?A2. številka. Ljubljana, v soboto 15. septembra. XXI. leto, 188S. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld.-40 kr. — Za L f ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četirisfopne pi-tit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. D p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso ponovili, opominjamo, da to store, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo ».Slovenskega Naroda". V 15. septembra. Nikdo ne more trditi, da so odnošaji na slo vanskera jugu normalni. V deželah, ki so še ostalo pod turškim gospodstvom, vlada velika nevolja, kar je čisto naravno, ker se obetane reforme še neso izvele in se tudi nikdar izvele ne bodo. Turška vlada je preslaba, da bi mogla lotiti se tega dela, ko bi tudi dobro voljo imela, katere pa ni v Carigradu. Gospodje v Stambulu so zadovoljni, da je puste na miru in je velevlasti vedno ne drezajo, naj potem njihove pokrajine napredujejo, ali pa ne, to jim malo mari, će le iž njih morejo izžemati in izžeti davke za vedno lačne blagajnice. Malo bolje je v Bolgariji. Odkar so se Bolgari zjedinili proti volji Rusije, ni miru v deželi. Narodno blagostanje peša, davki se strogo izterju-jejo z uprav nemško brezozirnostjo. Državni uradniki se pa poslužujejo sedanjih zamotanih razmer in izneverjenja bo na dnevnem redu. Ministri grade si velečastue palače, narod pa umira lakote. Upanja pa ni skoro nobenega , da bi se kmalu stvari na bolje obrnile. V Srbiji je na krmilu ministeratvo, ki je prevzelo vladanje proti volji naroda in Be opira le na policijo in vojaško moč. Večina narodnih zastopnikov v skupščini je radikalna, a kralj je vzlie. temu poklical naprednjaško ministeratvo. Načelnik nove vlade je mož, ki je poleg Gurašanina najbolj sovražen v deželi. Narod dobro ve, s kako krutostjo je bil zatrl Zajčarski ustanek, koliko se je bilo pri tem prelilo krvi in kako da so najbolji možje srbskega naroda morali v ječo, če se jim ni posrečilo ubežati čez mejo. Mogotci v Sofiji in Beleragradu pa ne delajo za svoj narod, ampak le xa tuje interese. Tujcem široko odpirajo vrata na Balkan, du bodo izžemali LISTEK. Nedeljsko pismo. Pretekli teden bi trebalo v Blaznikovi „pra-tikiM, ki se, mimogrede povedano, tiska skoro vato tisoč izvodih, z rudečim svinčnikom podčrtati dvakrat, ne samo radi tega, ker je bilo toliko rudečih srajc in ker so slavni in neslavni kazinotje pri vsakem strelu iznad hriba Šišenskega obupno vsklikavali: „Es ist ja nicht mehr zu existiren !", marveč zate-gadel, ker je petindvajsetletnica Sokolova bila toli lepa in uzorna, da vsi nemško židovski listi tako dosledno molče, kakor da bi imeli vodo v ustih. Židovskih reptilij tidovratni molk je najlepše spričevalo, da nasprotniki naši neso našli niti pez-dirja, kamo-li bruno Graška „Tagesposr." je sicer privzdignila sulico za nekega Pammerja, a ko se jej je namignilo, da ga je nekoč Ljubljanskih nemških tur-nanev društvo izključilo, ni rekla već „ni bev ne mev", uiti besedice ni več zgubila izmej škrbastih čeljustij za najnovejšega, če tudi ne najmlajšega birmanca Ljubljanskega, ki pri tej priliki morda ni čutil darov sv. Duha, gotovo pa nezaželjenega kuma izdatno darilo. Jaz prav dobro umejem, da sijajni sprevod po mestu, kakor ga je priredi) Sokol, slikovita ilirku in zatirali Slovana, kolikor ga ni ugonobila turška kruta sila. Nedavno je celo „N. Fr. Pr." priznala, kako da nemBki zastopniki in tudi trgovci pridno delajo za neinštvo ua Balkanu. V več krajih osnovali so nemške šole, tako tudi v Sofiji. Dobro je le to, da Bolgari ne marajo za take šole. Da širjenje nemškega Življa slovanskemu prebivalstvu ni v korist, si lahko mislimo. Lahko je uraljivo, da se pri tacih razmerah število nezadovoljnežev na Balkanu vedno bolj množi, to pa tembolj, ker je tudi narodna ideja, ž njo pa spoznanje, da od tujca ni nič dobrega pričakovati, jela vedno bolj širiti se po Balkanu. Več stoletij so hajduki po gorah bili boj proti turškej nadsili, bili boj za svobodo zlato, Če tudi je dolgo bil ta boj brezuspešen. Dokazovalo je pa njih neprestano bojevanje, da še bolgarska in srbska narodna zavest ni izmrla. Če tudi neso mogli ti hrabri boiilci, katere opevajo razne narolne pesni, osvoboditi naroda, a opozarjali so vedno Evropo na to, koliko da trpi tlačeni narod, tako da *o naposled došle bratske čete in je v ljutem boji osvobodile. Ravno tako so se sedaj po makedonskih, bol garskih gorah in pokrajinah sedanje srbske kraljevine in Stare Srbije začeli zbirati možje, ki začeujajo boj proti sedanjim nenaravnim razmeram. Kako so or-ganizovane njih čete, natančno ne vemo. Govori se, da je v balkanskih zakotjih neka provizorična vlada, ki baje ceo pobira davke. Seveda vladna glasila srbska in bolgarska proglašajo je za navadne roparje, v resnici so pa to politiški ustajniki. Da je temu tako, pač to doka zuje, da so v Tetevenu ustrelili celo dva bivša člana sobranja. Tako odlična moža se pač nesta poprijela roparstva. Vladi je najugodneje, proglasiti je za roparje, kajti potem je lahko spravijo s sveta, ne da bi se kdo dosti zmenil Saj so tudi ruskega stotnika Nabokova in njegove pristaše bili kar proglasili za roparje, če tudi neso vedeli povedati, kaj bi bili oropali. Da semtertja ustajniki ne spoštujejo tudi sedme božje zapovedi, se ne čudimo. O burnih elegantno opravljenih slovenskih in hrvatskih bici-klistov, veselica pri Koslerji, zlasti pa pristno slo vansko vrvenje po mestnih ulicah in trgih ni za vsake živce, — preverjen sem celo, da rudeče srajce, sokolska peresa, živioklici in sviranje slovanskih skladeb marsikoga huje pretresa, nego hudobca kategorično povelje, da se mora zaporedoma trikrat prekopicniti v blagoslovljeno vodo, — vender pa sem mislil, da „omikaui" gospodje tudi pri takih prilikah pokažejo svojo olikanost. Toda varal sem se. Ni vse zlato, kar ae sveti in ni vsakdo omikan, ki nosi gospodsko sukno. Za danes predstavljam samo jeduega tacega žalostuega junaka, ta pa je „Prachtexeinplaru. Mož ta spada mej tisto vrsto ljudi j, katere mrziš, ko jih prvikrat zagledaš. Dolg je in suh, kakor da se je že dlje časa prekajal, visoko preklan, liki kak žerjav. Govori mnogo, vsekdar pa prej, nego misli. Po neprestanem debelem smehu, po kosmatih šalah in ob rabljenih dovtiplh iz že večkrat prekopanega Mei-dingerja razsoja lahko vsakdo, kakšnega duha da je. Ivo je Se služboval, imel je vseh 999 boleznij in jedne pol' odkar je pa „zaradi nesposobnosti" srečno umirovljen, koraka ti junaško po ulicah, kakor petelin po gnoji in človek bi skoro mislil, da so njegova meča res tako krepka, ko bi ne znal, da ga je nekdaj pes popadel, a se je ljuto opeharil, kajti ne le, da mu ni prišel do živega, poginil je časih se tako godi povsod, in čete kulturnega naroda nemškega bi o tem utegnile povedati mnogo, še več pa Francozi, ki o tem poglavji vedo cele roparske romane. V»i Slovanom sovražni listi so sedaj preaa-polnj eni s poročili o roparstvih na slovanskem jugu, katera na vse moč pretiravajo. A pomisliti je, da so Dunajski listi tudi v svojem času pisali o „Ilauber-bauptmanu" Garibaldiji, danes pa v zvezde kujejo Kaprerskega samotarca in velikega patrijota. Ravno tako utegnejo kedaj tudi listi sedanje balkanske „roparje", Če bode njih prizadevanje uspešno, proslavljati kot viteške borilce za svobodo. Govor poslanca profesorja Sukljeja v II. seji deželnega zbora. Predlog, kojega bodem danes utemeljil, je v zvezi z novim državnim davkom na žganje, oziroma z izvršilno odredbo, prijavljeno po finančnem mi-nisterstvu. O davku samem ne govorim na tem mestu. Le to naj bodi povedano: Vsak davek, kateri poskoči več nego 300 % na jedenkrat, je zelo občuten, — o tem ne treba dokazov. Davčna mera pri špi-ritnera davku znašala je do letos 11 gld. od hektolitra nominelno, v istini pa se je plačevala le 4Va do 9 gld. od hektolitra, — sedaj po je davek na-jedenkrat se povzdignil na 35, oziroma 