključena, vdrla pri belem dnevu v hangar omenjene šole, pretepla straž-nika in ga zvezala, nato pa odprla hangar in priipravila neko letalo na polet ter urno odletela neznano kam. O vkrcanem letalu do-sedaj še ni nobenega sledu, čeprav je policija obvestila o dogodku domačo in inozemsko polica jo.
Plavž eksplodiral
Pred kratkim je v B6cklungen eksplodiral plavž, frigar žareča masia se jo razlila več metrov naokoli. Dva delavca je tako CKŽgalo, da jih niso mogli spoznati, dve žrtvi še pogrešajo, ranjenih pa je bilo še devet drugih delavcev. Neprestan dotok novih gorečih nas je reševanje skoraj popolnoma onemogočal.
Zgodovina bubi-frizure
»Vse je že nekoč bilo!« — tako je dejal modri Ben Akiba. Toda moderna dama mu nasprotuje: Bubi-glavice še ni bilo! Mogoče litajo deloma prav. Ker dečja glavica je izraz za popolnoma novo, šele v našem času rojeno
življenjsko voljo žene. Za resno voljo žene, da bi bila možu enaka v pravicah in dolžnostih. Nočemo se prerekati z lepimi posestnicaml dečjih glavic o svetovnem, naziranju.
Toda v enem pogledu jim moramo nasprotovati. V zgodovinskem namreč! V tein ime stari Ben Akiba vseeno prav. Ker zgodovina pozna modo, oziroma običaj kratkoostriženih las pri različnih narodih in v različnih časih.
Začnimo pri Grkihl Duris iz Samosa, grški zgodovinar iz tretjega stoletja pred Kristusom, pripoveduje, da so morale nositi Atenčanke za kazen, ker so ubile sla, ki je poročal o porazu Atencev v bitki s Špartanci, kratkoostrižene lase, torej — dečje glavice. Ironija zgodovine! Atenke so morale nositi dečje glavice za kazen, dočim jih danes nosijo, da bi svojim možem ugajale.
Kolo zgodovine se vrti. Stoletja so prešla. Prišlo je 15. stoletje, ko so nosile žene v Benetkah kratke lase, ne za kazen, ampak kot nekaj »ekstravagantnega«. Ta ženska frizura st- jc imenovala »fungo«, slovenski »goba«. Karakteristično! Neka oblast je 1. 1480. sicer to modo kot »sramotno in neobičajno« (povelje jc ukazovalo, da »se morajo ženske tako nositi, kot jih je Bog ustvaril« — »ut mulieres appa-reant sicut Deus illas feict«) prepovedala, toda že leta 1512. je bila moda kratkih las zopet splošno v veljavi.
Zopet so pretekla štiri stoletja In zopet naletimo v Franciji na »najnovejšo« modo dečje glavice. V osemdesetih letih preteklega stoletja so namreč uvedele Parižanke moško modo. Nosile so moške hlače, dečje glavice In kadile cigarete. Tedaj so se vsi zgražali nad ekscentričnostjo iu dekadenco Francozinj. Toda moda je obveljala vsaj za toliko časa, dokler niso pariški krojači predpisali nove.
Torej: Dečja glavica je že bilal Kolo zgodovine se je vrtelo in ee bo ie.
Največia zrakoplova
V Friedrichshafen grade največji zrakoplov na svetu: »L. Z. 127<. Ta novi zračni erjak bo dolg 235 metrov in 33.5 m viseli. Ogrodje bo grajeno iz najlrpežnejših kovin: 20 odstotnega duraluminija in prevlečeno z močnim platnom. Trup bo razdeljen v 32 celic; v polovici le-teh bo nosilni plin, v ostalih plin za pogon. Po sredi trupa bosta vodila dva hodnika, tako da bo vsak čas mogoča najnatančnejša kontrola celega zrakoplova. Zrakoplov bo imel pet Maybachovih motorjev po 530 PS, skupaj torej 2650 PS. Akcijski radij bo znašal približno 20.000 km, obtežilna sposobnost 10 do 15.000 kg. Posadka bo štela 26 oseb. Spalnice, obednica, prostori za prtljago itd. bodo segali v trup in bodo od zunaj le
malo vidni. V kuhinji bodo kuhalj z elektrike — Skupni stroški /a zrakoplov so proračuna-ni na 4 milijone mark. Dela, prj katerih je ■zaposlenih 200 delavcev, zelo hitro napredujejo in ni daleč dan, ko se bodo Nemci zopet postavili pred svetom s svojim genijem.
