Naročnina Dnevno lidaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pellt-vrsta mali oglasi po I SO in 2 D, ve£|l oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. velik) po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pr, vcčicm o naročilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondeljKo lrv dneva po prazniku L reaniStvo /e v Kopllanevl ulici in. 6 lil KoHoplsl se ne vrača/o, nelranltlrana plama se ne sprejemalo Ij rcdnlšiva Melon šl. 2050. iipravnlštva šI. 2326 iiojrod Uprava le vk.opllarlevt ul.ši.b ->■ Ceh ovni račun: L/uhilana ilev. tO.650 In 10.349 za Insetale, Harajevošl.7563, Zagreb SI. 39.011, Vraga In Uunal 61. 24.797 Duhovnik - verounSeSi »Pojdite in učite vse narode!« Šli so in učili kot božji poslanci vse narode. Oznanjevali so veselo oznanilo in učili mlade in stare spoznavati resnico. Storili so celo več in sicer toliko, da je naša sedanja omika plod njihovega dela. Vsa sila velikih evropskih narodov sloni na moralni moči na podlagi vere vzgojenih značajev. Cerkev je postala po besedah velikega angleškega zgodovinarja Macaulay-a Noetova barka, v katero se je zatekla omika starega veka ob velikem potopu, ki se imenuje preseljevanje narodov. Tudi pri našem narodu tako pri Slovencih kakor tudi pri Hrvatih in Srbih je cerkev, je duhovnik učil in vodil narod v najtežjih časih. Velikih dejanj cerkvenih služabnikov ne moremo razumeti, ako se ne spomnimo še nekega drugega zagotovila. Is ji, ki jih je poslal, jim je dal tudi zagotovilo: »Jaz ostanem pri vas do konca sveta.« Ta obljuba zagotavlja, da ostane resnica nepokvarjena na veke. So to verske resnice, ki so vsakemu kristjanu znane, ki so nam v vseh zmotah, katerim smo izpostavljeni, v veliko uteho, so trdna točka, na kateri stojimo. Samo ena konsekvenca je mogoča za nas, da ima samo duhovnik božje poslanstvo za veroučitelja in da samo duhovnik, poslan od cerkve, v kateri živi Kristus, sme in mora učiti nas vere in da to mora veljati za vse slučaje in posebno še za — šolo. Tu pride nov načrt osnovnošolskega zakona in v členu 45 izroča ves pouk, torej tudi pouk veronauka, svetnim učiteljem. Pridejo še zastopniki učiteljstva in se postavijo ob stran tistim, ki so ta člen vrinili že v zadnji načrt, in s smešnimi razlogi skušajo potrditi ta člen. Utemeljujejo s tem, da veroučiteljem primanjkuje pedagoške izobrazbe. Na kako visoko stališče se ti gospodje postavljajo. Moramo jih opozoriti pač na to, da so v veronauku najglo-bokejše resnice, največje skrivnosti, da je za njih umevanje potrebna še posebno filozofsko-teološka izobrazba, pa še več — močna vera, pa še veliko več — božja milost. Vsak veren učitelj se bo globoko zavedal, da vkljub svojemu izpričevalu, ki ga usposablja formalno za pouk veronauka na osnovni šoli, nima nekaj bistvenega, kar je za pouk potrebno, in to je poklic. Tega mu ne da komisija, ne minister, ne kdo drugi, to daje samo cerkev svo. jim duhovnikom in more tudi ona zopet odvzeti. Kdor seveda misli, da je verouk kakor drug predmet, ki se v par letih lahko priuči, ta se bo drznil poučevati tudi veronauk, kakor poučuje prirodopis. Ni pa to vseeno vernim staršem, ki hočejo, da se njihovi otroci uče pri veronauku prave vere in ki vedo, da jim samo cerkev more dati to zagotovilo. V tem vprašanju za katoliške in gotovo tudi za veme pravoslavne starše ni nobenega kompromisa. S tem členom osnovnošolskega zakonskega načrta se napoveduje kulturni boj in v ta kulturni boj je poseglo tudi UJU, ko je oficielno nastopilo v prilog tega člena. Vprašanje je tudi, ali je poseganje v eminentno kulturno vprašanje naloga stanovske organizacije. Drugo vprašanje je tudi, ako more krščanski učitelj biiti po takem nastopu stanovske organizacije še njen član. To je vprašanje verske zavednosti. Konštatiramo samo, da pouk veronauka na osnovnih šolah ni stanovsko vprašenje učiteljstva, ampak da je to vprašanje čisto versko, kakor je spredaj utemeljeno. V UJU so včlanjeni skoro vsi slovenski učitelji. Slovenski starši, ki hočejo dati svojim otrokom pouk v pravi veri in vzgojo po verskih naukih, čakajo izjav teh učiteljev, čakajo njihovih dejanj, ki bodo dokazala, da stoji slovensko učiteljstvo v ljudskih vrstah in da obsoja tendence osrednjega vodstva UJU, ki služi — Kr- ščansko učiteljstvo na plan! Konference »ri dr. Korošcu Danes so se vršile konference pri ministrskem predsedniku. Obiskal ga je zagrebški nadškof dr. Bauer, ki je prišel v spremstvu ministra za soc. pol. Bariča. Dalje je bil pri ministrskem predsedniku češkoslovaški poslanik Šeba, za njim pa minister za javna dela Angjelinovič. Ravizs a cče nšk h družb Trgovinski minister je vpeljal prakso, da vrši revizijo delniških družb na njihov račun. Proti temu so stranke vložile tožbo na državni 8vet, ki je določil, da trgovinsko ministrstvo , nima zakonite podlage za tak sklep in da sc to- j rej revizija ne sme vršiti na račun izdatkov podjetji,. i Ljtidsko šolski zaton Belg-rad, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol 9. se je pričela seja odseka za ljudskošolski zakon. V glavnem se je obravnaval predloženi načrt. V imenu Jugosl. kluba je govoril član odseka Franc Kremžar. V enournem govoru je obdelal glavne točke načrta. V tem načrtu, ki so ga izdelali »takozvani« strokovnjaki v ministrstvu, je napačen temelj. Po svoji vsebini je namreč predloženi načrt v prvi vrsti zakon za učiteljstvo, ne pa zakon za pravilno vzgojo mladine. Vzgoja mladine mora temeljiti na pozitivnem temelju, na verstvu in morali, sicer bomo doživeli v družbi strašno razočaranje. Ostro zavrača zahtevo UJU-a, da bi duhovniki ne poučevali verouka v šoli. Tudi z gospodarskega stališča je načrt slab, ker hoče občinam naložiti taka bremena, ki jih na noben način ne bodo zmagovale. V tem oziru je načrt, kakor je predložen, nesprejemljiv. Olede sodelovanja ljudstva je določeno, da ima ljudstvo dolžnosti, in sicer težke dolžnosti, o pravicah v šolskih odborih pa ni govora. Tak zakon je v interesu birokracije, ne pa demokracije. Otroci se z birokracijo ne vzgajajo. Mesto da bi ljudskošolski zakon zmanjšal birokratič-nost, jo povišuje. Omenja prosvetni svet, ki ima v tem zakonu veliko besede. Ta prosvetni svet je danes čisto srbijanska ustanova, ki ne pozna naših razmer in jezika, vsled česar ne more pravilno odločati o naših razmerah. Teplo se zavzema za naše zasebne šole, ki bi jih morala država v lastnem interesu podpirati z vso vnemo. Glede manjšin izjavlja: Vprašanje manjšin ne sme biti politično, ampak v prvi vrsti moral-nc-kulturno vprašanje. Vesel sem, da je minister v imenu vlade izjavil, da se bo to vprašanje ugodno rešilo. Mi, ki imamo izven mej naše države rojake brez vsakega varstva in brez vsak« šole, hočemo, da se z manjšino postopa dobro, ker to zahteva morala in kultura. Stanje manjšine je pri nas neprimerno povoljnejše nego stanje Slovencev v Italiji in na Koroškem, kjer nimajo nobene svoje šole. To ugotavlja z ozirom na članek nekega nemškega poslanca v nemškem časopisu, kjer govori o manjšini pri nas na docela neresničen način. Dejstva govore, da se pri nas z manjšino posteia kulturno in moralno. Ta dejstva pa tudi govore, da manjšine izven naših mej niso deležne nc kulturnega in ne moralnega postopanja. Več članov odseka je pcslančev govor vzelo z odobravanjem na znanje. Minister Grol je izjavil, da ta načrt ni načrt te vlade in da je stvar odseka, da ga predela Posebno bi bilo pregledati odredbe glede dajatev občin. Glede prosvetnega sveta poudarja, da je že izvoljen Slovenec za stalnega člana. Nato jc kratko govoril demokrat dr. Pavle čubrovič, ki je izjavil, da sc sicer strinja s pred-govorniki, da pa ni za verski pouk, ker ljudstvo samo v sebi veruje. Radikal Panta Jovanovič za-kliče čubroviču: »Toda naš nared že izgublja svojo vero!« Ob 10. sc ie seja prekinila. Nadaljevala se bo jutri. Belgrad, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja skupščinska seja se je pričela točno ob 10. Predsedoval je podpredsednik g. Kujundžič. Navzočih je bilo 200 poslancev. Ko je tajnik V a 11 e r prečital zapisnik, je zemljoradnik Lazič zahteval, da se sprejme nujnost za njegov predlog, da se takoj razpravlja o dalmatinskem agrarju brez ozira na to, ali poda tozadevni odbor svoje poročilo ali ne. Nad eno uro je razlagal nujno rešitev agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Po njegovem predlogu bi bili po novem načrtu agr. zakona davkoplačevalci obremenjeni le z novimi bremeni, okoristilo pa bi se le par dalmatinskih bogatašev. Predsednik odbora za zakon o dalmatinskem agrarju Šečerov je odgovoril Laziču in dejal, da se to vprašanje rešuje pred klubi. To je najboljša pot za ureditev dalmatinskega agrarja, na katerem so zainteresirani vsi klubi. Zemljoradnik Tupanjanin je napadal v svojem govoru dalmatinske radikalne poslance, češ da iščejo v rešitvi tega vprašanja svoje osebne koristi. Govoril je o kolonatu in kmetskem vprašanju. Navajal je mnogo neresničnosti, vsled česar so poslanci vpadali z medklici. Finančni minister dr. Subotič mu je odgovoril v imenu dalmatinskih radikalov, da n i niti eden poslanec osebno interesiran na vprašanju dal- ; matinskega agrarja in da niti suma ne more i biti, da bi kdo iskal osebnih koristi. »Štirje poslanci smo brez zemlje, peti pa ima nekaj malega in bi po Tupanjaninovem predlogu samo pridobil. Ko bo vprašanje dozorelo, ga bom uredil z dalmatinskimi kmeti. Naše stališče pa mora biti trdno osnovano na ustavi. D a k a P o p o v i e, minister za agrarno reformo je v imenu vlade izjavil, da je imela vlada mnogo pozitivnih razlogov, da tega zakona ni forsirala in da se mora ta zakon pred klubi dobro proučiti. Pri reševanju agrarnih odnošajev v Dalmaciji se morajo vpoštevati finance. Narodna skupščina bo kmalu imela priliko, da bo uredila vprašanje dalmatinskega agraria. Trditev, da se vlada ni brigala za agrarno vprašanje, ni resnična. Jutri bo predložil zakon o likvidaciji velepo-s e s t e v. Nato pride na vrsto dalmatinski agrar. Med tem časom bo izdelal finančno kalkulacijo, ki je za popolno ureditev tega vprašanja potrebna. Lazičev predlog o d -k 1 a n j a. Ravnotako kot Lazič je zahteval dr. Tupanjanin nujnost za zakon o razdolžitvi kmetov. Govoril je samo skozi okno, da bi ga slišalo časopisje. Večina je tudi njegov predlog odklonila. Ob 2 se je seja prekinila, nadaljevala se bo jutri ob 10 z istim dnevnim redom. Ta dnevni, red bo skupščina ta ieden dovršila. Dno J. decembra pa bo imela slavnostno sejo. i2awsti!ev uradn Siva f nsnčne stroke Belgrad, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je razpravljal o uredbi o določitvi čina in razvrstitve uradništva finančne stroke. Državni podtajnik dr. Lctica je v svojem ekspozeju poudaril, da uredba ne spreminja zakona o državnih uradnikih in uslužbencih, marveč je njen namen le ta, da v skladu z novim davčnim zakonom razvrsti uradništvo. Govorilo je mnogo govornikov. Zemljoradnik Vujič je trdil, da se s to uredbo spreminja zakon o državnih uradnikih. Zato jc proti uredbi. Pravtako je govoril proti uredbi radikal Joca Selič. Zahteva, da se uradniško vprašanje ne rešuje po posrmeznih resorih, marveč v celoti. Gjuro Jankovič ugotavlja, da se z uredbo ustvarja nov položaj za celo vrsto načelnikov. Kritizira nomenklaturo v uredbi. Z ozirom na izvajanja predgovornikov ugotavlja posl. Smotfej, da finančno uradništvo pričakuje cd uredbe zboljšanje svojega položaja. Priznava, da naredba v načelu ni zdrava. Vodi do nezadovoljstva. Ako se rešujejo vprašanja z materialne strani, naj se. obravnavajo samo po posameznih resorih in ne skupno. Vendar pa, če se s to uredbo omogoča napredovanje za nekatere, je potreba, da sc to pravično uredi. Uredba sicer izrečno pravi, da uradništvo finančne stroke obdrži svoj položaj, vendar čl. 4 in 6 omogočata za posameznike, da morejo priti v višjo skupino in celo v višjo kategorijo. Kljub temu pušča geodete v drugi kategoriji, dasi jim pritiče prva kategorija. To nc spreminja zakona, ker jc že glede geodetov napravil aplikacijo. Govornik poudarja, da se je finančno konceptno uradništvo vedno zapostavljalo, da ni napredovalo, kakor v drugih resorih. Zahteva po avtomatskem napredovanju jc opravičena. Na vsak način je treba izvesti v uredbi načelo kvalifikacije. Ne gre, da je finančni ravnatelj v isti, kakor šef v ministrstvu, to je v 3. do 4. skupini. Veliki župani morejo priti iz 3. skupine v 2. Finančni ravnatelj z isto kvalifikacijo pa bi mogel priti iz 4. samo v 3. skupino. Govornik zahteva, da se to spremeni. Nato so govorili Sečerov, Obradovič, dr. Tupanjanin, Milivoje Jovstrovič. Nato se je seja prekinila. O' uredbi sc bo sklepalo na prihodnji seji. na oblastne proračune V zadnjem času se vrše v izvestnem časopisju neprestano napadi na oblastne proračune slovenskih oblasti. Gospoda, ki te napade piše, se drži one stare semper aliquid liaeret, čeprav sama dobro ve, da ni vse tako, kakor ona servira svojim vernim dušicam. Da je temu tako, dokazuje tudi molk industrijcev samih, ki niso iznesti nroti proračunu ljubljanske oblasti doslej še nikakih