45 gld., in ti ne ostanejo več na papirji, temveč odrajtati jih bode efektivno, v gotovem denarji. Trda davčna postava, gospoda moja , o tem ni govora, dvakrat trda in neusmiljena za uašo deželo, kateri preti vsled tega zakona oči vidna in izdatna izguba tudi pri njenih lastnih dohodkih. Vender glasovali smo, kar nas sedi s te strani visoke zbornice v državnem zboru za ta zakon. S težkim srcem sicer, toda klanjajoč se neizogibnim državnim petrebam in izpolnjujoč svojo patrijotično dolžnost nasproti veliki držav ni celoti! Ali, gospoda moja, baš radi tega, ker je zakon sam po sebi krut in brezoziren, baš radi tega bilo žalostne siniti, ker mu je iz meč odtrgal toliko „vate", da se je na njej zadavil. Sokolova slavnost bila je tudi temu junaku povod, da je pridno zabavljal in brusil jezik svoj. V restavraciji kolodvorski, kjer zloglasni Kbnig gospoduje, klevetal je tako neotesano, da je bilo že tovarišem njegovim preveč in da ga je trd Nemec prav resnobno pokaral in mu rokel, nd a ne mara biti več v njegovi družbi. A ta ukor ga še ni spametoval. Prišedši v mesto, zabavljal je dalje in v neki krčmi, ne vem dobro, ali „Pri lipi", ali kje drugje, je rekel o „Sokolili" : „Bog daj norcem pamet!" Neolikani ta izraz pa je izval tudi jednak odgovor. Nekdo odvrnil mu je na to: „Kdor tako psuje, je — osel!" Ne da bi odobraval take izraze, zdi se mi vender potrebno konstatovati, da je naš klepetec sedaj vender umolknil, kakor da bi si bil mislil: „Glej! izpoznali so me!" Da pri takej priliki tudi ljubeznivi „\Vochen-blatt" ne molči, je stara stvar. Dočim njegov urednik Miiller pošilja lažnjive telegrame v svet, kujejo gg. Schrey, SebahVr in Dežman članke, v katerih bi radi dokazali, da se je vsa slavnost izjalovila. Ne bodemo se ž njimi pričkali, k. jti vsakdo ima rad veselje ali vsaj tolažbo, zato bodem rajši počakal pet-iuilvajsetletnice nemških turnarjev, ki se ima v kratkom vršiti. Takrat bodem na široko popisal ves sijaj in nečuveno udeležbo. Dotlej pa potrpiino. s. bo je skrbuo izogibati vsakemu neopravičenemu pooštrenju zakonitih določil potom previdne pametne izvršitve. Žal, da se to ni zgodilo! Žal, da je finančna uprava s svojim postopanjem spra vila nas v položaj, da smo prisiljeni z vso odločnostjo povzdigniti svoj glas v obrambo zatiranega davkoplačevalca. Mnogo imam na srci v tem oziru, danes hočem se pa omejiti zgolj na jedno določbo izvršilne odredbe, ter ugovarjal bodem zlorabi, ka tera se je pri § 99. špiritnega davka dejanski pripetila z ozirom na tako zvani „dodatni davek" („Kachsteuer"). § 99. določa namreč, da je od vsakega litra absolutnega alkohola, kateri se nahaja s 1. sept. 1888 tostran carinskih mej, plačati 24 kr. dodatnega davka, torej od hektolitra 24 gld. Izvzete so le mahne količine, namreč 20 litrov pri obrtniku, 10 litrov pri drugih gospodarjih. Vse zaloge morajo se v treh dneh, torej najkasneje do 3. septembra pismeno prijaviti dotičnim finančnim organom, sicer zapadejo lastniki ostrim denarnim globam. Načeloma se ne da ugovarjati taki določbi. Kar je pri zvišanji carine takozvani „Sperrgeseta", to je dodatni davek (Nachsteuer) pri zvišanji potrošnine. Da tega dodatnega davka ni, pričela bi se nova davčna doba s tako prenapolnjenimi zalogami špirita, obdačenega po stari davčni meri, da bi pričakovani denarni uspeh gotovo popolnem splaval po vodi. Dodatni davek tudi razmerno ni previsok za špirit, pač pa je previsok za žganje izdelano iz Hadja, tropin, jagod in jednakih tvarin. Bil sem to rej v špiritnem odseku proti tej davčni meri, toda ne bodem tu razkladal svojih nagibov. Dodatni davek je torej opravičen kot neizogibna posledica celega zakona. Da pa m« bi prehudo zadel dotičnih lastnikov, nahaja se v postavi določba, katera veleva: „Auch kann die Finanz-vervvaltung andern Besitzern von gebrannten gei-stigen Fliissigkeiten, wenn sie bei ihrem Vermogens-verhilltnisse nicht in der Lage sind, Nachsteuer auf einmal zu berichtigen, angemessene Ratenzahlun gen bevvilligen." In dalje: „Die nahern Modalitaten sind im Verordnungswege festzustellen." Namen zakonodavca je po vsem jasen, vprašanje je, kako je eksekutivna oblast skrbela za to, da ustreže njegovim intencijam ? Izvršilna odredba veleva na str. 660: „Raten bis zu 6 Monateu darf die Finanzbehorde erster Instanz, bis zu einem Jahre die Finanzlandesbehorde U vvilligen." Nikjer pa ni zabranjeno, da finančno ministerstvo v posebnih uvaževanja vrednih slučajih ne bi smelo dovoliti še daljši obrok, recimo do dveh 1'et. Temu ne nasprotuje niti zakon niti izvršilna odredba. Na vsak način se da torej novo breme nekoliko olajšati prizadetim davkoplačevalcem. Zakonodavec je sodil: Mesto na jedenkrat in takoj poplačal bode dodatni davek v obrokih in tekom jednega, morda celo tekom dveh let. V tem času zboljšala se bode trgovinska konjunktura, konsument privadil se bode zvišani ceni, blago se bode zopet lahko spečalo, producent bode davek lahko odva-lival na kupca konsumenta, in tako prestal se bode težavni prehod v novo davčno Bistemo. Primerne obroke tedaj, naravno, da treba zanje prositi, isto tako naravno, da je tudi tem prošnjam, kateri se morajo izročiti pismeno, gotov termin postaviti. Kedaj pa poteče ta termin ? Izvršilna odredba zaukazuje, — da je pismena prošnja izročiti najkasneje do konca avgusta!! — In sedaj si oglejmo, kedaj so lastniki dotičnih zalog, vsaj ogromna večina izmej njih izvedeli, kaj jih čaka 1. septembra in po kakih potih treba kreniti, da jim ne bode na jedenkrat plačati vsega dodatnega davka! Zakon o špiritnem davku je sila težaven, — gotovo mi tu ne bode nihče ugovarjal bodi si strokovnjak ali navadni človek, ki seje seznanil količkaj z njegovimi 101 §§. V tretjem branji bil je vsprejet 5. junija t. 1. Ali še bolj težavna, bolj zamotana in težko umljiva je izvršilna odredba. Toliko preglavice je prizadevala odličnim veščakom v finančnem ininisterstvu, da je Deli dan zagledala še le 12. avg. Ta dan namreč razposlana je bila dotična številka drž. zakonika. Seveda, minulo je nekoliko dnij, predno smo jo dobili na Kranjskem. Na pr. deželni odbor prejel jo je 15. avgusta, pri knjigotržcih pa je niti 24. avgusta ni bilo dobiti. Ali naposled, kdo na Kranjskem pa čita državni zakonik ? in morete li zahtevati od našega kmeta, priprostoga moža, nemščine neveščega, da bode naročnik „Reichsgesetz-blatta", celo v nemški izdaji!! Ne, merodajen pri nas je v prvi vrsti deželni zakonik in vprašati je, kedaj je ta prijavil tlotični ukaz J lu glejte, kaj sem našel! Pred menoj leži številka deri zak., in tu čitam, da je „izšla in razposlana" bila — 30. avgusta!! tista številka, v kateri se naznania ljudem, da je sploh treba plačati kak dodatni davek ! Vzemite še v pošte v naše nepopisne komunikacije, in jasno vam bode, da je list v roke prišel občinskim predstojnikom večinoma še le 2.