Toda Angleži ne marajo pustiti prvenstva Nemcem. V Londonu grade letalo, ki bo v dveh nadstropjih imelo prostora za 100 oeeb in katero bo gnalo 12 motorjev, vsak po 400 PS. To bi pomenilo, da bo angleško letalo, katero nam kaže gornja slika, hitrejše in zmožnejše od nemškega. Izkušnja bo pokazala, kateremu se bo moglo priznati dejansko prvenstvo.
Sir H. Rider Haggard:	38
Kleopatra, egiptovska kraljice.
Ko mi je tako nataknila venec, se mi je globoko poklonila in mi v grškem jeziku rekla, skoraj malce porogljivo: »Harmakis, kralj ljubezni!« Nato se je Kleopatra nasmejala ter mi napila kot »Kralju ljubezni«. Zbrani družbi sc je dovtip zdel dober in je sledila njenemu vzgledu. V Aleksandriji namreč ne marajo za take, ki žive pošteno in se obračajo od žensk.
Jaz pa sem sedel na svojem mestu s smehljajem na ustnicah in silno jezo v srcu. Ker sem se zavedal, kdo in kaj sem bil, me je grizlo in peklo ob misli, da se razuzdani plemiči in lahkožive krasotice Kleopa-Irinega dvora norčujejo z menoj. Predvsem pa sem bil jezen na Karmion, ker se je najbolj na glas smejala; takrat še nisem vedel, da sta smeh in pikrost dostikrat zgolj koprena, s katero bolno srce prikriva svojo slabost pred svetom. »Posebno znamenje,« je rekla, da je to — tista krona iz cvetlic — in tako se je v resnici pokazalo. Usojeno mi je bilo, da zabarnn-tam dvojno krono Gorenje in Dolenje dežele za venec cvetlic strasti, ki zvenejo, preden se popolnoma razcvetejo, in faraonovo slonokoščeno posteljo za blazino nezvestih ženskih prsi.
Za Kralja ljubezni! Tako so me kronali v za-imeli. Resnica, in za kralja sramote! Jaz pa sem z odišavljenimi rožami na glavi — jaz, po pokoljenju in posvečen ju faraon Egipta — mislil na neminljive dvorane v Abutisu in na ono drugo kronanje, ki je drugi dan imelo biti dovršeno.
Vendar sem se smehljal, jim odzdravil z drugo zdravico in šalo. Vslal sem, se priklonil pred Kleo-patro in jo zaprosil, da mi dovoli, (la odidem. »Venera,« sem rekel, in govoril o zvezdi premičnim, ki jo
j oznamo zjutraj kot Donau, zvečer pa kot Bonou, >se vzdiga na nebu. Zavoljo tega moram jaz, novokro-nani kralj ljubezni, iti in se pokloniti njeni kraljici.i
Ti barbari pravijo namreč, da je Venera kraljica ljubezni.
Sredi splošnega smeha sem se umaknil v svoj opazovalni stolp, vrgel tisti nesramni venec med orodje svoje umetnosti in se delal, kakor da bi opazoval premikanje zvezd. Razmišljil sem o'raznih rečeh, ki so se imele zgoditi in Čakal, dokler ne bi Karmion prišla s poslednjimi seznami na smrt obsojenih in s sporočili strica Sepa, katerega je bila tisti večer obiskala.
Naposled so se vrata narahlo odprla in ona je prišla obdana z dragulji in oblečena v bela oblačila, ker je prihajala naravnost od gostije.
Peto poglavje. Kleopatra pride k Harmakisti. — Rohee dvornice Karmion. — Zvezde. — Kleopafrin dar prijateljstva njenemu služabniku Uarmakisu.
»Si vendar Ie prišla, Karmion,« sem rekel. »Jako pozno je že.«
»Resnica, gospod, ampak na noben način nisem mogla oditi od Kleopatre. Nocoj je čudno slabe volje. Sama ne vem, kaj to pomeni. Čudne muhe in misli ji rojijo po giavi kakor lahke, nasprotne sapice po poletnem morju; ne vem, kaj inm.«
»Dobro, dobro, dovolj te Kleopatre! Ali si bila pri stricu?«
»Sem, kraljevski Harmakis.«
»In ali imaš poslednje sezname?«
»Imam, tukaj so,« in vzela jih je iz nedrija. »Tukaj je seznam onih, ki morajo poleg kraljice umreti. Med njimi je tudi, kakor boš videl, ime tistega starega Galca Brena. Zal mi je zanj, ker sva prijatelja: ampak mora biti. Seznam je dolg.«
»Tako je,« sem odgovoril in ga pregledoval; »ke-dar ljudje pišejo svoje račune, ne smejo pozabiti nobene postavke, in naš račun je dolg. Kar mora biti. mora biti. Sedaj pa še drugi seznam.<
= 111 = 111
s X	>	p
ca	^
S 3	t/.	3
г	n	^
i-	£	f
P	•	§•
S	=	s
2	5'	9
S- "
Be
E
S
o •	—	—
^	»-	3
ш s-	л	i
to	y	5
«J	V-	>
S 5
5 K 3
^ S 13.