pri teži). Edino, kar je ukrenila Zveza industrijcev proti proračunu ljubljanske oblasti je to, da je predložila ped št. 3153 z dne 7. novembra 1928 oblastni skupščini spomenico, v kateri izraža svoje pomisleke glede obremenitve industrije z raznimi oblastnimi davščinami, ker se nahaja baje pretežna večina industrijskih podjetij v težkih prilikah in ker se je sk oraj bati opasnih gospodarskih per-turbacij. Ljubljanska oblastna skupščina je predloge Zveze industrijcev po možnosti vpošte-vala ter je znižala v prve, t no m predlogu proračuna za 1929 določene dokladc k državnemu davku na dohodek cd podjetij, obratov in poklicev I. in II. skupine, točka 1 a in 2 a k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, ter k drž. davku na dohodek od nesamostalnega dela in poklica od 30% na 25%. Istočasno je črtala iz prvotnega predloga davščino na zaposlitev inozemcev, ter je znižala dosedanjo oblastno trošarino na potrošnjo premoga za polovico. Po preračunu za 1929 bodo plačali torej industrijci 25% oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od podjetij itd., ter oblastno doklado k državnemu davku od nesamostojnega dela in poklica več kot doslej, dočim bodo plačali na trošarini nn potrošnjo premoga za polovico manj. Vse te davščine so proračunjene skupaj na 3,700.000 Din, dočim so preračunane davščine, ki jih plačujejo industrijci po proračunu za leto 1928. na 4,000.000 Din, torej za celih 300.000 Din več, kot bodo znašale davščine v letu 1920. Tako številke jasno in neizpodbitno dokazujejo, kako neosnovani in neutemeljeni so očitki gotovega časopisja na delo oblastnega odbora. Ze celo pa se vidi vsa neosno-vanost teh napadov, če se vpošteva veliko delo, ki ga oblastni odbor izvaja na korist vse dežele in v blagor vsega slovenskega naroda. Ali mar časopisju od KDK to delo ni všeč, ali bi mar hoteli, da bi oblastni odbor slabo delal? Ali so se morda tudi slovenski pristaši KDK nalezli zagrebško katastrofne politike in jim ie vseeno, če bi tudi vse propadlo. samo da njih revna strankarska stvar profitira? za Zagreb, 27. nov. (Tel. Slov.«) Vaš dopisnik je zvedel, da se je na seji vodstva HSS govorilo, da bo opustilo dosedanjo borbo in da bo skušalo priti v stik s kako močnejšo srbijansko stranko. Iz vrst HSS naglašajo, da način borbe, kot ga je HSS doslej vodila, ne bo nikdar imel nobenega uspeha v borbi med Srbi in Hrvati. Posebno naglašajo, da je psihološko razpoloženje za sporazum že veliko. Malo pa je verjetno, da bi se to razpoloženje še dolgo ohranilo. Vaš dopisnik se je razgo-varjal z uglednim radičevcem, ki mu je izjavil, da se lx) okrenila borba opozicije, ker se smatra, da so Srbi vedno manj naklonjeni sporazumu. Ce se nadaljuje s takim delom, na obeh straneh, bo prišel položaj do tega, da ne bo prišlo lahko do sporazuma. Nadalje je politik izjavil, da je škoda, da ni HSS prišla s svojim predlogom o reviziji ustave takoj po umoru v parlamentu, ker bi bil takrat Rclgrad ta predlog za ureditev državo sprejel. Odlaganje pa jc uničevalo psihološko }yr\pravljc-nost srbskih strank. Hrvatom jo končno vendarle treba urediti svoje odnošaje s Srbi, ker ni misliti na io, da bi se hrvatsko vprašanje rešilo z revolucijo ali izven parlamenta. V interesu Hrvatov je, da izrabijo psihološki moment, dokler je čas. V zvezi s takim naziranjem v radičevskih vrstah je dr. Mačkov govor v Gradcu, ki je izjavil, da se bo hrvatsko vprašanje v najkrajšem času uredilo. Razredna loterija. Zadele so sledeče srečke: 40.000 Din št. 68.485, 10.000 Din š t.84.325 in št. 118718. Gnila davčna kost KDK Belgrad, 27. novembra. Belgrajsko »Vreme« je prineslo od svojega ljubljanskega poročevalca obširno poročilo o nedeljskem liberalnem shodu na Bledu proti davkom. Na tem skodu sta nastopila dva govornica kot zastopnika KDK. Prvi je govoril ljubljanski župan g. dr. P u c. Gospod dr. Puc pripada oni stranki, kateri pripadajo skoro vsi davčni uradniki Slovenije, ki so pod nekdanjim svojim šefom res vse storili, da bi iztisnili od slovenskega davkoplačevalca. Iz uracmega poročila bomo to tudi točno ugotovili. Nikdar ni bil v Sloveniji davčni vijak tako hud in ni plačevala Slovenija toliko davkov kot tedaj, ko so imeli samostojni demokrati vso bosedo v Sloveniji. G. dr. Puc se je tudi povzpel do trditve, da so klerikalci prenesli doklade in druge davščine v Belgrad. Vsa javnost mora strmeti nad drznostjo takih trditev. Ali mar liberalci Špeli utirajo na pozabljivost slovenskega ljudstva? Nikdar ne bo pohabljeno, da so bili ravno liberalci tisti, ki so izsilili razpust deželnega odbora, da so oni forsirali prenos vseh poslov na ministrstva v Belgradu in da se je to izvršilo ravno takrat, ko se jim je (leta 1919.20) posrečilo potom Belgrada zagospodovati v Sloveniji. Nikdar ne bo pozabljeno tudi to, četudi še tako zavijajo in zabrisujejo, da so bili ravno bratci današnje KDK koalicijo najbosnejši zagovorniki najhujšoga centralizma in parcelacijo Slovenijo. Ali bodo še sodaj tako drzni, da nodo tajili, da so glasovali za centralistično ustavo? Na shodu je po poročilu »Vremena« rekel i g. dr. Puc, da plača Slovenija 1000 Din na glavo. In drugi govornik, brez dvoma davčni strokovnjak, je pa izjavil, da plača Slovenija 262 milijonov dinarjev davkov. Take in slične številke beremo v poslednjem času v raznih varijantah v tisku SDS in SKS. Približno s takimi številkami — nekaj milijonov pri teh vestnih gospodih ne pride v poštev — operirajo tudi na shodih. To kost so pobrali in jo glodajo v prepričanju, da so našli trdno točko, da zrušijo SLS in zbegajo volivce SLS. Toda gospoda se je silno zmotila. Ravno davčne številke bedo to gospodo tolkle in laganja i in polvarjanja bo konec. Uradne številke so za to gospodo porazne. Danes smo se obrnili na državnega podsokre- I tarja dr. Letico in smo zahtevali ravno radi* polvarjanja in demagogijo KDK, da nam da i uradne številke o plačilu direktnih davkov, I ti jih je Slovenija vplačala v letih 1924 do j 1928. številke govore v milijonih. Vplačano je 1 bilo za leto 1921 190 milijonov dinarjev, v letu 1925 295 miiijonov dinarjev. Pripominja- i mo, da so bili leta 1924 in 1925 SDS v vladi, j Lota 1926 226 milijonov, leta 1927 pa 227 milijonov dinarjev. Za leto 1928 seveda še ni za celo leto podatkov, ker leto še ni minilo. Liberalna gospoda ve povedati, da smo plačali 32 milijonov dinarjev več, sicer ne povedo, za katero leto se nanaša to povišanje. Ker so pa tako trdovratni v svojih trditvah, da bo Slovenija plačala 32 milijonov dinarjev ali celo nad 32 milijonov dinarjev več, moramo pač sklepati, da hočejo reči, da bo vplačilo v tem letu toliko večje kot lani. Morila hočejo pa tudi s tem povedati, da je Slovenija za leto 1927 plačala toliko več kol za leto 1926. Če mislijo s temi potvorbami za leto 1927, potem so jih navadne uradne številke že krepko udarile po jeziku, če mislijo pa letošnje leto, potem naj govore zopet uradne številke. Na prvih devet mesecev je bilo v Sloveniji plačanih 132 milijonov 192 tisoč dinarjev direktnih davkov. V istem času v prvih devetih mesecih je bilo lota 1927 vplačanih 143,562.000 dinarjev direktnih davkov. Kje je torej tistih 32 milijonov dinarjev več vplačanih davkov, o katerih govori g. dr. Puc? Kje je onih 262 milijonov, na katere je demagoško kazal govornik samostojnežev? Uradne številke ne vedo o tem nič povedati. Uradne številke govore samo veliko apologijo v prilog davčni politiki SLS. Odkar ima SLS besedo pri davčni opravi, davki niso rasli, ampak so celo rapid-no padali. Če je letos v devetih mesecih za 11 milijonov dinarjev manj vplačanih kot lani, potem je jasno, da tudi v prihodnjih treh mesecih ta številka ne bo tako narasla, da bi presegla lansko številko. Letošnji direktni davki bodo sigurno padli pod 200 milijonov dinarjev. Če se ni ta efekt pokazal že v letu 1927. je vzrok v tem, ker so v vsoti 227 milijonov dinarjev obseženi tudi iztirjani davki iz prejšnjih let, ki so jih davkoplačevalcem na-tovorili SDS in njeni uradniki. G. dr. Puc, ali znate brati številko 295 milijonov dinarjev? To jo spomenik direktnih davkov lota 1925. To je spomenik liberalne vlade in liberalnega izžemanja. To si zapomnite, ljudje! To številko si zapomnite, ko bodo zopet prišli varat. Ne 32 milijonov dinarjev več, ampak najmanj 100 milijonov dinarjev direktnih davkov plača Slovenija manj v času, ko ima besedo SLS v vladi. Lota 1925 295 milijonov dinarjev direktnih davkov — liberalci v vladi. Leta 1928 pa niti 200 milijonov Din. Vrhu tepa je SLS izvedla izenačenje direktnih davkov, ki bo definitivno odpravilo davčno neenakost, kolikor ga ne bo umetno vzdrževalo davčno uradništvo. Gospod dr. Pne. 295 milijonov dinarjev se ne povrne več v davčno zgodovino Slovenije! , Pred nastopom krize Bolezen angleškega kralja se poslabšala London, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje angleškega kralja se je še bolj poslabšalo. Zdravniki so imeli včeraj popoldne in ponoči stalno službo. Vrstili so se vsako uro. Uradne objave o stanju bolezni se niso izdajale. Kakor poročajo današnji jutranji listi, se stanje o polnoči ni zboljšalo. Sedaj pa večerni listi že priznavajo rosen značaj bolezni. Vrnitev princa Jurija se demantira. Va-lešlvi princ pa je svojo lovsko ekspedicijo prekinil ter je danes odpotoval v Dodomo, ko je prejel brzojavko, ki mu priporoča, naj se vrne domov. Skoro vsi člani kraljevske rodbine so zbrani v buckinghamski palači. Vlada Jo neprestano v zvezi z dvorom in se sproti informira o zdravstvenem stanju kralja. Pred buk-kinghamsiko palačo se zbirajo velike množice ljudi, Iti čakajo na najnovejše vesti o stanju bolezni. Po cerkvah v Londonu in po vsej Angliji se opravlja služba božja in molitve za zdravje kralja. VoHivni proglas romunske Bukarošt, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Romunska vlada namerava v kratkem izdati volivni manifest, v katerem obeta izboljšanje uprave potoni decentralizacije, izboljšanje položaja državnih uradnikov z ureditvijo plač, z graditvijo uradniških hiš, dalje pa posebno pomoč poljedelstvu potom dolgoročnih kreditov z nizr kimi obrestmi. Vlada hoče ugoditi tudi socialnim in materialnim zahtevam delavstva. V Nemčiii nezadovolini z jugo-slovansko pogodbo Berlin, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Trgovski politični odbor nemškega državnega zbora je danes razpravljal o dodatni pogodbi k predlanski trgovinski pogodbi med Nemčijo in Jugoslavijo. Govorniki vseh strank so izjavili, da koncesije, ki jih je dala Jugoslavija Nemčiji, niso enakovredne koncesijam, ki jih je Nemčija dala Jugoslaviji. Revizija romunsko-nemške konvenci e Bukarošt, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Romunska vlada je naročila delovnemu ministru Ra-ducanu, da pri pogajanjih v Berlinu z nem- ; ško vlado o reviziji gospodarske konvencije z Nemčijo zahteva razen natančnejše opredelitve nekaterih določb posebno tudi to, da Nemčija takoj izplača v celoti 45 milijonov zlatih mark. katere je po dosedanjih dogovorih dolžna plačati v štirih letnih obrokih, ali pa vsaj ta znesek takoj eskomptira. Novi votSia čs'. fin. ministrstva i Praga, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Dosedanji ; sekcijski šef v finančnem ministrstvu dr. Vla-sled celjskega incidenta satišfikacijo. To je bilo se-tudi izvršeno. G. Ureku se je opravičilo vodstvo SKS in obsodilo one, ki so nasprotovali govoru g. Ureka. S tem je ta afera, kakor upamo, končana.« — Mogoče pa je tudi, da se Pribičevičeva »Riječ« moti in da je konec afere samo njena pobožna želja. Smo namreč res radovedni, če bo vodstvo SKS obsodilo tiste, k.i so bili proti Urckovemu govoru, ker je bil med njimi tudi g. P u c e 1 j. — Sicer pa je zanimivo tudi to: Najpreje so rekli, da ni nič res, kar smo poročali, sedaj priznavajo pa že celjski incident. Morda bodo v kratkem morali priznati se več! »Jutro« proti Pribičeviču. Na prvi in drugi strani prinaša nedeljsko »Jutro« Pribi-čevičevo izjavo, da se noben član KDK ne sme udeležiti proslav prvega decembra. Isto »Jutro« ima med dnevnimi vestmi kar posejane notice, ki vabijo in agitirajo za udeležbo pri proslavah. Isto »Jutro« je objavilo poziv starešinstva Sokolske zveze, da mora vsak Sokol sodelovati pri proslavah 1. decembra. In Sokoli so — vsaj pri nas — ponajveč politični pristaši SDS. »Jutro« je torej proti Pribičeviču, — »Jutro« je proti KDK. Težko je »Jutru« — žc težje jc njegovim bralcem, ki ne vedo, koga naj ubogajo, ali šefa čili lajbžurnal. S vež v slika a v ' »»Sis i, / v Dr. Dirksen, ki bo imenovan za novega nemškega poslanika v Moskvi. Dirkseu je služil >3 pri nemškem poslaništvu v Varšavi in bil general v Gdanskem. K bolezni angleškega kralja: množica se zbira pred kraljevo palačo in pričakuje oovestil o bolezni priljubljenega vladarja. Mincrcscu, zunanji minister v novi romunski vladi. o kateri je dejal ministr. predsednik Maniu takoj pri nast< pu vlade, da bo vodila zunanjo politiko v zimislu koncepta malo antante. S kronanja japonskega cesarja, ki se je vršilo dnelO. novembra t. J.: slavnostni .