—3. septembra, o času tedaj, ko je rok Bdo konca avgusta" že z davna bil potekel. No, utegne se mi ugovarjati : „Saj se je razpošiljalo posebno „Oznanilo" tiniiu čnega ravnateljstva, prijeli so ga občinski uradi, prijavili so ga po domačih časnikih, v Ljubljani so ga celo na cestne vogale bili nabili. Vse res, to oznanilo bilo je objavljeno, meni se vidi, mej 17. in 20. avgustom. Ali popolnem se je pozabilo v tem oznanilu kaj ziniti o tisti važni stvari, da je namreč prošnjam za obrok postavljen gotov rok ter da le-ta poteče koncem avgusta. Ljudje o tej stvari ničesar neso izvedeli, termin so zamudili vsled tega in ko so potem s svojimi prošnjami prihiteli, — prekasno je bilo ! Govornik prečita sedaj odgovor finančnega ravnateljstva z dne 1. septembra t. 1., s kojim se odbije prošnja nekega večjega posestnika na Dolenjskem z ozirom na zamujeni termin ter potem nadaljuje: Prijatelja imam in tovariša v tej visoki zbornici, kateremu včasih rabi latinski citat : „Fiscus semper rapaxu. Je nekaj resničnega v tem in naposled kdo bode zameril avstrijskemu finančnemu ininisterstvu, ako se trudi in vspenja, tla napolni prazne državne blatrajnice. Ali, da bi finančna uprava namenoma tako postopala, da bi namenoma ljudem bila nastavila tako grda past, tega si niti misliti ne morem! Ni je vlade avstrijske, bodi si izvzeta iz te ali one stranke, katera bi mogla na-vlašč tako ravnati; vihra javnega zaničevanja bi jo sicer morala pomesti s površja, tako bi bilo njeno postopanje! Ne, gospoda moja! našim davkoplačevalcem se godi škoda le vsled nesrečnih razmer, vsled nesrečnega slučaja in tu se mora izumiti kako sredstvo, da se sanira tak slučaj, da se popravi taka krivica! In kak položaj je nastal vsled tega nepovolj-nega slučaja na Kranjskem v onih pokrajinah, kjer poljedelec iz raznih domačih pridelkov, iz tropin, sadja, jagod itd. izdeluje zdravju neškodljivo pristno žganjico? Glejte, na Kranjskem žganjarske obrti niti nimamo. Tu imam „Oesterr. statist. Hand-buch" najnovejši letnik, kateri je izšel pred dvema meseci. Iz tega je posneti, da se je na Kranjskem v dobi 1 septembra do 31. avgusta izdelalo žganja (787.46 + 169 =) 9568/a hI nasproti velikanski količini cele avstro-ogerske produkcije, znašajoči okolu 2Va milij ///, pač prava malenkost. Žganjarenj pa je bilo ob istem času pri nas nič manj nego 4.365 ! Vseh zganjam v n»ši državni polovici bilo je ti*to leto skupaj 44.985, Galicija imela jih je 583, Češka 237, Kranjska — 43G5!! Iz tega se razvidi, v kaki tesni zvezi je pri nas žganjarstvo s poljedel stvom, zlasti z vinarstvom in sadjarstvom. Navzlic tem minimalni količini izdelovanega produkta je pa vender dokaj tudi malih in srednih gospodarjev v naših vinskih krajih, kateri so tako več let nabrali v svoji kleti večjo zalogo slivovca ali tropinovca. Recimo, da ima tak revež kakih 20 hI čistega alkohola s 1. septem. v svoji kleii, mora vam, mesto v obrokih, kakor bi smel po postavi in izvršilni odredbi, na jedenkrat plačati celih 480 gld.!! Da bi se mu bilo sanjalo o dodatnem davku in o potrebnosti pismene prošnje, saj bi rad vse storil, da spolni vse pogoje — a razglas molčal je popolnem o terminu, mož ni nič znal o celej stvari in sedaj mu preti prvič, da mora ves davek plačati, drugič pa ker svoje zaloge prijavil ni o pravem času, še poleg tega visoko denarno kazen. Ne, gospoda moja! narod naš je miren, potrpežljiv je do skrajne meje zlasti na Dolenjskem, toda tako postopanje ga vznemirja, ga razdraži in razljuti. Razkačenost je nepopisna, in če pride do okfiekucij, bati se je najhujšega. In kedo je toliko drzen, da bi zameril sironiaškemu ljudstvu, da se spozabi v svoji opravičeni srditosti ! Mislim torej, da je predlog moj popolnem utemeljen. Nasvetujem Vam sledečo resolucijo: (Glej štv. 210 „Slov. Naroda".) V formalnom (»žiru nasvetujem, da eemoj pred* log odstopi finančnemu odseku, kateri naj takoj v denašnji seji poroča o zadevi, kakor je dovoljeno po § 21. oprav. reda. Govor deželnega posla ca V. Pfeiferja v II. seji deželnega zbora. Najtopleje podpiram predlog g. predgovornika ker imam več srca za hudo prizadete davkoplačevalce, nego finančni organi pri zeleni mizi. (Veselost.) Danes ne bodem govoril o tem pod katerimi težavami in nenavadnim pritiskom sklenil je državni zi>or velikanski davek na žganje, katerega ogromni dohodki ae žalibog potope v nenasitljivem žrelu novih kanonov in drugih vojnih priprav (pritrjevanje); tudi ne bom govoril o tem, da je bilo voliti mej dvema zlema: ali povekšati direktni davek (zemljišni, hišni, pridobitni, dohodninski) ali pa segati na žganje, omeniti hočem le drakonično postopanje finančne uprave pri izterjevanji dopolnilnega davka, 24 kr. od litra žganja. Obiskaval sem pred malo dnevi svoje volilce; slavno zbornico seznanjam s položajem, kakor sem ga najdel ; oni radi dajo cesarju, kar je cesarjevega zahtevajo pa, da se jim privolijo primerni obroki za uplačevanje davka in omogoči spečati svoje blago. Jeden volilcev mojih izročil mi je 29. dan pret. meseca prošnjo za privoljenje primernega obroka za uplačanje dodatnega žganjarskega davka (Nachsteuer) jaz mu rečeni, saj se ne mudi, ker državna žga-niarska postava stopi v veljavo še le 1. septembra t. 1. in ker postava sama (§ 99) ima pred očmi privoljenje obrokov; poslal sem tedaj prošnjo dne 31. avgusta na finančno vodstvo v Ljubljani, ki je pa prošnjo zavrglo sklicevaje se na ministersko odredbo (Vollzugsvorschrift) z dne 12. avgusta 1888, po kateri treba take prošnje uložiti do zadnjega avgusta! torej prej ko dotični zakon stopi v m o č! (Ću j te !) Jaz sem vedno mnenja in sem še danes, da ministersUa odredba ne more v veljavo stopiti prej, kakor dotična postava ter da postane veljavna še le z dnevom zadevne postave, ne pa pred to postavo. Kako, moja gospoda! more znati davkoplačevalec o taki ministerski odredbi, katera še okolu 24. avgusta, ko sem jo jaz hotel kupiti v Gradci, pri knjigotržci ni na prodaj bila!? Meni manka parlamentarnega izraza, s katerim bi grajal tako postopanje — ua Turškem bi se morebiti odlikovalo z Medžidje redom! (Dobro!) Ravno temu volilcu odbila se je par tednov prej prošnja za privoljenje žganjetoča. — Kaj naj počne sedaj z žganjem ? — Koncesija se odbije, obrok se tudi odbije, zdaj naj pa plača erarju ogromni davek ! Će se mu danes proda žganje potom ekseku-cije radi dodatnega davka, se gotovo ne dobi toliko zanj, kar znaša davek; erar po tem takem m plačan — razen če sam hoče zlicitirati žganje — davkoplačevalec pa je uničen; tedaj treba mu dati primernega obroka in prilike, da žganje speča. Napravil sem te kratke opazke, da bi državna uprava bolj Človeško postopala, kar je neobhodno potrebno pri vsakem novem davku. (Dobro! dobro!) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. septembra. Naravno je, da se vsi listi bavijo z dogodki v Belovaru. Razni Časniki pa razno poročajo besede, katere je go.oril cesar Siro.ssiuayerfii, tako da je le težko nganiti, koliko je resnice, koliko pa Časnikarske domišljije. „Grazer Volksblatt" odločno dvoji, da bi bila poročila pristna, „Vaterlandu" se pa čudno zdi , da olicijalni telegraf in „Wiener Abendpost" tega dogodka ne omenjata. Kakor se piše „Pester Lloyduu z Dunaja, letos ne pride v državnem zboru Liechtensteiuov predlog na vrsto. Vlada bi rada ustregla kneževi želji, toda Be jej stavljaju nepremagljive težave. Ne le, da so temu predlogu nasprotni vsi nemški elementi, skoro vsi uradniki, generali in častniki, mora vlada jemati še druge elemente v poštev. Dopisnik misli, da se bode grofu Taaffeju posrečilo pregovoriti nemške konservativce, da se iz državnih ozirov s to zadevo še malo počaka. Na 4 'eškein je razpor mej Staro- iu Mlado-čehi vedno večji. „Pol." strašno napada Mladočehe in je preklinja. To je pač dokaz, da se Staročehi Mladočehov boje in da imajo slednji več privržencev mej narodom, nego staročeški časopisi hote priznati. Predvceraj je utemeljeval v gali&kem deželnem zboru rusinski poslanec Romančuk predlog svoj o premembi deželnozborskega poslovnega reda, MT Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodii" §t. da se bode deželni maršal v deželnem zboru Brnel posluževati tudi rusiuščine. Romančuk je omenjal, da se je že pred petimi leti o tem razgovarjal z deželnim maršalom dr. Zybhki«-w:czem, ki mu je obetal, da bode pri otvorenji in zaključen j i deželnega zbora spregovoril tudi nekaj rusinskih besed. To se pa dozdaj še ni zgodilo. Dolgo se potem ni nikdo zmenil za to, lani se je pa govorniku reklo, da to nasprotuje deželnozborskemu poslovnemu redu, po katerem ima deželni maršal v uradnih zadevah posluževati se poljščine. Govornik pravi, da 8 svojim predlogom ne misli sprožiti vprašanja o jedoako-pravnosti rusmščine, česar se nekateri boje, kajti to stvar bodo mogočnejši faktorji sprožili kje drugej. Koncem je govornik skliceval se na nekatera zgodovinska fakta, zaradi katerih imajo Rusini pravico zahtevati, da