. - m
<T
<t> j p љ »
v	—	k
7	e	«
*	*	.„
«	-»
л	r	—
F	—
S c
U 19
3
w »
= 3
-	H I
30 < 9
i 5 1 8 4
* ° ts -
o « i"
—	o
= 3
бг*
o K
5» ® »S
OS
N. <XJ
? i"
3 •
- (B 2
o
n -
< ~
t
C
N 2
5 f N 3
t —
X-

J	>	M
;	s	a
X	»	*
3 s	-I	Г*
j;	ct	*
H
=111=111
gospodarstvo
Kai je s Slavensko banko
Kakor smo pisali v nedeljo, 15. t. m., ne vemo ničesar o Sla venski banki, ali se bodo, kakor obljubljeno, saj deloma izplačale vloge, kolika bo kvota, kdaj bo vsa plačana. To naše vprašanje objavlja sedaj zagrebški »Obzor«, št. 15 z dne 17. t m. Javnost zanima izvedeti, kaj je s Slavensko banko; predvsem pa to zahtevajo vlagatelji, med katerimi so ljudje, katerih vsi prihranki so bili v banki in ki komaj čakajo, da dobe vsaj deloma svoje vloge nazaj.
Produkcija premoga
v novembru
V	mesecu novembru se je produkcija napram prejšnjemu mesecu zopet povečala, znašala je 192.195 ton napram 177.225 v oktobru. Torej je večja za 8 odstotkov. Skupno so produ-cirali slovenski premogovniki v prvih 11 mesecih t. 1. 1737.648 ton napram 1493.811 tonam v prvih 11 mesecih lani in 1660.552 tonam v prvih 11 mesecih 1925. Povečala se je torej letos napram lani za 15 odstotkov. Za letos računamo lahko s produkcijo ca. 1.9 milijona ton napram 1.68 v letu 1926 in 1.82 v letu 1925 in v letu 1924 (rekordna produkcija) 1.88 milijona ton. In to z znatno reduciranim staležem delavstva, kajti še leta 1925 je bilo povprečno število delavcev 12.200—13.100, lani se je število gibalo med 13.000 in 9100. Letos pa je bilo največ delavcev v januarju, 9400, nato je število padalo do avgusta, nakar se je zopet polagoma dvigalo, tako da je bilo v novembru zaposlenih 9065 delavcev, torej še zmirom manj kot minimum lansko leto.
V	oktobru je bila oddaja premoga večja kot produkcija, kar je bil letos prvi registriran slučaj, v novembru se je razmerje zopet obrnilo, tako je produkcija presegla oddajo za ca. 12.000 ton, tako da so v tem mesecu zaloge znašale 88.330 ton, torej najvišja številka v letošnjem letu.
V	novembru so premogovniki oddali od produkcije (v oklepajih prejšnji mesec): železnicam 84.553 (81.323), brodarstvu 620 (220), industriji 59.181 (56.120), ostalim 1S.071 (20.482), izvozili so v inozemstvo 4598 (792S), sami so porabili 13.652 (12.434), skupno so torej oddali 180.675 (178.675).
Da so se zaloge povečale, je pripisovati večji produkciji kakor oddaji, ki je presegla celo v tem mesecu napram prejšnjemu za ca. 2000 ton povečano oddajo. Pri oddaji je razveseljivo dejstvo, da naša industrija od meseca do meseca konsumira večji delež produkcije premoga.
Zaposlenih je bilo v novembru (oktobru) 263 (264) uradnikov, 252 (245) paznikov ter 9065 (8506) delavcev.
Sledeči podatki kažejo produkcijo v premogovni industriji (v tonah):
povprečno	1913	132.250
povprečno	1926	139.880
10 mescev	1927	154.545
november'	1927	192.195
Bilanca N*r<v«ne banke *a 1027
ČISTI DOBIČEK ZNAŠA 28.25 MILIJ. DIN NAPRAM 26 MILIJ. za 1926.
r Belgrad, 17. jan. (Brz. »Slov.«) Pod predsedstvom izvrševalec dolžnosti guvernerja Narodne banke Srečkoviča se je vršila plenarna seja bančnega glavnega odbora. Bilanca izkazuje sledeče postavke (v oklepajih 1926, v tisočih Din):
Aktiva: Kovin, podlaga 452.735 (438.776). Posojila 1.683,119 (1.480.060); državni dolg 4.337,834 (4.413.577); nepremičnine 92,982 (79.211); vrednost založenih državnih domen 2.138,377 (2.138.377; tečajna diferenca 88,361 (545.406) Din.
