TEDNIK DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVin. ŠT. 13 PTUJ, 3. APRILA 1975 CENA 2 DIN S VIL SEJE ZBOROV SO ORMOŽ Denar je razdeljen^ Eden ntgpomembnejših doku- mentov, ki jih občinske skupščine sprejemcgo vsako leto, je gotovo občinski proračun. Letos so delegati vseh zborov SO Ormož z njim razdelili med razne potrošnike nekaj nad 17 milijonov dinarjev, ali za 22,45 odstotkov več kot lansko leto. Značilnost letošnjega proračuna je, da nadalje razmejuje izdatke za splošno in skupno porabo. Tu je ostal samo še del stroškov za splošno porabo, ki jih doslej še ni bilo možno prenesti na samo- upravne interesne skupnosti. To je del stroškov za financiranje social- nega skrbstva, zdravstva, komunalne dejavnosti in požarne dejavnosti. Ormoški občinski proračun tudi letos predvideva dohodke iz solidarnostnega prelivanja. Občina ustvarf nekaj nad 60 odstotkov lastn.ili proračunskih dohodkov, razliko pa dobi na osnovi solidarnosti drugih slovenskih ob- čin. V apsolutnem znesku bi se naj letos tako prelilo v ormoški proračun 6.488.773 dinarjev. Struk- tura lastnih dohodkov občine pove, da je davek na dohodke od osebnih prejemkov v strukturi občinskega proračuna zavzemal 22 odstotkov. V preteklih letih je bila ta postavka poleg prometnega davka največja - tudi letos - vendar se s spremembo sistema financiranja na skupno in splošno porabo ta delež iz leta v leto zmanjšuje (letos za 8 %). Na tej postavki, ki predvideva letos 3.801.000,00 dinarjev so v glavnem ostali samo še dohodKi od kmetijstva in obrti. Daleč največja postavka izmed izvirnih dohodkov občine, so dohodki od prometnih davkov na premoženje. Letos je planirano povečanje teh dohodkov za 18 odstotkov, znaša pa 5.768.000,00 dinarjev. To je 60,4 odstotka vseh izvirnih dohodkov ormoškega občinskega proračuna. Drugi dohodki v celotni strukturi ne predstavljajo bistvenega zneska. DELITEV Sredstva občinskega proračuna so razdeljena v skladu z družbenim dogovorom o splošni porabi v SR Sloveniji. Le-ta določa, da se v občinskih proračunih zagotavljajo sredstva za dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih orga- nizacij, krajevnili skupnosti, v skladu z možnostmi pa tudi za komunalne in druge dejavnosti ter kmetijstvo. Tako je za potrebe državnih organov razporejenih 52,1 % vseh dohodkov ormoškega občinskega proračuna, za družbeno- politične organizacije - 4,5 %, za negospodarske investicije - 10,7 % (velika večina teh sredstev je namenjena odplačevanju kreditov iz preteklih let), 'za socialno skrbstvo - 8 %, za zdravstveno varstvo - 1,6 %, za komunalno dejavnost - 15,6, za dejavnost krajevnih skupnosti - 2,9, za intervencije v gospodarstvu - 1,9, za tekoče proračunske obveznosti in obveznosti iz pretek- lih let - 1,8 in v rezervni sklad 0,9 odstotkov od skupnih dohodkov. V razpravi so številni delegati podprli predlog delegacije TOZD - obrat za kooperacijo, da naj občinski proračun nameni več sredstev za regresiranje nakupa semenske koruze. Vsoto 150.000,00 dinarjev bi nig dodelili kmetijskemu skladu, ki je zadolžen za pospeše- valno dejavnost v kmetijstvoi. predsednik SO Ormož je nadalje predlagal, da bi v proračunu morali - glede na pomembno obletnico zmage nad nacizmom in glede na to, da nobeden izmed narodnih herojev z območja občine še nima spomenika - zagotoviti denar za postavitev le-tch. Potrebnih je 140.000,00 dinarjev. Glede na občutno širitev dejavnosti ormoške mladinske organizacije in naraščajoč pomen, je isti predlagatelj predlagal povečanje že odobrenih sredstev za 20.000,00 dinarjev. Vsi predlogi so bili z nekaj pripombami sprejeti. Ker je edina ,,gibljiva" postavka komunalni sklad, je bilo potrebno vseh 310.000,00 dinarjev vzeti iz tega. Delegati so pristali v to zmanjšanje s pogojem, da je finančno politiko tega sklada potrebno formirati tako, da bo za investicije (predvsem ceste) ostalo n^manj toliko denarja kot lansko leto. Po nekaterih predlogih pa to ne bo težko, jr VABILO na proslavo 60-letnice rojstva narodnega heroja DUŠANA KVEDRA-TOMAŽA, ki bo pod pokroviteljstvom republiške konference SZDL v soboto, 12. aprila 1975 v Ptuju. Ob 9. uri: svečana-seja skupščine občine Ptuj in družbenopolitičnih organizacij v navzočnosti gostov in občanov v Titovem domu v Ptuju. Po seji bo slavnostni govor tov. Mitja Ri- bičiča, predsednika republiške konference SZDL, in kul- turni program gimnazije »Dušana Kvedra« v Ptuju, gar- nizije ter komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja. (Kulturni program je oblikoval režiser Marjan Kovač). Ob 11. uri: odkritje spominske plošče na Potrčevi cesti 32, kjer je Kveder preživel otroška in dijaška leta. (Ploščo bo odkril tov. Ivan Bratko). Ob 12, uri: otvoritev razstave o življenju in delu Dušana Kvedra v razstavnem paviljonu »D. Kvedra« v mestnem parku. (Razstavo so pripravili pokrajinski muzej Ptuj, muzej revolucije Celje in študijska knjižnica Ptuj). Odprta bo Vsak dan do 22. aprila od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. ZZB NOV obč. Ptuj ORMOŽ Naraščajoče zaupanje v ZK Komunisti območja občine Orm( so v zadnjem obdobju že nekajkrat temeljito analizirali svoje delo in izrekli odkrite besede o tem. Takoje bilo tudi pri pr^ledu enoletnega dela komiteja občinske konference ZK. Ta organ se je močno angažiral pri formiranju politike v občini in pri tem dosegel pomembne uspehe. Delo je bilo plodno predvsem zato, ker je bila dosežena enotnost stališč vseh družbenopolitičnih organizacij. Na ravni krajevnih organizacij ne tako kot na ravni občine. Posledica takšnega dela so veliki uspehi, ki so bih na območju občine doseženi ob lanskih dvojnih volitvah, reorganiza- ciji krajevnih skupnosti po načelih nove ustave, močno pa se odražajo tudi v pospešeni rasti gospodarske moči občine v nadaljnem izgrajeva- nju obUk samoupravljanja in drugih zadevali. Vse to je močno utrdilo zaupanje v Zvezo komunistov, kar potrjuje dejstvo, da je lansko leto na območju te občine stopilo v vrste ZKJ 38 novih članov. Po tej oceni Je bilo^delo in metode dela obrnjeno predvsem k ljudem. Komite je dejansko opravljal le predlagalno in usmerjevalno politiko, člani Zveze komunistov pa so seveda vodili bitko za nadaljne uspehe tako na družbenopolitičnem in gospodar- skem področju. Delo torej ni bilo forumsko, kot večkrat padajo očitki. Komunisri so širili krog sodelavcev z osebnimi stiki, kar je boljša metoda od najboljšega sestanka. Vendar vodstvo ne bi bilo to, če ne bi dajalo pobude. Posebej močno so se komunisti angažirali okrog proble- mov samoupravnega povezovanja gospodarstva. Tako se povezujejo šole, zdravstvo, precej dela pa bo potrebno opraviti še ob povezovanju gradbeništva in trgovine. Mnogo prizadevanj pa vlagaj o komunisti tudi v izdelavo osnutka načrta razvoja občine Ormož, za naslednjih pet let. Od tega načrta je odvisno, kako bo delov občini potekalo. Mnogo so govorili tudi o kadrovski politiki in v tej zvezi tudi o nedelavnosti nekaterih članov ZKS, O tem (kadrovski politiki) se bodo ormoški komunisti dokončno pogo- vorili na seji konference občinske organizacije ZKS v ponedeljek, 7. aprila. jr vreme DO NEDELJE, 13. APRILA 1975. Zadnji krajec bo v četrtek, 3. aprila, ob 13.25. Napoved: Vreme bo še dalje spremenljivo, čeprav bo vmes kakšen sončen dan. V prvem tednu v aprilu so možne ponekod pc^lave zaradi močnih nalivov, ki bi naj bili okrog 2. do 4. aprila. Bo še vetrovno, predvsem v popoldanskih urah. Ob jutrih bo nekajkrat slana. Videz je, da je narava združila štiri letne čase, v samo dva. Zima traja od 16. oktobra, do 15. aprila. Ostali čas je ,,poletje", ki ima v začetku in ob koncu 15 hladnejših dni. Alojz CestnUt^ 2 stran tednik — Četrtek, s. aprila 1975 V skladu s 24. členom Zakona o javnem obveščanju in 6. členom akta o ustanovitvi Časopisnega zavoda Ptujski tednik Ptuj, je Občinska konferenca SZDL Ptuj, na 10. redni in razširjeni seji dne 27. marca 1975 sprejela Osnutek temeljne vsebinske zasnove časopisa Tednilc Temeljna vsebinska zasnova, politično informativnega časopisa TednikK (glasila SZDL območja občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica), izhaja iz ustavno zagotov- ljene svobode tiska, iz programa ZKJ in načel SZDL, temeljnih načel zakona o javnem obveščanju in načel novinarske etike, da so delovni ljudje objektivno in res- nično obveščeni o dogodkih v občinah, domovini in v svetu in da v javnih sredstvih obveščanja izražajo ter objavljajo svoja mnenja. Tednik bo vsestransko podpiral delovne ljudi in občane pri uveljavljanju njihovih neodtujljivih samoupravnih pravic. S kritičnim, argumentiranim in poglobljenim pisanjem bo kot integralni del delavskega razreda krepil samo- upravne socialistične odnose na vseh področjih našega družbenega živ- ljenja. Tednik se bo zavzemal za pridobitve revolucije, načela brat- stva in enotnosti ter enakopravnosti med narodi in narodnostmi, za solidarnost delavskega razreda in mednarodnega delavskega gibanja. Pri izbiri gradiva s področja gospodarstva, notranje in zunanje politike, kulture, izobraževanja, znanosti in športa, bo Tednik seznanjal bralce z najbolj aktualnimi in pomembnimi dogodki, hkrati pa bo zavzemal sociaUstična stališča do dogodkov in pojavov. Skušal bo posredovati čimveč mnenj občanov in spodbujal ustvarjalne javne razprave. V skladu z našo socialistično samoupravno ureditvijo in splošnim družbenim interesom, bo Tednik odprt za mnenja, stališča in polemike, ki temeljijo na spošto- varju človekove osebnosti in njegovih "samoupravnih pravicah. S takšnim načinom obveščanja bo opravljal svoje družbeno poslanstvo, spodbujal socialistično samo- upravno zavest pri bralcih in večal njihovo število. Ta osnutek daje OK SZDL Ptuj v javno razpravo z objavo v Tedniku vsem delovnim ljudem in občanom, organiziranim v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah, združenjih in društvih. Na osnovi javne razprave bo izoblikovan dokončni predlog, ki bo sprejet na naslednji seji OK SZDL Ptuj v mesecu aprilu. Predloge, mnenja in stališča pošija na OK SZDL Ptuj, Trg MDB 1/Sdo 15. aprila 1975. OK SZDL PTUJ Vprašanja delegatov Izmed številnih delegatskih vpra- šanj, smo izbrali dve najaktualnejši: ptujsko gledališče je že več kot pol leta zaprto. Delegacija kmetij- skega kombinata Ptuj sprašuje: Kdaj bo končana atiaptacija ptujskega gledališča? Odgovor: Inšpekcijska služba SO ptuj je prepovedala uporabo ptuj- skega gledališča, zato ker je bilo treba odpraviti številne nepra- vilnosti, ki so bile glavni vzrok, da se jc gledališče zaprlo za določen čas. Adaptacija je zahtevala dodatna in nepredvidena finančna sredstva, ki bodo po predvidevanjih znašala približno 600.000,00 dinarjev. Pri tem velja omeniti, da kulturna skupnost ni nikoli (od ustanovitve) do danes razpolaga s sredstvi za investicije ali investicijsko vzdrže- vanje; zato je morala okrniti funkcionalno dejavnost na račun prepotrebne adaptacije. Sredstva zagotavljajo ureditev I. faze adapta- cie, ki bi naj bila končana do 15. aprila 1975. Dela so obsežna: ureditev celotne električne nape- ljave, garderob, sanitarij in vgraditev popolnoma nove centralne kurjave, ker je stara dotrajala. Navedena adaptacija pa še ne pomeni boljše tednične izvedbe gledaliških pred- stav. Potrebna so še sredstva za ureditev svetlobnega in avdio parka! Dela na RTC v Ptuju so se pričela. Delegaciji ZZD SO - Kmetijski kombinat Ptuj in delegacija krajevne jjcupnosti Ptuj, sprašujeta: Kako poteka oročanje sredstev za gradnjo RTC? Odgovor: 20 OZD in TOZD je doslej že podpisalo pogodbe za oročanje sredstev za izgradnjo RTC. Vrednost sklenjenih pogodb je 12,145.103 din; nakazanih je 9,666.230 din. Od 20 podpisnikov so štirje, ki so podpisali pogodbe za nižje zneske kot je bilo določeno v pretlvidenih kriterijih. K podpisu pa niso pristopili: TAP Ptuj, J Z-Pod- jetje za popravljanje voz Ptuj, Opekarna-Zabjak, TVI Majšperk, Pctovia Ptuj, Zivino- rejsko-veterinarski zavod Ptuj, KZ Lovrenc na Dravskem polju, GP Drava Ptuj, Agrotransport Ptuj, Les Ptuj, Konus-blagovna hiša, Pano- rama Ptuj, Haloški biser-Grad Bori, Pekarne Intes, - Vinko Reš, Čevljarska delavnica Kidričevo, Služba družbenega knjigovodstva V pripravi je žc tudi predlog kriterijev višine in načina združe- vanja sredstev za TOZD s področja negospodarstva. Dogovor je bil, da se negospodarstvo vključi, ko bodo začeta in v teku dela I. faze gradnje RTC; ta pogoj jc sedaj izpolnjen. IS SO Ptuj je na 24. seji dne 26. marca 1975, razpravljal o odpravi in usmeritvi izvenproračunskih sred- stev občine Ptuj; to je sredstev iz sklada skupnih rczerv in sredstev družbeno-investicijskega sklada. Osnutek odloka o usmeritvi teh sredstev bo dan zborom SO v razpravo na aprilskem zasedanju. Akcija za dogovarjanje o zbiranju sredstev OZD in TOZD za II. fazo, to je zimski bazen, še ni bila podvzeta. Priprava: MG ORMOŽ AKTIVNOST SINDIKATOV RASTE Občinski svet zveze sindikatov Ormož je v analizi občnih zborov in letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata, le-te ocenil kot uspešne, posebej še v tistih OOS, kjer so bile izvedene temeljite predpriprave in postavljeni odgovorni nosilci. Te- meljna zančilnost opravljenega dela je izredna množičnost, saj je na občnih zborih, oziroma letnih skupščinah OOS sodelovalo nad 80 odstotkov vseh članov sindikata. Vsi občni zbori so bili opravljeni v dogovorjenih rokih. Povsod so bila sprejeta nova pravila ter delovni in finančni načrti za letošnje leto. Iz poročil in razprav na občnih zborih se da sklepati, da na ormoškem območju postopoma narašča aktiv- nost osnovnih organizacij sindikata. Zavedajoč se nove vloge sindikata je bilo veliko truda posvečeneo kadrovskim spremembam. Struktura novih organov sindikata znotraj osnovnih organizacij je prilagojena sestavi članstva. Po večini so funkcionarji novi. Zamenjani so tudi vsi tisti, ki v prejšnjem mandatu niso bili dovolj prizadevni. Sprejete so bile tudi dopolnitve v občinskem svetu in predsedstvu. Občni zbori so opozorili še na nekaj drugih slabosti sindikalnega dela. Kljub enotni oceni, da je z občnimi zbori spostavljena nova organiziranost pa se srečujejo s prehodnimi vsebinskimi težavami, saj se v mnogih OOSN še vedno srečujejo s prejšnjim načinom mišljenja in dela. V nekaterih OOS izvršni odbori niso uresničili spreje- tih odgovorov v zvezi z pripravami na letne ,,obračune" OOS. V posameznih osnovnih organizacijah je ob tem čutiti pasivnost do dela znotraj sindikata, razen tega pa pripravljenost na kritizerstvo. Posle- dica tega je nezainterestranost in pomanjkanje obveščenosti, iz česar izvira nepoučenost, od tu pa nezadovoljstvo. Kljub sklepom 8, kcfrigresa ZSS, ki so bili v razpravi pred in po kongresu ter objavljeni v raznih občilih, je govoriti o neobveščenosti skoraj malo preveč. Vzrok za nerazpoloženje je po- trebno poiskati v že navedenih dejstvih, to je v pomanjkanju interesa. ' Občinski svet zveze sindikatov Ormož je tudi ocenil, da je na letnih občnih zborih osnovnih organizacij bilo premalo razprav o temeljnih izhodiščih za izdelavo progarama razvoja občine Ormož v času med leti 1976-80. Člani sindikatov so premalo časa posvetili še nekaterim drugim problemom, kot na primer stabilizacijskim ukrepom, produk- tivnosti dela, združevanju gospodar- stva, delitvi dohodka in osebnih prejemkov, družbeni samozaščiti, stanovanjski graditvi, samoupravni organiziranosti, delavski kontroli, delegatskim odnosom, organizirano- sti mladih delavcev ter odnosom s krajevnimi skupnostmi. Nekoliko več besed bi morali spregovoriti še o izobraževanju, družbeni samozaščiti in socialni varnosti zaposlenih. O vsem tem bi člani sindikata morali razpravljati več in bolj konkretno, kar pa ob zgoščenosti predloženih dnevnih redov verjetno ni bilo možno. Več tega bodo zato morali upoštevati programi dela. Občni zbori so sprejeli programe dela, ki jih bodo morali izvršni odbori OOS do potankosti uresni- (Nadaljevanje na 10. strani) SLOVENSKA BISTRICA Še zadnje priprave za sprejem ...... zvezne štafete „ . Te dni potekajo v vseh krajih občine Slov. Bistrica še zadnje pripravo na sprejem zvezne štafete in prenos občinske štafetne palice na območju občine. Zvezna štafeta bo letos prispela na območje občine v soboto, 5. aprila 1975 popoldne ob 18.30, ko jo bodo od mladinecev občine Slov. Konjice na Barbari na Pohorju sprejeli mladi iz bistriške občine. Pri sprejemu štafete bodo sodelovali najvidnejši predstavniki družbeno političnega in gospodarskega živ- ljenja obeh občin ter garnizije JI.A Slov. Bistrica. Mlad inci aktiva ZSMS Oplotnica bodo zvezno štafetno palico prenesli k spomeniku NOB v Oplotiiico, kjer bo tudi letošnja osreilnja občinska proslava. Tod jo boiio sprejeli predstavniki krajevnih organizacij in učenci osnovne šole Oplotnica in drugi. Mladi bodo ob tej priložnosti izvedli kulturni program. Iz Oplotnice bodo mladi učenci osnovne šole in pripadniki JLA ponesli štafetno palico proti spomeniku NOB pri Osankariei. Ob 20. uri bo zvezna štafeta, skupno z občinsko prispela do spomenika NOB legendarnega Pohorskega ba- taljona na kraj Trije žeblji nad Osankarico, kjer bo krajši kulturni program, o pomembnosti dogodka pa bo spregovoril predsednik OK ZSMS Slov. Bistrica Drago Mahor- ko. Letos bo zvezna štafeta prenočila tudi v bistriški občini in sicer v spominskem muzeju NOB, posveče- nemu legendarnemu boju Pohor- skega bataljona, v koči na Osankariei. V zgodnjih jutranjih urah bo pot nadaljevala z Osankarice po bistriškem Pohorju do Šmartna. Mladinci tega kraja k;ikor tudi krajev na njeni poti bodo palico prenesli do 1'rama, kjer je bodo predali mladim iz občine Maribor. Občinska štafeta bo letos pričela svojo pot v soboto, 5. aprila 1975 ob 7.30 pri spomeniku NOB pri Miklavžu na Boču, kjer jo bodo prvi ponesli planinci iz Poljčan. Svojo pot bo nadaljevala mimo pomemb- nejših spomenikov NOB, okoli Makol, Laporja, Crcšnjevca, Slov. Bistrice in Zg. Ložnice do Oplotnice, kjer se bo ob 18.45 pridružila zvezni štafeti. V vseh krajih, kjer bodo nesli zvezno in občinsko štafeto, bodo mladi v sotielovanju s krajevnimi organiza- cijami (še posebno ZZB NOV) organizirali svečanosti s kulturnimi programi VH tednik — Četrtek, s. aprila 1975 stran 3 SLOVO OD PREDVOJNEGA KOMUNISTA - AVGUSTA HLUPIČA V torek je Ptujčane prizadela novica, da je 31. marca 1975 prenehalo biti srce Avgusta HLUPI- ČA, iz Mestnega vrha 87 pri Ptuju. Zlasti je globoko pretresla žalostna vest vse njegove sodelavce, vse, ki smo Gustla Hlupiča poznali in ga spoštovali, teh pa je veliko. Malo je med ptujdcimi občani še živečih mož, ki bi bili toliko pretrpeli, ki bi imeli tako bogato revolucionarno preteklost, kot jo je imel pokojni Avgust Hlupič, član Zveze komunistov od julija 1932, saj je bil eden redkih predvojnih komunistov pri nas. Rojen je bil 27. 8. 1907 v Frankovcili pri Ormožu v delavki družini, kjer je bilo 12 otrok. Oče je bil železni^ci čuvaj in tudi sam sije našel življenjski cilj v železničar- skem poklicu. Trda in težka je bila nekoč pot do poklica. ,,Triletna učna doba je bila najslabši del mojega življenja" - je sam zapisal v svojih spominih. Prav nečloveško izkoriščanje vajencev in delavcev ga je privedlo na pot revolucionarnega borca za pravice delavcev. Šele 17 let mu je bilo, ko je v tovarni ,,Panonija" v Ptuju leta 1923 že organiziral stavko vajencev. Ko je leto za tem končal učno dobo, je _ostal dve leti brez zaposlitve. Šele leta 1926 je dobil delovno rriesto ključavničarja v ptuj^ih Železniškili delavnicah. Tam se je povezal s skupino svojih somišljenikov, ki jih je idejno usmerjal študent Južek - dr. Jože Potrč. Leta 1932 je Avgust Hlupič postal član KP in je ves čas aktivno deloval v ilegabii partijski ceUci Železniških delavnic. Po okupaciji je bil med prvimi organizatorji OF na ptujskem območju, sodelavec heroja Lacka in drugih prvoborcev. Leta 1942 je bil aretiran. Prestal je najtežja mučenja v gestapovskih zaporih. Toda malo je bilo takrat tako trdnih mož, kot je bil Gustl, niti za trenutek ni klonil, niti besedice ni priznal, čeprav je bil večkrat dnevno mučen do nezavesti. Morali so ga. zaradi pomanjkanja dokazov, leta 1943 izpustiti, bil pa je telesno povsem strt in bolan, toda njegov duh ni klonil. Po osvoboditvi je bil med najaktivnejšimi borci za novo ljudsko oblast. Znal je delati z ljudmi, ki so mu zaupali vrsto dolžnosti na terenu, v krajevnem ljudskem odboru, kot delavci v podjetju. Vse do upokojitve je opravljal vrsto najrazličnejših dolž- nosti pa tudi po tem je ostal družbeno aktiven. Komunisti ptujske občine so se poslovili od svojega člana, enega najstarejšili po stažu v občini, skupno z njegovimi najdražjimi, prijatelji in številnimi drugimi občani, včeraj popoldne na mest- nem pokopališču v Ptuju. Njegovo delo pa bo ostalo za vedno zapisano v zgodovini delavskega gibanja ptujskega obmpčja. Slava njegovemu spominu! Franc Fideršek Krediti Ljubljansice banice pospešujejo gospodarski razvoj Ljubljanska banka je na svoji 20. seji izvršnega odbora, ki je bila 24, 3. 1975, podala poslovno poročilo za leto 1974. Iz tega poročila je razvidno, da je podmžnica v Mariboru opravičila svoj obstoj s svojo aktivnostjo in v kratkem času od ustanovitve leta 1971 dobila fizicgnomijo prave poslovne banke. V ljubljanski banki je pridobila enak položaj kot tiste njene podružnice, ki imajo že veliko daljši delovni staž. Izvršilni odbor je na svoji seji obravnaval problematiko prodaje serijske opreme TAM Maribor in sprejel sklep, da se delovni organizaciji TAM odobri kredit za, prodajo serijske opreme na doma- čem trgu v znesku 17.500,000 din. Za gospodarstvo te občine je to velikega pomena, prav tako pa tudi za gospodarstvo v merilu SFRJ. Sigma Ptuj bo z novim obratom za predelavo odpadlih gum prva začela izdelovati gumijeve granulate, ki so uporabni pri gradnji športnih igrišč, cestogradnji, gradbeništvu, industriji gume, industriji barv itd. Za gradnjo novega obrata je predvidena investicija v višini 54.255.300 din. Izvršilni odbor podružnice Ljubljanske banke v Maritoru je odobril garancijo za predvidene vire investicije s tem, da je odobril tudi kredit za osnovna sredstva v višini 19.559.426 din in za trajno obratna sredstva v višini 1.600.000 din. Poglavitna prednost take proiz- vodnje je, da uporablja kot surovino odpadne gume, ki jih je vedno več in njihovo uničevanje že predstavlja velik problem. Poleg pridobitve v gradbeništvu bo ta investicija prispevala tudi k zaščiti okolja injc tako taka investicija vsekakor d ru žben o-ek on om sk o vsestra nsk o utemeljena. Izvršilni odbor Ljubljanske banke podružnice v Mariboru je odobril tudi investicijski kredit v višini 8.600.000 din, dolgoročni kredit v višini 1.400.000 din in garancijo za zagotovitev lastnih sredstev investi- ranja v znesku 3.400.031,70 din investitorju Slovenija sadje Ljublja- na za gradnjo skladiščne manipula- tivne dvorane za skladiščenje polproizvodov in embalaže s kapaci- teto 80.000 ton v samostojni delovni enoti ,,Hladilnica" Bohova. Investicija je v skladu z dmžbeno ekonomskim razvojem SRS, z dogovorom o poslovni politiki Ljubljanske banke in z ukrepi za uresničitev tega dogovora v letu 1975. Predvidena gradnja skladiščno manipulativne dvorane bo omogoči- la delovni organizaciji v daljši perspektivi realizacijo njenega za- htevnega izvoznega programa. TAP padel na izpitu solidarnosti v prejšnji številki Tednika smo obširno poročali o delu koordinacij- skega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem, o prvi in drugi akciji, v kateri so delovni Ijuilje in občani ptujske občine zbrali okrog 3 milijone pomoči - s tem, daje bila prva iikcija presežena za 1,5 %; drugi krog pomoči pajebil še za 14% pod načrtovanim zneskom. Te dni je svojo solidar- nostno obveznost uzpolnil tudi delovni kolektiv TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem, tako da je načrtovani znesek pomoči, name- njene iieposrctino posameznikom, ^oraj v celoti izpolnjen. Edina izjema med vsemi delov- nimi kolektivi v ptujski občini je 800-članski kolektiv tovarne avto- opreme Ptuj, kjer se je nad 60 % delavcev na zborih izreklo proti solidarnostnemu prispevku. To je že drugi primer, da solidarnostna akcija v tem kolektivu ni uspela. Kje so vzroki za tak nehuman odnos in ali je taka odločitev poštena tudi do delavcev v vseh drugih kolektivih v ptujski občini, med njimi precej takih, ki imajo poprečno nižje osebne dohodke kot delavci v TAP, pa so vseeno pokazali zavest solidarnosti. Odgovor na to vpraša- nje naj vsak delavec tovarne avtoopreme poišče pri sebi! F. F. PAVLETU BUDJI V SPOMIN Naše besede so zamrle, misli zastale, srce pa skrčilo ob vesti, da si odšel - odšel za zmerom iz naše sredine, dragi Pavle - prijatelj, sošolec, sopotnik in soustvarjalec naših mladih dni, dni našega zorenja, našega veselja in naših, ljubezni Spočetka nismo mogli ne verjeti in ne doumeti krute resnice, nepreklicne in zadnje na naši življenjski poti. V cvetočem mfyu 1921. leta si začel življenjsko pot. Po gimnazijski maturi 1939 si nadaljeval študij na pravni fakulteti v Ljub^ani. Vojna vihra, ki jc privihrala prek naše dežele je tudi tebe potegnila v svoj vrtinec, te vrtinčila in krotovičila, z ničemer ti ni bilo prizanešeno. Ko je zasijalo sonce svobode, si začel ustvarjati v porušeni domovini, si splctel družinsko gnezdo, delal na raznih delovnih mestih s tebi lastno vestnostjo in natančnostjo, sode- loval v društvih in organizacijah ter se znova posvetil študiju. Tu te je presenetila ura slovesa - naenkrat in brez napovedi. Ni te več! Prazna je ostala prva klop na levi strani našega osmega razreda gimnazije v Ptuju v letu 1939, kjer si z mladostnim žarom sprejemal znenjc in si ,,brusil uma svitli meč", se pripravljal na življenje, nam bil sošolec, tovariš in prijatelj. Daleč je že tisti čas! Pred šestintridesetimi leti smo si zadnjič nazdravili, ko smo se po maturi razšli - mladi, polni upov, življenjske sile in mladostne neugnanosti. Odšli smo, vsak v svoje življenje, vsak v svoje radosti in trpljenje. Tvoje je bilo s teboj trdo, neusmiljeno za ves slovenski narotl v dneh svojega trpljenja in svoje zmage, da bi vstal v novo življenje v svobodni domovini Kako n^ se za nas vse - sošolce, prijatelje, sodelavce poslovim, kako izrazim bolest naših src! Vsem nam si bil enako drag, enako radi smo te imeli, čeprav nismo mogU deliti s tabo vedno in vseh tvojili radosti in vseh tvojih bolečin in trp^enja. Bili pa smo v mislih vedno s teboj in ti z nami. Nekateri smo se s teboj pogosteje srečavali, drugi redkeje, vsakega od nas je življenje oblikovalo in krotovičilo po svoje, pO svoje nas obrača še danes - ti pa si za vedno našel svoj mir. Zavedno odh^aš iz prve klopi na levi strani! Tvoj nasmeh, tvoje sanje in tvoje veliko znanje si odnesel s seboj - za vedno! Z bolečino in žalostjo v duši se nemo pokoravamo zakonom živ- ljenja, po katerih si tudi ti odšel - tiho, kakor si živel in delal - ko se budi narava, ko se v njej znova pretakajo življenjski sokovi, ko se znova budi milijone življenj, ko sc vsako uro na novo začenja in zak^učuje krog, v katerem se vrti vse kar je v nas in okrog nas - ko je zopet prišla VESNA. V tem času življenjske radosti te je MORANA nepričakovano pova- bila s seboj in zavila v svoj črn plašč - zavedno! Dragi Pavle - mirno spi v naši prelepi slovenski zemlji, namučeni in poteptani, vendar večno naši domači rodni grudi! Spomin nate med nami ne bo obledel! Vsakič, ko bomo skupaj, boš ti med. nami - sošolec, prijatelj, tovariš! Vsem tvojim dragim pa naj bo v tolažbo, da smo z njimi tudi mi in da se, skup^ z njimi, z bolečino v srcu poslavljamo od Pavleta. Frido KLANČNIK PONOVEN PREGLED URESNIČEVANJA USTAVE Predsedniki delovnih skupin koor- dinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje ustave v občini Ormož so se prejšnji teden v petek na skupnem posvetu dogovorili o nadaljnjem delu skupin. Sprejet je bil sklep o pripravi novih analiz z vseh področij uresničevanja ustave. Dogovorjeno je, da mora to delo biti op ravlj enodo5.aprila. jr 4 stran tednik — Četrtek, s. apnla 1975 naS intf.rvju Organizacije zveze socialistične mladine v garniziji »Dušana Kvedra« Ptuj Smo v letu, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve in zmage jugoslovanskih narodov nad fašiz- mom. Za vse nas je ta obletnica gotovo velikega pomena. V občin- skem merilu pripravljamo razna praznovanja in svečanosti, razna jubilejna tekmovanja in prireditve. Nas pa je tokrat posebej zanimalp, kaj pripravljajo ob jubileju vojaki in starešine garnizije, ,,Dušana Kvedra" v Ptuju. Podporočnik Veselin Miletič, predsednik predsedstva konference vojaške enote ZSM Dušana Kvedra v Ptuju: ,,V lanskem leto smo začeli s pripravami za organiziranje mladin- ske organizacije v naši vojaški enoti. Letos februarja smo že konstituirali dve osnovni organizaciji ZS.M, ki imata iste naloge kot ostale ZSM po mestih in vaseh. Razdeljeni sta le zaradi lažj^a organizacijskega delo- vanja, da pride lažje do veljave vsak posamezen mladinec - vojak in podobno. Takoj za tem smo prešli na konstituiranje konferenc in njenih izvršilnih organov. Vsaka' osnovna organizacija ima svqe aktive kot obliko dela mladih vojakov. Prva ima 6 aktivov, druga pa 4. To pa ni vse. V okviru 30-letnice zmage nad fašizmom dajemo še' večji poudarek na delovno discipli- no mladih vojakov, na njihovo aktivnost, ob premagovanju zastav- ljenega programa, obvladovanju političnega pouka, razvijanju prija- teljstva, tovarištva, v eni besede, da se dosežejo čimboljši uspehi na področju vojne znanosti, da se čimbolj še pripravi in izkoristi čas, za izvrševanje koncepcije splošnega ljudskega odpora, še posebej v tem jubilejnem letu. Z organizacijo ZSM v vojaški enoti v Ptuju smo dobili novo politično moč za doseganje in čimvečje aktiviranje vseh osnovnih subjektov" je zaključil poročnik Miletič. Zanimiv je podatek, ki smo ga zasledili v knjigi članstva ZSM, vojaške enote ,,Dušana Kvedra" v Ptuju. V prvi organizaciji je včlanjenih 40 vojakov, ki še nikoli prej niso bili včlanjeni v mladinsko organizacijo. Tudi v drugi organizaciji je bilo 100 vojakov sprejetih prvič v ZSM. Še bolj je zanimiv podatek, daje 90 odstotkov vseh vojakov in starešin ptujske garnizije v članstvu ZSM, od tegajih je 58 članov Zveze komunistov. Povedali- so nam tudi, da je vse več starešin, ki izkoriščajo pravico po statutu ZSM, da je lahko mladinec star 27 let. V pogovor smo vpletli tudi starejšega vodnika Todora Dtmov- skega, načelnika vojaškega kluba in predsednika komisije za kulturnoza- bavno delo pri predsedstvu konfe- rence vojaške enote ZSM Ptuj. Takole nam je povedal: ,.Vojaški klub v enoti Vladislava Pavloviča v Ptuju je delotvoren organizator svobodnih aktivnosti vojakov. Je nekaj podobnega, kot klub mladih v Ptuju, le da je samo za vojake. V njegovem okviru uspešno delujejo: dramska, foto, literarna, športna, šahovska, marksistična, kinoopara- terska, glasbena in likovna sekcija. V vseh teh sekcijah aktivno deluje 90 % vojakov naše enote. Vojaški klub je tudi organizator številnih športnih in zabavnih prireditev, tudi kvizov. Ob tem jubilejnem letu pripravljamo kviz s temo: Ob 30. obletnici osvoboditve, še prej, 11. aprila pa pripravljamo kviz, posvečen 60-letnici rojstva Dušana Kvedra-Tomaža. Dejavnosti kluba lahko pripišemo tudi zelo uspešno delo razglasne postaje, ki oddaja vsak dan po določenem planu po zvočnikih zraven informativnih oddaj in ^asbenega programa, v katerem je zajeta glasba vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, še dvakrat tedensko oddajo ,,Ustni informa- tor", trikrat tedensko pa še oddajo ,,Fontana želja". Pri vseh teh oddajah nas vodi geslo: „Za vsakogar nekaj" in mislim, da je tako razglasna postaja, kot vojaški klub velika korist za celotno enoto ,,Dušana Kvedra" v Ptuju," je zaključil starejši vodnik Todor Dimovski. Tudi mi vemo, da je vojaški klub glavna vez med vojaki in mestno mladino. O programu prireditev v počasti- tev 30. obletnice zmage nad fašizmom bomo kaj več napisali v prihodnji številki. M. OZMEC. Mladinske delovne akcije na rešetu Ena izmed štirih mladinskih delovnih akcij, ki bi naj bila v letošnjem letu, je predvidene tudi za naše področje; to je akcija Haloze 75. Ce smo zadnjič pisali o družbenih vidikih angažiranja mla- dih v mladinskih delovnih akcijah, bomo pisali danes o financiranju le-teh. Družbeni dogovor, ki naj bi prinesel sistemsko rešitev financi- ranja mladinskih delovnih akcij v letošnjem letu, zagotovo ne bo podpisan. Zato obstaja bojazen, da ne bo mogoče v celoti realizirati letošnjega sprejetega programa mla- dinskih delovnih akcij v Sloveniji. Kako n^ti sistemsko rešitev financiranja mladinskih delovnih akcij, ki bo dolgoročnega značajin ne bo odvosna od slučaj in prostovoljnih sredstev; to je bila osrednja točka razgovora, ki so se ga udeležili v organizaciji RK ZSM, predstavniki vseh družbenopo- litičnih organizacij v republiki, gospodarske zbornice in predstav- niki tistih organizacij v republiki, gospodarske zbornice in pred- stavniki tistih občinskih skupščin, v katerih bi naj potekale letošnje mladinske delovne akcije. Sestanek je bil v Ljubljani v drugi polovici marca. Sklep njihovega razgovora je bil, da je potrebno n^li naj- ustreznejšo sistemsko rešitev finan- ciranje mladinskih akcij, ki bo pomenila stalni vir financiranja Ic-teh. Družbeni dogovor, kije bil predložen na posvetu, seje pokazal kot neustrezen, ker je predvideval samo porabnike sredstev ne pa tudi tistih, ki sredstvo ustvarjajo. Iz tega razloga v letošnjem letu še ne bo podpisan. Finančna konstrukcija akcij: Kozjansko. Haloze, Brkini in Suha Krajina, znaša predvidoma 16 milijonov dinarjev; na voljo pa sta le dva milijona. Kljub temu, da družbeni dogovor V tekočem obdobju ne bo podpisan, to še ne pomeni, da letos ne bo mladinskih delovnih akcij. Bodo, vendar v minimalnem obsegu. Glede na pomen, ki jih imajo pa naj bi rešitev „poiskale" nekatere samo- upravne interesne skupnosti, pred- vsem izobraževalna. MG OB 30-LETNICI OSVOBODITVE IN DNEVU OF V OBČINI ORMOŽ PROGRAM V APRILU Mnogo je oblik in načinov pro- slavljanja raznih velikih jubilejev. Včasih se je težko odločiti in obrati pravo pot. Posebej dobra morajo biti ta iskanja letos, ko praznujemo 30-letnico življenja, dela in ustvar- janja v novi Jugoslaviji, ki gradi samoupravni socialistični sistem od- nosov med ljudmi. Občinska konferenca SZDL Or- mož je obravnavala in sprejela program proslav ob 30-letnici osvo- boditve za vse leto in v njem določila ključne točke: 27. april, 4. julij in 29. november. Bo še vrsta drugih manjših prireditev, nas pa tokrat zanimajo samo aprilske, ki so povezane z bhžnjim dnevom OF. Praznovanje se bo pričelo že 11. aprila s krajevnim praznikom KS Središče ob Dravi, za kar je že izdelan posten program. Omeniti velja, da bo prireditev pri središkem spomeniku obiskala letošnja kurirč- kova pošta, ki bo prav ta čas šla skozi ta kraj. V sklop prireditev v aprilu se vključuje tudi ormoški pihalni orkester (godba). Priredil bo samostojni koncert. To bo ISaprila, 25. aprila pa bo v Ormožu gostovalo SNG Maribor z Partijičevo drama- tizacijo Potrčevega Zločina na meji. Na predvečer dneva OF, bodo 26. aprila proslave v vseh krajevnih skupnostih. Ormoška krajevna kon- ferenca SZDL je za ta dan povabila v goste kulturno umetniško društvo ,,Vrnjci" iz bratske Vmjačke ^anje v SR Srbiji. Gostje bodo na predvečer praznika nastopili v ormoškem Domu Partizana. Pred- stavil se bo pevski zbor in recitatorji. Osrednja prireditev bo 27. aprila, to je na dan OF. Zjutraj ob 9. uri bo na prostoru pred ormoškim hotelom pri vodometu promenadni koncert pihalnega orkestra Ormož. Uro pozneje se bo v Domu Partizana pričela slavnostna seja vseh družbe- nopolitičnih organizacij in vseh zborov občinske skupščine. Tu bo tudi podelitev letošnjih srebrnih značk OF. Na predlog izvršnega odbora občinske konference SZDL Ormož bo to srebrno odličje OF prejela tudi oiganizcija SZDL bratske Vrnjačke Banje. Slavnostni seji bo sledil recital partizanske poezije. Aprilske prireditve bodo v Ormožu zaključili z množičnim dnevom samoupravljalcev, ki bo 30. aprila. Za ta dan je ob 17. uri predvideno zborovanje samouprav- ljalcev v novi proizvodni dvorani ormoške Opekarne, nato pa bodo v povorki krenili k vinski kleti, kjer bodo nadaljevali zborovanje ob kresu in dobri volji. Lansko leto je bil organizator take prireditve, kije tudi združena s praznovanjem delavskega 1. maja, SVL - SOZD „Jeruzalem" Ormož, letos je IGP „Ograd" Ormož, prihodnje leto pa bo verjetn tovarna ,Jože Kerenčič". OBELEŽJE HEROJEMA Ob letošnji 30-letnici osvoboditve j so v Ormožu sklenili postaviti dva j spomenika. Ta občina ima dva narodna heroja in nobeden doslej še i nima spomenika. Letošnja obletnica | je primeren čas, da se obema | oddolžijo za njun prispevek k zmagi' ljudske revolucije. Jože Kerenčič bo i tako letos ob dnevu republike dobil \ spomenik - statuo v naravni ' velikosti - na Mestnem trgu v; Ormožu, ki se bo potem tudi; preimenoval v Kerenčičev trg. i Narodni heroj Vinko Megla pa bo I dobil doprsni kip v avli osnovne šole ■> pri Tomažu, ki se bo potem tudi; poimenovala po tem heroju. Za postavitev spomenikov se je \ zavzela občinska konferenca SZDL ; Ormož ter skupščina občine Ormož, i ki je na zadnji seji vseh zborov ta- prizadevanja tudi finančno podpria. i Iz proračuna je odobrila 140 tisoč ; dinarjev za postavitev obeh spome- ! nikov. j j'3 tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 stran 5 Delavci podprli gradnjo POŠ Ormož Pred nekaj več kot štirimi leti ustanovljena Posebna osnovna šola Ormož je ta čas prišla v tako krizno obdobje svojega obstoja, da vidi izhod samo v novogradnji, v postavitvi nove šolske zgradbe. Sedaj dela v delu preurejenih prostorih osnovne šole Hardek in v prostorih nekdanjega otroškega vrtca pri ormoški pošti. Sedanje prostorske kapacitete so maksimal- no izkoriščene, drugih pa ni mogoče dobiti. Prihodnje šolsko leto tako ne bo prostora za nov oddelek, nujno pa bi potrebovali tudi ustrezne delavnice. O novogradnji se že dolgo govori' pa tudi dela. Slišati je bilo že dosti pesimističnih napovedi, zadnje novice pa so zelo spodbudne. Predsednik izvršnega odbora or- moške izobraževalne skupnosti je na zadnjem zasedanju vseh zborov SO Ormož obvestil delegate, da so načrti za gradnjo POŠ Ormož gotovi. Izdelal jih je konstrukcijski biro Marlesa v Limbušu pri Mariboru. Zgradba bo montažna. OlS ima tudi pismeno zagotovilo, da je Marles pripravljen gradnjo kreditirati za čas 18 mesecev Na posebnem žiro računu se je za gradnj POŠ lansko leto zbrali približno 2.000.000,00 dinarjev, od te vsote so 1.336.486,00 dinarjev prispevali delovni kolektivi z območja občine. Po veljavnem ustreznem družbenem dogovoru bodo TOZD tudi letos nadaljevale s plačevanjem tega prispevka. Denar bodo prispevale iz dohodka TOZD, osnova za izračun pa je 1 9f od kosmatih osebnih dohodkov. Na ta način bi letos zbrali 1.720.000,00 dinarjev. Tako izdatna lanska in letošnja podpora delovnih kolekti,- vov je omogočila, da gradnja POŠ Ormož ne bi smela biti več vprašanje, saj je dobra tretjina Sredstev že zagotovljenih. Novo šolsko poslopje bo stalo ob šoli na Hardeku. Te dni bodo opravili tudi potrebne geološke raziskave tal. Tako bo na področju šolstva v ormoški občini ob podpori delovnih ljudi dosežena še ena zmaga. jr Le 40 tisoč dnevno za potne stroške ob sprejemanju letošnjega ormo- škega občinskega proračuna je delegat iz Velike Nedelje zahtevčil dodatna pojasnila okrog postavke ^otni stroški za voljene in imenovane. Po njihovih izračunih da ti stroški znašajo 400 starih tisočakov na dan. Predsednik SO Ormož Mirko Novak je pojasnil, da ta postavka ne zajema samo stroškov treh ljudi v predsedstvu in predsednike zborov, temveč tudi potne stroške za delegate vseh zborov matične občinske skupščine in tiste delegate, ki gredo v skupine za republiško skupščino. Kljub temu pojasnilu se je delegatu zdelo, da je postavka 400 tisoč še zmeraj previsoka. Ker so se pojavile nekatere dileme, je še dodatno pojasnil, da so do takšnega podatka prišli s preprostim izraču- nom: 30 starih milijonov so delili z 250 delovnih dni. Nesporazum je očiten. Na skupščini niso hoteli zadeve pogrevati, vendar smo potem pri pregledu postavk ugotovili, daje za potne stroške voljenih in imenova- nih dejansko namenjeno 10 starih milijonov. Če te delimo s 250 delovnih dni (letno), dobimo 40 starih tisočakov, če pa računamo tako kot so pri Veliki Nedelji, ne dobimo 400 temveč 120 starih tisočiikov. Očitno, da Veliko- nedeljčani tokrat niso bili preveč natančni LOKALNA IN REGIONALNA ŠTAFETA Štafeta, ki se zadržuje v Sloveniji od 1. do 6. aprila, je zahtevala skrbne priprave m izvedbo. Zato je predsedstvo OK ZSMS Ptuj v soboto, 29. marca 1975 sprejelo program lokalne in regionalne štafete. V programu sodelujejo: godba na pihala, pevski zbor in recitatorji. Spregovorili so še o številnih drugih aktualnih nalogah,' kijih čakajo v prihodnosti: izvedba športnih tekmovanj ob dnevu mladosti, priprave na jubilejni pohod ob 30-letnici osvoboditve (Po pOteh slove nje-goriškc Lackove čete), srečanje mladine bratskih občin, idejno izobraževanje in drugo, MG PRVA DELEGATSKA KONFERENCA Sklic I. konference občinske organizacije SZDL Ormož po delegatskem sistemu bo 18. aprila letos. Konferenca bo obravnavala in sprejela svoj program dela za naslenje mandatno obdobje, izvoHla pa bo tudi novo vodstvo: predsedstvo konference, izvršni odbor in komisije. S tem bo v ormoški občini končano preobliko- vanje SZDL po načelih nove ustave, ki tudi za to družbenopolitično organizacija določa sistem del^at- ske oiganiziranosti. Občinska kon- ferenca SZDL bo imela stalne člane, ki bodo delegati krajevnih konfe- renc SZDL. jr. JUTRI ODHOD ŠTAFETE IZ ORMOŽA Mladina občine Ormož pripravlja za jutri ob 10. uri slovesnost ob odhodu letošnje štafete mladosti, s katero bomo poslali pozdrave in naše najboljše želje tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Pred odhodom medobčinske štafete izpred spome- nika NOV v Ormožu bo tradicio- nalni štafetni tek po ulicah Ormoža za prehodni pokal občinske konference ZSMS Ormož. Pribijale bodo lokalne štafete, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Ormož in člani osnovne organizacije ZSMS Loperši- (X. Po programu, ko bo prcčitano tudi pozdravno pismo občanov občine Ormož, bo ob 11,15 štafeta odšla na pot. Sprcmyali jo bodo kolesarji in drugi. Ob 11,35 se bo za krajši čas ustavila v Cvetkovcih. Tu bo mladina te vasi pripravila krajšo slovesnost, medobčindci štafeti pa se bo priključila tudi štafeta pionirjev osnovne šole Podgorci. Nekaj minut po 12. uri bo ormoška mladina predala štafetno palico mladini občine Ptuj na pesniškem mostu pri Goriinici. jr ZA LEPO OKOLICO Okolica rrtladinskega kluba v Kidričevem te dni dobiva novo .,lice": mladi jo urejujejo. To je le ena izmed številnih akcij, ki jih načrtujejo v tekočem obdobju. MG NOVA MLADINSKA ORGANIZACIJA V LESKOVCU v Leskovcu jc bila nedavno ustanovna konferenca osnovne organizacije. Izvolili so predsedstvo in sprejeli akcijski program. Za predsednika je bila izvoljena Ida Vidovič, za sekretarja osnovne organizacije pa Branko Potočnik. Ustanovitev osnovne organizacije je bila želja vseh mladih, ki na tem področju živijo in delajo. Upajo, da bodo z novo organiziranostjo še povečali število članstva in še aktivneje delovali. ZK PROTIPOŽARNA SKUPNOST Pred kratkim je bila v Ormožu ustanovljena samoupravna proti- požarna interesna skupnost. Inicia- tivni odbor za pripravo skupščine je sklical ta najvišji organ te skupnosti. Izvolili so izvršni odbor in nekatere druge oigane skupnosti. Predsednik skupščine protipožarne SlS Ormož je Ivan Pavli nič. Delo skupnosti še ni zaživelo, ker se bo letos gasilska dejavnost še financirala iz občinskega proračuna, čakajo pa druge naloge organizacij- ske narave, jr Za člane avto-moto zveze Slovenije kasko zavarovanje avtomobila 20 odstotkov cenejše Še ena pomembna pridobitev ob ostalih ugodnostih, ki jih imajo člani avto moto društev, je dogovor AMZS z zavarovalnico Maribor in zavarovalnico Sava iz Ljubljane. Novost je posebna ugodnost, ki jo bodo uživali člani ob sklenitvi kasko zavardvanja za svoj avtomobil z popustom 20 odstotkov na teh- nično premijo po veljavnih cenikih. Članom je s tem omogočeno, da si sami izberejo zavarovalnico, s katero želijo skleniti zavarovanje. Če lahko izrečemo misel, bo ta pogodba nedvomno dobrodošla prav tistim vestnim voznikom, ki imajo že popust pri kasko zavarovanju, ker v zadnjih letih niso na cesti povzročili prometnih nesreč in sedaj s tem popustom lahko tudi do 50 % manj plačajo. Kasko zavarovanja za osebne avtomobile bodo člani AMZS lahko sklepali v vseh turing servisih, za člane AMD Ptuj in Kidričevo pa bo najbližje skleniti zavarovanje pri AMD TAM v Mariboru na Ptujski cesti 40. Možno pa je urediti tudi v Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Tržiču, Škofji Loki in na Otočcu pri Novem mestu. V navedenili turing servisih pa lahko člani uredijo vse potrebno za potovanje v tujino (izstavitev kreditnega pisma in nakup bencin- skih bonov za države, kamor nameravajo potovati). Turing servis lahko članom nudi podrobnej.še informacije glede ugod- nosti ter kapacitet avtokampov za letni dopust. Opozarjamo vse, da ne zamudijo izrednih priložnosti, ki jih nudita zavarovalnica članom AMZ Slove- nije. Z REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR - STROKOVNA SLUŽBA PODRUŽNICA PTUJ objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE pri podružnici; pOtiOJ: dvoletna administrativna šola; praksa zaželena , Objava velja 10 dni. Prijave sprejema podružnica v Ptuju. O izidu bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku objavncga roka. LES, industrijsko trgovsko podjetje, Ptuj Ptuj, Rogozniška cesta 4 razglaša prosto delovno mesto v TOZD trgovina Ptuj snažilke z nepolnim delovnim časom v prodajalni »Gramat« Ptuj. Pismene ponudbe pošljite na kadrovsko službo podje- tja do 15. aprila 197,5. ; 6 stran tednik — Četrtek, s. aprila 1975 Nad 100 otrok vključenih v cicibano- vo šolo v Slov. Bistrici Omejene možnosti otroškega vrtca v Slov. Bistrici z enotami v Poljčanah, Pragerskem, Oplotnici in Zg. Polskavi vključujejo letos okoli 440 predšolskih otrok v organizi- rano varstvo. Kljub temu, da so s tem številom v letu 1974/5 kar za 30 odstotkov presegli normative sprejemanj v vrtce, je letos vključenih v takšno varstvo komaj okoli 13 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Od tega je samo v dveh oddelkih v Slov. Bistrici vključenih 130 otrok. Podatek, da so morali v bistriški občim ob zadnjem sprejemu zavrniti zaradi pomanjkanja potrebnih pro- storov kar nad 100 otrok, zgovorno kaže o velikih potrebah po hitrejšem razvoju te oblike organiziranega varstva najmlajših občanov, kakor tudi po razbremenjevanju vedno bolj zaposlenih mater. Da bi vsaj delno zmanjšali potrebe po organiziranem varstvu otrok, so v tej občini že pred leti uvedli cicibanovo šolo, dodatno obliko dela z najmlajšimi. Doslej so organizirali takšne šole v krajih, kjer zaradi pomanjkanja potrebnih pro- storov ne uspejo urediti organi- ziranega varstva otrok. To pa so v bistriški občini Makole, Zg. Lož- nica, Crešnjevec in Laporje. V kratkem pa bodo pričele delovati tudi v Šmartnem na Pohorju, Keblju in Tinju. Z delovanjem teh šol bodo vključili predvsem otroke s pohor- skih prciielov. Trenutno je v cicibanove šole v občini vključenih okoli 100 predšolskih otrok, medtem ko bodo v prihodnje to število še povečali. S to obliko izobraževanja predšolskih otrok uspešno natlomeščajo potrebe najmlajših v tistih krajih, kjer ni možnosti po organiziranju stalnih oddelkov vrtca, prav tako tudi potrebe po izenačenju razvoja otrok iz najoddaljenej.ših krajev občine z otroki v večjih središčih. Cicibanova šola je enkrat tedensko in traja tri ure. V njih otroke usmerjajo v vzgojno delo. Med drugim z lutkovnimi igricami, predvajanji filmov in pravljičnimi urami. VH POZIV TEMEUNIM SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM, DA NAROČIJO GLASILO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati ,,Poročevalca" kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnili skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še dnige pomembne informacije iz dela Skupščine, njenega Izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo ,.Poročevalec" po dogovoru med S upščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. ,,Poročevalec" bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in S upščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljianja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo - in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščine SR Slovenije Skupščina Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo ,,Poročevalec" redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij. „Poročevalca" naiočite na naslov: SKUPŠČINA SR SLOVENIJE, ŠUBIČLVA 4, 61000 LJUBLJANA. ZAČASNA LETNA NAROČNINA ZNAŠA DIN 80. ,,Poročevalec" bo na voljo tudi v prodaji po 3 din zajed no številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Šport ŠAH NA OBČINSKEM PRVEN- STVU SODELOVALO 31 EKIP V osnovni šoli T. Žnidarič je bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol v šahu na katerem je nastopilo 10 ekip st. pionirjev, 6 ekip st. pionirk, 10 ekip ml. pionirjev in 5 ekip ml. pionirk. Po pet in pol urnih borbah, ko je nastopilo 120 tekmovalcev, so bili znani izidi in sicer st. pionirji: Kidričevo 36 točk (.100 % zmaga v vseh dvobojih), sledijo Gorišnica 22.5: Juršinei 22.5: Markovci 17,5; F. Osojnik 16.5; T. Žnidarič 16; Cirkulane 14; Leskovec in Pod- lehnik 13; 1. Spolenjek 9. Posamez- niki: občinski prvak Dušan Jaušb- vec,_ Kidričevo 9 točk (100 9f),Soemen T. Žnidarič 7 točk, Vrbančič, Gorišnica 7 točk id. St. pionirke: F. Osojnik 18.5 točke; Kidričevo 15; Juršinei II; Podlehnik 8; Leskovec 4; I. Spolenjak 3.5 točke. Posameznice: Tatjana Vauporič, F. Osojnik 5.5 točke; Bosak, Kidričevo 4.5; Alič, I. Spolenjak 3 točke. Ml. pionirji: Kidričevo 28.5 točke; I. Spolenjek 24; Juršinei 22;- T. Žnidarič 21; Grajena 20.5; Podlehnik 19.5; F. Osojnik 15; Gorišnica 14.5; Markovci 13.5 Leskovec 1.5 točke. Posamezniki: obč. prvak Majceno- vič, Kidričevo 8.5 točk; Vaupotič, F. Osojnik 7.5; Purg, I. Spolenjek 6.5 id. Ml. pionirke: Grajena 11.5 točke; Juršinei 10; Podlehnik 9; Kidričevo 5.5; T. Žnidarič 4 točke. Posameznice: Pavlin, Juršinei obč. prvakinja 4 točke, Svenšek, Podleh- nik in Pavko, Grajena 2 točki itd. Občinsko prvenstvo je pripravila Občinska zveza prijateljev mladine, Ptuj, ki je zmagovalcem podelila pokale in praktična darila, tehnični del pa je bil v organizaciji Šahovskega kluba IZBIRA-PTUJ. Zupane SREDSTVA ZA PRAZNOVA- NJE DNEVA ŽENA NAMENI- LE ZA BOJ PROTI RAKU Čeprav nekoliko pozno, je pomembno omeniti humano akcijo žensk, v sindikatu skupščine občine Slov. Bistrica, ki so se v okviru jraznovanja 8. marca, dneva žena, etos odpovedale vsakršnemu troše- nju sredstev v osebne namene. Sredstva, dodeljena za praznik, so nakazale mariborski bolnišnici za nabavo aparatur za raziskavo in boj proti raku. Nad 70 žensk bistriške občinske skupščine je tako svoj praznik, 8. marec, proslavilo samo s krajšim kulturnim programom v želji pomagati s svojim prispevkom za uspešnejši boj proti zahrbtni bolezni. VH TEKMOVANJE „KAJ VEŠ IZ PROMETA" _ v soboto ^ bo pri šoli ,,T. Žnidarič" občinsko prvenstvo os- novnih šol v poznavanju prometa. na katerem bodo nastopile ekipe osnovnih šol iz občine Ptuj. Tekmovalci bodo nastopili na testiranju iz prometa, spremostne vožnje na poligonu in ocenjevalne vožnje v prometu po ulicah Ptuja. Prireditelj tega tekmovanja je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem Prometu pri SO Ptuj, ki je za zmagovalce pripravil pokale in Praktične nagrade. anc TEKMOVANJE DIJAŠKIH DO- MOV . SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Sobota 29. III. V telovadnici Dijaškega doma v Ptuju je bilo strelsko tekmovanje dijaScih domov severovzhodne Slovenije v moški in ženski konkurenci. Nanj se je prijavilo sedem ekip: 4 moške s po pet člani in 3 ženske s po tremi članicami. Obe prvi mesti sta romali v Maribor; pri moških je zmagala ekipa Elektrogospodarsk^a centra (Raz- bornik, Prah, Ilribemik, Bolčevič), pri ženskah pa dijaški dom Tezno (Flajšnar, Šurlan, Rgavec). Drugo mesto je zasedla ekipa dijaškega doma Tezno v moški in dija3cidom Maribor v ženski konkurenci; tretje pa dom učencev srednjih in drugih šol Maribor in ženska ekipa dijaškega doma Ptuj. Najboljši strelec tekmova- nja je bil Slavko Razbornik (Elektrogospodarski center) s 163 zadetki od 200 možnih, pri ženskah, pa Lojzka Flajšnar s 145 zadetki. Tekmovanje samo je bilo dobro organizirano in je potekalo v prijetnem športnem vzdušju. Pogre- šali sta se ekipi Dijaškega doma iz Murske Sobote. Obe prvi ekipi bosta zastopali našo regijo na republiškem tekmovanju dijaških domov, ki bo v soboto 5. aprila v Novi Gorici. FM LETOS MANJ NEOPRAVLJE- NIH NAPOVEDI OSEBNIH DOHODKOV V BISTRIŠKI OBČINI V letu 1974 je bilo v občini SL Bistrica le majhno število občanov, ki so prejeli v tem obdobju večji osebni dohodek od 45.000 dinarjev, kolikor je osnova za prijavo skupnega dohodka za odmero davka. V letu prej je bilo v bistriški občini izdanih nad 400 opominov zaradi t^a, ker niso posamezniki napovedali svojih osebnih dohod- kov, medtem ko bodo letos poslali le okoH 130 prijav. Vsekakor je med temi večje število takšnih, ki bodo davka oproščeni zaradi svojih družinskih članov. Yjj tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 stran 7 DELO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI PTUJ Stanovanjska *upnost Ptuj je bila ustanovljena leta 1973 in sicer 18. decembra. Delo skupnosti je bUo do konstituiranja nove skupščine stano- vanjske skupnosti zelo uspešno. V januarju, ko so izvršili vse kadrovske in ostale priprave, seje stanovanjska skupnost organizirala v samouprav- no interesno skupnost. Uspehi delovanja organov SSS so že vidni ter so plan, ki je bil zastavHen v celoti izpolnili (1974), Glavna naloga stanovanjske skupnosti je zagotoviti, da se sredstva v občini, ki bi bila neizkoriščena, namenijo za gradnjo družbenih stanovanj. Za besedo smo prosili Marjana Ostroška, predsednika izvršnega sveta Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki nam je povedal naslednje: „V letu 1974 je program gradnje družbenih stanovanj predvi- deval dograditev 162 stanovanj. Zgradili smo 117 stanovanj, kajti stanovanja za upokojence (40 stanovanj) in preostalih 147 stano- vanj smo vključili v program za leto 1975. Investitorji v letu 1974 so bili TAP za 30 stanovanj, GP „Drava" 29 stanovanj in stanovanjska skupnost 58 stanovanj. 30 stanovanj je bilo Zgrajenih iz sredstev solidarnostnega sklada, tudi TAP je zgradil 7 stanovanj iz solidarnostne- ga sklada. 147 stanovanj naj bi bilo dograjenih in predanih namenu že avgusta. Investitorji le teh bi poleg stanovanjske skupnosti bili še TVI Majšperk, TGA Kidričevo in GP „Drava". V Ptuju bo zgrajeno v Volkmerjevi ulici 85 - 90 stanovanjski blok, ki bo bil vseljiv konec letošnjega leta. Skupno f)redvidevamo, da bo v letošnjem etu vseljivih okrog 270 stanovanj. Istočasno pa skušamo z objavljenim razpisom pospeševati individualno gradnjo. Pereče pomanjkanje stano- vanj nam narekuje, da tudi v letu 1975 nadaljujemo z intenzivno gradnjo družbenih stanovanj. Tako predvidevamo pričetek gradnje sta- novanj na novih lokacijah (ob Volkmerjevi cesti, ob Gregorčiče- vem drevoredu. Ce nam bo uspelo realizirati letošnji zastavljeni pro- gram, bomo v triletnem planu zgradili skupno 421 družbenih stanovanj." Govorimo o tako imenovanem solidarnostnem skladu, kaj nam ta izraža in pomeni? ,.Solidarnostni sklad pomeni del stanovanjskega prispevka, ki znaša 30 odst. Teh 30 % delovne organizacije združujejo nepovratno v sklad, iz katerega stanovanjska skupnost gradi stanovanja za sledeče tri kategorije: za mlade družine, za delavce z nižjim OD (900 din) ter za upokojence in ostarele občane. Stanovanjski prispevek znaša 6 %; če teh 6 % izenačimo s 100 % vidimo, da se del stanovanjskega prispevka deli na 45 % ostanka za OZD, 25 % je obveza za OZD na dobo 25 let z 2 % obrestno mero in že omenjeni solidarnostni sklad, ki znaša 30 odstotkov. Obstaja poseben pravilnik za dodeljevanje iz solidarnostnega skla- da, na osnovi kater^a se objavljajo natečaji in predpisujejo prednosti za dodelitev iz tega sklada." Ali so izkoriščena vsa sredstva, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost? „Vsa sredstva solidarnostnega sklada so bila v preteklih obdobjih izkoriščena oz. se uporabljajo sredstva iz tekočega preliva. Prav tako je bil 27. 3. 1975 objavljen razpis na osnovi združenih sredstev, iz katerega lahko najamejo kredite za gradnjo stanovanj in hiš vse OZD in fizične osebe. Tudi ta razpisje iz tekočega priliva sredstev (milijarda starih dinarjev za OZDm 350 •milijonov starih dinarjev za individu- alno gradnjo)." Kako je z organizacijo? „Skupnost je bila ustanovhena z odlokom SO Ptuj v letu 1973 in sicer kot sedma skupnost v SR Sloveniji. V letu 1974 je na osnovi ustave izšel zakon o stanovanjskih skupnostih. Vključili smo se v volitve splošruh delegacij ter tako formirali samoupravno interesno stanovanjsko skupnost. Lahko reče- mo, da smo med prvimi skupšči- nami, ki se je tako organizirala. Sestavljena je iz treh enot, ki so pravne osebe in sicer: enota za gradnjo stanovanj, enota za družbe- no pomoč v stanovanjski gradnji ter enota za vzdrževanje stanovanjskih hiš. * Najvišji organ je zbor samouprav- ne skupnosti je skupščina. Izvršilni organ pa je 10 skupnosti, katerega naloga je izvajati sklepe skupščine ter koordinirati delo med enotami. Strokovne in admistrativne posle uspešno izvaja stanovanjski servis. Izredno dobro sodelovanje smo dosegli tudi s Kreditno banko Maribor, podružnico Ptuj, kar se kaže tudi v dosedanjih rezultatih. Naj ob koncu še povem, da imamo lastno informativno sredstvo za obveščanje INFORMACIJE, ki izhaja vsake tri mesece in v njem obveščamo javnost o delu skupno- sti, financiranju, programih in tako dalje. 800 izvodov naklade priča o delu stanovanjske skupnosti." z. k. Vaške organizacije SZDL v krajevni skupnosti Rogoznica Prilagajanje krajevne organizacije SZDL novim ustavnim razmeram so v krajevni skupnosti Rogoznica pričeli v letu 1973, ko so se odločili za ustanovitev vaških organizacij SZDL. Na takratnih ustanovnih sestankih so izvolili odbore SZDL in delegate v krajevno konferenco SZDL Rogoznica. Obdobje enega leta in pol je bilo dovolj, da so si pridobili potrebne izkušnje za letošnje konference vaških organi- zacij SZDL, na katerih so programsko opredelili mesto in vlogo vaških organizacij SZDL in njihovih odborov. Izvolili so nove odbore va.ških organizacij SZDL, v katerih so tuiii delegati organizacij in društev, ki delujejo na območju naselij. V krajevni konferenci SZDL Rogoznica so prišli do spoznanja, da bodo načela nove ustave in krajevna samoupravna v praksi v polni meri zaživeli le, če bo sleherno naselje ustrezno politično in samoupravno organizirano. Politična organizi- ranost delovnih ljudi in občanov je izvedena tako, da v vsakem naselju deluje vaška organizacija SZDL, na čelu katere je odbor SZDL, ki v vsakem naselju predstavlja enotno politično vodstvo naselja. Vaške organizacije SZDL združujejo obča- ne in delovne gudi ter njihove družbenopolitične in družbene orga- nizacije ter društva, skratka vse, kar živi in deluje na območju posa- meznega naselje. Odbor vaške organizacije SZDL hkrati povezuje tudi člane delegacij in delegate naselja v samoupravnih organih krajevne skupnosti. Člani delegacij in delegati n-aselja dobivajo v vaškem odboru SZDL napotke, stališča in predloge, ki so jih dolžni prenašati v delegacije in samoupravne organe krajevne skupnosti, v krajevno konferenco SZDL in druge organe ter organizacije v krajevni skupnosti in izven nje. Samoupravno organiziranost na- selja pa si predstavljajo tako, da bo v bodoče v vsakem naselju deloval svet vaške skupnosti, ki bo opravljal vrsto samoupravnih funkcij krajevne skupnosti v naselju. Svete vaških skupnosti bodo izvolili občani na svojih zborih, po svoji funkciji pa bodo člani vaškega sveta občani naselja, ki so člani delegacij^ delegati naselja v zboru delegatov, člani sveta, odborov in komisij krajevne skupnosti Rogoznica. Nalge. dolžno- sti, pristojnosti in pravice vaškili svetov bodo opredeljene v statu- tarnem sklepu, ki ga bo po predhodni razpravi v vaških organi- zacijah SZDL sprejel zbor delegatov krajevne skupnosti Ragoznica. V krajevni skupn9sti Rogoznica- želijo s politično in samoupravno organiziranostjo tlelovnih Ijuili in občanov v naseljih zagotoviti pogoje, da bodo delovni ljudje in občani čim učinkoviteje in nepo- sredno odločali o zadovoljevanju svojih življenjskih potreb in inte- resov v svojem naselju in v krajevni skupnosti. Doseči postavljeni cilj je, tla bodo v bodoče v vsakem naselju sklicevali zbore občanov. Vaški odbori SZDL in sveti vaških skupnosti bodo morali s svojim političnim in samoupravnim delova- njem zainteresirati', občane in delovne ljudi, da bodo sodelovali na zborih občanov in sestankih SZDL ter tako v pravem pomenu besede postali ustvarjalci politike svojega naselja in krajevne skupnosti. F. B., Delo ptujske Zveze slepili Po štirih letih uspešnega dela sov času, ki praznujemo mednarotlni tlaii invalidov, člani upravnega odbora Zveze slepih v Ptuju položili obračun svojega dela za razdobje od leta 1973 do 1975. Prisluhnilo je 41 od 76 članov. Občni zbor in njegove uvodno formalnosti so potekale kot je to navada na podobnih delovnih sestankih. Iz prebranih poročil je bilo razvidno, da je organizacija v minulem obdobju uspešno delovala in da je z zaupanimi finančnimi sredstvi dobro gospodarila. Zato je nadzorni odbor predlagal, da člani občnega zbora izglasujejo razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru in da izvolijo novo votlstvo. V nadaljevanju so bile izvedene javne volitve v novi upravni odbor, ki šteje devet članov, za novega predsednika pa je bil ponovno imenovan Miloš Furek, dosedanji predsednik. Prisotni so bili seznanjeni tudi s pravili zveze slepih, ki se bo odslej preimenovala v Društvo slepih in slabovidnih. Slepi bodo namreč medse sprejeli tiste člane, ki jim grozi popolna slepota in katerih vid je zmanjšan za 60 do90 procentov. Namen tega je, da bi s svojimi izkušnjami pomagali tistim, ki jim grozi najhujše - slepota, in bi jih morda s pravočasnimi ukrepi pred tem celo obvarovaU. iz programa dela za leto 1975 je razvidno, da bodo izvedli vsaj eno krvodajalsko iikcijo, ki je postala zadnje čase že kar tradicionalna; sodelovanje na športnih prireditvah, kot so igra z zvenečo žogo, atletika ipd. ter izvedba izleta. Novoizvoljenemu izvršnemu od- boru in novemu predsedniku želimo pri delu obilo uspehov. S. Spolenak SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI POLENŠAK razpisuje delovno mesto tajnika, krajevne skupnosti Polenšak z nepolnim delovnim časom. Pogoj: srednješolska izobrazba z znanjem finančnega in pisarniškega poslovanja. Poleg strokovne izobrazbe mora biti kandidat politično moralno neoporečen in mora imeti organizacijske sposobnosti. Osebni dohodki po sporazumu. Nastop dela je možen ta- koj. Pismene vloge z dokazilom o izobrazbi in dosedanjem službovanju pošljite na naslov: Krajevna skupnost Po- lenšak, 62257 pošta Polenšak v roku 15 dni po objavi tega razpisa. Krajevna skupnost Polenšak. 8 stran tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 Naša arheološka najdišča Crmožiše v arheološki vedi pride večkrat do presenečenj, saj marsikatere zanimive in pcanembne starine odkrijejo po naključju in tudi na krajili, kjer bi jUi nihče ne pričakoval. Tako je bilo tudi leta 1898 v skritem svetu severno pod Donačko goro. Tam so Kodričevi v Pridni vasi 8 sadili sadno drevje in v eni izmed jam blizu hiše našli kopico nenavadnih bronastih pred- metov. O najdbi se je kmalu razvedelo vse do Gradca in muzejski ljudje od tam so večino predmetov odkupili, štiri predmete so pozneje pridobili še mariborski zgodovinarji za domači muzej, ne ve se pa, koliko so si domači morebiti pridržali ah dali kam drugam. V graškem muzeju je shranjenih vs^a skupaj 79 predmetov, to paje že dovolj, da je bilo mogoče razjasniti pomen in starost najdbe. 'Gre za cele in poškodovane bronaste izdelke, ki so jih potujoči trgovci ob koncu bronaste dobe, to je nekaj pred letom 1000 pred n. št. oz. pred tri tisoč leti, prodajah naokroli. VlivaU so jih v redkih kovinarskili središčih, od katerih poznamo najpomembnejše pri Velemszen- tvidu na madžarsko-avstrijski meji. Trgovci so bronaste izdelke bržkone tovorili na konjili in prišli z njimi tudi prav daleč. Verjetno so jih zamenjavali za drugo domače blago, saj takrat denarja še niso poznaH, vendar ne moremo zatrdno reči, s čim so trgovali. Da so predmete zakopah na skritih krajih in jih pozneje niso več našli, so bih gotovo vzrok nemirni časi oziroma sploh nevarnosri. Takih skritih bronastih zalog so namreč v'zadnjih sto letih že precej odkrih in vse se uvrščajo v določene dobe. Zgodovinarji to povezujejo z vpadi tujih plemen v dotlej mirno deželo in je tako nastala potreba, da so ljudje svoje najdragocenejše imetje poskrili. Bronasti izdelki so bih za tiste čase še posebna dragocenost, saj so bile kovinarske delavnice redke, rudo - baker in kositer - je bilo težko dobiti, zamotan pa je bil tudi postopek vlivanja obeh rud v pravilnem razmerju (navadno 90 % bakra in 10 % kositra za utrditev) v novo zlitino in v najrazUčnejše izdelke. Podobnih skritih zakladov so našli v Podravju še nekoliko. Najbliže še na Grabah pri Središču, na Hercegovščaku pri Gornji Radgoni ter v Peklu in na Hočkem Pohorju pri Mariboru. Tam na Pohorju so zgodovinarji domnevah, da gre za domačo livarsko delavnico, na Hercegovščaku pa je bilo v tistih- časih že naselbina. Če so tudi v Crmožišah skrili bronaste predmete kar domači prebivalci neke bližnje naselbine in ne potujoči trgovci, se ne ve. V takem primeru bi morali- pač nekje tam naokrog najti ostanke take prazgodovinske vasice, kar bi navsezadnje bilo prav mogoče, saj ti kraji doslej še niso bih. dodobra preiskani. Na risbi je prikazanih nekaj najznačilnejših predmetov iz črmo- žiske najdbe. To so najprej bronaste sekire dveh tipov. Take s stranskimi plavutmi na obeh straneh, med katerimi so za ročaj zataknili precepljeno vejo ter druge z votlim tulcem, kamor so vtaknili zapognjen del lesenega ročaja in ga skozi ušesce trdno privezah. Poleg sekuje bilo tudi majhno dleto. Največ je bilo med temi izdelki srpov, ki so dokaz, da so ljudje tedaj že sejah žito na obdelanih poljih. Srpi so precej majhni, največ do 20 cm dolgi, po čemer lahko sklepamo, da so bile posejane njive kaj majhne in zato tudi žetve bolj skromne. V najdbi je bilo tudi bronasto orožje. Bronaste konice so natikali na lesene pahce, da so dobiU suhce ali kopja. Nekaj kosov poškodo- vanih mečev nas opozarja tudi na to najstarejše orožje, namenjeno tako napadu kot obrambi. V tistih davnih dobah, ko so se posamezne skupnosti ljudi morale še varovati same, je bilo tako orožje v vsaki naselbini nujno potrebno. Med drugimi ohranjenimi izdelki so kosi pločevine, verjetno deli že uničenih bronastih posod. Prav tako je bil vmes ženski nakit: kosi ovratnic, zapestnic, igle za spenjanje obleke in las ter obeski. Vse skupaj torej dokaj pester izbor brona- stodobnega kovinarstva pred tremi tisočletji. Po velikem številu poško- dovanih predmetov aU le ostankov nekdanjili izdelkov sklepamo, da so tedanji ljudje shranih vsak kos brona. Trgovci, ki so prinašali nove izdelke, so namreč ostanke starih pobirali, da bi jih ponovno prelili v nove predmete. Trgovanje .,staro za novo" je bilo tako v navadi že v bronasti dobi. Ime Crmožiše je po tej najdbi v strokovnem tisku zaslovelo daleč naokoli. Najbolj natančno je ohranjene predmete opisal nekdanji ravnatelj ptujskega muzeja Smodič v Arheološkem vestniku (6, 1955, 82 ss, z risbami). Po vsej Evropi paje glas o njih raznesel nemški arheolog Mueller-Karpe, ko jih je leta 1959 vključil v svojo obsežno knjigo o ,Jcronologiji kulture žarnih grobišč severno in južno od Alp". Videti pa od teh predmetov v domačih muzejih pri nas ni skoro ničesar. Stanko Pahič dodatek V TEDNIKU št. 11 z dne 20. marca, je pisec Stanko Pahič lepo opisal najdišča kamnitih sekir in ostankov rimske ceste v vaseh: Cirkulane, Cogetinci, Cunkovci in Cvetkovci. Ustavil bi se pri kraju Cvetkovci. Omenjeni so vidni sledovi stare rimdce ceste na Gašparičevem zemljišču ob ostrem ovinku (po- vzročitelju raznih prometnih ne- sreč), kjer zapušča staro rimsko cesto sedanja in daje od tam naprej proti Trgovišču in Mihovcem pri Veliki Nedelji Drave izpodjedla in odnesla spodnji del PtujsKega polja z rimsko cesto vred. Vsekakor bi rad vsem bralcem našega hsta povedal, da lepše in boljše ohranjenega dela rimske ceste ni zlepa, ko je ravno med krajema Trgovisče in Mihovci. Konec Trgovišča zavije namreč nova cesta malo na levo in je speljana naravnost v Hihovce, stara rimska pa ima tu ostrejši ovinek na desno, kjer so še lepo vidni njeni sledovi ob zadnjih dveh hišah. Nato se izgublja in na trgoviškem vaškem pašniku „Spod- nje trate"'imenovanem, popolnoma izgine; toda ne daleč. Ko se začno senožeti med Trgoviščem in Mihov- ci, sc pojavi s celotno pestrino svojega videza, popolnoma neokr- njena, visoko nasipana in s travo porastla (na kateri sem svoj čas kosil, sušil in spravljal krmo) v dolžini čez 200 m s še ohranjenim cestnim jarkom pa eni (v našem slučaju na levi) strani, na drugi strani pa z visoko škarpo, ki prehaja v travnik. Pri prvi hiši v Mihovcih se začne videz malo izgubljati in pri drugi izgine, ko preide na mihovski vaški pašnik (sedaj naseljen), kot vaška vozna pot se je še ohranila do , železniške proge, kjer ji je ta zastrla - pred cca 120 leti nadaljno povezavo z vasjo. Na drugi strani železnice do priključitve na novo cesto pa zopet kaže svoj nekdanji obstoj. Z gradnjo nove ceste je bil opuščen velik lok stare rimske ceste in pot med obema naseljema se je skrajšala za več kot polovico. Zraven tako vidnih - tipičnih sledov, so še tu priče o obstoju rimske ceste stare hišne številke vasi Mihovci, ki so se pričele pri že omenjeni prvi hiši Geč (Gaves) z 1, druga Kendrič 2 in tretja, že na drugi strani železniške proge, Skvorc 3, dalje so se zvrstile ob novi cesti. Jože Meško F.B VOUNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptujčana) 63 Večer je legel na zemljo in hitro se je stemnilo. Luči nisva prižgala . Svetilka, ki je zasvetila nad glavnimi zunanjimi vrati pri vhodu ob najinem oknu, je s svojim odsevom medlo osvethla tudi notranjost sobe, kije bila ozka in podolgovata in z enim oknom ob krajši steni nasproti vratom. Tak polmrak je najbrž najprimernejši trenutek za tiha in poglobljena razmišljanja. Tako je bilo tisti večer tudi meni. Tovariš ne drugi postelji je videl, da mi ni do kramljanja in je molčal. Opazil je, da me tarejo težke skrbi. Ko so prinesli večerjo, je na kratko zasvetila stropna luč tudi v najini sobi. Sestra je zopet poskrbela za izdatno večerjo, kakršne verjetno ostaH bolniki niso bih deležni. To mi je bilo malo nerodno, pa je pojasnila, da je ,,utrinek z gospodove mize" in da ni s tem nihče nič prikrajšan. Strežnica je pospravila posodje in ugasnili smo luč. Bolniške sobe bi naj imele največ po dve postelji. Tako bi vladala bolniku tako potrebna blagodejna rišina, čim bi le eden tako želel. Tovariš uvidevno ni prižgal lučke na nočni omarici.^ Želela sva si lahko noč in kmalu sem ostal sam s svojimi težkimi mislimii . . . V nočni tišini je bilo shšati vzdihovanje in stokanje iz sosednjfli bolniških sob. Pogosto seje oglašal zvonček na hodniku, ki je klical na pomoč. Tu in tam pa so retlektorske luči reševalnega avtomobila grozeče preblisnile nasprotne stene skozi okno sicer spokojne najine sobice ... Že zdavnaj je v sosednji Ožbaltovi cericvi odbila polnoč, preden me je obiskal nemiren spanec. Sanje tiste noči so bile grozne. K vsem težkim dogodivščinam in dimnikarjevim zgodbam so se pridružile podobe, ki so spanje pogosto prebujale, kot mora živčnega bolnika. Zgodaj zjutraj - kakor je pač stara in ne preveč primerna navada, je nočna sestra prinesla toplomer in mi ga še v spanju potisnila pod pazduho. Ce bi vedela, da sem komaj zadremal, bi me nemara pustila in začrtala namišljeno primerno krivuljo. Toda navada je železna srajca. So šablone, ki se držijo, kot klop kože. Za sestro sta prišli strežnici. Hitro sva izpraznila postelji in že sta pričeh z delom. Skoraj po vojaško, vsaka na svojo stran in z zdresiranimi rokami in spretnimi prijemi sta kot po taktu prijemali posamezne dele posteljine, da le vse kar frčalo in postelji sta bili zopet nared. Se malo pomeli sta in pospravih smeti in vse je bilo v formi novega dne. Dobremu in obilnemu zajtrku je sledila vizita z istim vrstnim redom kot vedno. Opravek je bil bolj rutinskega značaja. Tudi tokrat nič kaj prijateljskih besed ah prisrčnosti, ki bi jo naj zdravnik delil pravtako, kot tablete. Dobro jutro in pripomba, da se zadeva lepo in hitro pq3ravlja. Zahtevala z najine strani in že so po istem vrstnem redu zopet odšli. Dalje p rili odnjič tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 stran 9 KULTURNO ŽIVLJENJE V ROGOZNICI Obiskali smo Prosvetno društvo v Rogoznici. O njenem delu je spregovoril tajnik društva Stanko Žitnik: „Po nekaj letnem premoru je dramsko živeljenje in delo zopet zaživelo, saj je bilo pripravljenih že pet dramskih uprizoritev, od teh štiri komedije in drama. Zadnja je bila predstava komedije v treh dejanjih „VOZEL". Premiera te je bila 16. marca in ogledalo si jo je okrog 200 ljudi. Za dobro izvedbo predstave morajo igralci vložiti ogromno svojega prostega časa. Njihova največja želja pa je, da delo odigrajo brez napak in življenjsko, da so gledalci zadovljni. po predstavi pa igralci sprejemajo realno kritiko, kar jim da še več elana za bodoče delo. V zadnjem času nastajajo velike težave pri igralskem kadru, čeravno je na naših tleh zakoreninje- no amatersko igranje in zato igralcev ne bi smelo primanjkovati. Zadnja leta ima Prosvetno društvo Rogoznica svoj.ega režiserja, ki vsako leto pripravi samostojno režijo. Pred nekaj leti je bil poslan v začetni režijski tečaj mlad igralec Maks Menoni. Dopolnilno znanje režije si je pridobil še na dveh nadaljevalnih režijskih tečajih. Komedijo ,,VO- ZEL" je prav on režiral in sicer samostojno. V ,,Vozlu" je nastopilo -šest igralcev. V začetku so bile težave predvsem zaradi pomanjkanja igralcev. Sestava le teh je zelo dobro izbrana, čeprav so med temi trije, ki so prvič na odrskih deskah. Naj povem še to, daje med njimi igralec, ki nastopa že sedemnajsto leto in sicer od obstoja društva. Toje zares edinstven igralec in ob tej priložno- sti mu velja posebna zahvala. S komedijo želimo še nekajkrat nastopiti. Zaigrah jo bomo v sosednjih prosvetnih društvih v občini. Sezono pa bi zaključili še doma. Naše društvo se je takoj po ustanovitvi pred sedemnajstimi leM dobro uveljavilo. Ustanovljena je bila dramska skupina in knjižnica. Letno smo pripraviU dve predstavi, s katerimi smo gostovali še v drugih krajih. Prirejah smo tudi družabne večere. Posebno vlogo je odigrala knjižnica, izbira je bila pestra, letno seje fond knjig izpopolnjeval. Mafca 1974 je bil ustanovljen še mešani pevski zbor, ki uspešno deluje in je že večkrat nastopil na raznih prireditvah. Tako ima društvo ustanovljene tri dejavnosti, ki vsako po svojem delu tudi uspešno zapolnjuje kulturno poslanstvo v naši krajevni skupnosti. Zanimanje za vse dejavnosri je zadovoljivo in mishm, da je, nujno, da se delo prosvetnega društva še pospešuje in izboljšuje v splošno korist vseh naših delovnih ljudi." z. k. LETOS ŽE XIV. SREČANJE BRATSTVA IN PRIJATELJ- STVA Komisija za medobčinsko sodelo- vanje, mednarodne stike in kulturo )ri občinskem sindikalnem svetu *tuj je 28. marca 1975 razpravljala' o predlogu kulturnih, športnili in drugih prireditev v okviru XIV. srečanja bratstva in prijateljstva. Letošnji