se na njih jezik tudi ozira. Predlog se je izročil pravnemu odseku V n asi j države. Vesti, da bi bil s rit* U i kralj Milan poklical Rist ca v Opatijo, neso resnične Ristić je bil po prej v Opatiji in se je kralj nenadoma pripeljal tja. Kralj je pa Ristića v Opatiji vsprejel v avdijenciji, ga povabil k obedu, nazadnje ga pa še sam pohodil. Dolgo se je posvetoval ž njim. Kakor se piše „Narodnim Listom" iz Opatije, je Ri»t e posebno priporočal kralju, da naj se kako sporazumi s kralj cd. Ni res, da bi se bil kedaj Ristić izrekel za ločitev. Leta 1880, ko je bil on minister, sta se bila hudo sprla kralj in kraljica, on ja je pregovoril, da se ni uložila prošnja za ločitev. Ker je sedaj kralj spoznal, da ima Ristič prav, je ubogal, da se ločitev odloži za 3 mesece. Najbrž se bo pa stvar še dolgo vlekla, naj se potem reši tako ali tako. V Sofiji baje nikakor nečejo dopustiti, da bi se Turčija utikala v pogajanja o sklepanji trgovske pogodbe mej Srbijo in liolguri jo. V Betem-gradu odobravajo tudi bolgarsko odločnost in se bodo najbrž pogajali le z bolgarskim odposlancem. Porta je naznanila srbski vladi, da ne bode priznala pogodbe, katero bi Srbija in Bolgarija sami sklenili. Srbska vlada je pa odgovorila, da se ta stvar tiče le Bolgarije in Turčije, naj se le sami sporazumeta kakor hočeta. Bolgarska vlada naznanila je arbskej, da se hoće oficijelno udeležiti slavnosti Vuka Ka-jadžiča. Srbska vlada je to z veseljem na znanje vzela. Itiiiiiimsku zbornica se bode razpustila dne 20. septembra. Nove volitve bodo dne 16., 17. in 18. oktobra. Italijanski prestolonaslednik se bode baje poročil s hčerjo Klementino kralja l»«>lgijmkega ali pa s kako pricesinjo grofa Flandernskega. Crispi je bil nekda potoval v Fridrichsruh, nagovarjat Bis-marcka, da bo podpiral ta projekt. Belgijskim kon servativcem pa to ni po volji in konservativni list „Bien Public" zahteva v imenu vseh belgijski katolikov, da naj ne da hčere sinu kralja, ki biva v palači, ukradenoj papežu. Će kraljevič italijanski snubi belgijsko princesinjo, bili bi ravno taka, kakor ko bi je bej tuuiški ali pa sultan zanzibarski. Domače stvari. — (Slovenski državni in deželni poslanci,) zbrani v Ljubljani, poslali so dru. Riegru tele" ram, v katerem obžalujejo spor mej Staro- in Mladočehi ter pritrjujejo politiki Staročehov. — (Z Dunaja) javlja se nam: „Nedavno bilo je posvetovanje politikov cis- in translitavskih Na tem shodu sklenilo se je solidarno postopanje proti dualizmu. Ob jednera spoznalo se je za potrebno, da se, kakor hitro mogoče, na Dunaji ustanovi dnevnik, ki bi pobijal madjarski in pruski upliv. Namerava se potezati za tako preoanovo dualizma, da bode skupna država zopet dobila, kar jej pri8toja in da bodo posamični deli dobili zgodovinsko avtonomijo in popolno ravuopravnost. Ni dvojbe, da morajo Slovani in Rumunci, ako so solidarni, uspevati tako silno, da bodo nemško-madjarsko koalicijo v kratkem potisnili nazaj". List, ki bi zastopal tak program, imel bi veliko silo, velik upliv in tudi mej Slovenci obilo simpatij. — (K izveš tj u o Sokolovi petiudv a j-■ etletnici) treba še dodati, da sta pri slavnosti „Ormoško čitalnico" in Ormoško „Slogo" zastopala gg. Ivan Vrtnik in Ivan Nedelko iz Ormoža. Pri imenovanji gospic, ki so pri slavnosti sodelovale, izostali sla po neljubi pomoti imeni dveh: Antonije G olj aše ve in Ivanke Skaletove, ki Bta, kakor pri vsaki narodni slavnosti, tako tudi pri Sokolovi petindvajsetletnim sodelovali in mnogo pripomogli k uspehu. — („Brez komentara") bil je naslov naši predvčerajšnji notici ob imenovanji g. dr. Bin-terja deželnim zdravstvenem svetnikom. Skromna ta notica je našo preljubo „Laibacher-Zeitung" močno pošegetala in napisala je strastno filipiko proti nam, katere dolgost nam je merilo za njeno sveto jezo. Odgovor naš bodi, kolikor možno kratek. Res je, da smo v 147. št. priobčili o dr. Binterji dopis v 212 15. septembra 1888. zadevi otroškega vrta. Ravno tako res pa je tudi, da b m o v 15 2. št. z dne 5. julija t 1. prinesli popravek: da g. dr. Binter „n i utemeljeval svojega glasovanja proti prošnji otroškega vrta, kakor je bilo rečeno, javno v napominani seji mestnega starešinstva, — ampak po seji javno zvunaj mestne zbornice." S tem je bilo vender dovolj jasno povedano, da dr. Binter ni v javni seji, pač pa pozneje izven zbornice rekel, „da on ne dovoli zabavišču uičesar, ker je slovensko." Več nego neumestno bilo je torej, dičiti se z izjavo vse časti vrednega županstva Kamniškega, popolnem zatajevati pa naš popravek. Popolnem irrelevantna je tudi trditev, da se dr. Binter dotične debate ni udeleževal. Debata pač še ni vse, treba tudi glasovanja. Poživljamo torej rahločutno „Laibaeher Zeitung", ki je dr. Binterja vzela pod svojo ljubeznivo krilo, naj nam blagovoljno tudi dokaže, d a njen ljubljenec proti slovenskemu zabavišču tudi glasoval ni, da ni storil spredaj navedenega izreka. V tem grmu tiči zajec! Za list, ki nosi cesarskega orla na čelu in se tako rad bojevito šopiri, bi se pač spodobilo, da je malce objektivneji, da mu je znan tu naš popravek, ako že naš dopis s tolikim apetitom obira, da ve razločevati mej debato in mej glasovanjem, kajti: »Qul bene distinguit, bene docet". „Laibaeher Zeitung" naj vrhu tega tudi blagovoljno vzame na znanje, da mi nikjer in nikdar nesmo trdili, da bi g. dr. Binterja obnašanje bilo buršikozno, trdili smo samo to, da je njegova izjava buršikozna, ker je bistveno zelo različno. Torej zopet: „Qui bene distinguit, bene docet! Sicer pa nikakor nesmo žarPivi, ako se je „Laibaher Zeitung" na stare dni g. dr. Binter v deviško srce utihotapil. Saj mu drage volje priznavamo vsakoršne in najpolneje lastnosti, kar pa nikakor ne brani, da imamo glede imenovanja njegovega še vedno svoje misli. — (Nabiranje krajepisnih imen.) Ugodne odgovore so v novejšem času odboru poslali gg.: župnik Žgur za Ledine nad Idrijo, bo-goslovec Kerio za sv. Križ, Bušečo Vas, Stojanski Vrh in Planino pri Kostanjevici, župnik Fettich Frankheim za Britof, Zgorenje Vreme, Famlje in Škofije pri Senožečah, učitelj Fruncelj za Studeno pri Postojini, župnik Mesar za Nomenj, Bistrico, Nemški Rov t, Savico in Polje v Bohinji; župnik Pajek za Z d o I e pri Brežicah. — (Odbor „G lasbene Matice") še jedenkrat opozarja, da se bode zadnje upisavanje učencev za glasbeno šolo vršilo v ponedeljek, to je 17. sept. t. 1. v Šolskih prostorih (Virantova hiša II. nadstropje) od 9. do 12. ure dopoludne, in od 3. do 5. ure popoludne. Redui pouk prične dne 20 septembra t. 1. — (Iz Tržiča) dobili smo popravek glede naše notice v 208. štev. o tamošnjem praznovanji cesarjeve štirideflttletnice. Župni upravitelj, gospod Fr. § p en d al, govoril je pri slavnosti štirikrat. Prvikrat v soboto, ko ga je požarna bramba z godbo na čelu prvega počastila z baklado. Govoril je, kakor smo se iz poslanega nam krepkega govora prepričali, slovenski. Pri maši in pri poklanjanji duhovščine pred c. kr. okr. glavarjem govoril je obakrat le si ov ensk i. Le pri napitnici pri banketu rabil je nekoliko nemških besed. Gosp. Špendal storil je torej svojo narodno dolžnost in, kar je redko, veseli smo popravka njegovega, obžalujoč, da smo bili krivo obveščeni. — Njegov govor pri bakljadi požarne brambe Tržiške priobčimo radi pomanjkanja prostora v dokaz resnico-Ijubja v prihodnji številki. — (Učiteljski Tovariš") ima v 18. številki nastopno vsebino: O plemenitem srci. Ivo Trošt. — Knjiga Slovenska. — Dr. Ivan Ant. Sco-poli. V spomin stoletnice njegove smrti. Spisal Fran Kocbek. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva v Krškem". — Dopisi. — Premene pri uči-teljstvu. — (Delavsko izobraževalno društvo) ima jutri zvečer v čitalničnih prostorih slavnost 19 letnice obstanka s petjem, komičnim predavanjem, kegljanjem na dobitke in plesnim venčkom. Godbo oskrbuje orkester gosp. Stiarala. Kegljanje na dobitke začne se ob 9. uri dopoludne in se konča ter razdele dobitki ob 11. uri zvečer. Blagajnica otvori se ob 61 Q. uri, začetek ob 7. uri. Ustopuina 30 kr., udje prosti, (isti dobiček porabi se za izobraževalne nameri'1 društva. — (Gospodarsko društvo v Skednji pri Trstu) naznanja, da bode po odloku magistrata Tržaškega dne 17. t. m. v Skednji semenj za kmetijsko orodje, vinsko posodo in sploh tako blago, kakeršno se je prodajalo na sv. Mihaela semnji v Trstu. Semenj bo trajal teden dnij in bo odslej vsako leto. Ker vinska letina v bližnjem Bregu prav dobro obeta, bo gotovo kupčija živahna. Želeti bi bilo, da bi prišlo veliko prodajalcev zlasti iz Kranjske. Izgube se jim ni bati, ker neprodano blago lahko odpeljejo v Koper ali pa na Opčino, kjer bota tudi taka semnja. — (Konkurz) napovedala sta: Josip Kol lenz, trgovec na Ptuj i in Henrik Baucalari v Mariboru. — (Plemenske bike beljanske [pisane] pasme) prodajala bode c. kr. kmetijska družba v soboto dne 29. septembra dopoludne ob 9. uri v Lescah na dvorišči gostilne „pri Krištofu" (VVuchererji). Telegrami Slo venske mu Narodu": Poreč 14. septembra. Včeraj pri velikanski razburjenosti zabranil deželni glavar dok torti Volariću čitati interpelacijo na vlado, ker je bila hrvatski pisana. Danes stavil Jenko slovensko interpelacijo na vlado glede neizve-denja ravnopravnosti, Volarič hrvatsko na deželni odbor zaradi imenovanja uradnikov ne-znajočih deželnih jezikov. Obe prečitani. Zborovanje se morda odloži. London 14. septembra. Po poročilih iz Sinile vzeli so Afganci trdnjavo Kamad-Kinjan, veliko sovražnikov ujeli, mej njimi Izak kanovega tasta. Belo var 15. septembra. Pri včerajšnjih manevrih napravil je zahodni oddelek pod pod-maršalom Konvinom napad na vzhodni oddelek pod generalnim majorjem Kinnartom. Poslednji napravil protinapad. Po velikanskem streljanji 40 kanonov in 12.000 pušk, po mnogih bojih mej konjiki je Kinnart nasprotnika napal in nazaj pognal iu ta napad tako sijajno izvršil, da je cesar glasno izražal občudovanje svoje. Po manevru nagovoril je cesar zbrane poveljnike in jim izrekel največjo zadovoljnost na uspehih dvadnevnih manevrov. Cesar izrekel generalu Rambergu popolno priznanje, pohvalil oba divizijonarja, vse poveljnike in vse oddelke, ki so bili v ognji, najmilostiveje. Berolin 15. septembra. Veliki knez Nikolaj dospel semkaj in odpeljal se z drugo visoko gospodo k manevrom. Narodno-gospodarske stvari. Deželna sadna razstava v Ljubljani. Vsak, kdor misli kaj razstaviti, zglasi naj to najkasneje do I. oktobra t. I. podpisani družbi. Razen svežega (frišnega) sadja, se lahko razstavi razno posušeno in ukuhano sadje, sadni mošt ter žganje i. t. d. Ker je razstavi namen, da izpoznamo vse zimsko sadje, ki raste po Kranjskem, naj nobeden sadjar ne zamudi poslati kaj na razstavo, ker le tako bode mogoče namen doseči. Vse jedno je, ako kdo pošlje tudi samo jedno vrsto (sorto), in ako je še ta drobna in od toče poškodovana. Kdor misli razstaviti sadni mošt (lanski), pošlje naj ga takoj 5 litrov družbi v Ljubljano. Posoda bodi kakeršna koli, ker bode družba pretočila ves mošt v jednake buteljke z lepimi napisi. Podpisana družba naznanja, da je do sedaj le z Gorenjskega prišlo obilo oglasov, z Notranjskega veliko manj, z Dolenjskega pa skoraj nič. Ker je mogoče, da pride Nj. ces. vis. cesar-jevič ravno ob razstavi v Ljubljano, moramo se kmetovalci toliko bolj potruditi, da bode razstava velikanska ter da bode kazala pravo podobo kranjskega sadjarstva. Se jedenkrat pozivljemo zatorej vse razumne gospodarje dežele naše, naj se obilo udeležujejo, ter jih prosimo, naj delajo mej svojimi tudi v tem smislu. Nihče naj ne misli, da je njegov pridelek preneznaten, da bi ga mogel razstaviti, ker v ak lahko po svoje pripomore k splošnemu uspehu. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Zahvala. Slavno telovadno društvo „Sokol" je povodov pra/.r ov.u,r;i petindvajsetletuicc tnj|>j> obstoja podpisano počistilo š tem, da uii je po odposlanstvu izrorilor častno darilo /uradi lega. ker je bil moj run j ki soprog Štefan Mandir prvi. ki je poučevul p. n. Sokole v telovadili. Da izrazim, saj nekoliko, kako ne zrekljivo ine je ta IHM bređna ćast razveselil-i. naj mi bode dovoljeno, ila izrekam slavnemu telovadnem u društvu „Sokol tt tem potom svojo naj iskrene j So zahvalo. ^Earija, 2v£a,:n.ćllč;. Si^uroii zdravile« uspeli. Vsem, kateri kr ,'■ vsled zapretja ali slabega prelmvljenja, napenjanja. tiSčanja v prtlb, glavobolja, poiuar.jk uija slastij do jedij in drugih slabost :j, pomaga gotovo pristni „Moll-ov S e i d 1 i t z - p r ■> ŠL-i, Skmtljiea l gld. Vsak dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i. Tuchhmben V lekarnah po deželi zahtevaj se Izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno inamko in podpisom. 7 (18 -12) »tojl (331—212) za vse leto gld. 4.60 ; za po! leta y!d. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. rA^ ii j o i : n. septembra: Pri Slonu: Korenifl iz Zagreba. — Domledič iz lli-etr — 1,'ujiiiik 1% Crnemlja. — Raneh iz rulja. ntamsel iz 1 riti ž.i. — Mii'ter iz 1'ulj i. — liochot iz Lvova. — Herl e t Dunaja. — Krek iz Gradca. — Novak iz [drije, — Schaftenhauer iz Tolmina. — Schuiter iz Pulja. — Toth i/. < ovdea. Pri Malici: Polaao 'k, Tempea Horoviti i Dunaja. K tschaer iz Kamenice. — Coloman iz Sovodnja. — Hau« ser iz ?. PH bavarskem dvom: llirbel iz Veronc. 1 mrli so v fljul>lj«*iu : 14. septembra: Viljem Ilegali, posestnikov sin, 0 let, Florjanake uPcešt. 46, aa ofilaliljeujem moći po davioi, V d e ž e I n e j bolnici 14. leptemara: Katra Mohar, delavka, 2<> let, za pluč-no tuberkulozo. Meteorulogičiio poročilo. n i Čas opaši >ovanja Stanje harometra; v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. "S, 7. zjutraj » 2. popol. 9. zvečer 74 1*7 mm. 744 1 mm. 74 3 1 roiu. 18 2*0 20:8" C Mvj°C si. vzh. •t. vzti z. vzh. jas. jas. jas. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura 1.') 7', za 1*7° nad normalom. H>\x:n.£tjsls:a, borza dne 15 septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 81*80 Srebrna renta..... „ 82 45 Zlata renta...... „ 110 85 — 6° , marčna renta .... „ 97*20 — Akcije narodne banke. . . „ 879*— — Kreditne akcije..... „ 31210 — London........„ 12215 — Srebro........„ —•— — Napol......... „ 9*64 «/i — C. kr. cekini .... . „ 6*76 — Ne m.'k e marke.....„ 59 70 — 4"/ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. D,64 10u „ Ogerska zlata renta 4° ,...... ©gerska papirna renta 5n,0 . ... 5*7o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5° 0 . . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4\,°,0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ..... 100 gld. Rudolfove srećke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-druSt. velj. 17o gld. a v. danes gld. 8 1-45 n 825 . „ 110-70 „ 97-45 u 879-— . 122*10 B«64»/, 6-76 59 02 V, 75 kr. 11 15 „ 05 „ 50 „ 50 „ 75 .. 133 gld. 170 „ 100 „ 90 „ 105 „ 119 || 121 „ ioo \\ 182 „ '2'A mm 115 „ 228 50 25 Zahvala. Za tolike doka/.e naj prisrčne j Sega so'-urja mej boleznijo, za muojre krasne m L 818 ■ srčen pozdrav! Rodbina Hubmajer. j (6W -3 SL. 268. (594—2) Razpis službe. V Svicariji Tivoli Jiilri v nedeljo (<>. septembra VELIKI 'Ul8) VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob 4. uri. Ustopnina 20 kr. Otroei proMli. Pri okrajni hranilnici v <«ij'iniei hQ razpiše mesto SI« vonjem kontrolorja /. letno plačo 800 gld. — Prosilci za to služba ne smejo biti čez 35 let stari, morajo biti avstrijski državljani, nemškega in slovenskega jezika v govoru iti pisavi popolnoma zmožni, dokazati morajo tudi znanje knjigovodstva, urnost v računstvu in konceptu, event. praktično skušnjo pri kakem kreditnem zavodu. Lastnoročno pisane prošnje, v kojih se tudi pove, ali je prosilec samec ali oženjen, naj se ulo-žijo do IS. vinotoka I sss pri ravnateljstvu okrajne hranilnice v Slovenjem Gradci. Služba se nastopi 1. prosenca 1889. Slovenji Gradec, dne 7 septembra 1888. ZESa^r rLSttel j s t xr o. Marseillsko žoico, najhitrejše, vsekako najsigarnejše in najpreprostejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina ima vedno (562—7) A. Hartmann v Ljubljani. Pisarna: Ilolel Evropa. Hi Navori, kako se rabi, razpošilja se zastonj I » l » ™ I ^ r k r rJ£ |iiin,."