Pasiva: Bančni kapital 30 000 (30.000); bankovci v prometu 5.745,389 (5.811.843); državne terjatve 466,167 (388.191); obveznosti po žiru in raznih računih 1.086,581 (585.399; terjatve od države za založene domene 2.138,377 (2.138.377) Din.
Čisti dobiček znaša 28,249.000 Din napram 26.002.000 v letu 1926.
V	računu zgube in dobička so sledeče glavne pozicije (v tisoč Din):
izguba: Splošni stroški centrale in vseh podružnic 31,954 (33.378); odpisi 2,133 (2.793); avomljive terjatve 4,990 (6.184); tantieme članom upravnega in nadzorstvenega odbora in bančnim uradnikom 4,507; soudeležba države pri dobičku 42,374 (39.002); pri skupnem bruto dobičku 114,210 (111.509) Din.
Dobiček: Obresti na menicah 69.865 (70.286); lombardne obresti 14.955 (15.211); obresti od državnega posojila 1.000,000; za ustanovitev obratnega kapitala 5.049; dobiček od raznih poslov 24 Din.
Na koncu debate so z ozirom na odredbe pravil izstopili iz upravnega odbora Vajfert, Mihajlovič, Luka čelovič, Vladimir Matijevič, Milan Jovanovič, Vladimir Kerič. Iz nadzorstvenega odbora so izstopili Radoelav Jovanovič, Tugomir Pctrodijevič. Miroslav Petrovič.
Vsota 4,507.892 Din, ki se je določila za tantieme članom upravnega, nadzornega odbora in bančnim uradnikom, se bo razdelila tako, da dobe člani upravnega odbora 1 odst. čistega
bančnega dobička, člani nadzorstvenega odbora pol odst., uradniki 3 in pol odst. Za tantieme se namreč z ozirom na predpise zakona o Narodni banki razdeli od čistega bančnega dobička 6 odstotkov.
Občni zbor se vrši 4. marca.
V. SEJEM Z AKOŽUHOVINO V LJUBLJANI dne 23. t. m.
Peto leto priredi uprava Ljubljanskega velesejnm vzajemno z Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velesejmskein prostoru sejem za kože divjih živali. 23. januar, t. j. prvi pondeljek po sv. Neži, je lovcem že znan dan za prodajo lovskega plena. Sejem se začne ob 8 zjutraj.
Lovci in trgovci s kožami naj svoje blago nemudoma odpošljejo na »Divja koža«, Vele-sejem, Ljubljana. Cim več kož pr.de organiziranim potom na trg, tem boljša bo cena. Najavljeni so poleg kupcev iz naše države tudi oni iz Avstrije, Nemčije, Italije in Angleške (London).
Nekaj ustrojenih lisičjih in d i h u r j e v i h kož bo naprodaj v ponedeljek, dne 23. t. m., dcpoldne na kožnem sejmu, ki se vrši v prostorih Ljubljanskega vele-sejma, na kar opozarjamo interesente. Ne-ustrojene kože se pa prodajajo navednega dne popoldne aukcijskim potom.
OBVEZNOST BIVŠE AVSTRIJSKE POŠTNE HRANILNICE.
Zadnje čase se obračajo stranke vedno pogosteje na poštno hranilnico z vprašanji, kaj je z njihovimi vlogami v bivši* avstrijski poštni hranilnici. Na ta vprašanja poreča vsem interesentom, da so prizadete nasled-stvene države sicer še pred več leti sklenile ustrezno konvencijo, ki pa se še ne more izvršiti, ker še ni od vseh držav ratificirana. Glavni ravnatelj naše peštne hranilnice dr. M. Nedeljkovič jc zato koncem minulega leta zopet sprožil to vprašanje s predstavniki dunajske poštne bran Lnice, in se bodo na mero-dajnem mestu vnovič ipodvzeli koraki, da bodo konvencijo čim prej ratificirale vse signa-tarne države'in se tako vprašanje končno reši. Takoj po izvršeni ratifikaciji bodo interesenti po časopisju obveščeni, kaj jim bo storiti v svrho realizacije njihovih terjatev napram bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju.