nosilec srečanja je občina Ptuj. Dogovorili so se, da bi letošnje srečanje bilo srečanje delovnih ljudi iz bratskih občin in ne bi bilo zaprto v ozek krog ljudi kot je bilo to doslej, prešlo bi naj iz anonimnosti. Verjetno bo v sep- tembru. Dokončen predlog progra- ma medobčinskega sodelovanja bo sprejet na seji medobčinskega odbora 8. aprila v Cakovcu. MG PREDSTAVIL SE NAM JE BACHOV KOMORNI ZBOR V torek, 25. marca 1975 je gostoval v Ptuju Bachov komorni zbor iz Marburga ob Lahni pod dirigentskim vodstvom VVolframa Wehnerta in klavirsko spremljavo Bernard Ickcrta. Pevski zbor je stalni gost vidnejših evropskih glasbenih središč. Občinstvo, ki je polnoštcvilno napolnilo dvorano narodnega doma, je odlične pevce z navdušenjem sprejelo. Tako kvalitet-' nega in ubranega petja v Ptuju že dolgo nismo slišali. Izvajali so dela starih mojstrov klasike in sodobnih glasbenih ustvarjalcev: Schumana, Gastoldia, Morleya, Monteverdija, Lassa, Gallusa in drugih. MG SODELOVALI BODO TUDI PTUJSKI GLEDALIŠČNIKI Na področnem srečanju gleda- liških skupin, ki bo v aprilu v Ptuju, bodo sodelovali tudi ptujski gledališčniki, kljub „mrtvi sezoni", ki traja že od meseca septembra 1974. Iz znanih razlogov je gledališče zaprto. Igralci pa kljub temu nadaljujejo s svojim delom. Vadijo V narodnem domu. v Ptuju. Prve vaje so imeli tudi že v gledališču, da lahko z zmernim optimizmom pričakujemo, da se bodo vrata Talij incga hrama naposled le odprla. Premiera Ifigenye na Tavridi, bi naj bila okrog 20. aprila. Z njo bodo gostovali tudi v Prešernovem gledališču v Kranju. S čim se nam bodo predstavili na področnem srečanju amaterskih gledaliških skupin? V ocenjevalnem delu bodo nastopili z obnovljenim Cankarjevim Pohujšanjem, kot gost- je pa z Ifigenijo na Tavridi. MG URE IN NADURE Učitelji ormoške občine so po poročilu izobraževalne skupnosti Slovenije, ki obravnava tudi OD učiteljev, po rednem osebnem dohodku drugi OD ZADAJ v Sloveniji, po številu in plačilu opravljenih nadur pa tretji OD SPREDAJ v Sloveniji. ,,Razumljivo in povsem jasno je, da kaj takega ne more biti niti v Ljubljani, niti v Mariboru, kjer imajo učitelje celo za nadomeščanje (suplenturo). Pri našem pomanjkanju prosvetnih delavcev 29 odstotkov - pa je potrebno prav toliko nadur" je na zadnji seji SO Ormož pojasnil predsednik izvršnega odbora OlS Ormož, Edvard Pajek. Primer pa tudi jasno ilustrira, od česa ormoški prosvetarji pravzaprav živijo. jr Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 63 Medtem ko so 11. avgusta 1942 zaprli le dva jetnika, ki smo jih že imenovali v prejšnjem poglavju, so 13. avgusta privedli v zapore šest partizanskih sodelavcev: dijaka Frančeka Voda iz Nove vasi pri Ptuju, krojača Maksa Murka iz Ptuja in njegovo ženo Katarino, krojača Jožeta Vrbnjaka, krojaškega vajenca Stanka Jursiča in Anico Kaučcvičevo iz Ptuja. Kako so potekale aretacije v naslednjih dnevih, sem pisal že v prejšnjih poglavjih, ko sem prvič navajal okupatorjeve ukrepe v zvezi s partizani v Slovenskih goricah. ZAPRTI ŽELEZNIČARJI Ptujske železniške delavnice so znane po predvojni komunistični aTici, ki sta jo tam ustanovila dr. Jože Potrč in Ivan Spolenjak. Sekretar celice je bil Leopold Voda iz Nove vasi pri Ptuju, člani pa Alojz Arnuš, Franc Kramberger, Jakob Herceg, Kari Koren. Avgust Hlupič, Ivan Frankovič, Jurij Svenšek in Adolf Carman. Pod njihovim vplivom pa so delovali še Peter Kristovič^^Franc Korošec in Irena Gcrečnik. Zadnja sta vstopila v KP Rudi Žnidarič in Janko Vogrinec. Železničarji so zbirali potrebščine za partizane in dajali zanje denarne prispevke. Rudi Žnidarič je odšel v partizane že julija 1941, padel v jeseni v nemške roke in bil decembra 1941 v Mariboru ustreljen. Franc Kramberger, član ptujskega okrožnega komiteja KP, je šel v ilegalo decembra 1941 in jc padel v boju v Mostju 8. avgusta 1941. Po bitki pri' Mostju so Nemci zaprli najprej železničarja Leopolda Voda, Janeza Frankoviča in Karla Korena. Toje bilo 14. avgusta 1942. Naslednjega dne so zaprli še Jakoba Hercega. Po precej dolgem presledku so privedli 22. septembra 1942 v zapore železničarja Konrada Laha, nato pa 21. oktobra Petra Kristoviča, Adolfa Carmana, Avgusta Hlupiča, Franca Gercčnika, Franca Kosca, Alojza Arnuša, Jurija Svenška, Janka Vogrinca in Franca Korošca. .\retacija zadnje, največje skupine železničarjev, me ni presenetila, ker je prejšnji dan blokovni vodja Schuster dejal Jermanu, naj pripravi vse potrebno za veliko skupino jetnikov. S prvimi železničarji so gestapovci pripeljali v zapore tudi Franca Vrabla in Franca Habjaniča. Trgovca Vrabla so osumili, da je pomagal partizanom z razstrelivom iz svoje trgovine z železnino. Le Vrablovo trdno zadržanje, kljub hudim mukam, ki jih je moral prestati, je pripomoglo, da ga niso obsodili na smrt. Habjanič, bivši osrkbnik minoritskega posestva, nato pa kletarski strokovnjak v ptujski vinariji, je dolgo čakal, preden so ga zaslišali. Iz zaporov so ga izpustili 8. oktobra 1942, Vrab a pa 28. septembra, kar je zabeleženo v zaporni knjigi. Povrnimo se k zaprtim železničarjem! Najbolj so gestapovci pohiteli z zasliševanjem Janeza prankoviča, starega 41 let. Že 4. septembra so ga odvedli v mariborske zapore in kakor že vemo, tam ustrelili 2. oktobra 1942. Večino dmgih železničarjev so odpeljali v Maribor od 5. do 11. novembra 1942, odkoder so jih tranšportirali v koncentracijska taborišča. Taborišču se je ognil le Hlupič, ki se je pritožil, češ da so železničarji po krivici zaprti, ker so sodelovanje z Osvobodilno fronto priznali pod hudim mučilnim postopkom in pri tem navedli, daje sodeloval v tem gibanju tudi Hlupič. Svenšek je 16. novembra 1942 napisal gestapu v Mariboru izjavo, v kateri je to potrdil. Listek je izročil pazniku, ta pa naslovljencu. Že 21. 11. 1942 je mariborski gcstapo poslal v Ptuj Hlupiča in Svenška in uvedel za oba nov postopek. Mariborski gcstapo je uvedel tudi preiskavo na svoji ptujski izpostavi proti Armbrusterju, Holtu in Hoegeiju. Zaslišali so tudi jetničarja Jermana, kije potrdil, da so bili omenjeni gestapovci vsak dan vinjeni. V dokaz je pokazal vrsto praznih alkoholnih steklenic v zaporni pisarni. Preiskavi so sledile kazni. Armbrusterja so takoj poslali na Poljsko, drugi so dobili ukor. Hlupiča so poslali na prostost 12. januarja 1943, Svenšek, kije bil osum^en, da je zbiral denar za OF, je moral za kazen v koncentracijsko taborišče Dora, kjer je opravljal podzemeljska dela. Volja do življenja pa je bila talko močna, da je premagal hudo trplenje in se vrnil po končani vojni domov, a žal z razrahljanim zdravjem. Mariborski pazniki so mi pravili, da so nameravali Nemci ptujske železničarje ustreliti kot talce, kar je preprečil Hlupičev nastop, ker je trdil, da zasliševanja v Ptuju niso privedla do resnice zaradi pganosti in nasilja gestapovcev, ki so žrtve zasliševali, so opustili pač smrtne obsodbe razen pri Frankoviču. Hlupič je dobro vedel nemški, kar je pripomoglo tudi k njegovemu uspehu, ki je bil res izjemen! Čeprav so bili železničarji rešeni smrti med talci, je nekatere doletela v taborišču. Tam jih je pobrala lakota in bolezen. To so bili Alojz Carman, Jakob Herceg in Peter Kristovič. Dalje prihodnjič 10 stran^ tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 MED 6. IN 11. APRILOM V SREDUŠČU OB DRAVI XXI. KRAJEVNI PRAZNIK Vsako leto se ob tem času v Središču ob Dravi pripravljajo na svoj krajevni praznik. Letos bo' potekal v znamenju 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Praznova- nje se bo začelo že v nedeljo, 6, aprila s strelskim tekmovanjem članov strelskih družin območja vse občine Ormož. Pomerile se bodo za prehodni pokal krajevnega praznika. Isti dan zvečer ob 19.30 bo tradicionalna telovadna akademija, ki jo v počastitev krajevnega praznika vsako leto pripravi domače telovadno društvo Partizan. Prazno- vanje se bo nadaljevalo v torek. Ob 19.30 bo svečana akademija v počastitev 30-letnice osvoboditve Jugoslavije in krajevnega praznika. ..Partizanski tabor" je prireditev, ki se bo odvijala ob kresovih na predvečer praznika na telovadišču TVD Partizana Središče. Naslednji dan, 11. aprila, je dan krajevnega praznika. Pričel se bo ob 8.30 s svečanostjo pri spomeniku. Sledila bo slavnostna seja v dvorani prosvetnega društva, ob 10. uri pa bo začetek tradicionalnega tekmo- vanja ekip ZRVS in ZSMS občine Ormož v streljanju. Organizacije in zavodi KS Sre- dišče bodo letos pripravile tudi dva sprejema. Ob 11. uri bo sprejem za člane ZB, ob 13.30 pa za vse nad 70 let stare občane KS Središče. Ves dan bo v prostorih osnovne šole odprta razstava - letos z geslom ,,Središče v NOV". Središčani bodo zvesti tradiciji, zaključili praznovanje z veselim delom praznika, ki se bo pričel že ob 16. uri. Za razvedrilo in zabavo bo igral ansambel ,,Instrumental" iz Radenc. jr Te dni je Središče ,,zavito" v plakate, ki vabijo na prireditve ob krajevnem prazniku. Enega ' j nalepili kar na cestni asfalt. Foto: J. Rakuša OTROŠKO VARSTVO V KRIZI' Na skupščini občinske skupnosti otroškega varstva Ormož so med drugim pregledali dohodke in izdat- ke za lansko in letošnje leto. Zadovoljni ob lanskih uspehih so razočarano ugotoviU, da ob letoš- njem občutno zmanjšanem dotoku sredstev (od 0,71 na 0,35 % od OD) ne bo denarja niti za odplačilo kreditov (anuitet), ki letos znašlo 1.200.000,00 zbralo pa se bo samo 616.000,00 dinarjev. Zagnanost, ki je na področju otroškega varstva pripeljalo občino Ormož na vrh slovenskUi občin, bo morala za nekaj časa obstati. Skup- nost otroškega varstva je zašla v zelo težaven položaj. Od kod dobiti denar za kritje tekočih obveznosti, je še odprto vprašanje, iz katerega pa bo, tako kot vedno doslej, ormoško otroško varstvo našlo iz- hod, jr Vemo, kaj delamo? s tem, ko je bil prostor pred ormoškim gradom pred dvema letoma lepo urejen, (z veliko tlakovano površino), je postal zanimiv za parkiranje motornih voziL Glede na okolje in ker je tudi drugod dovolj prostora za puščanje večjih prevoznih sredstev, predvsem ja zaradi bližine spomenika revo- ucijc, je na tem prostoru dovoljeno parkiranje samo osebnim vozilom. Naš posentek ni nobena redkost. Posnamete ga lahko kdajkoli hočete, saj prometnega znaka, kije postavljen na dovolj vidno mesto in pod katerim je posebej navedeno „Za tovorna vozila in avtobuse", nihče ne upošteva. Tukaj dnevno vidimo vse vrste tovornjakov in drugih cestnih velikanov, kijih prav nič ne moti, če s svojo dolžino, širino in višino včasih povsem zakrijejo spomenik revolucije. Tudi avtobus na sliki jc kljub jasno označeni prepovedi postavljen tako, da zakriva pogled na spomenik' vsem, ki se ustavijo na bližnji bencinski črpalki, pa tudi tistim, ki se pripeljejo ali pridejo po cesti od avtobusne postaje. To pa je velike ljudi. Zanimivo je, da „roka pravice" y Ormožu to tolerira! jI Foto: J. Raku« PREDAVANJE O SODOBNI KITAJSKI V soboto, 29. marca 1975,je bik v Narodnem domu v Ptuju predavanje o-sodobni Kitajski,! besedi in sliki. Organizirala gaje OK ZKS Ptuj. Predaval je Vinko Trček, naš dosedanji svetnik v ambasad: SFRJ v Pekingu. MG (Nadaljevanje z 2. strani) AKTIVNOST SINDIKATOV RASTE čiti. Več pomoči pri tem bo moral nuditi občinski svet ZSS, pomoč pa bo prišla tudi s strani občinskili odborov. Novoizvoljenim članom vodilnih struktur znotraj organiza- cije sindikatov bo občinski svel nudil tudi strokovno pomoč pii uresničevanju sprejetih programoi dela. V pripravi je množično izobraževanje vseh članov izvršni! odborov OOS območja občint Ormož. ji SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJSKA GORA razpisuje delovno mesto tajnilia krajevne skupnosti PTUJSKA GORA za nepoln delovni čas. POGOJ: srednja šolska izobrazba z znanjem finančnega in pisarniškega poslovanja. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Nastop dela je možen takoj. Pismene vloge z dokazilom o izobrazbi in dosedanjem službovanju pošljite na naslov: Krajevna skupnost PTUJ- SKA GORA, do zasedbe delovnega mesta. krajevna skupnost ptujska gora Varujemo gozdove pred ognienimi zublji v Kukavi pri Juršincih je zgorelo 1,5 ha gozda. Ognjeni zublji so gozd zajeH v sredo, 26. 3. 1975 v zgodnjih večernih urah. Požar, kije nastal, je bil talnega značaja, vnela se je suha trava, suhljad in tudi drevesa. Ker je bil močan veter, so bile ogrožene tudi zgradbe v nepo- sredni bližini, vendar je zaradi hitre intervencije gasilskih enot bil požar hitro omejen in se tako ni razširil še na preostali del gozdov in na gospodarska p'oslopja. Intervenirale so gasilske enote iz Ptuja. Spuhlje, Podvinc in Gabernika. Po mneriju inšpektorja za civilno zaščito Alojza Korošca, je bil vzrok požara malomarnost: odvržena ci- gareta ali pa iskra s travnikov, kjer kmetje trenutno čistijo pašnike in travnike oz. kurijo plevel, suhljad in suha travišča. Pri tem naj opozori- mo, je dodal Alojz Korošec, naj ljudje ob takem vetrovnem vremenu nikar ne kurijo velikih kresov, kajti zgodi se lahko neslutena katastrofa.- Poleg gozdnih požarov,ki so ob tem letnem času pogost primer, se lahko vnamejo še gospodarska poslopja. Škoda še ni ocenjena, tudi vzrok še ni pojasnjen, vendar domnevamo, da je krivec požara bil človek; cigaretni ogorek ali kurjenje plevela. Zato še enkrat opozarjamo vse prebivalce, naj se izogibajo kresov ob vetrov- nem vremenu in naj pazijo na o/ivržene cigarete! z. k. V PONEDELJEK, 7. APJIILA 1975 postavite zvezan star papir pred vhodna vrata na ulici, V PTUJU DO 16. URE Rdeči križ bo s podjetjem „Surovina" poskrbel za takoj.šen odvoz darovanega papirja. Za sodelovanje se vam Rdeči križ žc v naprej zahvaljuje! POMOČ UČENCEM V HALOZAH Sindikalna organizacija delavcev pri centralnem komiteju ZKS v Ljubljani je sklenila, da bodo namesto pogostitve za praznik žensk, obdarili revne učence na pasivnih območjih Slovenije. Odlo- čili so se za eno od šol v Halozah. Na predlog komiteja občinske konference ZKS Ptuj so poslali naročilnico v znesku 2.500 dinarjev osnovni šoli v Leskovcu - s f*riporočilom, da naj za ta znesek upgo učila najrevnejšim učencem. F. F. tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 stran 11 Dr. F. B. Umirajoča mati Marca, ko zima opleta samo še z repom, je tisto leto zapadlo snega do kokn. Ni bilo hudo mrzlo, a noči so še vedno pritiskale z močnejšim mrazom, kije zadrževal naravo, da ni prezgodaj vzbrstela. Zlatorumene trobcntice pa so po prisojnih podstenjih že zažarele v vsem svojem žaru. Sneg jih je sicer prekril, a pod njegovo toplo odejo in blagem žarčenju po soncu pregretih sten niso pomrznile. Vrabci so trumoma posedali po sončnih ograjah in so že zdavnaj pozabili vse popke na grmičkih forzicij, ki 90 močno napenjale. Pustni čas in siničke s svojim žaganjem so zmii nczmotno napove- dovali smrt. Še nekaj dni nočnih mrazov in sneg se je jjosedel in na njegovi umazani površini so nastale tanke ledene skorje najbolj bizarnih oblik. Končno je nastopila močna odjuga in z njo topli južni vetrovi, ki so napihali v deželo zoprno špansko bolezen. Nihče se ji ni mogel, niti znal upirati. Pometala je v postelje ale družine. Samotne kmetije in viničarije so ostale brez svečave in vsakodnevnih potrebščin. Mnogokje ni bilo nikogar, ki bi prinesel iz oddaljenih trgovin petrolej in sol. Zmanjkalo je sladkorja, ici so ga ljudje popili z vročim lipovcem. Marsikje je stradala celo živina, ker > ni bilo koga, ki bi redno poklal in polnil jasli in korita. Zbolela je tudi viničarjeva družina na Ostrem vrhu v Halozah. Tudi njihova viničarija je bila, kakor običajno, pritlična in je imela na enem koncu stiskalnico za grozdje in še manjši prislonjen hlevček, kjer sta se stiskala koza in edini pujs. Nekaj malo kokoši pa se je pozimi grelo na hlevnih pregradah, poleti pa so putke prespale kratke noči kar na vejah košate tepke, ki je senčila majhno, ozko dvorišče. Na ^otl- njem koncu dvorišča se je v mlaki, obdani z vrbjcm, ogledovalo sonce, kije na tem hribu sijalo tako žarko, kot morda nikjer drugod na slovenski zemlji. Vinograd je segal navzgor skoraj do hiše in je bil zaključen z visokim sepom, po- raslim ~s številnimi trobenticami, ki so ga že zgodaj spomladi pokrile z zlatorumeno preprogo. Ob robovih ilovnatega podstenja so rasli tudi grmički vuzmenk, ki so pomagale trobenticam oznanjati konec zime. V takem okolju je živela viničarjeva družina, ki je štela tri otroke, očeta in mamo, pa še babico, kije skrušena in od trpljenja zlomljena nabrala že osemdeset let. Zadnja zima je bila huda in dolga. Ledene sveče so segale od slamnate strehe skoraj do tal. Mlaka jim je bila zamrznje.ia čez dva meseca. Bilo je treba vsak dan sekati debel led, da so mogli napojiti kozo belko, ki je imela na srečo veliko vime in dolge seske, da je bilo zdravilnega mleka za vse tri otroke dovolj, pa ga je včasih ostalo celo še za koruzne žgance. „To zimo so nam mati zelo shirali!" je potožil viničar Gregor, ki je nekega dne prišel prosit pomoči in nadaljeval: ,,Revni smo in težko živimo in huda stiska je pri nas, a našo mater imamo vsi tako zelo radi, da se bojimo njihove smrti. Žc peti dan leži in jo kuha vročina. Naribano repo in kisove obkladkeji ovijamo okrog prsi in pokladamo na čelo. Težko diha m zaripla je v obraz. Zadnja dva dni pa jo muči še zelo nadležen kašelj in izpljunki so postali krvavkasti. Nocojšnja noč je bila posebno huda, začela je bloditi. Ko pa sem danes odhajal oil doma, nas že ni več prav prepoznala. Prosim, pojdite in pomagajte!" Viničarjeva tožba je bila tako prisrčna, da nisem pomišljal in kmalu sva stala pod visokim hribom, ki ga je bilo treba naskočiti peš. Vljudno je prevzel torbico in ko ntyu je hrib pregrel, si je oprtal še moj suknjič. Bilje vajen hribov in ga hoja navkrever ni preveč utrujala. Vzpenjala sva se med vinogradi po ozki vijugavi poti, ob kateri so po kotanjah še ležale umazane zaplate stlačenega snega in vmes je nadrobil mnogo novic. Nobena teh pa ni bila vesela, vse je bilo bolj temno obarvano in je zgovorno pričalo o njihovem težkem življenju. Dospela sva. Skromno stanovanje. Kuhinja je bila stisnjena v predsobi. Nekaj večja „hiša" z ilovnatimi tlemi je premogla revno pohištvo s tremi pogradom podobnimi poste- ljami, ki so bile postavljene ob stenah. V kotu ob kmečki peči pa še zvitki dveh slamaric, ki sta bili najbrž dodatni postelji za otroke. Na enem pogradu, ki je bil n^bližji peči, so ležali mati. Naguban obraz je bil zaripel, ustnice modrikaste, čelo oznojeno, oči zaprte in težko stokajoče dihanje . ,. Sin jo je pobožal po ovelcm licu in s tresočim glasom poklical: ,,Mati, kako vam je? Vas kaj boli? !" Ni ga več slišala. Ostala je nema. Niti z ustnicami ni trznila... Okrog postelje je bila zbrana cela družina. Prvi je zajokal sin in za njim vsi ostali. Začel sem jo pregledovati. Oči so kazale, da jc že v globlji nezavesti. Utripanje srca je bilo neredno injc kazalo očitne znake popuščanja. Privzdignili so jo in pregled hrbtne strani je pokazal razsežno pljučnico na velikem delu desne polovice. Počasi smo jo spustili nazaj na privzdignjeno vzglavje. Dihanje je postalo še bolj neredno in sunkovito. Preden sem utegnil pripraviti zdravila, se je prikazala na ustnicah krvavkasta pena. Še nekaj .sunkovitih vdihov in ugasnilo je življenje starke babice, ki je vse svoje dolgo življenje skmmno preživela na Ostrem vrhu v Halozah. Nikdar nisem pozabil spoznanja tistega trenutka. Daje najprisrčnejša ljubezen doma največkrat v n:y- bednejši koči. AKTIVI KOMUNISTOV - LOVCEV V torek, 25. marca 1975, so sc v Ptuju zbrali lovci - člani ZK iz vseh lovskih družin na območju ptujske občine. V skladu z določili statuta ZKS so ustanovili aktiv komunistov - lovcev. Zaradi različne proble- matike na posameznih območjih, gojitve divjadi, gospodarjenje z lovišči, varovanje narave in podob- no, so se odločili za ustanovitev treh aktivov komunistov in sicer: za območje Dravskega in Ptujskega polja, za območje Haloz in za območje Slovenskih goric. Sekre- tarji vseh treh aktivov pa bodo tvorili enoten sekretariat občinskega aktiva komunistov - članov lovskih družin. Med ptujskimi lovci je trenutno 67 članov ZK, med njimi večina aktivnih družbenopolitičnih delavcev v raznih organizacijah in društvih. : F.FJ Kulturni maraton v klubu mladih Večkrat ugotavljamo, da je velik del mladine popolnoma nezaintere- siran za kulturo. Mnogim izpolnjuje življenje posedanje po lokalih, obiskovanje mladinskih plesov, bolj aU manj slaba kinopredstava itd., širše zanimanje za različne kulturne vrednote pa jim je povsem tuje. Obiskovanje gledališča, likovnih razstav, čitanje dobrih knjig ... je še vse preveč privilegij le nekaterih. S tem, kosmo se letos srednješolci v Ptuju povezali v raznih dejavnostih in se vključili v kulturno skupnost, smo letos naredili korak naprej v razvijanju kulturne dejavnosti med mladimi. Tako smo v počastitev 8. marca pripravljali kulturni maraton, po vzorcu kot delajo to na univerzah, kjer mladi literati po ves- dan čitajo svoja dela, vrtijo glasbo, igra se in poje . . . Organizatorji prireditve smo bili: mladinska skupnost srednjili šol, klub, mladih in vojaki JLA. Zaradi žalovanja ob smrti revolucionarja Veljka Vlahoviča smo našo priredi- tev prestavili in jo izvedli v soboto, 29. marca 1975. Začetek kulturnega maratona je' bil določen za'13. uro. Tisti, ki smo bili takrat tam, smo bili rahlo razočarani, saj skoraj ni bilo poslušalcev. Nevenka od radia je to izkoristila in z nastopajočimi posnela mladinsko oddajo za radio. Šele po 15. uri se je v dvorani nabralo toliko mladih, da smo lahko začeli s programom. Branje literar- nih sestavkov je vojak ves čas kombiniral z glasbenimi vložkii- disc - jockey. Zvezdana in Ljubči sta program vodila, se razgovarjala z nastopajočimi o njiliovem delu, stremljenjih ... Na stenah so visele slike mladih likovnikov, nekateri pa smo tudi tam poskušali svoje risarske sposobnosti s portretira- njem in podobno. Sledil je odmor, najbolj razpolože- ni so zaplesali; mladih pa še vedno ni bilo toliko kot bi želeli, proti večeru pa jih je prihajalo vse več. V drugem delu programa so bili že vsi sedeži zasedeni, mnogo jih je tudi stalo. S svojim programom so nastopili mladi vojaki. Zlasti atrak- tivna je bila točka s hipnotizerjem; njihov ansambel pa je zaigral za ples, disc - jockey ga je dopolnjeval z glasbenimi komentarji. Nazadnje je bila skupna ugotovi- tev, da nam je prireditev uspela, bili smo zadovoljni. Gledalci so se pohvalno izražali o programu in organizaciji našega maratona. Sode- lujoči so prejeli knjižne nagrade. V prizadevanjDi, da bi mladim nudili čimbolj kulturno zabavo, smo se dogovorili, da v Klubu mladih ne bi prirejali le plesov, temveč bi naj bili ti plesi vedno združeni še s kakim drugim programom, kot npr.; predstavitev kakšnega glasbenika, z nastopom tega ali onega umetnika, mladega talenta . . . možnosti je veliko. To bi bil prispevek k boljšemu kulturno-zabavnemu živ- ljenju mladih v Ptuju, saj je med njimi prav gotovo veliko takih, ki si takšnih prireditev želimo. Jožica Fideršek KMETOVALCI! Ne zamudite ugodne prilike in si že v predsezoni kupite kmetijske stroje za vsa letošnja dela, posebno za spravilo sena po konkurenčnih cenah. Za pomlad si nabavite takoj: trosilnike hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umet- nih gnojil Vicon-Creina B-75. Za spravilo sena takoj dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in zadnje — domače — uvožene, obra- čalnike za seno Favorit 220 in Panonija 0-220^ samonakla- dalne prikolice Senator 22 in Pionir-17, puhalnike Tajfun, ventilatorje za dosuševanje sena, silokombajn Mengele MB-J, Dobava blaga takoj! Informacije daje AGROTEHNIKA, TOZD trgovina Ljub- ljana s poslovalnicami Ljubljana, Titova 38 (315-555), prodajalna JURCEK, Ljubljana, Titova 50 (313-398), Mur- ska Sobota, Titova 25 (069 21-508), Celje, Aškerčeva 19 (063 25-500), Maribor Meljska 5 (062 23-081), Ljutomer (069 81-083). Obiščite nas na sejmu ALPE-ADRIA v Ljubljani na GR od 3. do 8. aprila 1975. 12 stran tednik — Četrtek, 3. aprila mi SPOR MED BRATOMA V SENEŽCIH PRI VELIKI NEDELJI PRVI V BOLNIŠNICO, DRUGI V SMRT Nedelja, 23. marca zvečer je prinesla v llojžarjevo družino v Senežoih pri Veliki Nedelji mnogo gorja. Solz in trpljenja. Medtem, ko je bil del družine zbran pred televizijskim sprejemnikom, sta se dva tiružinska člana - brata sprla. Konep je bil takšen, da so enega težko poškodovanega odpeljali v bolnišnico, drugi pa je naslednji dan veijotno naredi! samomor in so ga čez dva dni pokopali na pokopa- lišču, pri Veliki Nedelji. Njuna mama Elizabeta Hojžar nam je o dogodku takole pripovedo- vala: ,,Pokojni Slavko je bil star 25 let. Bil je precej aktiven, saj je poleg rednega dela opravljal dolžnost pri domačem gasilskem društvu, rde- čem križu in drugih organizacijah. Močno se je angažiral tudi pri gradnji novega mostu čez Sejanco, ki smo ga vaščani zgradih pred kratkim. Kot človek paje imel tudi slabosti, kot^jBi imamo vsi ljudje. Zadnji čaSkfe rad pil. Tudi usodnega dne zvečer je prišel domov vinjen. Takoj je odšel v posteljo. Medtem se je njegov mlajši brat Stanko, ki je pred kratkim prišel od vojakov, odpravljal na mladinski sestanek. Opazil je, da nima puloverja. Stopil je do vrat bratove sobe. potrkal in rekel, da mu naj- (Slavko) vrne pulover. Pri tem je še dodal, da bi si ga doslej že lahko kupil, ne da si vedno oblači njegovega (Stankove- ga). Slavka je ta očitek očitno raztogotil. Pribežal je za Stankom v kuhinjo ter po krajšem prerekafiju zgrabil kuhinjski nož in Stanka dvakrat globoko vbodel: enkrat spredaj, drugič pa zadaj. Slavko je potem zbežal neznano kam, Stanka pa smo težko poškodovanega odpeljah s seneškim gasilskim avtomobilom v bolnišnico. Bilo je zelo kritično, sedaj pa je že precej okreval. Vprašanje je le, kako bo z nogo, ker je imel prerezan tudi neki živec." Cez čas, vendar zelo pozno zvečer se je Slavko vrnil in brez besed odšel spat. Naslednji dan so vsi normalno vstah. Nihče ni o dogodku spregovoril niti besede. Oče je Slavka prosil, naj malo opravi pri živini, sam pa da bo odnesel mleko v zbiralnico ter spotoma dvignil živinski potni list, da bosta pozneje odgnala bika na odkup. Slavko ni rekel nič, le materi je čez čas dejal, da gre k Pesnici pogledat, če je kaj rib. Takoje odšel. Ko se je oče po opravkih vračal proti domii, je spotoma zvedel, da je Slavka povozil vlak. Takoj je odšel domov, obvestil domače in odšel na.-j kraj tragičnega dogodka. Slavko je res ležal ob progi. Odtjgalo ntli je levo roko. Ležala je precej daleč vstran od trupla, ki sicer ni kazalo večjih znakov poškodb. Dežurni zdravnik ZD Ormož je po prihodu ugotovil, da je Slavko umrl takoj po nesreči. j^^ravijo, da je naredil samomor," je povzel besedo oče Alojz Hojžar. ,,Jaz pa vseeno mishm, da je bil nesrečni slučaj. Slavko je verjetno zamišljen nad dogodki prejšnjega dne bil jjremalo pozoren in pri prečkanju železnice ni opazil vlaka. Očitno je, da ga vlak ni povozil, temveč zbil, nesreča pa se je primerila na železniškem prelazu. kjer peš pot prečka železnico. Te in še mnoge druge okolnosti me napeljujejo na to misel. Možno je sicer tudi, da se je - ker ni vedel, kako je z bratom - ustrašil posledic in naredil samomor, vendar, zakaj bi potem mami dejal, da gre gledat ribe." Kakorkoli je bilo, dejstvo je, da je Hojžaijeva družina izgubila sina, ki se je mnogo trudil okrog vaškega mostu, prek katerega pa so njega odnesU na pokopahšče prvega. jr Stanko Hojžar se zdravi v bolnišnici. Sedaj že pokojni Slavko Hojžar. DOMOVINA, SREČNO ZADNJIKRAT! DOMNEVAJO, DA JE 23-LETNI IVAN PETKOViC ŽRTEV USTAŠKIH TERORISTOV Zadnje čase se dogaja, da vse bolj umirajo takšne ali drugačne smrti mladi ljudje pa naj , si bo to prometna nesreča, infarkt ali celo umor. Vse več je tudi takšnih, ki se nikoh več ne vrnejo iz tujine, kamor jih je zvabila želja po boljši eksistenci. Med njimi je tudi 23-letni Ivan Petkovič iz Kidričevega 15, začasno zaposlen v Nuembergu v zahodni Nemčiji. Ivek je bil v tujini šele tretje leto. Stanoval je pri sestri Veri, od koder je vsak dan hodil na delo v tekstilno tovarno Ouelle. Počasi si je pridobil znance in prijatelje. Med njimi jili je bilo največ iz Jugoslavije. Tako seje tudi tisto zadnjo nedeljo, 15. marca napotil k enemu od njih. Sestri je dejal, da pride kmalu domov, a se ni več vrnil. PogrešaU so ga. Celo nedeljo, ponedeljek in ker ga ni bilo niti v torek, se je napotila sestra na policijo. Tudi v časopis je dala poizvedbo. Slednjič soji na policiji povedali kruto resnico. Vprašali so jo, če je imel na telesu kakšen znak. Pritrdil^ je. To je bil jugoslovanski grb, tetoviran na ramenu leve roke ter skica psa, tetovirana na prsih, na desni roki pa je imel kratici F. M., svojega nekdanjega dekleta. Povedali so ji, da je bilo najdeno v ponedeljek, 16. marca cb 6. uri zjutraj na progi, ki pelje proti Bambeigu moško truplo. Povedali so ji tudi, da so človeka po vsej verjetnosri do smrti preteph, kar so dokazovale rane, ki jih ni mogla narediti tračnica ali kolo vlaka. potem pa so ga prenesH na tire, da bi se ustvaril videz samomora. Truplo je bilo zmaličeno, skoraj dobesedno razkosano in spoznah so ga le po omenjenih tetoviranih znakih. Domnevajo, da so to gnusno dejanje storili ustaši. ki so ga že nekajkrat napadli, streljali pa so tudi na sestrinega moža Ivico. .Mami v Kidričevo je nekaj dni pred smrtjo pisal, da pride kmalu domov, a tega ni dočakal. V objem domače zemlje so ga položiU v torek, 24. marca. M. OZMEC ivan Petkovič tednik — Četrtek, s. aprila 1975 stran 13 naša pisma MOJA BABICA PARTIZANSKA MATI Bliža sc praznik žena in spomnila sem se na babico, ki že tri leta počiva na domačem pokopališču. Ko je bila godna za možitev, se je poročila na Formin. Z možem sta si ustvarila družino in topel dom. Svojim otrokom sta delila vso ljubezen in srečo. Toda mirno in toplo družinsko življenje je uničila druga svetovna vojna. Babica in dedek sta bila zavedna Slovenca, zato so se v njunem domu začeli ustavljati partizani. Nastež^ sta jim podnevi in ponoči odpirala svoj hram, v katerega so se zatekali utrujeni in lačni kurirji. Babica je imela zanje vedno pripravljeno toplo izbo, v kateri so se borci odpočili, ah pa se ogreli pri topli peči, iz katere je dišalo po domačnosti in ljubezni kmečke gospodinje do lačnih in prezeblih. Nekoč mi je babica pripovedovala to doživetje. Bilo je mrzlo zimsko jutro. K hiši so prišli utrujeni in prezebli kurirji. Ker jih je bilo veliko, so se umaknili na hlev, kjer je bilo tudi bolj varno. Stara mama je brž postavila na ognjišče velik lončen lonec, da bi borcem potešila lakoto. Ko je bila jed pripravljena, so nenadoma prišli Nemci, ki so večkrat križarili v obdravskih rokavih. Babica je bila pogumna in odločna žena in se je kaj hitro znašla. Dejala je, da krmi prašiče in odnesla prsteni lonec v svinjak, od tam pa v hlev lačnim partizanom. Ko se je vrnila, ni bilo več Nemcev. Partizani so ljubili babico in ji dali pridevek „partizanska mati". To si je vsekakor zaslužila. Marjana S[singer, 8. a OŠ Gorišnica ŽENE SO TUDI UMETNICE Tudi žene so umetnice. Tako je ena teh tudi Erna Starovasnik iz Zgornjih Poljčan. Je pisateljica približno petdesetih let. Napisala je več knjig, pesmic in zgodbic. Njena dela najdemo po vseh časopisih. Ena takih umetnic je tudi tovarišica Irina Luganič. Da je umetnica, nam dc^cazuje njena razstava, kije bila namenjena ženam za osmi marec. Na naši soli je bila tudi proslava, posvečena vsem ženam tu naokoli. Umetnica, znana po vsem svetu, |e pianistka Dubravka Tomšič, ki ze vrsto let nastopa po odrih največjih mest sveta. Ivo Cene, 7. C OŠ Poljčane. KAKO SMO DOŽIVEU VESELI TOBOGAN Pred nekaj meseci smo izvedeli, da bo v Poljčanah Veseli tobogan. Te novice smo se zelo razveselili, saj srno vedeli, da je najbrž to nekaj enkratnega. Napočil je 20. marec", dan ko je bil za nas nekaj posebenga. Vsi nastopajoči smo morali biti v šoli že ob treh. Kajti ob treh smo imeli generalko. Ob petih pa se je pričela slovesnost. Na toboganu so sodelo- vali učenci poljčanske in makolske šole. Oddajo sta kot povsod vodila tudi pri nas Marjan Kralj in Jana Osojnik. Nastopil pa je tudi stalen gost oddaje — Toni, katerega so gledalci najprisrčneje pozdravih z aplavzom. Na Veselem toboganu je bilo mnogo ljudi, od najmlajših do najstarejših. Kmalu si bomo lahko ogledali oddajo tudi na televizijskih ekranih in poslušali po radiu. Lahko bomo ocenili, do kolike mere nam je prireditev uspela. Upajmo, da ne bomo razočarani. Želimo, da bi nam ta dan še dolgo ostal na dnu srca. Marija Rober, 7.C OŠ Poljčane TUDI UČENJE JE DELO Tudi učenje je delo kakor vsako drugo, le da to ni delo, ki ga opravljamo fizično, temveč umsko. I^akor delajo naši starši za plačilo, ki ga prejmejo za opravljeno delo ob koncu meseca, tako dobivamo pla- čilo tudi ipi in sicer v obliki znanja in ocen. Ce se bomo pridno učili, bomo postali nekoč enakovredni člani naše družbe, kot so sedaj naši starši. učimo se za življenje, ne pa zaradi tega, da bi po nepotrebnem tratili čas v šolskih klopeh, kot si to rnnoei med nami predstavljajo, temveč, da bi si tudi mi nekoč z znanjem služili svoj kruh. Sama vem, da mi starši večkrat pravijo, oziroma me opominjajo, da nimam drugega dela, kakor da se pridno učim in tu in tam kaj postorim. Veseli me, da sta moj oče m mama zelo zadovoljna z menoj, ko jima ob koncu leta prinašam domov lepe ocene v izkazu, saj vem, kako težko je njuno delo in kako se trudita, da bi mi nekoč bilo lepo v življenju, saj vem, da starši želijo svojim otrokom vse najboljše na njihovi življenjski poti in to mi daje voljo za nadaljnje učenje. Tudi tovariši učitelji nain veno- mer ponavljajo, da se ne učimo za njih ali za starše, temveč zase, da bi nekoč nekaj vedeli in svoje znanje prenesli na druge. Vem, da bomo otroci nekoč, ko odrastemo, bolj spoštovali denar, ki si ga bomo sami prislužili^ kot pa sedaj, ko za nas skrbijo starši. Vem, da je človek naše največje bogastvo in je z umom in s silo svojih mišic že marsikaj dosegel. Zato je dolžnost vsakega učenca, vsakega pionirja ali mladinca, da se vestno uči, da bi nekoč lahko čimveč storil za svojo družbo in domovino. Človek, zlasti mladi človek, se mora bojevati, vztrajati in zmago- vati, premagovati težave v sebi in okolici, saj se te tako pravilno razvija in samo tako bo znal ceniti pridobljeno znanje. Merlin Kolar 7. e razred, OŠ ,,T. Žnidarič", Ptuj TOBOGAN V POUČ ANAH 20. 3. 1975 že lani je tovarišica učiteljica povedala, da bo v Poljčanah marca tobogan. Ko so povedali, da bo 20. marca, smo vsi težko čakali. Približal se je četrtek, ko se je pričel Veseli tobogan. Avla je bila polna. Najprej je bil na vrsti pevski zbor iz^ Makol, potem ostali učenci iz Poljčan. Nato je prišel na oder Toni, povedal je nekaj smešnih šal in nato^ je nastopil se na koncu poljč anski pevski zbor. Nato so vsem napovedovalcem čestitali in jim rekli, naj še kdaj pridejo k nam, da bi se povzpeli na zeleni Boč, ki ga oni imenujejo hrib, mi pa že dolgo gora. Vsi smo veseli zapustili avlo in odšli domov. Tobogan nam je bil zelo všeč. MARJANA GOLO a, 6. b razred, OŠ Poljčane POČITNICE Počitnice sem preživel kar doma. Tudi doma je lepo, saj sem imel dosti časa za razno igranje. Šel sem tudi v Ptuj. Tam sem vulel v trgovinah, da že imajo razne vrste priprav za pust. Videl sem tudi spomenik Jožeta Lacka. Pravega veselja pa mi otroci nismo imeli, ker ni bilo snega. Branko Frangež, OŠ Ptujska gora MOJA POT Iz hiše stopim na kolovoz. Ta me pelje do ceste, ki vodi do glavne ceste. Po njej hodim vsak dan v osnovno šolo Majšperk in nazaj. Ta pot me včasih zelo utrudi. Igor Adam, 1. b OS Majšperk MOJA POT V ŠOLO Ko stopim iz hiše, prkiem na stezo in kmalu na kolovoz. S kolovoza pridem zopet na stezo. Nekaj časa grem po travniku, potem pa po gozdu. Pot po gozdu je lepa, ker je svež zrak in ker slišim petje^tic. Včasih srečam tudi kakšno zjval. Potem pridem na avtobusno postajo. Ko pride avtobus, vstopim in se peljem v šolo. St anka Predikaka, 1. b OŠ Majšperk POGLEDAL SEM SKOZI OKNO Sedim pri mizi v dnevni sobi in delam domačo nalogo z naslovom: Pogledal sem skozi okno. Najprej se mi pogled ustavi na golih vejah topolov. Vse je pusto, sivo in prazno. Prek sosedove hiše, ki kot koklja čepi na bregu, vidim v daljavi zeleno pšenico in nekaj hiš v Cvetkovcih. Obzorje se konca na grebenih hribov. Beli so, ker jih pokriva snežna odeja. Če usmerim pogled nekoliko desno, me oči perejo po vaški cesti do železniške postaje Osluševci. Levo in desno ob cesti se razprostirajo njive. Nekaj hiš je le okrog postaje. Vidim tudi promet na cesti. PTUJ - ORMOŽ. Mamica je^pravkar zagrnila okno z zaveso in jaz moram končati. DAVORIN BEDRAČ, 5. raz. OŠ Podgorci OBDARIU SO NAS Z OBLAČILI Stoperce so majhna vas. Ležijo ob gričih. Po gričih so velike in majhne njive. Ker so ljudje v Stopercah bolj revni, nas zato obdarijo učenci druge šole. Vsako leto nas obiščejo člani podmladka Rdečega kriza osnovne šole ,,Majde Vrhovnik" iz Ljubljane. Obdarijo nas z oblačili. Lani je nekaj učencev naše šole obiskovalo osnovno šolo ,,Majde Vrhovnik" v Ljubljani. Tam so jim postregli s čajem in torto. Po vrhu pa so dobili še piškote. Potem so šli v lutkovno .gledališče. Tam so gledali lutkovno igrico Zlata ptica. Srečno so se vrnili dojnov. MARIJA KROŽE, 3. raz. OŠ Stoperce MOJ KRAJ! živim v lepem kraju, ki se imenuje Kidričevo. Ta kraj poztiajo že skoraj vsi, ker je tu tovarna glinice in aluminija. Turist, ki se pelje tod mimo, si lahko ogleda tudi spomenik velikemu revolucionarju in borcu Borisu Kidriču, ki stoji pri samopostrežni trgovini. Poleti se lahko kopa tudi v letnem kopališču, ki je zelo vabljivo, ko je zrak vroč in soparen. Če zaviješ desno od kopališča, se pripelješ do mesnice, elektroservisa in zelenjave, malo naprej pa do lekarne in zdravstvenega doma. Tam se ti pogled zaustavi na lepi, visoki osnovni šoli. Šolo so zgradili po drugi svetovni vojni in se imenuje po revolucionarju Borisu Kidriču. Levo od šole se pripelješ do stadiona, kije velik in lahko igraš na njem razne igre. No^ lahko bi še in še govorila o Kidričevem, a bolj razumljivo bo, če si ga ogledate sami in odkrili boste še mnogo važnej.šega in zanimivejše- ga- Mojca Erjavec, 7.C OŠ „Boris Kidrič", Kidričevo 14 stran tednik — Četrtek, 3. aprila 1975 SENEŽCl PRI VELIKI NEDELJI POGUMNA MLADA JUNAKA Kadar začne goreti hiša, običajno otroci od strahu zbežijo na vse strani, tokrat pa je bilo drugače. Sicer pa začnimo pripoved od začetka, Majhna, še ne petletna Metka Kralj je videla fante, kako so kuriU in počenjali razne neumnosti. Tuda sama bi rada imela vžigalice. Ker ji doma ni dobila, je šla k sosedovim in prosila, da so mami zmanjkale vžigahce. Dobila jih je, brata pa sta to opazila ter ji nevarno igračko vzela. Kljub temu je majhna Metka nekje potem vžigalice iztaknila ter si jDi skrila v predal stare kredence, ki je stala v veži, Tako seje naslednji dan godilo, kar se je kljub busnosti pač moralo. Metka je vzela shranjene vžigalice in potem, ko sta starša odšla z doma, odšla v skedenj in si ,,hotela čisto malo zakuriti: kot je sama povedala. Tako je v trenutku blisnil ogenj, ki je upepelil gospodarsko poslopje Kraljevili. Sedaj pa k našima junakoma. V času, ko sije Metka ,,malo zakurila" je v veži Kraljeve domačije stal sošolec Metkinega brata Janka. Prišel je, da bi šla skupaj v šolo. To je bil Zlatko Zoreč Ko je videl, kaj se dogaja, je stekel po Janka. Le-ta nam je o dogodku povedal naslednje: „Ko me je Zlatko poklical, sem se ravno umival. Pograbil sem umival- nik, Zlatko pa vedro vode. Stekla sva in pričela gasiti. Takoj sva ugotovila, da ognja ne bova ugnala. Sam sem stekel po ključ ter čez cesto v gasilski dom, kjer sem prižgal sireno, sošolec Zlatko pa je ta čas reševal živino." Potem ko so na khc sirene pritekli sosedje in drugi ljudje, sta mlada junaka že izpraznila goveji hlev, lotila pa sta se tudi svinj. To je bilo zelo težavno, saj je bilo treba v ta hlev iti skozi goreči skedenj. Fanta sta tako rešila živino, ljudem in gasilcem pa se je posrečilo požar omejiti tako, da so pred ognjem /ešili drvarnico in zložen gradbeni les na drugi strani gospodarskega poslopja. Tisti dan -- bilo je to v četrtek, 27. marca - je pihal močan veter. V takem vremenu pa je nevarnost ognja še večja. Oba mlada fanta, pravzaprav še otroka, saj je Janku 11, Zlatku pa 12 let, sta tako rešila veliko premoženje in predvsem pravočasno in na najustreznejši način obvestila sosede in gasilce o nesreči. Ne samo. da sta obvarovala, kar se je v naglici dalo obvarovati pri Kraljevih, kjer je ogenj izbruhnil, predvsem njunemu junaštvu gre zahvala, da se ogenj ni razširil na sosednje hiše. Enajstletna dečka sta v kritičnem in nevarnem trenutku ravnala ne samo kot odrasla človeka, temveč tudi kot izkušena gasilca. Gotovo je ob tem pomemb- no poudariti, da sta oba člana seneške pionirske gasilske organiza- cije. Ob koncu bi bilo .škoda, če ne bi \ povedaU še nečesa. Primer požara^ pri Kraljevih, kije kljub hitri akciji! mladih nadebudnežev naredil za i pribUžno 50.000,00 dinarjev škode, e ovrgel tiste uditve starejših, češ,, caj bo smrkavec, pa tudi risto, češ, kaj bodo babe. Naj so moški še tako požrtvovalni, če jili ni doma, ne morejo priskočiti na pomoč in toje vedno ob delavnikih. Tako so tokrat med prvimi bile na požarišču Julika Rizman, Minka Meško, Marija Gotvajn in druge. Kmalu jc zabrnela gasilska brizgalna in voda je po ceveh pritekla in brizgnila v ognjene zublje. Nedvomno so članice gasilskega društva Senežci tokrat lepo izkazale in dokazale, da so zmožne samostojnega nastopa. jr Mlada junaka: Janko Kralj in Zlatko Zoreč (od leve), prvi 11, drugi 12 let, se nista ustrašila ognja. Poto: J. Rakuša osebna hroniha RODILE SO: Terezija Zore. Zg. Leskovec 10/a - Damjana; Matilda Vidovič, Barislavci 8 - Roberta; Terezija Zadravec, Miklavž 6 - Ireno; Danica Habjanič, Žerovinci 13 - 'Lidijo; Zinka Kralj, Krem pij e- va 4 - Sama; Zlatka Muršič, Peršonova 41 - Mitja; Jožefa Habjanič, Cvethčna 19, Ormož - Simono; Marija Gajšt, Podlože 74 - dečka; Erna Seruga, Trnovska vas 70/b - dekhco; Zlatka Klasinc, Lackova 1 - Dolores; Rozalija Cimerlajt, Tomaž 15/a - Suzano; Marija Mlinaric, Gomila 33 - Jerico; Kristina Pulko, Gorca 27 - dečka in deklico; Greta, Kovačič, Stopno 13 - Primoža; Marija Trbovič, Sp. Hajdina 91 - Danila; Elizabeta Lovrencič, Gabemik 11 - Andreja; Marija Marin, Bresnica 35 - Dominiko; Amerina Jurleta Gregorčičev drevored 3 - Ljubico; Anica Ciglar, Stojnci 3 - dečka; Ana -Ljubica Placet, Ul. Pohorskega odreda 9, Slov. Bistrica - Matjaža; Marta Krajnc, Salovci 36 - Valerijo; Angela Majerič, Janežovski vrh 44 _ Boštjana; Ana Miklošič, Miklavž 64 - Emila; Silva Murko, Apače 125 ~ Borisa; Cilka Pihlar, Ljutomer, Ormoška 33 - Andrejko; Marija Kokot, Turški vrh 32 - dečka; Marta Pajek, Stara cesta 69, Ljutomer - dečka; Antonija Soršak, Kicar 18 - dečka; Slavica Pungaršek, Strelci 8 - Boštjana; Marjana Turk, Kungota 7 Simono; Marta Klemenčič,Savci 26 - Boštjana; Marija Kepi, Kokolajn- ščak 8, G. Radgona deklico; Marija Kolarič, Podvinci 118 _ Lidijo; Terezija Petek, Slaptinci 13 G. Radgona - Valterja; Lidija Plohi, Vespazianova 5 - Roka; Alojzija Bele, Dobrina 16 - Jožeta; Elizabeta Dominko, Ht^doše 27 - Darka; Ljudmila Karneža, Naraplje 30 - Marjano; Jožica Bračič, Obrtniška 1, Slov. Bistrica - dekhco; Dragica Kukovec, Zavrč 13 - dekhco; Alojzija Kokol, Bodkovci 31 - dečica; Anica Arnuš, Gruškovje 126 - Matjaža; Silva Golob, Domava 52 - Aleksandro; Popravek; v štev. 11 od 20. marca 1975. se pravilno glasi Elizabeta Šegula, Hlaponci 45/a - Gorazda (ne pa Angela Šegula). POROKE: Jože Cepan, Horjul 11 in Ana Bratušek, Repišče 40; Franc Nerat, Maribor Orožnova 5 in Marija Nerat, Maribor, Orožnova 5; Danilo Mlinaric, Strmec 12 in Elizabeta Majcen, Kukava 18; Alojz Polanec, Trnovska vas 5 ' in Vera Pukšič, Biš 41. UMRL' aO: Josipa Benčič, Golobova 14, roj. 1903,, umrla 24, marca 1975.; Irena Grosar, Zavod dr. M. Borštnaria, roj. 1966., umrla 23, marca 1975.; Pavel Sabo, Jadranska 7, roj. 1926., umrl 26. marca 1975.; Ciril Varžič. Slovenja vas 70, roj. 1904,, umrl 27. marca 1975.; Marija Cimerman, Markovci 74, roj. 1926., umrla 28. marca 1975.; Pavel Budja, Orešje 13, roj. 1921., umrl 25. marca 1975, feifio UUTOMER 5. in 6, aprila ameriški barv. film MOŽ Z IMENOM POLDNE; 9. in 10. aprila: drama DIVJI MESIJA. SLOVENSKA BISTRICA 3. aprila 1975: dan. barv. erot. komedija RDE CI RUBIN; 5. in 6.ap.ila: franc. barv. film RDEČE SONCE; 9. in 10f,aprila: ital. barv. erot. komedija DEKAMERON. PTUJ 3. aprila 1975: ameriški barv. film UUBEZENSKA PESEM; 4. aprila: ameriški barv. film ODREŠITEV; 5. in 6. aprila: ameriški barv. film PAST ZA INŠPEKTORJA KALA-- HANA; v nedeljo ob 10. in ob 16. uri na sporedu jap. barv. film BITKA ZA OKINAVO: 8. in 9. aprila: ital. barv. pustolovka BELI PODOČNIK; v sredo samo ob 18. in ob 20. uri bo ital.-nem. barv. film IZABELA, HUDIČEVA KNE- GINJA - film ni primeren za mladino pod 15 let; K).,aprila: ital. nem. barv. film IZABELA, HUDI- ČEVA KNEGINJA, ob 20. uri bo ameriški barv. film KLIC DIVJINE. lEDNIK — Četrtek, 3. aprila 1975 stran 15 Kmetijsko živilski kombinat Kranj tozd Komercialni servis enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Predstavljamo vam najsodobnejši tehnično popolen polavtomatski sadilnik krompirja domače proizvodnje. Dobava takoj. Garancija 2 leti. S kompletnim prodajnim in proizvodnim programom sodelujemo na sejmu Alpe-Ad- ria v Ljubljani od 3. do 8. aprila in na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kra- nju od 11. do 20. aprila 1975. KRAKOVV TRIO V GOSTEH 5. aprila 1975 bo v Narodnem domu v Ptuju, koncertiral Krakovv trio iz Poljske. Izvajal bo dela Brali m sa, Ravela, Mala\vskega in Beethovvena. MG