-:it,i p n. obrilMt \ u v; Mlloiie. KiH.tnlC, ^ F. P. VIOIC & COMP. gostilne, privatna Mtanovanja i. t. d. jlončene peči po jako uizki ceni ter !■ najboljšega lilaga izdelane. (440—21) Slonovih ulicah št. 9. 4 Zaloga: v Gospodu B PICCOU-ji, lekarju „Pri angelja", — v Ljubljani. Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja In že-lodčnegn krča, da ga je ta bolezen vsega ihujiala in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki oam jih nala veda zadajo in tudi neseni pozabil najrazličnejših rudninskih votla. Toda zboljšek bil je le za malo trenotkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec in uspeti je bi) tako nagel iu sijajen, da je moj sin, porabivši samo 6 steklenic, popol- nemoadravil, (208—1) Pri takem vspebu morem Vašo esenco le naj-gorkeje priporočati vsem trpečim vsled s!aue prebave, zlate žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. Dr. Leon Lovi. V steklenicah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koročknui, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in D ilmaciji. — V Itudol-fovem se dobiva v lekarni Rizzioli-jevej. (208—25) V1ZIT N1C E priporoča „Narodna Tiskarna". po nizkej ceni. Čudež sedanjosti! oenejsa angleška ura z nikalom! 15*—, Najboljša in naj- vremontoiroljlifc] Mesto gld. 15*—. \^Wl^Š^J^ Mesto gld, lOletno Jamstvo za svetilno ^Št^^gir 2 letno jamstvo, da uru m o e kazalnice. ^sa«^ ilobro Lcre. Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami premijovana ura ima polirano okrožje iz bakraste zlatokoviae, narejeno prav po zgornjem narisi * patentovano BtrokovnoBteklcno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, da v zavsem temni noči jJmW~ HVCti svetlo liJiKor 111CHCC, Poleg tega ima zvončno budilo, ki se labko ništavi na kateri čas kdo hoče, ima dva brutiasta uteža. Ker jej je cena, uštevši leseni zabojček, v katerem se odpošlje, le 4 gltl., reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je krns vsakemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju ali c. kr. poštnemu povzetju Exporthaus I., ,,Zur Kaiserin Maha Theresia", VVien. VVeissgiirber, Kriegergasse II, Parterre, Thiir 5, VVien. (541—ll) J3 C. kr. priv. fabrika za izdelovanje fzarezanih strešnikov \IJ priporoča Bvoje • • (293—21) ffl patentovane vštricne zarezane strešnike, [H ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu. Slove že daleč po svetu, ker so posebno lah u i. solidni, lični, po ceni in ker najmanj trpe od snega in mraza. jJmW~ Poroštvo sen. ti*i loto.. Ž njimi krijejo že po Liifikeni, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Ameriki. Fabrika je za vbo avstro-ogersko državo lastnica Konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Kcliuaidkeinijevila zarezanik strešnikov, kakor tudi 1'assavant-patenta. Proti posneutalceui in ponarejalcem se bode po smislu patentnega zakona najostreje kazenski postopalo. Fabrika izdeluje tudi najboljše vrste zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna. Glavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, Gorico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata g f. P. vidic & Comp., t Ljnbljaiii, v Slonovih alican št. 9. 3951 Abiturijent (611—J) prevzame instrukcije za srednje šole. Več zve se pri npravniStvu „Slovenskega Naroda" Cest, gg, lovcem! IVAN BIMIC, puškar, (675—3) Kolodvorske ulice št. 4 v Ljubljani, se uljudno priporoča zu izdelovanj« in popravljanje pušk, revolverjev in \ seh družili v to stroko ■padajočih del ter lavrinj« točno in po ceni. — V zalogi iiua vsakovrstne puške in revolverje, kakor tud vsakovrstno strelivo po najnižjih cenah. 2? o xxx. © o se ponuja pri vseh boleznih, slasti onih, ki izvirajo ta spriucne kni. nadalj.- pri padici, živčnih bolstlllD, ušesnih haleč ii;ili, pliičnih in želoilčnih boleznih, naduhi, slabosti, protiuu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, M kar se jamči. Mrtoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se i odličnim in skiiSeuiiii sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (846-18) „ZE^^rgriea.-Ofiilciri.''- Bieslau XX. Ne sme se zamenjati z momentaim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za avetlenje usnja pri konjskej opravi, vozovih, Mlati upravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. kr. avstrijskem in oger- , ■kem ininisterstvu zavarovana proti ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za us.ije dal patent. — Cena steklenici št. I. 1 gld., št II. 40 kr , št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči In mehki in voljni pri solnčnej vročini, ne jo le feč kot 10 let /.a dobro pokazala, tudi pateutovana, noprc-mooljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje HB 28 odlikovanj, «■ na stotino pr znalnib pisem. Oi>a izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri Nj. Veličaš t vu in o. kr. visokostih. 6. generalov, ki še služijo v c. kr. vojski, so dali najboljša spričevala. Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krisper in Sohušnlg & Weber, v Kranjl g, Petan, V Škof j i Loki g. Kocoli. — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih. (288—19) w - ^■9^V^ * *fHT%e 4t*TV^ 44H*> L"' *-iJ S Poezij© i SIMONA GREGORČIČA, II. zvezek. — Založil Josip (iorup. J Dobivajo se samo pri meni. Broširane po I gl«l.. £ p « pošto 5 kr. več: elegantno vezane po 1 |NL M Kr., f £_ s pošto 5 kr. veo. -l'-i'.i — 81) j ^ Naručila se najlažje izvršujejo po postnih nakaznicah. g FRAN DEŽMAN, knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra, cesta št. 6. r j Pravym pokladem pro nest'astmi obeti sebeprznčnt (onantej a tajnjch prestop a šn osti jest vvtečuč dtlot S Dra ICet»ii-n ebeochrana. č'eskč vydani po 80t,,m vydanl nemeckčm. S 27 vyobrazenimi. Cena 9 sL r. m. Oti Je každy. kdo trpi straltrtml nastedky teto nepravostl, upfimna po-naučeni leno zachranuji co rok na tisice ne m o en vb od ne do vrat ne smrti. Lze je dostatl u nakladstelskč liirnv „Veri a gs - U a g a /. i n It. I'. Bierejr v Llpsku (Saško, Nemnarkt •'>!". jakož i v kažpem knihkupectivi. i.'i!»T—ltf) I ■M t -k ? -k M Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je g'ot.o'vo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki &e izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, uu.rl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno zavarovalna liaiiKa „SL^.'VITiL" v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1SS7. iznašal I0%> v prejšnjih letih pa tudi že po 20°,0, 25%, celo 48°,0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „8LAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (-233—50) glavni zastop banke „SLAYIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Za čas stavbe priporofia Mestni trg št. 10 trgOVilia Z ŽeleZlMO Mestni trg st, 10 v velikem Izboru In po zelO uizki cent okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in c veke, samokolnice, vezi za zidovje, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—so) Za poljedeljstvo: ~w Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. >f i 1 1 DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. 