-prevod iz cesarskega dvora v Tokiu na poti v mesto Kicto. kjer se vrši že od nekdaj kron-■> japonskih cesarjev. Z avtomobilom iz Kapstadta (južn/l Afrika) v Stockholm. Dne T. marca se ;o podal kapetan Lacev iz Kapstadta skozi srednjo Afriko in Egipt v Aleksandrijo. Od tu ga je prepeljal parnik v Carigrad, a iz Carigrada jo nadaljeval svojo vožnjo skozi Belgrad, Zagreb, Milan, Pariz, Belgijo in prispel sedaj v Berlin. Slika nam kaže Čestitanje v Berlinu. Požar petrclejskih vrelcev v Santa Fe (Kaliforniji); požar je zanetila majhna iskra in vrelci gore že vec tednov. jiemške karikature: Francoski maršal Lyantey, ki prevzame v kratkem vodstvo nndkomisarijata v v Alzaciji-Lotarinški. Radio v puščavi: udeleženci Andrewsove ekspedioije, Iti stoje tudi v sredi puščave v stalni zvezi z zunanjim svetom. Arkadij Averčenlco: Mad;aršč na Za razgovor je izbral Sukačev najslabši kraj: porivali so naju sem in tja in nama stopali po nogah, srečala sva se namreč na križišču dveh glavnih cest. Kljub temu mi je povedal Sukačev zgodbo do konca. Sicer sem pa mnenja, da je bilo najino srečanje na cesti prav ugodno, ker v kakem zaprtem prostoru bi bil Sukačev jokal kot dete. Držal se je krčevito za rob mojega suknjiča kakor mornar, ki se pri potapljanju broda oprijemlje roba rešilnega čolna, in je pričel: >Vidite, radi trgovskih poslov sem imel opraviti v Budimpešti in sem moral prej ali slej potovali na Ogrsko. Toda neprijetno mi je bilo, da nisem obvladal madjarščine. Pa mi je prišla misel — naj jo vrag vzame! — da sem objavil v časopisju sledeči inserat: >Iš?em učitelja madjarščine. Plačilo postranska stvar.« Naslednjega dne se zglasi pri meni čeden mlad mož. i Lahko vas učim ogrski jezik.« »Ste Madjar?« »Ne, toda moj stari oče je dolgo let bival na Ogrskem ... Potem je zbežal !et'a 1848 radi preganjanja Bele ...« »Kaj mi ne poveste! Leta 1848 Bela še na svetu ni bil.« >Res je... toda kaj sledi iz lega? Če Imam jaz starega očeta, zakaj bi ga Bela ne imel? in nič drugega... Torej se hočete učiti madjarščine?« »Radevolje! Koliko stane tečaj?« »To je popolnoma od vas odvisno. Jaz lahko prejmem plačilo dnevno ali tedensko. Tedensko je ceneje in tudi hitreje...« »Prosim, da me poučujete dvakrat na teden.« »To bi stalo 2000 čeških kron tedensko. Moram pa tudi pri vas stanovati, biti vedno z vami. Po enem mesecu boste govorili mad-jarsko kakor Beethoven.« — »Toda dovolite, Beethoven ni nikoli rnad-jarsko govoril.« »Tem slabše zanj. Ko bi ga bil jaz svoj čas srečal, bi govoril madjarsko kot Dante.« >Pa Dante je bil vendar Italijan!« »To nič ne de, jaz govorim madžarsko italijanščino.... Se smem julni preseliti k Vam?« »Radi mene lahko še danes.« Prva ura je napravila name najboljši vtis. »Začeli bomo pač s slovnico?« sem vprašal. »Takoj boste prijetno presenečeni,« se je smeh'jal mladi učitelj, »madjarski jezik sploh nima slovnice. Tam ne poznajo ne sklanje, ne sprege. V vaši materinščini se na primer reče: Videl sem ga hoditi po cesti. Madjarski se pa to tako pravi: Jaz videti 011 hoditi po cesta.« »Torej je ogrski jezik zelo lahek?« ■Tega ravno ne moreni trditi! Madjarske besede si je silno težko zapomniti. Toda v enem mesecu boste govorili perfektno madjarski.« Znal sem samo eno madjarsko besedo in sem se hotel z njo postaviti pred svojim učiteljem. »Kessenem!« sem rekel. »Začudeno me je pogledal: »Kaj?« »Dejal sem Kessenem! to se pravi madjarski: hvala! Vam ni znana ta enostavna beseda ?« »Seveda, toda niste jo pravilno izgovorili, zato je nisem razumel! Ne kuessenim, temveč kessenem ... Toda ne bomo se oddaljevali od predmeta. Prosim, zabeležite si in se naučite na pamet sledeče rečenice, ki se jih pogiosto rabi: Dober dan! Avilakitašvara! Kako se imate? Ga zo gene ra tor? Na svidenje! Di zel 1110 tor!« Napisal sem si to natančno. I11 ker so mi brhke Madjarke vedno ugajale, sem vprašal učitelja: »Povejte mi, kako se pravi ogrski: Ljubim tek Smehljal se je in dejal po kratkem premisleku: »Čim bo bo!« »Hvala, zabeležil si bom.< Učenje je bilo v polnem teku. Vnak dan sem bolj spoznaval ogrski jezik, toda l>olelo me je, da mi je n;;itelj prepovedal govoriti z drugimi madjarski. »Sicer si boste pokvarili izgovorjavo,« je dejal. I11 moja izgovorjava v resnici ni bila slaba. Vsako jutro, ko smo vstali, smo se madjarski pozdravili: »Akilatikašvara! (Dober dan!)« je dejal učitelj. »Išias! (Čast imam!)« sem odgovoril. »Fileg mona? (Kako ste počivali?)« je vpraševal dalje. »Hi rogra! (Zelo dobro!)« sem dejal jaz. »Fistu la furun kel? (Želite kave ali čaja?)« je dalje poizvedoval učitelj. »Diabet! (Konjak!)« sem veselo odvrnil. Sploh me je madjarščina zelo zabavala. Nekoč sem vprašal: »Gospod učitelj, kako se pravi madjarski: drevo?« »Tam!« je odvrnil brez premisleka. »In dve drevesi?« »Tam tam!« »In tri drevesa?« »Tam tam tam!« »Pa cel gozd?« »Tamtaramtamtam!« » Velikansko! tega 110 bom nikdar jk>-zabil!« »Da, to boste živ dan pomnili...« In nekege lepega dne — je bil pouk končan. Učitelj je vzel svoj ko-včeg in dejal: "čini bo !>«! (Ljubim vns!)« "►Pi na kote ka! (Simpatičen ste mi!)« sem mu odgovoril. »Di sel 1110 tor! (Na svidenje!)* / / /$? tiovcgct Koledar Sreda, 28, novembra. Oregorij, Jakob, Štefan, Eberhard. Osebne vesil :k Promocija. V soboto dne 24. nov. je promoviral na juridični fakulteti ljublj. univerze gg. Frido Pogačnik iz Ljubljane. * Diplomirala je v pedagoško-filološkem odseku višje pedagoške šole (višji teeai) % Zagrebu gdč. Katinka R i h a rj e v a iz Vižmar-jev pri Ljubljani. * Smrtna kosa. V Malem otoku pri Postojni je umrl upokojeni železničar in posestnik g. Janez Klemene, star 61 let. * V našo državljanstvo sta sprejeta Viljem Kus, učitelj iz Sv. Lenarta, in Alojzij An-derle, strojevodja državnih železnic v Mariboru. Ostale vesti k Knjigo Leonove družbe »Slovenci v desetletju 1913—1928« bomo razposlali v četrtek, dne 29. t. m. subskribentom, tako da jo bodo 30. t. m. že imeli v rokah. Kdor jo torej hoče /a 1 dan decembra imeti, naj se takoj javi kot subskribent. Do dne 10. marca 1929 je knjigarnam ne moremo dati s popustom. V celo platno vezana knjiga stane (ima 776 strani) do 10. marca 1929 200 Din, broš. 180 Din, če se naroči naravnost pri nodpisani založnici. — Leor.ova družba. itr Shodi SLS v laškem okraju se bodo vršili in sicer v nedeljo 2. decembra ob 8 zjutraj na Dolu pri Hrastniku, ob 11 dopoldne pri Sv. Jederii nad Laškim, v nedeljo 9. decembra pa v Trbovljah. Na shodih govore oblastni poslsnei in drugi govorniki. ■k Državna pletarska šola v Ptuju. I. letnik državne pletarske šole se bo otvoril s 1. januarjem 1929. Vpisovanje se bo vršilo od 1. do 15. decembra v pisarni upravitelja v Ptuju, Na skritem 1. Sprejemali se bodo redni in izredni učenci. Natančnejša pojasnila se dobe pri upravitelju šole g. Ogcreleu. ■A* Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Maribor se dobe pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Rcp~rsk« v! m v šusne cerkev na Tehr \b pri Ceifu Prija7no župnijo Teharje je nenadoma zadel hud udarec. Še prošlo nedeljo je vsa župnija odmevala veselja, ko je bprejela novega župnika g. Pavla \ esenjaka, brata narodnega poslanca g. prof. Vesenjaka. Instalacija se je izvršila na slovesen način, kakor to znajo samo ponosni Teharčani. Včeraj zjutraj pa je zadrhtela vsa župnija ob neverjetni vesti, da je župna cerkev ok rad ena. Ko je namreč ob 6 zjutraj prišla sestra teharskega or-ganista Marija Luževič odpirat cerkev ter prižigat večno luč, ker gori v cerkvi preko noči običajno Je električna svetilka, je našla vrata v tabernakelj s silo odstranjena in taberna-kelj izpraznjen. Brez sape je tekla povedat strašno novico svojim bratom, ki so takoj obvestili orožništvo v Š.orah, katero je nemudoma ugotovilo dejanski stan. V tabernaklju se je nahajala monšlranca z Najsvetejšim. Monštranca je izdelana iz me-di, gornji del nosi srebrne okraske, lunula je zlata. Poleg tega sta se nahajala v tabernaklju dva ciborija, tako zvani župmi in šentlov-renški. V vsakem so se nahajale sv. hostije. Tabernakelj sam je iz marmorja, iz katerega so tudi vrabca k tabernaklju, ki so se zaklepala s patentnim ključem. Ropar je s silo odtrgal vratca s labernaklja tako, da je izdrl gotovo z nekim močnim orodjem tečaje vradic. Nato je vzel iz labernaklja nrcnštranco ter jo nesel za oltar, kjer jo je razmontiral. Pustil je v cerkvi podstavek, vzel pa s seboj gornji s srebrom bolj okrašeni del. Kaj je storil s sv. hostijo, ni bilo mogoče dognati. Ilostije iz enega ciborija je presipal v drugega ter en cibo-rij odnesel, drugega pa pustil. Po daljšem iskanju se je posrečilo najti zlato iunulo mon-štrance, ki je roparju očividno izpadla. Poleg teh posvečenih posod je ropar odnesel še tri j bele s čipkami obrobljene oltarne prte, ki jih j je pobral raz vse tri cerkvene oltarje. Kako je prišel ropar v cerkev? 2e stara navada je, da se niso zaklepala vrata v cerkveni stolp. Iz slolpa se pride lahko skozi posebna vrata na prižnieo. Tudi ta vrta se niso že več let zaklepala, čeprav je ključ vedno tičal v vratih. Ropar se je skozi te vhode priklatil na prižnieo ter se z nje spustil ha cerkvene klopi. l»o isti poti je očividno tudi odšel. Ljudstva se je polastilo opravičeno razburjenje radi grdega ropa. Sreča je le, da su ni nahajala v tabernaklju velika dragocena monštranca in drugi dragoceni župni ciborij, kar je spravljeno nekje drugje. Ker bo skušal ropar ukradene stvari pač prodati, pozivamo tudi tem potom vsakogar, ki bi mu morda bile ukradene stvari v nakup, da prodajalca izroči oblastem. Huda a9tomob'fcka nesreča Tovarnar Savec smrlnonevarno ranjen, njegova soproga mrtva, V ponedeljek zjutraj sta se peljala tovarnar usnja v Slovenjgradcu Štefan Savec in njegova soproga Marija na semenj sv. Katarine v Guštanj. Na avtomobilu sta imela naloženega mnogo usnja. Šofiral je g. Savec sam, ob njegovi slrani pa je sedela njegova soproga. Ko sla imela že več kot tri četrtine poti za seboj, je avto naenkrat zavozil v obcestno grapo. S težavo je gg. Savec spravil avto zopet iz grape, v tistem hipu je pa bil avto že v jarku na drugi strani ceste. Ko ga je spravljal zopet iz tega jarka, se je avto prevrnil in pokopal pod seboj g. Savca in soprogo. Prvi je nesrečo opazil železniški čuvaj, ki je takoj obvestil reševalno prsta jo v Gu-štanju in zdravnika dr. Grata v Dravogradu. Z veliko težavo so spravili izpod avtomobila oba ponesrečenca. Marija Savec je dobila tako hude poškodbe, da je bila vsaka pomoč izključena. Umrla je kmalu rato na licu mesta. Tudi njen soprog Štefan Savec je smrlnone-varno poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico v SlGvenjgradec. Pokojna Marija Savec je bila stara okrog 40 let in zapušča poleg težko ranjenega soproga tri že dorasle otroke. Eden je v Ameriki,' 18 letni sin doma v tovarni, 20 letna hči pa vodi domačo trgovino. Na kraj nesreče se je odpeljala sodna komisija, da ugotovi podrobnosti. Se ena avtomofe"°sfca nesreča Preteklo nedeljo so se peljali botri od i krsta iz farne cerkve v Višnji gori proti Pe-ščenku z avtomobilom. Na nevarnem ovinku Dne 1. decembra vsi v Maribor kveSčastnemu pr zn!ku zed;n'en?a, slovenske samostojnosti, odrešitve severne me e in osvej tve Maribora! »Kessenem!« Vtaknil je svojih 8000 čeških kron v žep (za mesec dni) in šel za vedno .. .< Ko je Sukačev končal svojo povest, je izpustil gumb, povesil glavo in molčal. »Kako se je stvar nadaljevala?« sem ga vprašal. E-sno je zavpil: »Kako? Peljal sem se v Budimpešto in ko sem se vozil po madjarskih tleh, sem f i hotel ponašati s svojim znanjem jezika in ogovoril svojega soseda v kupeju: »Bum tam tam tam I (Lep gozd!)« Preplašeno me je pogledal in 3e odmaknil od mene ... »Akilakišvara! File mona? (Dober dan! Ste dobro spali?)« Tedaj je potnik hitro vzel svojo prtljago in zapustil kupe... Šel sem na hodnik in vprašal neko gospodično, brhko Madjarko, po ogrsko: »Akilakišvara! Preu go statia? (Dober daul Pride kmalu postaja?)« Debelo me je pogledala: »Cim bo bo! (Imam te rad!)« Pričela je vpiti. Nekdo je povlekel za zasilno zavoro, vlak se je ustavil. Vlekli so me iz železniškega voza in peljali pred po-strjenačelnika. Ko sem mu madjarski pripovedoval, kar se je bilo zgodilo, je poklical stražnika in me dal dpeljati v sivo, neudobno hišo, kjer so me dva meseca pridržali. Vse osobje je letalo tam v belih liljah okrog in tudi mene so vtaknili v tako belo haljo ... Končno so me vendar izpustili. pa mi sedaj povejte, če ni bil moj učitelj velik lopov ? Smejal sem se. »Sedaj moram domov... Bodite prihodnjič malo previdnejši! Di sel mo tork »Kaj?« »Saj ste sami rekli, da se pravi tako madjarski na svidenje!« »Naj bi vas vrag!« In krenil je počasi naprej po cesti, la možakar, ki je razumel samo eno niadjarsko besedo »Kesseuem« in je plačal za to 8000 čeških kron. Proti: Rcnmi. Išinau, 1'rotion, trganju v križu TOePfAa* S ftULj nenadomestljivo naravno lekovlto uredslvo! Za letenje doma: K"t naravni mulj v kockah „ -1 Ha" ( i pripi. vi an.ie oblon) ali kot .ainiikompret-a" (gotov oblog) SOkrat uporabljiv. Izredno pooenit Glavno skladišče: L. -Sehrei^er, Zngieb, V adeir.ISkt trs l/II. klanca je pripeljal nasproti dvovprežen voz, hitra vožnja obeh in gosta večerna tema — pa sta zavozila drug v drugega. Vozniku je en konj takoj poginil, drugi pa je težko ranjen. Avtomobil pa je tudi zelo občutno pokvarjen. Kdo je nesrečo zakrivil, bo dognala preiskava. Težka aretacija berača Z beračem Leopoldom Finkom je imela ljubljanska policija že neštetokrat opraviti. Naravnost senzacijo pa je vzbudila njegova aretacija pred meseci na Miklošičevi cesti, ko je povzročila celo protestne demonstracije številnega občinstva proti »brutalnemu« pošto-.-panju policije. Slično zadevo jo Fink vprizo- | ril zopet v ponedeljek zvečer. V gostilni pri »Starem tišlarju« v Kolodvorski ulici je beračil in nadlegoval goste ter se nazadnje popolnoma upijanil. Gostilničarka je poklicala stražnika, enonogi berač pa je tedaj vzplam-tel. Pričel je besno mahati z berglami krog sebe in pobil več steklenic. Stražnika, ki ga je hotel aretirati, je krepko sunil z bergljo v trebuh. Stražnik je nato beraču odvzel bergljo in ga odnesel na zeleni voz. Mož se je za hip umiril, nato pa znova podivjal. Besno je pričel tolči po šipah Voza in jih vse razbil. Seveda se je pri tem hudo ranil v roke. Z nasilnim beračem je bil nato še na policiji križ in so ga komaj ukrotili. Mož je moral ostali v zaporu in bo povrhu vsega obtožen še zaradi javnega nasilja, ker je znatno poško- j doval stražnika. * -k Pobegnil je včeraj iz je nišnice ljubljanskega sodišča kaznjenec Joče Bradeško, doma iz Praproč pri Polhovem Gradcu. Star je 01 let, po poklicu delavec in samskega stanu. Postave je srednjevelike in krepke, ima črne lase, spredaj je malo plešast in ima slabe zobe. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora, polovico kazni je že prestal. Če kdo kaj o njem ve, naj to sporoči ravnateljstvu jetniš-nice ali najbližji varnostni oblasti. ★ Obsojen urednik frankovskega lista •Hrvatsko Pravo«. Zagrebški list »Hrvatsko Pravo« je objavil članek, ki govori o tem, kako se plačujejo davki na Hrvatskem in kako v Srbiji. V članku je bilo napisano sledeče: »Tudi to je en dokaz več, kako morajo Hrvati zahtevati, da pridejo čim prej do samostojne hrvatske države.« Radi tega stavka je bil odgovorni urednik g. dr. Mile Budak tožen in pri sodni razpravi obsojen na mesec dni zapora in 3000 Din globe. Obtoženi urednik je dokazoval, da je samostojna hrvatska država lahko tudi v konfederativno urejeni Jugoslaviji, ne da bi se spremenile sedanje državne meje. , Sodišče pa se je postavilo na stališče, da za-i liteva po samostojni Hrvatski pomeni spre-| memba sedanjih državnih mej, oziroma razpad te države. Nasprotno se lahko ustvari svobodna Hrvatska v mejah države SHS in o tem ni prepovedano pisati. -k Za povzdigo severno Dalmacije. — V Kninu se je vršil v nedeljo ustanovni občni zbor Kulturno-gospodarske matice za severno Dalmacijo, kateremu je prisostvovalo okrog 70 oseb." Izvoljen je odbor 14 članov s predsednikom Urošem Desnico na čelu. Naloga matice je, da dvigne kulturno in gospodarsko dalmatinske vasi. Zato je osnovana zadruga, ki ima za cilj, da izvrši melioracijska dela in osnuje vzorna kmetska posestva. Kmalu bo pričela matica z namakanjem zemlje v treh severno-dalmatinskih vaseh. •k Komunistični proces v Oaijeku. Pretekli pondeljek se je pričela pred sodiščem v Osi-jeku glavna razprava proti Leonu Sonnen-scheinu, privatnemu uradniku iz Osijeka, ki ga je državno pravdništvo obtožilo po čl. i. zakona o zaščiti države. Obtoženega Sonnen-scheina je meseca junija aretirala osiješka policija na tiralico železniške obmejne policije v Mariboru, ki je pri študentu Mirku Vrabcu našla utihctapljene dokumente iz Moskve', adresirane na Alvo Sonnenscheinovo, sestro osumljenega Leona Sonnenscheina. Uvedena je bila preiskava, ki je ugotovila, da je Sormenschein nevaren komunistični agitator, ki je bil v stalni pismeni zvezi z ekseku-tivo komunistične iniernacionale v Moskvi. Grafološki strokovnjaki so potrdili, da je bil načrt za obnovitev krajevnih organizacij zveze komunistične mladine v Osijeku napisan z njegovo roko in verjetno je, da ga je on tudi sestavil. Dokazano mu je tudi, da je med re-kruti pred vstopom v armado širil komunistične ideje. Svojo akcijo je Sonnensehein vršil točno po navodilih izvršilnega odbora v Moskvi, ki so jih našli pri preiskavi v njegovem stanovanju. Zanimivo je, da je usumljenec v preiskavi na večino vprašanj odklonil odgovor. Za ta komunistični proces vlada v Osijeku veliko zanimanje. Sodba še ni znana. Huda nesreča delavca v Zagrebu. V ponedeljek zvečer se je pripetila v Arkovi tovarni v Zagrebu huda nesreča. Ko je bil elek-tromehanik Oto Adelman zaposlen pri električnem stroju, je nastal kratek stik in električne iskre, ki so prasnile iz stroja, so Adel-mana hudo ranile v obe očesi in v levo roko. Ponesrečenca so nnglo prepeljali v bolnišnico, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. Poškodbe so težke narave in obstoja nevarnost, da bo ponesrečeni delavec izgubil vid. + Smrten padec i vlaka. Blizu postaje i Vrbave v Slavoniji je padel z drvečega vlaka j vojak Nikcla Radosavljevič. Padel je narav-' nest v reCuo strugo in bil takoj mrtev. dve lepi hiši bi se dali sezidati z denarjem!« »Kaj pa še, brizgalna bo vse hiše v Ljubljani varovala pred ognjem!« so ugovarjali drugi. Tretji pa so zopet spraševali, če je šla stara brizgalna poklicnih gasilcev v pokoj in je bilo zato treba kupiti novo. »Ne, tisto ne. Ampak če nastane v Liubljani prav velik požar, bo služila stara brizgalna za rezervo.« Včeraj popoldne pa se je pokazali nova brizgalna. Res ličen izdelek in kar spomni človeka na udoben auto. Vse drugače pa stara, ki je nwnda res samo za brizganje, gasilec pa se nima skoro kam usesti. Potem sta .se obe brizgalni, stara in nova poskušali. Stara brizgalna se ni nič zavedala, da mora biti za rezervo in je nesla curek celo višje in močnejše kot nova. No, tudi nova brizgalna se je izkazala in je metala vodo iz štirih cevi prav visoko, tako visoko, da če bi gorelo na primer na Gradu, ti skoraj lahko gasili kar od spodaj. Na Krekovem trgu pa je nastala povodenj in voda je drla v hudournikih v bližnji kanal. 0 Pien, ki ga vlomilec ni mcgcl odnesti. V delavnico posestnika in izdelovalca vozov Matije Terlepa na Sv. Jerneja cesti je vlomil dosedaj še ne izsleden zlikovec in odnese! večjo množino ko-larskega orodja in drugih predmetov v skupni vrednosti okrog 2300 Din. Ukradene predmete je pozneje našel neki šolarček na bližnjem Moharjevem kozolcu. Vlomilec najbrže ni mogel odnesti plena in ga je skril na kozolcu. © Popravek. Ob priliki demonstracij ob osemdesetletnici Rapalla smo poročali, da je bil aretiran tudi akademik Dušan Reja. Ta vest je bila po-motna, ker se g. Reja demonstracij sploh ni udeležil. pač pa je bih tedaj aretiran in kmalu nato izpuščen neki g. Dušan R., ki ima pač slično ime g. Reji. 1 H • j □ Slavnostna seja mariborske oblastne skupščine bo dne 1. decembra ob 10 v kaziniski dvorani z dnevnim redom: Proslava zedinje-nja in osvoboditve Maribora. □ Prosvetna zveza v Mariboru naznanja vsem društvom, da se vrši 30. novembra po občnem zboru od pol treh naprej v bančni dvorani radio tečaj, na katerem se bo predavalo o vedi in tehniki radio aparatov in se bodo tudi lahko poslušale razne oddajne postaje. Zvečer ob 8 se vrši v bančni dvorani v čast vsem udeležencem slavlja desetletnice družabni pozdravni večer. Dne 1. decembra se naj zbero vsa društva najpozneje ob pol 10 na Slomškovem trgu na prostoru med stolnico in parkom, Krščanska ženska zveza in vse dekliške zveze pa na prostoru med stolnico in škofijsko palačo. Vsako društvo, odnosno zveza naj ima svojega reditelja in vsi di prejmejo od glavnega reditelja za razvrstitev in obhod potrebna navodila. Sestanek rediteljev ob četrt na deset pred glavnim vhodom v stolnico. □ Dne 30. novembra popoldne zastave na vse hiše, na okna zastavice! □ Slavnostna akademija r mariborskem gledališču. V proslavo 1. decembra priredi mariborsko gledališče ob 17 slavnostno akademijo z nagovorom, recitacijami, petjem in Korolijevo enodejanko »Jugana sile najmlajša«. □ Uprava »Slovenčove« podružnice cenj. trgovce, obrtnike ter interesente sploh, vljudno opozarja, da smejo za nas nabirati novoletna voščila ter druge oglase samo osebe, ki se izkažejo s posebno legitimacijo uprave. Naročila, oddana neopravičenim osebam, se ne bodo objavila in aikviziterji ne dobe izplačan* običajne provizije. □ Mariborčani dobijo za svojce, stanujoče izven Maribora, vendar samo v področju Slovenije, izkaznice za četrtinsko vožnjo po železnici na velikem županstvu II. nadstropje, soba štev. 40. □ Opozorilo. Radi državnega praznika v soboto, dne 1. decembra 1923, kakor tudi Marijinega praznika dne 8. decembra 1928 se vršita v Mariboru tržna dneva v petek dne 30. nov. in dne 7. dec. 1928. Upozarja se, da bodo stali mesarji dne 1. dec 1923 na Rotovškem trgu, branjevci in kmetje pa na Novem glavnem trgu pred lekarno Sv. Areha. □ Akademska kongregacija ima drevi svoj redni sestanek. Sodali kakor tudi na novo vpeljani gostje vljudno vabljeni. □ Fantovski sestanki mariborskega orlovskega odseka se zopet redno vrše. Drevi predava urednik dr. Fr. Valoveč o temi: 1. december 1918 in njega zgodovinsko politična utemeljitev. S Potovanje po Jugoslaviji. Ta zanimivi film vaja ob predavanju g. prof. Ribariča dne I. decembra ob 15 in 17 v kinu Apolo. Opozarjamo, da je krasni film izdelan v Mariboru. Predavanje se vrši v okvirju tukajšnje Jadranske straže. □ Umrla je Pucher Ana, zasebnica, stara 65 let. Pogreb bo v četrtek ob 16. uri iz hiše žalos'i Mejna ulica 8, na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Predavanje o ČSR se je vršilo v ponedeljek zvečer v tukajšnji Ljudski univerzi. Predaval je konzul dr. Resi iz Ljubljane, ki je na jx)dlagi ski-optičnih slik prikazal v kratkih potezah zgodovino češkega naroda, njegovo borbo za svobodo in ze-dlnienje s Slovaško med vojno doma in v tujini ter podal ob zaključku razvojni pregled notranjepolitičnih dogodkov v bratski državi, s posebnim poudarkom opozarjajoč na veliko konsolidacijsko delo sedanje vlade, ki ji tvorita hrbtenico agrarna in katoliška ljudska stranka. Predavanje se je zaključilo v znamenju prisrčne manifestacije za češkoslovaško-jugoslovansko prijateljstvo. □ Vozni cenik za mestni avtobusni promet. S 1. decembrom 1928 se uveljavi novi cenik, s katerim se 1, 4 in 5 dinarski vozni listki popolnoma ukinejo, ter ser bodo od tega dne nadalje izdajali za mest. omrežje samo 2 in 3 dinarski vozni listki. Jutranji cenik se ukine. Cena mesečne karte z veljavnostjo za vse tnestne proge ostane neizpremenjena in stane Din 200. V predprodaii se izdajajo vozni listki v blokih po 10 komadov za 2 in 3 dinarski tarif z 10% poustom. — Progovne legitimacije se izdajajo vsaki mesec in se stopnjuje popust pri istih od "17 do 41%, vendar pa so te legitimacije veljavne samo za določeno število voženj in so vezane na osebo, na katere ime so izdane. Popust pri teh legitimacijah - nanaša na stalne dnevne vožnje izvzemši nedelje i znaša n. pr. že pri dnevnem izdatku Din 4 (za 2 vožnji) 17%. torej za celi mesec ni me sto Din 104, samo Din 87. Pri večjem dnevnem izdatku n. pr. Din 8 stane mesečna legitimacija Din 148 (29% popust). Otroci do starosti 4 let " spremstvu odraslih, na eno odraslo osebo sam- i otrok, so voznine prosti, ako ne zavzemajo "O--" nega sedežnega prostora. Otroci od 4. leta do 10. leta in šolarji, kadar gredo v šo'o in iz šole, plačaio brez razlike na razdaljo Din 2. Ročna prtljaga do 10 kg, ako ne zavzema preveč prostora, je prosta. Ročna prtljaga nad 10 k? ali če je večjega obsega, s« sme vzeti na voz, le če je prostor, in je treba za tako prtljago vzeti še en listek za Din 2, oz. Din 3. Kdor Dri kontroli nima pravilnega listka, plača trikratno pristoiHno. 