Amortizirane Številke vojne skoiie. 16. I. 111. so hile za amortizacijo izžrebano plodeče serije (vseh 10«) številk dotične serije): 151, 209, 241, 527, 1110. 1378. 1702. 1731, 18'J6, 11)43, 1979, 2370, 2853, 2302, 236«, 2973, 2975. 300«, 3159, 3544, 3588, 3900, 4145, 4318, 4825, 1430, 1440.
Шогхха
Dne 17. januarja 1928.
DKNAR.
Današnii devizni promet je bil manjši kakor včerajšnji. V kurzih ni bilo znatnih izprememb: edino Praga se jč bolj učvrstila od 158.48 na 168.52; Berlin, Ne\vyork m Trst pa so ostali neiz-premenjeni. V Dunaju ni prišlo do zaključkov: denar je bil 8.01, blago Narodne banke pa 8.013. Privatno blago je bilo v devizih: Ne\vyork. Paril in Trst. vse ostale devize pa je dajala Nirodna banka.
—Glede novih deviznih odredb ie omeniti, da je tendenen ukrepa preprečiti prevelik nakup dinarjev s slrani inozemstva, ker se pričakuje velik dotok posojil iz inozemstva.
Devizni tečall na Hubranjkl borti 17. ian. 1928
povpraš. pon.
Amsterdam Berlin Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst
!3.c25—13.555 10.93 —10Л6
276. '2-277-5! :6Л7— 5Г.87 223-10—2 5-0' t6".12—168.92 299-25— 300. i5
srednji er. 16 I.
13.54 10.945
277.12 51.77 224-—
16452 30 '.25
13-54 10.944 8.0125 277-13 56-77
168.48
3! )(>.25
Zagreb. Amsterdam 22.014-22.974, Berliu 13.525—13.555, Curih 10.93—10.!X(, Dunaj 7.998-8.028, London 276.72-277.52, Newyork 56.6<i4— 50.864, Pariz 222.46—224.46, Praga 168.12—168.92, Trst 299.95-301.95.
Belgrad. Amsterdam 22.92—22.98, Berlin 13 525—13.555, Budimpešta 9.96—9.99. Curih 10.93 —10.96, Dunaj 7.991—8.021, London 276.72—277.52, Ncwyork 56.70—56.90, Pariz 223-225, Praga 16S.12 —168.92, Trst 299.50—301.50.
Curih. Belgrad fl.14, Berlin 123.62, Budimpešta 90.70, Bukareši 3.22, Dunaj 73.10, London 25.80, Newyork 519, Pariz 20.40, Praga 15.38, Trst 27.45, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 88.80.
Dnnui. Devize: Belgrad 12.50875, Kodauj 190.05. London 34.59, Mibn 37.53, Ne\vyork 709.70, Pariz 27.905, Varšava 79.58. Valute: dolarji 707, angleški funt 34.59, francoski frank 28.10, dinar 12.43, če^oslovaška krona 21.02.
Ргага. Devize: Lira 178.5. Pariz 132.66, London 164.40, Nrwyork 30.75.
Dinar: Newyork 176.25. Berlin 7.385. London
276.5.
VREDNOSTNI PA PUMI.
V Ljubljani Kranjska ind. 340 den. V Zagrebu se je vojna škoda učvrstila: bančni papirji so ostali neizpremenjenf, dočim je bila zaradi povišanja na Dunaju čvrstejSa Trboveljska.
Ljubljana. Celjska 161 den., Ljublj, kreditna 135 den., Kred. zavod 100 den., Vevče 135 den., Kranj. ind. 340 den., Ruše 2G5-280, Stavbna 56 d., Šestr 125 den.
Zagreli. 1% inveat. posoj. 80-86.50, ngrari 52.7o—53, volna odškodnina 122.50-124, febr. 390. marec 400. tlrv. esk. 85—8«, llipo 57.50 58, ,Tu-go 96.25—96.50, Praštediona 875—880, Ljublj. kreditna 135 den., šečerana 530, Drava 565—570, Sla-
vonija 14 bi., Trbovlje 477.5—488.50, Vevče 140 d.
Belgrad. Narodna banka 5400, vojna odškodnina 423.75, uit. (ebr. 392.50—394.50, uit. marec 390.50—397, Tobačne srečke 55.77, Rdeči križ 55, 1% in vest. posoj. 86.20, agrari 52.50—53.
Dunaj. Podon.-savskajadran. 86.15, Hrv. esk. 10.60, Hipo 7, Alpine 43.10, Greinitz 2.75, Trbovlje 61.25, Kranjska ind. 42.80, Slavonija 1.53.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi od 30 cm dalje L, II. fko vag. nakl. post. 2 vag. po 370; ponujajo se: buk. drva in oglje; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena.
Dež pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob proinpl., ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% bačka 352.50—355, jan. 355 - 357.50, sr. 350—352.50, slav. 347.5—352, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 500, oves baški zdrav rešetan 275, koruza baška st. mL tar. 270,
nova času prim. suha nav. vozu. jan. 267.50, febr. 275, marec 280, april 285, maj nova suha nav. vozn. 290; zaklj. 2 vag. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica bač. in slav. 300—310, ban. 297.50—307.50, ječmen bač. 245-250, bau. 265—270, oves bač., bau., stav. 250—260, koruza bač. stara 227.50—232.50, febr. 227.50—232.50, bač. bela 225 —245, ban. 215—225, moka 0 g in gg 425—437.50, št. 2 405—415, št. 5 385—395, št. 6 317.50—325, št 7 260-270, št. 8 200-208.50, otrobi: bač. 200—2io, slav. 195—205, fižol bač. 360—375. Tendenca čvrsta. Promet: 14 vag. pšenice, 67 vag. koruze, 2 vagona moke.
Budimpešta (terminska borza), 16. jan. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 31.64, 31.56, zaklj 31.56-34.58, maj 32.18, 32.08, zaklj. 32.10—32.12, okt. 29.86, 29.76, zaklj. 29.80—29.85, rž marec 30.48, 30.30, zaklj. 30.30—30.30, maj 30.24, okt. 24.90, 24.86. zaklj. 24.84 -24.86, koruza maj 25.02—25.82, zaklj. 25.G0—25.92.
Jufia
insvce
Okrožnica o pravem edinstvu kristiianov
Od Papeža Pija XI. 6. januarja tega leta izdana okrožnica »Mortalium animos« o pospeševanju resničnega verskega edinstva ima približno sledečo vsebino:
Ker narodi dandanes čedalje bolj močno težijo za ožjimi stiki med seboj, se pojavlja tudi na verskem polju želja, da bi sc ljudje združili z ozirom na nekatere nauke, čeprav vsak zase izpoveduje različne verske nazore. Toda katoličan ne more obiskovati kongresov, ki so namenjeni temu cilju, ker slonijo na zmotnem nazoru, da so vse vere več ali manj enako dobre. Takozvani »vsekristjani«, kakor jif- imenuje sv. oče, menijo, da naj sc vsi, ki se nazivajo kristjani, združijo med seboj v ljubezni, ne da bi drug drugega obdolževali, s čimer bodo izpolnili željo Kristusovo po edinstvu. Združeni bodo močnejši napram brez-boštvu.
Sv. oče preide na to, da podaja nauk o edini pravi ccrkvi. Le-ta jc popolna družba, je na zunaj vidna in nadaljuje izvcličevalno delo pod enim glavarjem po oznanjevanju nauka in upravljanju svetih zakramentov. Ona traja dalje, kajti njena naloga jc, privesti vse ljudi do večnega blagra. Kristus je tedaj vedno v svoji cerkvi in ona obstoja vedno neizpremenjena dalje. Zato je zmotno mnenje, kakor da cerkev dosedaj sploh ni bila edina, oziroma, da sc more to reči kvečjemu o času apostolov in o stoletjih prvih koncilov, odkar da je cerkev Kristusova razklana v mnogo delov. Naj bi se tedaj vse sporne stvari pustile na strani in postavila neka splošna verska izpoved, po kateri bi vsi čutili, da so edini. Nekaj je dobrega v protestantovski veri, pa tudi dosti slabega, enako je v katoliški cerkvi, ki da je n pr. krščanski nauk pokvarila po dogmi o papeževem primatu. Papežu bi se pač pustilo kakšno častno prvenstvo, toda nobenemu ne pade niti na um, da bi ga priznal ko.t namestnika Kristusovega in sc podvrgel njegovemu nauku in vodstvu. Oni bi se pač s katoliško cerkvijo pogajali, toda nočejo opustiti nobenega nauka, nobene zmote, zaradi katere so izven prave Kristusove cerkve.
Kongresov tedaj, ki slonijo na takih zmotnih predpostavkah, se apostolska stolica ne more udeleževati in tudi katoličanom ni dovoljeno tako stvar podpirati. Tu gre, pravi sv. oče, za obrambo razodete resnice. Kristusov nauk, ki je namenjen za vse čase, sc ni mogel tekom časa tako zatemniti in postati nejasen, da bi mogli danes trpeti nasprotujoče si nauke. S Kristusovim naročilom, učiti vse narode, se je ljudem naložila dolžnost, da verjamejo od Boga postavljenim pričam. Dolžnost učiti in dolžnost verovati pa nujno terjata, da Kristusova cerkev predlaga resnični nauk in se v njem ne moti. Kar se tiče ljubezni, na katero sc ti vsekristjani sklicujejo, je treba vedeti, da jc apostol ljubezni Janez odklanjal vsako skupnost z onimi, ki nočejo sprejeti celega Kristusovega nauka. Ljubezen se mora namreč graditi na veri, in pravi Kristusovi učenci morajo biti med seboj zvezani predvsem pc vezi vere. Ni mogoče, da bi se dosegla edinost drugače, kakor da vsi sprejmejo eno uče-ništvo, eno versko postavo, eno krščansko vero, sicer pridemo do zanemarjanja vere sploh, ali k brezbrižnosti in k tozadevnemu modernizmu. Ti, ki so z njim okuženi, menijo, da dogmatična rcsnica ni absolutna, ampak relativna, odgovarjajoča različnim časom. Sv. oče zameta odločno razlikovanje med temeljnimi dogmami, ki da jih morajo vse sprejeti, in onimi, ki so prepuščene svobodni izberi. To se protivi božji avtoriteti, ki jc vse dogme enako razodela, tudi tiste, ki jih je cerkev šele v novejšem času slovesno definirala, kajti s tem ni k razodetim resnicam pridejala kakšnih novih, ampak je le pojasnila, kar je dosedaj bilo temu ali onemu nejasno, ali se jc celo ospor-jevalo.
Edinstvo kristjanov sc more pospeševati le na ta način, da se dela za povratek onih, ki so svojčas od prave cerkve odpadli. Kristusovo mistično telo jc samo eno in kdor ni z njim združen, ni ud tega telesa in nima zveze s Kristusom, ki je njegova glava. V tej eni Kristusovi ccrkvi pa ni nihče, ki ne priznava avtoritete in oblasti Petra in njegovih zakonito-pravnih naslednikov. Sinovi so zapustili očetovo hišo, naj se zopet vrnejo k skupnemu očetu, ki bo pozabil gorje, ki se mu jc pri- |
zadelo in bo vračajoče se sprejel z največjo ljubeznijo. Sv. oče srčno želi, da bi mu bilo dano ločene sinove z očetovsko ljubeznijo objeti in da bi naš Bog in Izveličar, ki hoče, da bi se vsi ljudje izveličali in spoznali resnico, uslišal njegovo molitev, ki naj prikliče vse v zmoti tavajoče k edinstvu cerkve.
—o—
Thomas Hardy
To dni je umrl starosta angleških pisateljev 87 ietni Thomas lfardy, eden največjih sodobnih pisateljev.
Rodil se je kot sin premožnih kmetskih staršev v malem zatišju Higlier Bockhampton. Bližnja ljudska šola je bila tedaj tako zanemarjena, da jc z njim vred štela le 4 učence. Zato si lahko mislimo, da so bili pismeni prava redkost in da so še otroku nosila dekleta pisat in brat vsa pisma; vršil je posel kakor pisalni in bralni stroj, ne da bi vedel, kakšne skrivnosti se mu pretakajo po peresu. Z 12 leti se je učil francoščine in mati ga je silila z branjem, ki mu pa radi piemajhne izobrazbe ni šlo posebno v slast. Ob taki nezadostni izobrazbi seveda ni mogel začutiti v sebi uaravne pisateljske nadarjenosti; s 16 leti si je moral izbirati poklic, odločil se je za arhitekta. Stopil je v šolo k arhitektu, ki je zidal predvsem cerkve. V tej dobi ga je vedno bolj zanimata leposlovna umetnost. Z angleškim literalom je prebiral angleške pisatelje, dočim ga je. starejši njegov prijatelj seznanjal s skrivnostmi grške drame, ki je znpustila v njegovem delu tako mogočne sledove. Obenem pa je v svoji mladosti od blizu opazoval in občutil, kako z železniškim omrežjem prodirajoča civilizacija uničuje staro idilično patriarhalnost, kako rujc ljudske običaje polne naivne poezije. To mladostno doživetje je pogosto našlo umetniškega izraza (zlasti v »The Retourn of the Native« 1878 = »Vrnitev domove).
Tako prebujen m oplojen je z 21. leti prišel v London k slavnemu mojstru gotike sir Artliur Btomfieldu. Tu je od blizu gledal in opazoval javno življenje. Zanimal ga je zlasti boj med vero in vedo. ki jo razburjal tedaj duhove. Globokoverni, a premalo izobraženi anglikan je vzdvomil in iskal odslej neprestane sinteze med religijo in racionalizmom, med voljo in močjo, a je ostajal vedno ob fatalizmu, ki so ga polni njegovi spisi. V tako razdvojeni duši jo izginil smisel za življenje iu se je vtopil v pesimizem, kakršnega srečavamo že pri Sofokleju — njegovem vzoru — zlasti pa pri Scho-penhauerju.
Razdvojen v duši in poklicu se je 1867 naselil v Weymouthu, kjer je risal in pisal. Naslednje leto je izročil založništvu prvi svoj satirični roman, ki ga je referent Meredith sicer potrdil za tisk, a nagovoril IIardyja, naj se loti kakega senzacionalnega romana, da se predstavi javnosti.. Ubogal jc, svojega prvenca spravil v miznico in napisal svojemu duhu >čisto tujo zgodbo« »Desperate Renie-dies« (1871). Bilo je odločeno, postal je romanopisec, čeprav jo šel prvi tiskani roman neopažen mimo občinstva. Resničen uspeh ie dosegel šele 1874 z realistično pastirsko idilo »Far from the Mad-ding Crowd* — »Daleč od norenja množice«; vi-šek sile v romanu pomenjata naslednji dve deli. že omenjena > Vrnite v domov« in »Zupan v Caster-bridge« (1880); ta tri dela tvorijo z >WoodHn-dere« (1887) — »Gozdarji«, sTess of the D' Urber-villes« (1891) in >.Iude the Obscure« (1896) — »Temni Jude«, nekako onoto. Napisal je v tem času še celo vrsto drugih romnnov, ki so vsi izraz enotne osebnosti in hotenja. Njegova stvarivna sila pa jo najneposrednejc zaznatna v njegovi'' zgoščenih novelah. Skoro šestdeselletnik je pustil rom> nopisje in začel izdajati verze. Od 1. 1804'08 pa je napisal mogočno dramo v 3 delih »The Dynasts , kjer rešuje problem volje in moči v Napoleonu.
Izšolan v Zolajevein realizmu nam slika življenje v neizprosni in brezobzirni resničnosti z vso zablodo in grozo krute usodnosti; a njegove snovi niso same stbi namen, marveč jih mogočna idej-nost, ki jo resničnost sama jasno in glasno pridigu-je, ki se preliva sem in tam v rezko satiro ali ironijo, kakršno mu narekuje kritika časa, dviguje v višji red umetnostnega hotenja. Ves svet mu je rastel iz tesnega objema z najožio svojo domovino, vsled česar ni le glasnik iskatelj življenjske sinteze, marveč tudi najvažnejši domačnostni pisatelj.
V samoti se je rodil, v samoti je živel, v samoti je umrl. Hrup in šum sveta mu je bil do te mejo zoprn, da izven mej svojega domačega okraja nI mogel niti snovati. Ze L 1885. si je daleč od 'sveta postavil vilo Max Gate dobro miljo od Dorclestra. Tam so je zaprt svetu, a se kljub samotarski naravi 7. 72 leti drugič poročil in ni sprejemal skoro nikogar. V tem pogledu je prav značilno, kar jo doživel znani urednik pariških >Les Nouvelles litte-raires« Frćderic Lefevre, ko ga je leta 1P25. iskal v njegovi vili. Najel si je avto in naročil: »Max Gate...« Šofer: »Prav. Peljal vas bom k morskemu obrežju. Temperatura jc prijetna (bilo je pozimi; poroč.), razgled sijajen, razdalja kratka, tri milje...« Lefevro ga začudeno pogleda: Pel ji to me k Max Gate, Tlionmsu Hardjrju, prosim; o morju sploh nisem govoril...« šofer: >0, saj sem razumel. Večkrat na teden mi tako uk*žejo, pa jim vedno tako odgovarjam, ker bi rad prihranil neprijetno razočaranje obiskovalcem, ki jih vozim pred vrata, ki ostajajo — kakor vem iz ponovnih izkušenj — trdovratno zaprta .. л
Iz njunega zanimivega pogovora бе to, da Je bil mož navdušen pacifist, čudil se je, kako more kilo govoriti o dobrih sadovih vojske, kako je mogoče, da še kdo bere časopisje, ki govori o novi vojni. .Se včeraj je bilo časopisje polno občudovanja radi nove iznajdbo nemškega kemika, ki naj bi z majhno količino nekakšnega smodnika lahko uni-