4 1 I: J. & S. EESSLER v BRNU, Foriliiiaiidore ulice št. 7 su.9 pošiljata proti poštucmu povzetju: fl 30—2*5) Mozirska pečama. Podpirati nazminja si. ..rimskim predstojništvom in župnim u nulo m ter vsemu p. ti. občinstvu, da izdeluje lončene peči za urade, salone, kavarne in sploh za vse sohe, isto tako štedilna ognjišča, oblože za kuhinje in hleve. Priporoča se zs vsa v tO stroko »padajoča dela. Alojxij Crne, 604—2) pi« a c-]. i mojster v llozirji ua Mnjcr-Lcin. Naznanilo. Podpisanec imel sem polico vzajemne zavarovalnice za življenje „JANUS" na Dunaji, s katero je bila malo let zavarovana neka osoba v mojo korist. Zavarovana osoba umrla je koncem 1 u I i j a in že dne 18. avgusta izplavala mi je ve9 zavarovani znesek podružnica „JANUSA" v Ljubljani in sicer njen načelnik gospod B. Zegner, kar javno naznanjam s hvaležnim priznanjem, da sem zares hitro dobil izplačilo na polico. Gorenjsko, 18. avgusta 1888. (591 — 3) O- T. Dotični imeni znani sta upravništvu. i 1 I i i « i V najem se odda za već let že trideset let obstoječi), n«jl»oIj*c urejcnu speče r ijska prodajalnica na Glavnem trgu v Novem mestu, Vstf natančneje izve se pri las niku gospodu Franu Kastelicu star. 1612—2) v Novem mestu. I I I t Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno aplivajoćc pri vseh boleznih želodca. Nejirekosljive pri pomanjkanji Hlasti Jo Jcili.j, altilii-m želodci, -luni,■, 1 s-ij.i, napenjanji, kialcm podiranji, koliki, /.eloilčovom kataru, zgani, ako au nareja pi>npk in jišciio ter ae nabira provre alezu, pri zlntcnici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (ee izvira Tiolnčina iz želodca), kril v želodci, /upiranji ali MtbHSllJIf preobloienji želodcu z Jedjo ali pijnuo, «liatali, boleznih na vranici, na I etrih nli zlntrj žili. — Cena steklenici z navodi-lom, kako ao rabi, lil kr., vol. iteklnnjci TO Kr. Glavno zalogo ima lokar jj HAIUII, ltl(Al>Y f Hroiuerlal (Moravsko) I SInrijftceljsko kujiljicn neto nikako tajno areil-- Itvo. Njih sestavino navedene bo na navodu, kaku rabiti, ki bo priduno vsakej iteklenici. Pristne v skoro vseh lekarnah, h S » A It 11,«» ! Pristne Alnrijuceljdke kapljice ae mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — no pristne, mora vsaka stoklc- nica imeti rtidcu zavitek z -m .njo niisiii'iin inemkii in a iiiiiihIuiii, kako militi, ki sc prideno vsakej ateklonici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. (■■■Nek>n v liro-merižl. PriBtno imajo: » I.i uli] ) mi ■ : lukar Oabr. Piccoll, loljarJos. Swoboda. — V 1'nvl r, j i 11 i : U kar Kr. Ituccarcich. — V šl.ol|i I.okl: lekar Karol Fabiani. — V IC ju I < i\ IJ i «• I : lekar Aleksander Roblek ■— V IC 11 < I •>] I o \ '■ m : lokar Oominik ltl/zoli, lekar llerg-manu. — V Kamniku i lekar J. Mocuik. — \ <''riiom11i: lukar Jan. Iilažck. (739—37) ■..........—^ [V SKLADIŠCK A+\ FILIP TICHO v BRNU ^y Zelny trh št. 21 in Radnična ulice št.17.>^8 It riiMlio zimsko blago za obleko, izvrstne bele, 13"» cm. šin ko, čista volna. Za celo moško obleko. Gld. 5-—. Blago za ženske obleke,! najnovejše 111 najelegant | ne j Se, za jesensko in zim | skn sev.ono, 100 C tO, široku. b /.ii 1 oblek« lo metrov U «I<1. I'5<». Domače platno vkupo 30 vatlov. 1 kos *\ gld. 450. 1 kos ■ 4 gld. 550. NToppe« loden.l č.sta volna, * najnovejše za jesensko in ■ .'.mj.-ki i obleko. An 1 obleko 10 metrov 1 Kiti. »•—- i Rumburško likovano statviDo platno J i široko, zlasti za tnoško perilo pripravno. 1 kes 30 vatlov gld. 650. Ženske srajce 1 iz dobrega sifonu ali moč- fj nega platna, s ši.ukiini e>p-l kaiui, zadostno velikosti H 6 kom. gld. 375. | RDiflCiirski (Moril, C' (pristno barve) j v najnovejših uzorcih, 1 k. 30 vati. la. baze gl. B»50. 1 k. 30 vati. gl.4 50 Ostanek H posobne preproge,! 10—12 metrov dolg, — v n vseh barvali, le la. baze gld. 3.50. h S Sternberški KANEVAS f| 1 valel širok, 1 v Vieh barvali, progast, in ■ kii/.ast, gar. pristne barve. 1 1 k. 30 vati. fll. 5'—. S 1 k. 30 vati. la. baze gl.6.—. žensko ogrinjalo, | VU dolgOj blata volna, gl. 2, & Double-Velour-ogrinjalo, 1 ,0/4dol., čista volna, gl. 3"25. 1 ■ jako dobre baze, posebno prl-K pravni i:\ moško, žonnko in tak otročjo perilo. H tll> cm. širok, 1 koa 3o vatlov. R Ivrst, - [. | .,<►. Uvr »jI. S'OO, H lllvr. gl. «-30 in 7-5«. Modni barhant I v iinjlcpšili uzoreili /a ubluko. || B smo prati, za kar se jamči, UD H cm. piruk. JO int-t. ulil. a.51). W Valerijna flanela, i najnovejše za obleke. j| in metrov glU. B*SO. f> 1 (8) Uzorci in ceniki na zahtavanje 5 5> § i ises?' zastonj in franko. -"5K;< h Razpošilja se proti poitnemu povzetju. Za najboljše priznani TKE (Patent STRAKOSGH & BONER) •.. ,• . • stroji za pranje m ovijanje, valjavnice za perilo (monge) najnovejše Isonstr-u-lccije, za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d. Dalje lil lil ti lnice, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in geplom, rezililice Z«l kruio in plugi, raznovrstni trici'i. BIS lili i Zćl dcltclo moko in ilacilnice za sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice zu ovočje, mreže za obhanjr grozdja, rezilni ki za repo, šivalni stroji in proti ognju in iiloimi varne blagajnice najboljših fabrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri FRANU DETTER-JI, v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu. Svaril© Z Nekaj časa klatijo se tuji agent je po našej in \)0 sosednjih deželah in ' 1 ' ' " usiljujejo gospodarjem in posestnikom za drag denar stroje, ki neso za rabo, svarim torej velečastito p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih ne poznajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, da sem je jaz poslal. Jaz imam specijelno le agenta Jimezu Grebene-a» ki ima moje legalizovano pooblastilo, ter ga pokaže, če se zahteva, priporočam torej, da se zaupno nanj obračate, in če to ni mogoče, pa naravnost na mene. (417—8) Jk Sli ! Važno za dame ! Mnje si>»\noznane volnene potne podložke (Wollaohweisiblatter) brez podlaca, ki nikilar n« puste, tU bi nasttli n atleži od potu na obleki, ima jedini v zalogi v Ljubljani gotpođ J. S. BENEDIKT, „zur Spinnerin am Kreuz". Cena: Par IM kr., o pare M Ur. — Prodajaiei na drobno dobe rabat. Fran kobro d nt o., v avgustu l^f*S, 534-7) Robert pl. Stephani. 4 4 f i JOS. PAULIN, v Ljubljani, Marijin trg št, 2, koncesijoniraiii glavni agent za putnike v AMERIKO. Prodnja vožnje karte s polno garancijo od l.jnt»2 ju ne po li.i jlili/.-ijem potu in naravnost do vsakerAuega krnja v Ameriki po najnižji ceni In polteni postrežbi. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in srečno potovati, nuj se zanesljivo obrne nsime. Z i Kranjce, Bpodnje Štajerce in Hrvate je pot. čez Ljubljano in Gorenjsko najboljša, najhitrejša in najcenejša, ker tu imajo le moji potniki mnogo znižano vožnjo ceno in moji urid-niki vaprejemajo v varstvo moje potnike na vsaki vtM-ji postaji in jim pomagajo zopet naprej. Z uataiičnejim poukom se radovoljno služi. vioji potniki ho še vsi nvo| namen ■refino 4loNC»li. Potovanje od Ljubljane do Amerike traja okolu 13 dni j, (005 — 2) 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 JJ tfob $ a(čc" pzinaša ifte iti dtuc^c čtanfiz, go^po3ae->ftc wov\cc tet daje nazečnidom ,,dimčtovci(čc"$['oj,i na ieto 2 cj-čd., z>a ga. MČilctjc in {tnji&nice-tfrudskvfa &ot y>a ic 1 «5^3. ^fCa-zočni-ki, &i vstopijo vned tekom, 3c6ć- x>sc i&\y(e štcvitfic listeaa I '■£-y>^&^*% '-------- J^T-'^^LJiS^rE^-'' i t lunu«. I i«"^ j ■ •• je -fiot ^ podovami, ki pzinaia oadjazs&e in opio$x vx,tnavy$ie ■fttat na mesec. „'SVvtnazja" dove nazoč-n ifticKmetova Cca" z>aotonj. Št. 14.381. Razglas. (6t O—2) V smislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 dr. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1889. leto o kr. pol Ivin. Uredništvo in npravništvn v Narodni Tiskarni. C. kr. priv. tovarna za portlandski in hidravlični cement _ALOJZIJA PRASCHMERja_ rsiaiiMijnia Nn km. 1 v Kamniku na Kranjskem. [Egj Eug] Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. VIDC-u & Comp., Slo2D.OT7-e ia lice št. 3_ Priporoča p, n. gg, stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoj iii-«lrnviim : v l.jiib-limii. Velikovei, IVollšIieruii. Ub. pl. Trnkoczy. G. Picolli ; v Celovel« Peter liirnbacher, Alt*. Egger in VV. ThuriiAvnld | v Ure/.oli. St. >I«»lior jI. l'rey« ili. Go-BtentBObnig; na Trblžl. v Keljukii, dr. Kntnpf, Friedr. Beholz* v A jilovščini. Iliriji. Hnnniikii. 