7 a vsako onesnaženje voza se plača Din 25. Če bi pa stroški snaženja bili večji, pa dotični večji znesek. □ Smola. Franc in Aleš sta v prvem nadstropju kolodvorske restavracije izmaknila nov površnik v vrednosti 1300 Din, ter pa prodala neki stranki v Splavarski ulici za dva siotaka. Tatiča sedita sedaj v znanem hotelu v Tattenbachovi ulici. Slovenski vefer. Pod tem naslovom se vrši v ponedeljek dno 3. decembra ob 8 zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma III. prosvetni večer. Na tem večeru predava pisatelj Franc Sal. Finžgar o socialnem pomenu literature. Poleg recitacij iz slovenske stare in nove književnosti je na programu tudi samostojen nastop učitelja Glasbene Matice v Celju g. Kuntare, ki bo igral na glasovlrju, ter nastop pevskega zbora celjskih katoliških dijakov. gr Proslava pravnika zedinjenja v Vojmku. Ob priliki 10 letnice zedinjenja priredi Orel v Voj-niku dne 2 decembra ob 3 popoldne v tamkajšnji posojilnični dvorani veliko spominsko akademijo. Na sporedu je vprizoritev igre »Kajiu, govor tajnika Peršuha ter petje domačega pevskega zbora. p,r Miklavževa prireditev. Celjski Orel priredi v nedeljo dne 2. decembra ob 5 pop. v telovadni dvorani Orlovskega doma svojo običajno orlovskemu naraščaju posvečeno Miklavževo prireditev, pri kateri priliki bo društvo obdarovalo svoj naraščaj. Starši narašča jniko v se naprošajo, da eventualna svoja darila oddajo do nedelje opoldne hišniku Orlovskega doma. 0 Pomembno slavje bo v nedeljo 2. dec. t. 1. dijaška akademija v celjskem Narodnem domu. Ne bo namreč zjjolj vsakoletna proslava dijaškega praznika (mesto 8. dec.), ampak tudi proslava 15-letnice obstoja Dij. Mar. kongrecacije celjske, ki je bila vseskozi žarišče in zavetišče vsega kat. dij. gibanja v Celju. Obilna udeležba bodi našim študentom opora v njih poletu I V nedeljo vsi na akademijo I Dopisi Gospodarstvo Moste pri Liubliani Volitev župana še ne bo tako brž. Proti zadnjim občinskim volitvam je bilo vloženih več pritožb, zato se novoizvoljeni občinski odbor ne more konstituirati. Takole ga sekamo! V razdobju enega leta, ki se je končalo 81. oktobra t. 1., se je potožilo v naši občini 225.737 1 vina. Toliko smo ga požrli doma, vrbtega smo dokaj udeleženi tudi pri pokončava-nju vina v mestu. Zakaj bi ga pa ne, ko pa imamo denar. Vrhtega pa pijemo za zdravje žganega in poleti si preganjamo vročino s pivom. Ko bi se točilo vino samo po 10 dinarjev liter in ako prištejemo še izdatke za žganje In pivo. pa vidimo, da žrtvujemo letno kralju alkohola nad tri milijone dinarjev. Kaj? Lahko se postavimo, da nismo zad-i}ji v celi oblasti. Vse to žrtvujemo prostovoljno, brez potrebe? Zares! Kaj pa hočemc z, denarjem? Zaslužek je, denar je, ergo pijemo. Kdo bi bil tak nospametnik, da bi hranil za slabe čase, za otroke. Stokrat norec pa tisti, ki bi metal denar siromakom, ki bi žrtvoval v prosvetne namene. Udeležujemo se le prireditev, kjer lahko na polno vži-vamo alkohol. A poleg tega je mnogo socialnega zla im revščine, dušne in telesne bede vsepovsod. Ali se ne bomo še streznili? Ali je višek vsega javnega dela le pokončevanje alkohola in zabavljanje čez davščine? Satiirnus je dozidala k stari tovarni nov trakt, da bo razširila in pomnožila obrat. Ker so delavske moči poceni in je tehnična In gospodarska usposobljenost brezhibna, podjetje lepo prospeva. Št. Jernej na Dolenjskem S higiensko razstavo smemo biti prav zadovoljni. Udeležba je bila nepričakovano velika. — Šolska mladina je posetila razstavo s svojimi razredniki ob delavnikih, drugo občinstvo pa ob nedeljah in trikrat čez teden zvečer. Vseh predavanj je bilo sedem. Kakor rečeno, je bila dvorana vedno polna, zlasti ob zaključku v nedeljo popoldne 25 L m., tako da nekateri Še notri niso Občni zbori: Pokojninski zavod za nameščence 20. dec. ob 10 v posvetovalnici magistrata (volitve načelstva,, razsodišča in revizorjev); I delavska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru 9. dec. ob pol 10 (bilanca, volitve); Ljudska hranilnica r. z. z o. z. v Slovenjgtadcu (izprememba pravil, prenos sedeža, volitve). Likvidacija: Kompas, d. d. v Zagrebu, ki fun-gira za Jugoslavijo kot založnica Kompasa, fuvui-čnega letopisa, sklicuje za 10. december t. 1. občni zbor, kjor bo sklepano o likvidaciji. — Bilanc« zn 1927 še ni objavljena, za 1926 je znašal dobiček 6436 Din na miniaturni vplačan kapital 12.000 Din. Povišanje kapitala: Kromolitografska tvornica Rožankovski in drug d. d. v Zagrebu od 4.5 na 6 milj. Din z izdajo 30.000 novih delnic nominale 50 Din, emis. tečaj isti. Rok od 20. novembra do 31. decembra; Praštedionn: Cehoslovački dom, a. d. v Belgradu od 0.75 na 1 milj. z izdajo 500 novih delnic po 500 Din nom., emisijski tečaj pa 550 Din, rok od 2. nov. do 15. dec. Nova delniška družba. V Belgradu se 17. decembra vrši vpis delnic nove firme: Opšte gradje-vinsko a. d. (kapital 2 milj. Din; 1000 delnic). — Sedaj se vplača 500 komadov po 2000 Din nom. plus 40 Din utemeljitelnih stroškov. Industrijske korporacijo bodo imele svoj XII. centralni zbor 29. in 30. nov. t. 1. v dvorani Jugo-bauke v Belgradu s sledečim dnem. redom: 1. Stanje naše industrije; 2. Gospodarska vprašanja v Ženevi in pri nas; 3. Oblastni proračuni za 1929 in finnnsiranje samouprav; 4. Uredba o industrijskih obveznicah; 5. Načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil; 6. Osnovanje zavoda za proučevanje goriva. Trgatev v oljčnih nasadih v Dalmaciji se jo že začela, dobi se tudi novo olje letošnjega pridelka. V splošnem je !ca dobro obrodila, le ponekod so sadeži radi suše nekoliko drobnejši. — Oljčni sadeži se prodajajo po 250 do 300 Din me-terski stot. Cena novega olja pa se suče od 14 do 15 Din. Pridelek sena in deteljo je bil letos znatno večji kot lani. Po podatkih kmet. ministrstva je letos znašal pridelek sena v celi državi 32.9 milj. met. stotov napram 27.1 milj. lani, pridelek detelje pa 5.35 milj. stolov (lani 4.9 milj. stotov). Združeni rudniki in topilnice, d. d. v Zagrebu, pri katerih je udeležen znatno tudi belgijski kapital, izkazuje za 1927 izgubo v znesku 0.3 milj. Din na kapit d 10 milj. (za 1926 izgubi 0.2 milj. Din). Podjetje se obilo poslužuje tujih sredstev (1027 70 3 milj.. 1926 72.4 milj.). Investicije znašajo 73.1 milj. «64.3 milj. za 1926). Sanacija Slavonijo. Svoječasno smo že poročali o nameravanem znižanju kapitala Slavonije. Sedaj bo občnemu zboru, ki se vrši sredi decembra, predloženo znižati kapital od 36 na 6 mil j. Din In ga zvišati z novo emisijo na 30 milj Din. -10 starih delnic, katerih nominale se zniža od 30 Din na 5 Din, se spremeni v novo delnico z nomimlom 200 Din. Istočasno se bo sanirala tudi pohištvena tovarna Bothe in Ehrmann, katere vse delnice ima Slavonija. — To je že druga sanacija Slavonije: že leta 1927 je zaradi izkazane izgube 53 mili. Din bil znižan kapital od 60 na 36 milj., ostali del pa je bil odpisan od rezervnega fonda. BOJrsrn 28. novembra 1928. DENAR Devizni promet n aljubljmski borzi je nadalje znaten. Danes je bilo največ prometa v devizah Berlin, Praga, Curih in Dunaj. Pri v-trm blago je bilo zaključeno samo v devizi Trst, dočim v Ne\v-yorku ni prišlo do zaključka kljub znižanju tečaja za blago od 56.92 na 56.89. Devize Berlin, Curih in Dunaj so ostale neizpremenjene, dočim so se vse ostale učvrstile. Devizn tečaj; ra ljubljanski borzi 27. novembra "!2K povpraš Don. •redn ■ork — f 6.89 — 56.89 Pariz — 222..i7 — 2; 2 35 Praga 168.27 169.1 7 168.67 P8.6'-> Trsi 297. 8 299.08 298, 8 .9 .03 Zagreb. Amsterdam 22^5 bi., Berlin 135") do 1358, Budimpešta 992.12 bl„ Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 798.50—801.50, London 275.66—276.45, New-york 56.788 — 56.988, Pariz 221.37 — 223.37, Praga 168.27—169.07, Trst 296.91—298.91. Bolgrad. Ženeva 1094.10—1097.10, Amsterdam 2282—2288, Berlin 1355 1358, Budimjiešta 999.0G2 — 993-02, Dunaj 797.98 — 801.6, London 275.25—276.50, Pariz 222.39—223.97, Praga 168.27 — 168.07, Trst 296.50—298.50, Bruselj 782.73-792.73. Curih. Belgrad 9.1225, Berlin 123 765, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.12, Dunaj 72.98, London are ■:f 3E3K*j*asi,vaan jas xkvtwi mogli. Bilo jih je gotovo čez 1000 pri zadnjem predavanju o prvi pomoči. Higienskemu zavodu smo prav hvaležni in upamo, da bo razstava rodila bogate sadove. Pogrešali pa smo film: »Voznik smrti«, katerega splošno hvalijo. Smrcčico za božična drevesca so šli sekat maharovški fantje nekam v bližino Novega mesta. Je to že stara navada maharovških fantov, da hodijo prodajat smrečice za božična drevesa pred Božičem v Zagreb in tudi druge kraje na Hrvatsko. Ce ni veliko smrečic iz drugih krajev, imajo lep zaslužek. Trbovlje Prepoved pobiranja premoga t sipinah. To prepoved je TPD svojčas izdala in s tein hudo zadela vdove, vpokojence in delavce, zaposlene pri podjetju Dukič. Povod temu odloku so dali razni elementi, ki so pre«mog več ali manj jemali z vozičkov ter ga odvažali z raznimi vozili. Da pa se ta prepoved razveljavi vsaj za gori navedene rkojence, vdove In delavce podjetja Dukič, je rudarska skupfaa poslala na reprezentanco tozadevno spomenico. I!deli kril. Te dni se bo začela pobirati članarina za rdeči križ. Vsakomur jc znano, da stremi to društvo za človekoljubnimi cilji in ravno letos potrebu je največ podpore, ker je kupilo svoje lastno stavbiiče v Omišlju na otoku lvrku. To je 28.18, Newyork 519.025, Pariz 20.206, Praga 18.88, Trst 27.20, Sofija 3.75, Varšava 56.15, Madrid 83.66. Trst Zagreb 33.50—33.55, London 92.57— 92.59, Pariz 74.60-74.70, Ne\vyork 19.05—10.062, Curili 367.50—307.60. Duuaj. Belgrad 12.5025. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 12& zaklj., Praštediona 920 den., Kred. zav. 175 denar, Vevče 110 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 denar, šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 438— 438.50, kasa 4137—438, termini: 12. 441—442, 7% inv. pos. 85.50—86, agrari 53.50—54. — Bančni pap.: Union 67.50- 58, Poljo 17.50—18, Hrv. 66, Krod. 85), Jugo 89.50—90.50, 12. 91—91.50, Lj. Kr. 127—128, Medjun. 57.50, Praštod. 920—925, Srpska 152—153, Zem. 139—140, Obrt 38- 30. - Industr. pap.: Gutmann 200—210, Slavonia 6.50— 7, Sla-veks 100—10G, Danica 151—155, Drava 435 525, Šečerana 467.50—180, Osj. ljev. 175—190, Brog. vag. 300— 30(5, Union 305—320, Isis 24—25, Ragu-sea 495-500, Trbovlje 475—485, Vevče 114—118, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 250—280, Mlin 19.50, Oce-ania 256. Belgrad. Narodna banka 7060, vojna odškodnina 438—440, 7% invest. posoj. 80—86.25, agrari 54.50-55.50. Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 83.60, Zivno 129.30, Jugo 7.10, Hipo 43.50, Levkam 9.50, Trbovlje 58.75, Gutmann 24.50, Mundus 193-75, Slavonija 0.76. Žito Položaj v pšenici je povsem nespremenjen. Cena ne nazaduje. Ponudba je omejena zlasti za blago na ugodnejših gornjebaških postajah, kjer notira 247.50 Din dočitn se sj>odnjebaška pšenica dobi po 245—246.50 nakl. post. Terminsko blago se je za spoznanje pocenilo ter notira za februar 260 baška nakl. post. Pšenični mlevski izdelki so neizpremenjeni, vendar je zanimanja za moko in otrobe v naših krajih trenotno malo. Za koruzo ni nobenega povpraševanja. Sremska umetno sušena velja 270 nakladalna postaja. Vsi ostali produkti so nespremenjeni. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki. (Vse samo ponudbe slov. p. plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bačka 80 kg 2% 290—292.50, zn december 292.50—295, za januar 300—302.50, rž 72—74 kg 295—297.50, oves bnč. ali slav. 295— 3(0, koruza pop suha 365.50— 370, laplatska ocar. Ljubljana 315.50—320, ječmen bački 315.50 - 320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. pri odjemu 430— 435. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bč. 242.50—244.50, bn. 287.50 - 290.50; oves: 242.50—247.50; koruza bč. 237.50—240; ječmen: 256—2C0, bč. pol 285—2P0; moka Og 350—360, 2 330—310, 5 310—320. 6 270 —280, 7 255 -265, 8 205—215; otbobi bč. 180-185, bn. 175—180. Budimpešta. Tendenca: čvrsti. Pšenica: marec: 27.06—27.02, zaklj. 27.04 —27.06, maj: 27.82— 27.84, z°kij. 27.82 —27.84; rž: marec 25.20—25.12, zaklj. 25.12-25.14, maj: 25.60—25.50, zaklj. 25.52 — 25.24; koruza: maj: 28.90—28.84, zaklmček 28.80—28.82, julij: 29.16 - 29.10, zaklj. 29.08-29.10. Les Na ljubljanski borz.i so bili zaključeni tri jo vagoni bukovih neobrobljenih plohov. — Tendenca neizpremenjena. Premoč Položaj je v splošnem napet, knlcor že več let ni bil slučaj: ne ojiaža se to toliko pri nas kakor v inozemslvu. Po nekaterih državah se je zelo povečal konzum premosji, tako n. pr. v Češlioslovaški. Pa tudi vlada zaradi štrajkovnih nevarnosti in iz-prtja v Porur.ju negotovost. Ne samo zaradi naraščajočih potreb v jesenskih in zimskih mesecih, ampak tudi zaradi negotovosti je hitel konzum, da se krije v večji meri kakor navadno. Na našem tržišču so cene neizpremenjene in notirajo sedaj: rudniki TPD vse fko vag. rudn. post., knsovec Din 320—!M0, kocke 300—310, ore-hovec 200—270, grahovec 180—18^ in zdrob 100 do 140; ostali rudniki: lignitast kosovec 110 do 140, riavi slab 225—228, najboljši 3-10 Din tona, vse rudn. post. Pomanjkanje vagonov je postalo manj občutno. Rudniki so dobro zaposleni razen onih, ki proizvajajo slabše vrste premoga, ki nI za domačo kurjavo. V inozemskih premocrih je tendenca čvrsta in cene so narasle. Tako notira sedaj nnsjlrški premog 12.6—18.6 šilinga za tono. koks pa 18 3—27.6 šilinga. Cena napram prejšnjemu nagemu poročilu (za oktober) se ni povečala, pač pa so se (sezijski pojav) povišali ladijski prevozni stroški za 3—4 šilinge pri toni za jadranska pristanišča, kar je zvišalo ceno pri nas. Češki nremegi so ostali v ceni neizpremenjeni, edino koksi so se proti pričiko-vanju podražili. RurskI koks je oshl neizpremenjeni 19 mark za tono. V ostravskem reviriu so cene premoga ostale neizpremonjeno: 1 '0 Kč, za koks pa so se zvišale s 1. nov. od 180—210 Kč na 200—220 Kč za tono. Tudi gorniešlezijski premog se je jx>dražil: drugovrstni za 3 švicarske franke pri toni (od 10 na 13), pa tudi zn prvovrstni je pričakovati zvišanja v istem znesku. krasen prostor ob morju v velikosti 5000 kv. m, kjer se mora pogodbeno z občino Omišelj v dobi 1 do 2 let postaviti poslopje za okrevališče in zdravilišče bolnih rudarjev in njih zdravja potrebne dece ter članov Rdečega križa, ki bodo uživali tudi posebne ugodnosti. Občani! Ne odklanjajte nabiralcev, ker oni vršijo svojo človekoljubno, a težko službo! Razposlanih je po Trbovljah, Hrastniku in Dolu 15 nabiralnih pol in so s pobiranjem poverjene povsem zanesljive osebe, člani odbora Rdečega križa. — Predsedstvo. Laško Otvoritev vodovoda se vrši dne 1. decembra na višinskem reeervonrju v Laškem in sicer ob 11 dopoldne. Na to slavnoet je povabljenih več gostov iz Laškega in tudi Ljubljnne. Cerkvena blagoslovitev vodovoda se — kakor slišimo — ne bo vršila in to radi tega ne, ker mislijo nekateri demokrati, da naprava kakor je vodovod ne potrebuje božjega blagoslova in ker cerkev kot taka tudi ni ničesar prispevala k gradbenim stroškom vodovoda. Tega mnenja pa niso vsi demokrati, a ti so v manjšini. Pač pa je jasno, da se vrši na isti dan slavnostni banket, na kojega je povabljenih nad 60 gostov. Ta banket je seveda v najožji in najbistvenejši zvezi z našim vodovodom. Banket priredi podjetje, ki je vodovod gradilo, goste na ta banket pa vabi mestna občina Laika. m ve/d uvimkh vmnkt^ Peter Klemen: Slovenski harfa in nfesBVs smelo (Popolni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) XVIII. POGLAVJE. Hajdi v Rim. — Rimski vtisi in razgovori. — Večina misije odide s Pašičem domov. V petek, 29. novembra smo odpotovali preko Bologne in Florence tudi mi proti jugu, kjer cveto oranže in limone, se kuhajo makaroni in se praži riž s parmezanskim sirom. Evviva la minestra! V soboto proti poldnevu smo dospeli v Rim. Nismo imeli v svojem kupeju nikogar Angleški kralj Jurij in kraljica Marija. — težko oboleli kralj Jurij je bil rojen 1. 1865; prestol je zasedel kot naslednik svojega očeta kralja Edvarda VII; za indijskega cesarja je bil kronan 1. 1911. L. 1893. se je poročil s princezinjo Mary Teck. Rodili so se jima štirje sinovi in ena hči; najstarejši sin, princ Waleški, je sedaj star 34 let. razen nekega italijanskega kapitana, ki je šel domov na dopust. Malo se mu je kadilo, ko smo mu povedali, da smo Srbi, a vendar si ni mogel kaj, da ne bi proslavljal slavne zmage ob Pijavi. In kakor mi vemo, da so ob polomu prvi prodrli Francozi in Amerikanci, tako je on vedel, da je zmaga edina zasluga Italijanov in ji pri tem slavnem činu zavezniki niso prav nič pomagali. V Rimu smo se nastanili v hotelu Qui-rinal. Ne vem, zakaj smo si mi trije potniki iz dežele Kranjske izvolili tako imenitno bivališče, menda zato, ker je hotel blizu kolodvora in ker smo bili vsi trije tako umazani od vožnje, da si skoraj nismo upali pogledati drug drugemu v oči. Jaz sem bil v Castelfrancu dobil tudi še-steronoge prebivalce v svojo obleko. Nikomur nisem tega povedal, nisem si upal, ker drugače bi se me bil vsakdo ogibal, češ, delegat si za kurirsko službo, pa nosiš s seboj živali, ki tako počasi hodijo. Izjavljam pa, da se mi je po zaslugi sobarice v Quirinalu vendarle posrečilo rešiti se svojih sopotnic, ki so najbrže imele namen, spremljati me, če treba, celo v Francijo. Zmetal sem vse perilo sobarici, ki mi je obljubila, da bo pošteno oprala vse do prihodnjega dne. No, račun ni bil majhen, a čeden sem pa le bil in od tedaj sem se zopet smatral za človeka, ki sme v družbo svojih tovarišev. Nato smo šli iskat svojih bratov Hrvatov. Naleteli smo na enega že na ulici, in ta nam je povedal, da so nekateri na srbski delegaciji, kjer jih gotovo najdemo. Pa smo šli na Piazza deli' Indenpendan-za 6. Nekatere svojih sopotnikov smo res našli tam. »Razgovarali« so, da je bilo veselje. Črvinovič je kar skakal dobre volje, ker so mu na legaciji izstavili rdeč srbski potni list, meneč, da mu zdaj ne more priti blizu tudi karabinijer vseh karabinijerjev. Nam, navadnim jugoslovanskim potnikom, pa so na legaciji vzeli potne liste Na- rodnega sveta v Zagrebu in nam dali potrdila, da smo srbski državljani Kdaj, kako bomo potovali naprej, o tem se ni nihče menil, kajti vse je, kakor so rekli, odviselo od tega, če pridejo v Rim še istega dne ali drugi dan Korošec, Pašič in Žerjav. Drugi dan zjutraj smo nameravali ravnatelj Ivanovič, dr. Ivan Lorkovič, Rude, Kri-štofič in moja malenkost napraviti dopoldne izprehod po Rimu. Zmenili smo se, da se dobimo ob sedmih zjutraj pred (Juirinalom. A zjutraj ni bilo nikogar. Ker se mi je čudno zdelo, da gospoda Ivanoviča ni, sem ga šel obiskat v Grand Hfllel in sem ga dobil v postelji. Bil je bolan in je rekel, da bo težko potoval dalje. Naročil si je bil pri vratarju tudi zdravila. Ker se mu je na govoru poznalo, da v njegovem grlu ni vse v redu, sem ga pustil z željo, da ga indispozicija kmalu mine. Najeli smo dva izvoščka in odpeljali smo se čez Monte Pincio na izprehod po Rimu: dr. Ivan Lorkovič, Krištofič v enem vozu, Rude in jaz v drugem. Z Monte Pincio smo krenili po mestnih trgih in ulicah, dokler nismo prišli do Petrove cerkve. Že prej sem nekaterekrati videl to velikansko svetišče, a vedno me je bolela glava, kadar sem ga zapustil. In tudi to pot ni bilo bolje. Nič izrazito verskega ne najdeš v tem prostornem hramu, ničesar ni, kar bi te pritegnilo k sebi, vsa cerkev je muzej, v katerem lahko študiraš, molitev ti ne pride niti na misel, kaj še, da bi se čutil v središču katoliškega veroizpovedanja. šli smo nato mimo spomenika Viktorja Emanuela II. proti Panteonu in od tam sta nas voznika peljala po mnogih ovinkih proti rimskemu foru, ki je po mojem skromnem mnenju najlepši del stare Romulove podrtije. Bolniška sestra dr. Elsa Brandstrom in nemški po slanik grof Lerchenfcld. — Elsa Brandstrom je bila ------ * ---■——--:«ožrtvo valnejša zaščitnica in jx>močnica vojnih ujetnikov po " ' ' • ' Po vojni jo je berlinska uni- Avstriji in Nemčiji, kjer jo nekdanji varovanci navdušeno sprejemajo. Brez'dvoma jo ]>oznajo tudi innogi Slovenci, bivši ruski vojni ujetniki. Zakaj niso prejeli Noblove nagrade Med kandidati za letošnjo Noblovo literarno nagrado je bil med drugimi tudi Maksim Gorkij. Da mu nagrade niso priznali, se po-jasnuje s tem, da ni bilo pričakovati, da bi bil nagrado sprejel; Švedski akademiji pa bi se bilo potem očitalo, da je nalašč izbrala takega kandidata, da bi mogla potem obrniti denar v druge namene. — Drugi propadli kandidat je bil Thomas Mann; le-ta nagrade ni dobil, ker so njegova dela pač estetično na višku, ne pa etično, a Nobel je v svoji oporoki izrečno določil, da se nagrade dela z idealno smerjo. — Rudolf Hans Bartsch, Avstrijec, bi bil nagrado morda dobil, ako se Švedska akademija ne bi bila čutila dolžno, da slednjič počasti Francoza Bergsona, ki je bil že 10 let med kandidati za Noblovo nagrado. — Rus Mereškovski, ki živi v veliki bedi v Parizu, pride morda na vrsto prihodnje leto. — Španska pisateljica Chonca d'Espi- Novi Marijin spomenik v Kevelaarju, [»svečen sj>ominu v vojni padlih domačih sinov. Sjx>mcnik je delo kiparja Arnoida Henslerja. — Kevelaarska M arijina božja jx>t je znana tudi Slovencem jx> vest- falskih rojakih, ki so že opetovano romali tja. Od Koloseja smo šli mimo Konštantino-vega in Titovega slavoloka na Palatin in od tam po sveti poti (Via sacra) navzdol proti Foru. Cele groblje sklesanega kamenja, stoječi stebri podrtih svetišč, stopnice, ohranjeno pročelje svetišča Antonina in Faustine, vse to zija nemo iz dvatisočletne preteklosti v gledalca. Vidiš tribuno, kjer je govoril Ciceron, zdi se ti, da se njegov glas izgublja v hladnem vetriču, ki prihaja s Palatina. zdi se ti, da zagovarja Milona, da udriha po Katilini, pri tem pa se zbudiš iz svojih sanj, stopil si na gladko zbrušeno mramornato ploščo in ti je spodrsnilo. Nič več te nekdanje rimske veličine, nič več onega življenja na Foru, samo nemo kamenje se hoče pogovarjati s teboj, a moraš dalje, drucrače ti poreko sopotniki, da slišiš, kako trava raste. (Dalje.) na tudi ni imela sreče. Prednost je imela Undsel, ki je bila že pred tremi leti določena za nagrado in je le zaradi neznatne formalne napake ni dobila. Katerih jezikov se uee na Dunaju Na Dunaju so se v času, ko so živeli v Avstriji tako različni narodi, malo brigali za tuje jezike. Danes jih gospodarska odvisnost od inozemstva sili, da se uče vseh mogočih tujih jezikov. Korespondenti, ki dobro obvladajo več jezikov, so izvrstno plačani. Iz nekega sestavka v »Reichsposti« je razvidno, da se največ gojita angleščina in francoščina kot svetovna jezika, precej tudi italijanščina in skandinavski jeziki. Naj javnem učnem zavodu za orientalske jezike, ki je v rahli zvezi s konzularno akademijo, se vrše tačas tečaji za rumunščino, ruščino, srbščino, španščino, turščino, madžarščino in češčino. Največ učencev imajo španski, madžarski in češki tečaj; za arabščino, bolgarščino, perzijski jezik in albanščino ni nikakih interesentov, le-čaj za kitajščino ima šest obiskovalcev. V dve& ^ vrstaO V hrambo pred plinskimi napadi grade v Moskvi na podstrešjih zatočišča, ki ne propu-ščajo zraka in so opremljena s filtri za čiščenje zraka. V Jasnopoljanski muzej prepeljejo kmet-ski voz, na katerem je bil pred svojo smrtjo pobegnil z doma Lev Tolstoj. Voz so doslej hranili v Ljeningradu. Poljslto-finsko društvo se je osnovalo v Helsingforsu. Češkoslovaške kolonije v Južni Ameriki. Češkoslovaška vlada je dobila ponudbo, da v Kolumbiji in Braziliji ustanovi svoje kmetske naselbine. Pridelovalo naj bi se žito. 60 000 radioamaterjev je danes v Ljeningradu; od tega je registriranih samo 35.000; brezplačno posluša radio, kakor je dognala preiskava, 25.000 radioamaterjev. Državno belorusko gledališče v Vitcbsku je uničil požar. Lovska zveza v Moskvi se osnuje te dni. Zveza bo združevala do 2 milijona poklicnih lovcev. Osnuje se lovsko-gospodarski zavod za izobraževanje lovskih strokovnjakov. Zaprli so na Dunaju znanega sleparja Paula Neumanna. Neumann je bil znan kot športnik ter si je kot plavač priboril zmago na prvih Olimpijskih igrah v Atenah. Kasneje se je vdal pustolovstvu; med drugim je začasa svetovne vojne »deloval« kot štabni zdravnik, ne da bi bil kdaj študiral medicino. V zadnjem času je stanoval na Dunaju v vogalni hiši: v eni ulici je bil prijavljen kot »dr. Neumaan«. v drugi kot »dr. Ileilwart«. Nesreče cestnega prometa v Pragi so znašale v prvi polovici tek. leta 1887 slučajev, cd teora 16 smrtnih žrtev in 224 težkih poškodb. Večina nesreč odpade na avtomobile. Zračni promet Berlin—Nanking. Nemška »Lufthansa« se pogaja te dni v Nankingu s kitajsko vlado za ustanovitev kitajsko-nemške zrakoplovne družbe, ki naj bi uvedla reden zračni promet na pr°gi Nanking—Berlin preko Pekinga in Moskve Vitcania Častne legije je postala miss Boyd, ki se je s svojo jahto »Hobbye udeleževala rešilne akcije za Amundsena in njego-govega francoskega pilota Guilbauda. Dvadnevni tajfun je divjal na Filipinih; vihar je dosegel brzino 100 milj na uro. Porušil je 400 hiš in 7 ladjedelnic. 7000 ljudi je ostalo brez strehe. Sestro zazidala. V južnotirolski občini l Pergina so našli zaprlo v popolnoma temnem prostoru 58 letno Domeniko Fontari. V ječi je bila 13 let in je sedaj blazna. Brata in sestro, ki sta jo imela zaprto, so zaprli. Ustreljenega so našli v Berlinu znanega bivšega komunista Kerstinga, ki je bil prešel k nar socialistom. Policija sumi, da so Kerstinga iz maščevanja ustrelili komunisti. Potopila se je v rokavskem prelivu nemška šolska ladja »Pommern«. Na pomoč je pravočasno prihitel nemški parnik »Heros«, ki je zlil na valovje olje in lako omogočil, da se je posadka — 84 mož — rešila na njegov krov. Lil'i Lehtnann, najslavnejša pevka vseh časov, je 24. t. m. obhajala 80 letnico svojega rojstva. Mati in oče sta ji bila operna pevca. Sama je prvič nastopila v Pragi 1. 1865. Potem je s svojo pesmijo epe tovano prepotovala Evropo in Ameriko in ostala nepozabna vsem, ki so jo kdaj slišali. Po gramofonu raztrgala zaroko Miss Lois Loyers v Birminghamu je poslala svojemu zaročencu gramofonsko ploščo s takim-le pismom: »Nimam poguma, da bi Ti osebno naznanila, kar sem sklenila. Da bi pa to opravila s pismom, se mi zdi brezsrčno. Zato Ti pošiljam gramofonsko ploščo, ki naj govori namesto mene.« Presenečeni zaročenec je položil ploščo na gramofon, ki mu je takole zagodel: »Prepričala sem se, da nikakor ne spadava skupaj. Bilo bi nespametno, ako bi ostala še dalje zaročena, zato Ti vračam prstan. Ne žalosti se preveč zaradi tega. Prepričana sem, da je najboljše, če sc ločiva. S tem si prihraniva veliko jeze.« — Viri nc povedo, kaj je mladi mož naredil z zlokobno ploščo — ali jo je spravil ali razbil? Svetilnik v krkonoški vasi za zimske športnike, da se morejo v mraku in megli orientirati. Svetilnik je nameščen na strehi in se vrti kakor morski svetilniki. čudaka Živ! mrtvec Drama v petih dejanjih. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil VI. Borštnik. Režiser P. Golia. V soboto 24. t. m. je tudi Narodno gledališče proslavilo stoletnico rojstva L. N. Tolstega z uprizoritvijo Živega mrtveca. Pred predstavo se je ravnatelj drame g. Pavel Golia v izbranih in prisrčnih besedah spominj: 1 tega dogodka in slavil pomen in veličino 'Tistega kot človeka, misleca in poeta. Nato se je s prav posebnim uspehom igrala drama. Živi mrtvec je nekaka poetična ponovitev značilnih nazorov Tolstega o zakonu, družbi in državi — z nevsiljivo, po pretresljivi dramatičnosti izoblikovana; kajti kljub temu, da osebe niso tipi ampak argumenti, je modrost in mirnost oblikovavca, velikega realista tolika, da ne dokazuje nikjer, ampak razodeva in gane. Etični vozel ljubezni in zakona se rešuje s tragičnim begom, tragika nesoglasja, neurejenosti preide v tragiko žrtve in poravnava nepravih razmer. Zgodba Pro-tasovega bega iz zakona v svobodno življenje in njegov konec se razkrije kot etično dejanje, čeprav mu družba postavlja vse polno ovir in obzi-rov. Tolstoj je seveda razreišl samo vose I zapletenih odnošajev in povedal, da bi bil Karanin moral dobiti spočetka Lizo; naslikal je trpljenje prizadetih in površno pojmovanje etičnega življenja vse druge okolice Končna rešitev je radi nenavadnega dog dka bolj individualistična, slučajna. kot odrešujoča. Dramatična epika je to, pot k cilju in ne boj življenja samega na sebi. Toliko je treba povedali v oanačbo stila, in ne vsebinskih kvalitet dela, l;i samo zase odpira globoke poglede v življenje. Marsikaj je seveda zgolj tudi bolj atribut k zgodbi. Igro, kakor jo je podal g. P. Golia, bi skoraj najbolje označil z njegovim govoroim pred predstavo. Spoštljiva, občudujoča distanca do pisatelja. Kakor da se je sama igrala. Pieteta igravcev in režiserja se je čutila ves čas Zato ne bi dejal, da je to najbolj na Študirana, ampak najbolj posre-h8.se ,7eLval nlrdgovcrdgo rdg ordg ordg rd r Jena in najlepša letošnja uprizoritev. Odtod je tudi to, da so nekateri slabši, stranski igravci zaostajali za tistimi, ki so imeli srečo, da so se docela stopili z epiko dela. Mojstrske so bile glavne osebe, ki so jih z reflektivnostjo na vznotraj pedali g. Ro-goz (Fedja), ga. Nablocka (l.iza), ga. M. Vera (Ana Dimitrijevna), g. Skrbinšek (knez Abreskov). Vsi so podali tako lepe podobe, da bi jih bilo vredno opisati. G. Rogoz je malone prekosil kneza Miškina, ga. M. Vera je s čudovitim niiro>m segla v nove pokrajine svojega znanja, go. Nabloeko si bomo zapomnili posebno v zadnjih dveh slikah. G. Gregorin (Karenin) pa je bil preveč modni gospod in presladek v svoji plemenitosti, da bi bil prepričal; pravtako je bila ga. Medvedova bolj žrtev dejstva, da Maša mora biti dobra pevka. Poleg najboljših igravcev je treba omeniti vsebinsko ostro usmerjeno figuro preiskovalnega sodnika gal; Lipaha, PjetuSkova p. Jana, starega odvetnika g. Bratitje In Sašo gdč. Slavčeve pa tudi sicer epi-Mitfno pa fino in diskretno sobarico ge. Gabrijel-čireve. Igra ga. Kralja kot Ivana Petroviča je bila izrazita soloigra in je segala preko intimnega okvirja. V«a Igra se je razvijala v plemeniti figuralni statičnosti in močnem notranjem dojemanju in reflektlranju zgodbe. Zato so bile 5, 8, 9, 10, 11 slika naravnost genljive. Omeniti bi bilo treba, da v drugi sliki požrtvovalno nastopa najboljša ljubljanska ruska družba. F. K. S Rnjišnjega trga Erjavec Fr.: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. V Ljubljani, 1928. Izdala in založila Prosvetna zveza. Strani 336. Cena brošir. izvodu 50 Din vezanemu pa 70 Din. Veliki oblikovalec katoliškega gibanja, dr. J. Ev. Krek, je že pred vojno sprožil misel, da bi bilo nujno potrebno napisati zgodovino slov. kat. gibanja. Neodložljiva je pa postala taka zgodovina po vojni, saj smo začeli živeti s prevratom poolnoma novo dobo slovenske zgodovine. Tega dela se je lotil naš publicist Fr. Erjavec in sedaj leži pred nami njegovo delo. Razdeljeno je v štiri poglavja, namreč: I. Prvi početki kat. gibanja v Sloveniji (od 1. 1848—1879), II. Oblikovanje slov. kat. gibanja (od 1. 1879—1802), III. Razmah katoliškega gibanja od 1. 1892—1000 in IV. Zmaga katoliškega gibanja (od 1. 19A0-1918). V vsakem poglavju priše pisatelj najprej avstrijsko politiko dotične dobe, nato splošno slovensko politiko, zatem pa katoliško gibanje, razvoj Slovencev v obmejnih deželah in katoliško društveno in ljudsko prosvetno gibanje. V tem okviru obravnava avtor vse panoge slov. katoliškega gibanja, to je politično, delavsko, gospodarsko, dijaško, Ijudsko-prosvetno itd. tako, da dobimo res izčrpno sliko celokupnega razvoja, dela in uspehov. Na koncu knjige je dodan še kratek pregled razvoja Prosvetne zveze od prevrata do danes. — Erjavčevo delo nosi naslov ^Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem«, dejansko nam pa nudi še mnogo več, kajti knjiga je pravzaprav slika vsega slovenskega javnega življenja od 1. 184S do prevrata. Tn ravno v tem tiči njena velika vrednost, saj smo doslej od leta do leta bolj čutili pomanjkanje in potrebo take knjige. Potrebuje jo vsak, kdor se le nekoliko zanima za javno življenje, aktivnim delavcem na kateremkoli poliu bo pa pravi »vademekum«, saj je zbranetta v njej tako ogromno volovažnega gradiva, da jo bo odpiral vsak še in še. Pisana je z velikim zanosom, gladko in živahno, brez u konjiške navlake. vendar pa z vso temeljitostjo.. Njena zunanji oblika je vzorna. Pronrič"iii smo, da bo segel po tem delu vasic izobraženec in da bo vzbudilo v vsej javnosti največio pozornost. Ker je naklada jnko omejena naj si nabavi to dragoceno Miklavževo darilo vsak takoj, saj je cena vprav presenetljivo nizka. Novi kao 8 tekmovalcev. 2. Vezan peteroboj za posamezne člane zvez v UIOCEP. 3. Lahkoatletične tekme (11 disciplin in štafetni tek 400 x 300 X 200 X 100 za zveze) posameznikov. 4. Tekme vrst (poljubne vaje, neomejeno Število) po 12 članov. Vsaka zveza dA štiri sodnike, ostale čsl. Orel, ki prireja v ta namen tečaje (do sedaj se je izvežbalo 38 članov in 48 članic). Te dni izide Priročnik s pripravo za tekme z vsem potrebnim gradivom. Da ne bi tekoče delo organizacija zaradi priprav na sv. Vacl. dneve zanemarjala, so osnovali Pripravljalni odbor, ki organizira 12 delavnih odborov (komisij): gradbeni, finančni, telovadski, gospodarski, propagandni, umetniški, prometni, nastanitveni, rediteljski, inozemski, zdravstveni in ziabavni Glavni odbor odkazuje delo delovnim odborom in od teh prejema sklepe za izvršitev v odobrenje. Posluje v Brnu, v novih prostorih ('-si. zvecse, v »Šramkovem domu« Fracouzska trida 3-1. V finančni sklad za sv. Vacl. dni so prispevale čsl. orl. edinice dozdaj že 800.000 Kč za priprave in kritje event deficita slavnostt Zdravstveno minist. Csl. je izdalo 31 velikih odlikovanj (povodom 10 letnega jubileja čsr. 38. oktobra t. 1.) za zasluge telesne vzgoje in zmage pri tekmah. Od teh je dobilo čsl. orlovstvo 6, Belgija, Francija in Jugoslavija pa po 1. Čsl. svo-bodomiselstvo in sokolstvo se nad tem zelo razburja, dasi uspehov Orla ne more zanikati. Za udeležnike iz Csl. je železnica dovolila olajšave: v posebnih vlakih C ", navadnih 50%, naraščaju ikoni 75% (t. j. štirjo se vozijo z 1 celim listkom). Vodstvo Čsl. Orla poživlja članstvo, naj hrani pri alkoholu, nikotinu in plesnih zabavah za stroške izleta! Katol. učiteljstvo bo imelo v Pragi v orl. dnevih zborovanje za celo državo. Tudi Venkovska Omlndlna (organ, katol. k m očki h fantov) bo zborovala: upati je, da sv. Vacl. dnevi izravnajo nje stare spore z Orlom, katerega vzrast ogroža obstoj Omladine._(Dalje.) llabltc Timg§ram barium-elektronkc b) Neverificirani atleti, zimski športniki, nogometaši, tekači na kratke proge in oslali verificirani atleti, ki še niso dosegli pri tekmovanjih na dolge proge nobenega placementa. c) Verificirani ntleti-tekači na srednje in dolge proge. Tekmovalci kategorij a) in b) lahko sodciujeio v tekmovanj u na obeh progah, tekmovalci kategorije c) samo v tekmovanju na prvi progi. Tekmuje se po pravilih JLAS-a v Zagrebu. Darila: Trije prvo plasirani poedinci vsake kategorije si pribori za letos lepe srebrne umetniške plakete. G. veliki župan ljubljanske oblasti nabavi za to tekmovanje zlato spominsko knjigo, v kalero se bodo vsako ieto vpisali vsi tekmovalci. Prijave s prijavnico Din 5 za osebo je poslati do 1. de<-embrba t. 1. ob 12. uri na naslov: geom. Cerne Miroslav, Mestni stavbeni urad za Kresijo, Ljubljana. — Razen prijavnine je priložiti za vsakega tekmovalca Din 5 za eventue'no izgubo startne številke. Tekmo- alcu se povrne vsota Din 5 ob vrniivi startne številke. Sir Arthur Conan Doyle: Programi Uadio-r.fublfana Sroda, 28. novembra: 12.30: Reproducirann glasba in borznaporočila. — 18: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. — 10: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.P.0- Vpliv grške in rimske kulture na evropski razvoj, predava univ prof. dr. Bradač. — 20: >Othello«, drama. Za tem Radio-orkester. — 22: Poročila. Četrtek, 29. noven lira: 12.30: Reproducirana •glasba in borzna poročila. — 18.30: Obdelavanje . Remije, predava ing. Rado Lah. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30: Zgodovina Slovencev, predava prof. Kranjec. — 20: Komorni trio. Sodelujejo člani kr. opere. Koncertni mojster prof. Ivan Trost (vijolina). sol.ičslist g. Mueller in dirigent g. Niko Štritof (klavir): 1. J. Brahms: Andante — Poco piu aninrito. Scherzo (Aliegro) Es-dur: Adagio mesto, Finale (Aliegro conbrio) 2. A. Dvorak: Aliegro molto, Adagio molto e mesto, B-dur: Allegrelto scherzando, Finale (Aliegro vi-vace). Nato eitraški večer g. Košmerl.jeve. — 22: Poročila. Petek. 30. novembra: 12."0: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. — 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Lebon. — 19.30: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Adamič: Ecce dolor, poje zbor »Ljubljane«. Nato simfonični koncert godbe Dravske divizije. — 22. Poročila. Brugi programi Sreda. 28. novembra. Zagreb: 17.30 Lahka glasba — 20.35 Operetni večer. — Breslau: 16.30 Operetna glasba — 20.15 Melodrami — 21 Lahka glasba. — Prana: 12.30 Opoldanski koncert — 19 Plesna glasba — 20 Zabavna ura — 21 koncert za orkester in violončelo s klavirjem. — Leipzig: 20 Komorni koncert. — Stutigart: 20 Brodniki in mornarji v prozi in glasbi. — Bem: 17 Orkestralna glasba — 20.30 Komorni koncert — 21.10 Oikes.er. — Kntovice: 18 Prenos koncerta iz Varšave — 20 30 Večerni koncert. — Brno: 19 Poljudna glasba — 20 Iz Shakespearievih del. — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert. — Berlin: 20 »Lovci biserov«, opera (Bizet); nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert godal, kvarteta — 16 Orkestralni koncert — 20.45 »Meščani iz Calais-a«, igra (Kaiser) nato lahka glasba. — Mucnchen: 20.05 Orkestralni koncert. Skladbe E. Griega. — Milan: 20 30 Koncert lahke glasbe. — Budapest: 12.20 Koncert ciganske kapele — 17.40 Klavirski koncert — 21.40 Vijulinski koncert — 22.20 Ciganska kapela. Naznanila CJubljansl&o gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sreda. 28. novembra: Zaprto. Četrtek, 29. novembra: »Živi mrtvec.« Red A. Petek, 30. novembra: Zaprto. , Sobota, t. decembra: »Herman Celjski.« Ljudska predstavu pri znižanih cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. Sreda. 28. novembra: »Čarobna piSčal.c Red A Četrtek, 29. novembra: Zaprto (generalka). Petek, 30. novembra: »Lepa Vida.« Slavnostna predstavu. Premijerski nbonina. Sobota, 1. decembra: Ob 15: »Prodana nevesta.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. MarifoorsJfo gledališče Sreda, 28. novembra. Zaprto. Čotrlek, 29. novembra ob 20- »Adieu Mirni«. Ab. A. Petek, 30. novembra. Zaprto. 1»rire posebno še vabljeni novinci. — Odbor. Na zadnjem rednem obinem zboru Akademskega kluba monlanistov, dne 24. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Pire Stane; podpredsednik Budisavljevič Tatomir; tajnik I. Hočevar Lojze, tajnik II. Bauer Julijo, blagajnik. Konte Vilibald, knjižničar Pintarič Ivo, gospodar Gostiša Josip, arhivar Kajfež Ivo, referent za ferijalno prakso Ekar Dušan, revizorja Scharlach Rudolf in Kuharič Boris. — Odbor._ Javna zahvala Gospod primarij Dr. RIHARD JUG, pol-kovni zdravnik v Ljubliani, je mene v 74. letu starosti, na težki bolezni (hypertrofiji prostate) z dvojno komplikacijo z operacijo ozdravil Dolžnost mi je, da se gospodu primariju za vso njegovo, res požrtvovalno skrb in lepo uspelo operacijo javno zahvalim. Obenem pa tudi izrazim zahvalo usmiljenim sestram v Leonišču, ki so mi s krščansko ljubeznijo in potrpežljivostjo stregle in z izvrstno oskrbo zdravljenje pospešile. — Bog plačajl DR. IVAN RUDOLF, odvetnik v Slovenskih Konjicah. Izgubljeni svet 12 (Tlie losi ivorld.) Roman. »Hotel sem že zapustiti kočo, ko sem zapazil še neki predmet, ki je štrlel iz prsnega žepa njegove raztrgane suknje. To je bila (a risanka, in sicer prav tako razcefrana, kakor jo vidite zdaj. A bodile prepričani, da nikoli niso izkazovali kakemu nepričakovano odkritemu Shakespeareovemu rokopisu toliko spoštovanja, kakor ga je bila deležna ta zapuščina, odkar jo čuvam jaz. Vzemite, prosim, ta zvezek, oglejte si ga in se seznanile z vsebino vsake strani!« Prižgal si je novo cigaro, se zleknil v naslanjaču in pričakoval ponosno ter pazno, kak utis naredi dokument name. Odprl sem zvezek v pričakovanju nekakega razodetja, čeprav nisem bil na jasnem, kaj mi lahko doprinese. Prva stran me je vsekakor razočarala. Kazala je samo sliko nekega jako trebušastega človeka v plavi mornarski obleki s podpisom »Jiinmy Colver na poštnem čolnu«. Sledilo je več strani z drobnimi risbami, ki so predstavljale Indijance ter njih vsakdanje življenje. Potem je prišla slika nekega prijaznega in obilnega duhovnega gospoda z nizkim, širokokrajnim slamnikom. Sedel je pri mizi nasproti suhemu Evropcu. Podpis se je glasil: »Zajtrk pri fra Cristoferu, Ro-6ario.« Več nadaljnjih strani so zavzemale bežne risbe, ki so predstavljale žene in otroke, potem pa se je pričela dolga vrsia slik iz živalstva z napisi »Manatee (morska krava) na peščini«, >Želve z jajci«, »črn ajou-ii pod mirittjevo palmo« itd. Ma zadnji omenjeni sliki sem zagledal neko prašiču slično zverino. Slednjič sem dospel do jako zoprnih dolgonosih kuščarjev, ki so bili načečkani na dveh straneh skupaj. Nisem vedel, kaj bi k temu rekel in sem zato pripomnil profesorju: »To pa so najbrž krokodili?« »Aligatorji! Aligatorji! Saj ni v Južni Ameriki nobenih pravih krokodilov. Med njimi jp ta razlika, da ...« »Hotel sem samo pripomniti, da ne vidim tu nič izrednega ... nič, kar bi odgovarjalo vašim besedam.« Profesor se je pomilovalno nasmehnil. »Oglejte si še naslednjo stran«, je rekel. Tudi ta ni kazala nič posebnega. Bila je celostransko, na hitro v barvah označena pokrajina, načrt po naravi, kakor ga navadno naredijo umetniki kot temelj za bodočo podrobnejšo sliko. Spredaj se je razločila bledozelena, s široko-listnato travo skopo poraslla ravan. Polagoma se je dvigala in prehajala v globini slike v jako strmo, temnordeče skalovje z značilnimi navpičnimi progami, kakor sem jih opazoval pri bazaltnih gorskih'skupinah. Te skale so zapirale kakor nepretrgan zid vse ozadje. Samo na enem kraju je štrlela osamljena skala v obliki piramide, vrh katere je rastlo veliko drevo: zdelo se je, da jo deli ozek prepad od ostalega gorovja. Nad vsem se je razprostiralo tropsko sinje nebo. Rdečkasti štrleči grebeni so bili obrobljeni s tenko zeleno črto rastlinstva. Na prihodnji strani sem zopet našel isto, v tušu izvršeno pokrajino, samo da je bila posnela bolj iz bližine in zato so se jasno razločevalo podrobnosti. »No, kaj?« je vprašal profesor. »Nedvomno so to jako čudne kamenine,« sem rekel. »Vendar pa nisem toliko geologa, da bi povedal, kaj je izrednega na tem.« »Izrednega!« je ponovil profesor. »Ta skupina je edina na svetli! Neverjetna je! Nihče na zemlji nikoli ni san al o slični možnosti! Toda naprej!« Obrnil sem list in mi je ušel začuden krik. Zagledal sem celostransko sliko najčudnejše zverine, katero sem kdaj videl. To so bile divje sanje kadilca opija, prividi blaznega pijanca: ptičji slična glava, život napihnjenega kuščarja, z navpično štrlečimi bodicami posajen dolg, povešen rep in izbočen hrbet, obrobljen z nekimi, zobom od žage sličnimi resami, ki so izgledale kakor lucat v vrsti postavljenih petelinjih grebenov. Poleg zverine je stal smešen človečič ali bolje rečeno pritlikavec, ki je strmel v sirašilo. No, kaj porečete k temu?« je zaklieal pro csor in si mel zmagovalno roke. »To je nekaj groznega, čudno nenaravnega!« »Kako pa je moglo slikarju priti na misel, upodobili tako žival?« »Mislil bi, da ga je tako daleč zapeljalo — žganje.« »Tako, in to je vse? S čim to lahko tolmačite?« »Seveda, gospod profesor. In kaj vi mislite?« »To, kar je najbolj naravno, in sicer, da so v resnici take živali na svetu. Slikar je samo posnel, kar je videl.« Izbruhnil bi kar v smeh, če ne bi pomislil, da se bom potem zopet lahko skolalil vzdolž hodnika in po stopnicah ven. : Nedvomno,« sem rekel, »nedvomno.« kakor se mora navadno pritrjevati umobolnemu. »Odkrito povedano,« sem dodal, »ne vem samo, kaj bi mislil o tej drobni človeški postavioi. Če bi bil to Indijanec, bi ga lahko smatrali za dokaz, da biva v Južni Ameriki nekak pritlikav narodič. Toda zdi se mi, da je to Evropec v slamniku.« _1<— |T Eji-. c C v > S rv. >- .8 -H tn. 3 f-* > X- N -- o w £ C CTB ^ < i- V) —• n na £ ~ 55*1- $ cfq S- rr-g o i 2c2o 3' 1 => 5'a » N * < < < ro — S » N B o- D« Z'" B -t " C sr5 3 P — ^ ti n ro T*- B C' r- 7Q "T ton — :r. ftFZUi' ilužbodobe Jedonoša z lepo pisavo, se takoj »prejme. Restavracija pri »Črnem Orlu«, Maribor. Kuharica se sprejme v župnišče. Grahovo pri Cirknici. Knjigovodkinjo korespondentinjo - veščo italijanščine in nemščine - sprejmemo. Stenografistke prednost. -Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in pogojev pod »Samostojna« št. 11.653 na upravo »Slov.« Praktikant iz boljše hiše, s popolnim znanjem nemščine — se sprejme z malim začetnim plačilom v pisarno svetovne družbe. Maturanti in absolventi trgov, akademije imajo prednost. - Natančne oferte pod značko »Bodočnost« št. 11.647 na upravo Slov. Službe iščejo Iščem službo odvetniškega koncipienta s 1. januarjem 1929. Sem doktor prava in končam v decembru t. 1. enoletno sodno prakso. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Koncipient«. Krojaški pomočnik marljiv, išče službe v Ljubljani. - Naslov v upr. Slovenca pod št. 11.624. Starejša ženska katera je zmožna za vsa hišna dela, tudi šivanje in kuhanje, ter bi bila dobra in vestna opora vsaki gospodinji, želi takoj službe. Sposobna bi bila voditi tudi samostojno gospodinjstvo. Naslov pove uprava »Slov.« št. 11.625. "< Službo kuharice v župnišču ali kaj slič-nega želim s 1. decembrom ali pozneje. Naslov v upravi Slov., Maribor. Prileten fant zdrav, a bolj šibke postave, želi mesta za bolj lahka dela, k majhnemu posetvu, 5 glav živine ali kaj enakega, bodisi konj ali govedo, najraje h kaki trgovini ali gostilni v mestu ali na deželi, predvsem blizu Ljubljane. — Grem tudi na Gorenjsko ali Notranjsko k dobri družini ali v kako župnišče, ker me veseli zvo-nenje. - Pisma prosim na upravo »Slovenca« pod: »Resnost« št. 11.606. Deklica izučena šivilja, gre tudi brezplačno h kaki dobri šivilji v svrho izpopolnitve v šivanju. Če mogoče z oskrbo. Ponudbe na upr. pod »Izpopolnitev«. Organist - pevovodja po fašistih pregnan rojak iz Vipave, želi mesta — najraje tam, kjer bi tudi dobil mesto občinskega tajnika. - Naslov v upravi Slovenca v Mariboru. Pouk Zaseb. krojno učilišče Ljubljana - Stari trg 19, sporoča cenjenim pletil-nim industrijam in pletiljam, da jc dobil z Dunaja najnovejše modele, po katerih se bo poučevalo v decembru krojenje za pletilne garderobe, jopice, poiuverje, obleke, plašči. - Špecijalen pouk krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam, nešiviljam najnovejši modeli, tudi za perilo. Revnejšim ugod. plačilni pogoji. Brezplačna preskrba služb. Izdelava krojev. -F. Potočnik, vodja tečajev, izprašan in diplomiran v inozemstvu. Dijaka sprejmem kot sostanovalca v veliko zračno in svetlo sobo. - Naslov v ogl. odd. Slov. št. 11.629. Za 1. december oddam brezplačno stanovanje, renovirano, z vrtom, v vili, stranki, ki posodi primeren kapital. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 11.655. Lepo stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje, shrambe, pritiklin, se takoj odda mirni stranki - Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.623. Pozor 1 Odda se v magdalenskem predmestju stanovanje z eno sobo, kuhinjo in konjskim hlevom. Iz hleva se da tudi preurediti prostorna delavnica. Vpraša se: Pobreška ceita 13 v Mariboru. Družabnika se sprejme z vlogo 100.000 Din za povečanje dobro idoče tovarne. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Opeka«. Svarilo. P. n. gg. lastnike pisalnih strojev opozarjam tem potom, da Julij Golob ni pri meni v službi. Isti naj se takoj ovadi pri prvi orožniški postaji. - L. Baraga - LJubljana, Šelen-burgova ulica 6. stanovanja Vrtnar izučen, drž, vpokojenec, oženjen, dobi brezplačno stanovanje sobe in kuhinje. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.652. Stanovanje in vrt oddam brezplačno proti posojilu od 25 do 20.000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Varno posojilo«. Gotov dobiček. Iščem družabnika z majhnim kapitalom, za začetek dobičkanosnega podjetja. Prednost imajo oni, ki so izvežbani v rudarski stroki. Dopisi naj se pošljejo pod šifrr »Dobiček« št. 11.614 upravi. i m ■ 'iug^l 1LJM31 lEEEEil Radio-aparat štiricevni »Hartlej«, popolnoma nov, sprejema 40 postaj, 30 na zvočniku, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 11.608. Posiliva Gostilna v Mariboru, centruin, z opravo in dobro hišno hipoteko se more prevzeti 170.000 Din celokupna cena. — Vila, takoj 6 sob prostih, terasa, krasen sad. vrt, 260 000 Din. Treba malo gotovine. — Posestvo, 24 oralov, pri Mariboru, 3 hiše (gosposka hiša, 4 meblov. sobe). — Sodi, stroju 225.0'X) Din. — Vedno male hišice in posestva, industrije, graščine na razpolago pri Posredovalnici »Rapid« -Gosposka ul. 28, Maribor. Krasna vila na Bledu vsa meblovana in z velikim vrtom, se zelo ugodno proda ali zamenja za hišo v mestu. Nova hiša, 7 sob z velikim vrtom in gozdom ob dolenjski železnici za 55.000 Din. -Posestvo z delavnico v bližini Ljubljane za Din 140.000. Večja hiša ob kamniški železnici za 75.000 Din. Staroznana gostilna v Ljubljani, kakor tudi več trgovskih in drugih hiš ter vil je naprodaj pri Realitetni pisarni Društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salen-drova ulica 6, Večje posestvo (tudi graščinsko) vzamem z januarjem za par let v najem. - Ponudbe na upravo pod »Najem« št. 11.529. Bukov gozd naprodaj za posekati; drva in hlodi. Naslov v upravi »Slov.« št. 11.626. Kupimo Bukov žir in hrastov želod kupujemo vsako množino. — »FRUCTUS«, Ljubljana, Krekov trg 10. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Spalnico kupim, ev. vzamem v najem. Reflektiraun na kompletno, čisto, dobro ohra-njeno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Spalnica« št. 11.654. CC^ESf^ z<-memo v m lev tudi vsako množil o doma e ali bansške pšenice — pri manj ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otr.iD«. KLOBUKE zim«ko pnrilo, dežne plaSfe n drugo modno blago priporoča trgovina -Pri AMERSHflMCIJ" L, Jubliana, S: rl trg Stev. 10 Tvrdka A. VOLK Liubllana, Reslteva cesta 24 nudi nalconoje vse vrsie nšenlčno moko ln druge mlevske izdelke. Zahieva ie cenik Zn nakup da il se oriporočst trgovina z uveli, urami zla -nino, srebrnino. jedil ega orodja IuanFahiž,—L'ubljanr Pred Škofija 15 15% popusta & SSSJ- GftADEZ LJUBLJANA ki krepi En zdravi želodec Objava Uprarva državnih monopolov namerava nabaviti na podlagi odločbe upravnega odbora samostojne monopolske uprave M br, 30.373 z dne 19. novembra tek. leta potom II. ponudbene licitacije, ki se bo vršila dne 20. decembra 1928 ob 11, uri v pisarni uprave' 10.000 metrov ameriškega platna za potrebe uprave državnih monopolov, Pogoji kakor tudi vsi ostali podatki se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka, odsek za kupovanje — te uprave. Iz pisarne uprave državnih monopolov EM broj 24.629 z dne 23. novembra 1928 v Beogradu. ZA ZIMO! Kongresni trg pri NOVAK-u Znižane cene! Naifinejša sukna in Double štofi Ogromna izbira za suknje in uls!re Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem sr ju štev. 15. v specia'ni trgovini sukna kupite naj: olje in priznano najceneje! —■ Tovarniško sklad šCe galos I rt čevljev za sneg Tovarna jamči za vsak par slovite svetovne tovarne Hutchluson znamke „OKAO", se nahaja pri Kosti NkoMč' drug 2'ogtad KntzMihajle ul. 12 Prodssin na veliko Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga in mati, gospa GIZELA GRUM soproga pevovodje dne 27. t. m. po daljši, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek 29, novembra ob pol 3 pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1928. Leo, Neli, Reli, otroci. Anton Grum, soprog. Rusko-švedske galoše in snežni čevlji i J so nenadkriljivi Dvokolesa motorji, šivalni s'roji, otročki in igralni vo-vičkl, trlciklji hol^nder ji, ski-ro, otroški automobili. Prvovrstno bbgo po najnižjih cenah Velika izbira. — Ceniki franko — Prodaja na obroke »TRIBUrtfe", F. B.L. tovon a dvokoles in otToških voz'člce, nogavice, kravaip, vezeni, e, toalelne potrebščine itd. OGLEJTE SI IZLOZBE1 Jetiko ozdravi ludi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenhcil-anstalt) Sečovo, železn. postaja Rogaška Slatina. Kupi se dobro ohranjen navij alni stroj (SPULENAPARAT) s 6—8 špulami, za ročni aH nožni pogon. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na tvrdko Blan & Bartoš, Dolenja Lendava — Prekmurje, v .:- / V globoki žalosti naznanjamo, da jc naša srčnoljubljena, dobra mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa ANTONIJA BEVC vdova po vodji zemljiške knjige v torek 27, t. m. po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnicc bo v četrtek dne 29. t. m. ob 4 pop. iz hiše žalosti Ižanska cesta 1 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1928. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljanli Karel Cei. lzdaiatel|. di. ti. &olo*ec Urednik: Miha Krek.