1'ulji. J. Cabuaichio* na K«*ki. (i. Prodam- v <»orici9 J. Oriltofo-etti, Pontoni, A. Giroii/.oli; v Trutu. Suttina A., al Ca-melo, I'raxmarer A. ai dne Mori. J Serravalo, al Reden- ! tore C. Zaneti sila Šesta d'oio; 1'oilgrailoni, Nic. llar. i Gionović; v Kpi,«*tu. Alljanovio, Toolgl; v Zailrn, An- I drovič; v Su-oiku pri IS Ki. v Novem pri I£«-Ui. v j Malem Lošinj i. O. Viviani. in Mkoro v v»eli lekarnah oslu I ili mest države. a (}g. šolskim predstojnikom g trgovina z železnino iii orodjem m iiJfc IVI otstiiom I 1*1» ii Al. IO ||f jj] vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja 3j za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strguljn, škarje za go senice, ročna lopatica, drovesna žaga SJ sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik £?] cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar-m ski nož. in drevesna ščetka. Orodja so vsa rej tji na lopo popleakani leseni plošči pjs vT a- j starejša, tvrdka za kavine surogate cele države. 63 f r I i 3T C Št 4293. (579—3) Siavni deželni zbor vojvodine Kranjske je v svoji drogi seji izvanrednega zasedanja dne 21. junija 1. 1888, katero je bilo sklic-ino z Najvišem patentom i dne 13. junija 1888, na podlagi zakona z dne 17. junija 1888 o prenaredbi dogovora z deželnim zastoponi kranjskim i dne '2'.). aprila 1876, drž. zak. št. 72, glede kranjskega zemljiško-odveznega zaklada, potem o državnih olajšavah, ki se dovoljujejo ob preosnovi zemljiško-odveznega dolga vojvodino Kranjske v deželni dolg v znesku 4,000.000 gld., kakor tudi na podlagi §. 2. ukaza ministeistva za notranje stvari, za finance in za pravosodje z dne 81. julija 1855, dri. zak. št. 136, v katerem je bila izrecno pridržan« pravica, izplačati kranjske zetnljiško-oaleezne obl igaeije tudi v krajši dobi, kakor v štiridesetih letih, pooblastil deželni odbor kranjski, da premeni še obstoječi zetnljiško-odvezni dolg v ftOV deželni dolg, ki je poplačati v 40 let Hi. Vsled tega pooblaščenja je deželni odbor v seji dne 22. junija 1888 sklenil izplačati vse še neizžrebane kranjske zemljiško-odvezue obligacije ter se bodo te obligacije dne 30. junija 1888 v navzočnosti po predpisu navodila o žrebanji zemljiško-odveznih obligacij sestavljene komisije izžrebale, tako, da zapadejo potem r izplačanje dne 1. Jana varja I. 1880. Deželni odbor vojvodine Kranjski* naznanja torej, da bode v šestih mesecih, raeunši od dne HO. Juniju 1888, izplaval vse še neizžrebane kranjske zentt i iško-od vezne obtigaeije V potnem zneska s jtostfivuo S°j0 premijo vred, v kolikor bi posestnikom obligacij ne ugajalo bolje, zamenjati svoje stare obligacije za ohligac^je novega 4% dežel nega posojila, katere so po državnem zakonu z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 121, proste davka, kob ka in pristojbine in katere se dalje morejo uporabljati za nalaganje ustanovnih, sirotinskih in jednakih glavnic. Natančneje pogoj«', kako se bodo zamenjavale obligacije, razglasil bode javno denarni zavod „Unionbank" na Dunaji, pri katerem se je vzelo Dovo deželno posojilo. Poleg navedenega se kot obrok za popi aea nje zemljiško-odveznih obligacij določi 1 dan januvarja 1889, s katerim dnevom neha vsako daljni) ohrestovanje teli obligacij. Od dežželnHiegrei odbora ii^ejtriosfcegrs,, v Ljubljani, dne 22. junija 1888. Deželni glavar: Tliurn 1. r --■ -m n 5gs==—tss***- KoBTertofasJe zeiDlfišio^ođvezBib oMigac'' vojvodine Kranjske. Deželni zastop vojvodine Kranjske je na podlagi na Najvišjem mestu potrjenega aeželno-zborskega sklepa z dne 19. januvarja 1888 zaradi konvertovanja, oziroma poplačanja vseh zemljiško-odveznih obligacij vojvodine Kranjske vzel štiriodstotno posojilo v znesku štirih milijonov goldinarjev av. velj., obstoječe iz 3000 obligacij po..... 100 gld. 100 obligacij po..... 5000 gld 2200 „ „..... 1000 „ 100 „ „..... 10000 „ katere se bodo poluletno, od 1. julija 1888 začenši, obrestovale in najdulje v 40 letih, od 1. julija 1889 računši,, potom žrebanja poravnale Te obligacije so na podlagi zakona z dne 17. Jani ja 188S, drž. zak. št. VJ1, glede obrestovanja in poplačevanja proste davka, koleka in pristojbine ter jim je popolno oproščenje davka, koleka in pristojbine za ves čas postavno zagotorljeno. Za. točno plačevanje obresti in povračilnih obrokov tega posojila jamči vojvodina Kranjska, z vsem svojim premoženjem in s svojimi dohodki. Xa podlagi navedenega zakona z dne 17. junija 1888 se smejo obl igaeije tega posojila, Uporabljati v obrestouosno nalaganje glavnic od nstanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potem od sirotinskih, jldejkomisnili in depozit n ih noveev in po borzni veni, vender ne čez imensko vrednost — za službene in poslovne položni ne (kaveije). Denarni zavod „Unionbank" na Dunaji je prevzel vse obligacije navedenega deželnega posojila na gotovi račun ter vabi v smislu dotične pogodbe z zastopom vojvodine Kranjske posestnike izžrebanih, dne 1. januvarja 1889 v povračilo zapadlih kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, da zamenjajo te obligacije z novimi 4 odstotnimi obligacijami pod sledečimi pogoji: 1. Za vsakih 100 gld. nominalne glavnice kranjskih zemljiško-odveznih obligacij izplača se 100 gld. nominalne vrednosti novega posojila in 11 gld. 7fi kr. v gotovini 2. Posestnikom zemljiško-odveznih obligacij je na prosto voljo dano, namesto zneskov v gotovini zahtevati primerno število obligacij novega posojila po kurzu 98 gld. 50 kr. 3. Ze.mljiško-odvezne obligacije morajo se pri zamembi izročiti z vsemi še ne izplačanimi kuponi, tudi s tistimi, ki bodo zapadli dne 1. novembra 1888. Neizrečene, še ne zapadle kupone mora posestnik zemljiško-odveznih obligacij pri zamenbi v polnem znesku plačati v gotovini. Obveznicam lit. A. priložiti se morejo tudi eventualuo k njim spadajoče plačilne pole za obresti ter morajo imeti potrjilo dotične izplačevalnice (davkarije), da so se obresti ustavile. Nove obligacije 4% posojila imajo po 40 kuponov, katerih prvi zapade dne 1. januvarja 1889, in po jeden talon. Obračun tekočih kuponskih obresti za 1. novembra 1888 vršil se bode tako, da se bode za vsakih 100 gld. nominale zemljiško-odveznih obligacij povrnilo posestniku 2 gld. 361 4 kr. obresti, za vsakih 100 gld. nom novega posojila pa se bode v račun vzelo 1 gld. 33V3 kr. za obresti Tisti p. t. posestniki kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, kateri se hočejo poslužiti njim ponujanega konvertovanja pod navedenimi pogoji, oglasiti, oziroma uložiti morajo zemljiško-odvezne obligacije, katere hočejo zamenjati, v dobi od t. septembra do nstetega .'iJ. oktobra 1888 pri jednej spodaj navedenih zamenjevalnic, in sicer: na Dunaji pri „Unionbank", v Ljubljani pri gospodu i. C. luckman-u in gospodu J. C. Mayer-ju, ker sicei izgube pravico do konvertovanja ali zamenbe. Pri tem je paziti na sledeča določila: a) Obligacije se ulože z oglasilniini listi, kateri so izgotoviti v dveh eksemplarih. Obrazce za take oglasilne liste izdajajo navedene zamenjevalnice. b) Uložitelju se vrne jeden oglasilni list n potrjilom prejema ter se bodo proti temu letos izplačale obligacije novega posojila, kakor tudi ostanek glavnice, kar bi se je ne poravnalo z obligacijami samimi in pa iz obračunjenja kuponskih obresti izvirajoči znesek pri tistih zamenjevalnicah, pri katerih so se uložile v zamenbo odločene obligacije. <■) Obligacije novega posojila in pa zneski v gotovini, kar bi se jih ne vzdignilo do l. januvarja 1889, bodo od tega časa naprej na razpolaganje pri dotični zamenjevalnici ob računu in na Škodo upravičencev. NA DUNAJI, dne 31. avgusta 1888. U Itf I O Iff B A1X1 K, , j- i s! £-2,-ti i I Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago t. in Hribar. Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne".