štev. 272 TRST, y soboto 30. septembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml th nedeljah In praznikih eb 5.f eb ponedeljkih ob 9. ijctraj. P*MUni$ne Iter. so prodajajo po 3 nv6. (6 9tot.) v mnogih lobak&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, S t. Petru, Po«*ojnf, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergn itd Zastarele £tev. po 5 nvć. (10 stot.) 0«LA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širok osti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po £0 st- mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka •»daljna vrsta K. 2. Mali oglasi po A sto t. beseda, naj-saauj pa 40 stok. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave *£dino5tiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč !" NAROČNINA ZNAŠA ■a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;di na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■tniolu M n« dalj ako Izd&nj« „EDINOSTI" Kan* : s* mIo lato Kron 5-SO, la pol lota tir on 3-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo ca uredništvo lista. NefranSo- ▼ana pisma «e ne »prejemajo in reitopisl se ne vrača]«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni de«). Izdajate!; in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Foštno-hranilnRnl ra«iw Stev. 841-652. TELFFOfl it. 11 57 TRIPOLITANSKO VPRAŠANJE. Italija in Turčija v vojnem stanju RIM 29. (Agenzia Štefani). Ker ni; otomanska vlada vsprejela zahtev vsebovanih v italijanskem ultimatumu, se' nahajati Italija in Turčija od danes, j dne 29. septembra 2.30 popoludne v i vojnem stanju. Italijanska vlada bo z vsemi sredstvi, ki so jej na razpolago skrbela za varstvo Italijanov ter inuzemcev vsake narodnosti v Tripolisu in v Cirenaiki. Blokada vse tripolitanske in cirenejske obale se nemudoma naznani nevtralnim vlastim. Porta odgovorila na ultimatum. CARIGRAD 29. Porta je danes zjutraj poslala italijanskemu poslaništvu odgovor na ultimatum. Porta izjavlja, da je pripravljena pogajati se o gospodarskih koncesijah Iraliji v prilog in o posebnih interesih Italije v Tripolisu pod pogojem, da ostane dosedanji Status quo in da Italija ne zasede Tripolisa. Porta pripravljena za gospodarske koncesije. CARIGRAD 29. Kakor znano, je izjavila porta v svoji noti, da je pripravljena s j pridržkom suverenih pravic porte (droits superieur de la Porte) in obstoječih po-godeb dati Italiji gospodarskih koncesij. Porta je obenem obljubila, da se ne bo oboroževala za časa pogajanj. Dve struji v ministerstvu. CARIGRAD 29. Govori se, da so v ministerskem svetu dve stiuji: eni hočejo, da se prične z Italijo takoj diplomatična pogajanja, drugi menijo, da mora kabinet na kratko odkloniti ultimatum. Glasom drugih govoric ni izključeno, da pride do spremembe kabineta. — Govori se, da sestavi novo ministerstvo Kiamil paša ali Ali Said paša. General Robilant in drugi v turški službi stoječi italijanski orožniški častniki ostavijo baje danes Carigrad. Italijanske vojne ladije pred Tripolisom. RIM 29. „Tribuna44, „Giornale d' Italia", „Corriere d' Italia- in „Messagero" so v izrednih izdajah priobčili brzojavke iz Tripolisa, ki pravijo, da mečejo italijanske vojne ladije, nahajajoče se ne visokem morju, svoje ref.ektorje na tripoliŠki pristan. Parnik „Hercules44 je danes zjutraj odplul s 500 Evropejci iz Tripolisa. Italijanska torpedovka pozvala mesto Tripolis, naj se preda. CARIGRAD 29. — Glasom brzojavke došle porti, je prišla ob 2. uri popoludne italijanska torpedovka z belo zastavo pred Tripolis, bržkone da pozove mesto, naj se preda. RIM 29. „Tribuna44 poroča iz Tripolisa, da je bližanje italijanskih vojnih ladij silno vznemirilo Turke In Arabce. Razburjenje je trajalo vso noč. Italijanska eskadra je kmalu odplula na visoko morje. Prebivalstvo šotori ob obali, terase so gosto zasedene, vse hoče videti italijanske ladije. Italijanski konzul svetuje vsem, naj zapuste mesto. Kon-zuiatno poslopje so utrdili. PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V „Ukljub tvojim sovražnikom in vsemu bisurmanstvu ubranim tebe in tvojega sinu J44 je vskliknil vojvoda naglo, zopet popolnoma navdušen od njenih besed, tako, kafcor tamkaj v Drinopolju. „Ne, ne J44 je zmajala sultanica z glavo, „to si mi že enkrat prisegal, a obžaluješ svojo prisego; in jaz vendar ne zahtevam n č druzega, nego zaščite za-se in svojega ctroka v slučaj sile; ne zahtevam pa ni-fcakega izdajalstva proti domovini ali proti tvojim bratom. In od koga sem se mogla najbolj nadejati te zaščite, nego od onega, ki mi je že pred davnimi leti obljubljal, da mi v vsaki čas pokloni svoje življenje ? Seveda, takrat ni mislil niti on, niti nisem mislila jaz, da postanem sultanica, da ga požene tuj rod iz mojega naročja ; da, leta ohlajajo žar goreče mlade ljubezni J" To je govorila samo poluglasno, kakor da pripoveduje le sama Operacije eskadre pričnejo čim prej. RIM 29. „Tribuna" poroča, da pričnejo operacije italijanske eskadre čim prej, vojaška ekspedicija pod poveljstvom generala Caneva sledi. Turki zbirajo čete ob tesalski meji. CARIGRAD 29. Glasom grških poročil so pričeli Turki zbirati svoje čete ob tesalski meji. V Elasono je došlo baje 28 topov. Turčija se ne bo stavila v bran izkrcanju v Tripolisu. PARIZ 29. Poročilo „Ag. Havas" iz Carigrada pravi, da je turška vlada sklenila, da se ne bo stavila v bran italijanskemu izkrcanju v Tripolisu. Poveljstvo turške armade bo poverjeno Turgut paši. CARIGRAD 29. Vrhno poveljstvo turške armade bo baje poverjeno Turgut Šef-ket paši, ki je bil vrhni poveljnik v ekspediciji proti Albancem. TripoliŠki vali je včeraj zjutraj odpotoval na marsiljski progi. Porta ni priznala varstva italijanskih državljanov od strani Rusije. Italija se oborožuje z vso naglico. PARIZ 29. „New-Jork Herald44 poroča iz Malte: Načrt mobilizacije za ekspedicijo v Tripolis je bil sporočen vojnima zboroma v Napolju in Palermu že pred nekoliko časa. Podrobnosti, ki so še manjkale, so bile priobčeno te dni. Oboroževanje nadaljuje z vso naglico, izlasti v Siciliji. RIM 29. Govori se, da se poda kralj Viktor Emanuel v Napolj, kjer bo prisostvoval odhodu spedicijskih čet. Italijanski podaniki v Turčiji zapirajo svoje trgovine. SOLUN 29. Vsled vznemirjajočih govoric, da se ima po nalogu odbora za edinstvo in napredek nasilno postopati proti italijanskim podanikom, so v Smirni živeči Italijani pozvali svojega konzula, da jih ščiti. Konzul jim je svetoval, naj zapro svoje trgovine, kar se je tudi zgodilo. Vali iz Smirne je rekel konzulu, da se Italijanom ne zgodi nič zalega in da zamorejo še nadalje opravljati svoje posle. Razburjenje se vzlic temu ni še poleglo. Ruska lista o tripolitanskem vprašanju. PETROGRAD 29. „Novoje Vremja« piše o tripolitanskem vprašanju: Ruska politika v severni Afriki mora obstojati v solidarnosti z zaveznico Francijo, ki je že davno prepustila Italiji svobodo trgovine v Tripolisu. Sedaj moramo ostati nasproti načinu postopanja italijanske vlade popolnoma pasivni. Mladoturki so želi vihar proti Rusiji, sedaj jim Rusija ne pride na pomoč. — „Rieč" piše: Težko je si predstavljati dokument, ki bi bil tako brez vsa-čega čuta sramežljivosti, kakor italijanski ultimatum, ki spominja na dobo Cezarja Borgia. Bojkot proti Italiji. RIM 29. Ag. Štefani poroča iz Valone : Častniki in odbor za edinstvo in napredek so včeraj zbrali prvake dežele in zvezo trgovcev ter so jih pozvali, naj proglasijo bojkot proti Italiji. Ti so pa izjavili, da se ne morejo pridružiti predloženemu bojkotu vspričo prijateljskim odnošajem in interesom, ki vežejo Albance z Italijo. DUNAJ 29. Na tukajšnji borzi so priobčili sledeči uradni komunike: Dela se na to, da se tripolitansko vprašanje lokalizira. Ni verojetno, da bodo prizadeti naši Interesi. TOULON 29. Oklopni križar „Ernest Renan44 odpluje popol. povodom turško-ita-iijanskega konflikta. BRZOJAVNE VESTI. Afera kraških trt definitivno rešena DUNAj 29. Danes se je vršila pred kasacijskim sodiščem razprava vsled ničnostne pritožbe državnega pravdništva v Trstu v stvari kraških vinogradnikov radi razdeljevanja trt. Po triurni razpravi je jkasacijski dvor odbil ničnostno pritožbo državnega pravdništva. Generalno prokuro je zastopal prokurator O k r e t i č, obtožence pa dr. R y b a r. Ogrsko-hrvatski državni zbor. • BUDIMPEŠTA 29. Posl. Hollo je prijavil nujno interpelacijo tičočo se Madjarom j sovražnega vedenja oblastnij na Hrvatskem, : ki jo utemelji koncem seje. BUDIMPEŠTA 29. Po dveh poimenskih glasovanjih je zbornica nadaljevala generalno debato o obrambni predlogi. Dr. Gessmann odstopil kakor dež. odbornik. DUNAJ 29. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bila prečitana brzojavka dr. Gess-manna, v kateri isti polaga svoje mesto j kakor dež. odbornik. Večina je s 35 proti 26 ' glasom postavila kakor kandidata za svo-i bodno mesto dež. odbornika Ernesta Schnei-derja. Francosko-nemška pogajanja. PARIZ 29. Nacijonalistični listi so nevoljni, ker ni nemški odgovor na noto francoske vlade prinesel še definitivne rešitve maroških pogajanj. , Beligrad 29. Beligrajsko sodišče je obsodilo v šestmesečni zapor srbskega novinarja Kovačeviča, ki je dne 1. junija dejansko napadel ruskega novinarja dr. Verguna. Bukarešt 29. Za jutri pričakujejo v Konstanci rusko eskadro. — Rusko misijo pozdravi v imenu kraljevem prestolonaslednik. Pariz 29. Glede pogreznjenega oklop-nega križarja »Liberte" se nadejajo, da odstranijo ostanke ladije približno v dveh mesecih. _ ; Za kruh. Vsa avstrijska javnost gleda z nekakim nestrpnim pričakovanjem na dan 5. oktobra, ko se zopet snide državni zbor, kajti tu se mora končno odločiti, ali naj najširši sloji naše države še nadalje ječe pod pritiskom vseobče draginje, ali pa naj se jim to breme zlajša vsaj toliko, da jim bo omogočeno sebi, potem pa je privzdignila glavo in je s trdnim glasom, da-si je v njem trepetalo bolestno ganotje, dejala: „Ne, ne, Milane! Ti hočeš biti odrešen svoje obljube, — in segla je v nedrije ter vzela iz njega ročaj kinža)ika, ki mu ga je podajala: „tu, vzemi si svojo poroštvo, svoboden si; pridruži se mojim sovražnikom in mene prepusti usodi, vojvoda Topličanin !" Ta je skočil vznak. „Nikdar, nikdar ne vzamem nazaj poroštva pobratimstva l44 je strastno klical, pozabivši že svoj sklep, svoje brate. Njegova vest je utihnila pred besedami zapeljive ženske, pred njenimi pogledi; in kakor grešnik je sklenil roki pred njo: „Ne podi me od sebe, Mileva 1 Ne morem iti, vsaj prej ne, dokler ali sam ne poginem, ali pa ne vtrdim bodočnosti tvojega sinu. To je vendar malo plačilo za toliko ljubezni, zvesto čuvane toliko let, za izgubljeno domovino, za zveste druge slavnih bitk. — Toda ne, poslušaj me I" — je vskliknil strastno — „rogam se ti, če govorim o njih, in rogam se Bogu, če mislim na te I — Jezu Kriste!44 je zaupil obupno in se prijel z obema rokama za glavo, „reši me blaznosti J" In kakor bi ji hotel pobegniti, je dirjal mimo sultanice ven iz dvorane. Z začudenjem, da, sočutno je zrla Mileva za njim. „Ubogi!4' je šepetala, „kako srečna bi bila v njegovi ljubezni, če44 — umolknila je in stresla glavo. „Da, jaz sem; žena Bajazeta, in moj rod mora nastopiti vlado otrok Othmannovih,44 *) je govorila trdo, skoro kljubovalno. „Umiri se sece I'" je položila roko na prsi, „sultanica ne sme več čustvovati z devo Mile vol44 Po malem presledku je pogledala na ročaj kinžalika ter ga brezbrižno shranita za naprsnik. „Tafco l44 je šepetala pri tem, „prikovala sem ga na svojo usodo; naj se le upira in trga svoje okove, ne izpolzne se mi več, in brez njega so vsi, tudi s Kosan-čićem vred, telo brez glave, in ne bodo škodovali mojim nakanam!" Tišina, ki je že nekaj časa vladala zunaj in znotraj seraila, je bila naenkrat pretrgana od radostnega vrišča, dolgo trajajočega, da so se kar okna tresla. „Ha l4* je povzdignila sultanica glavo, „mari je že upor udušen, ali pa?41 — ni dogovorila, samo bledost, ki je naekrat po-j krila njeno lice, je izdajala njene misli, j *) Othman — praded turikih sultanov in ustanovitelj njih drla ve. ' vsaj kolikor toliko človeško življenje. Z enakim nestrpnim pričakovanjem pa gleda tudi vsa naša javnost na ukrepe onega mogočnega faktorja v naši državi, ki zamore v hipu prerezati življensko nit vsemu našemu prometu, ki zamore s hipno odpovedjo svojega sodelovanja v našem gospodarskem ustroju zadati vsej avstrijski splošnosti udarec z neprecenljivimi zlimi posledicami, na ukrepe avstrijskega železničarstva, ki z neomajno odločnostjo 'zahteva temeljitega izboljšanja svojega gmotnega položaja. Poročali smo o dosedanjem železničar-skem gibanju kolikor možno natančno, v včerajšnji številki pa smo že nakratko omenili veliki shod na narodni podlagi organiziranega trž. železničarstva, o katerem torej danes nekoliko obširnejše. Shod je bil sklican po obeh jugoslovanskih železničarskih društvih, „Zvezi Jugoslovanskih Železničarjev" in „Društvu jugoslovanskih železniških uradnikov44 ter tržaški podružnici nemškega železniškega uradniškega društva. O udeležbi smo omenili že včeraj da je bila ogromna, do 800 oseb. Shod je otvoril v slovenskem jeziku v imenu sklicevateljev g. Č e r n i g o j, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Heinz, za zapisnikarja pa g. Cesar. Predsednik Č e r n i g o j je v svojem nagovoru povdarjal, da je povod shodu neznosni položaj železničarstva, ki vsled splošne draginje nikakor ne more več izhajati s svojimi prejemki. Tu ne gre za nikako politično vprašanje, zato naj tudi stopijo sedaj vsa politična, narodna nasprotstva v vzadje. Železničarstvo hoče s tem svojim shodom v polnem soglasju pokazaM poklicanim faktorjem, da nikakor ni več voljno prenašati svojega neznosnega položaja in mirno trpeti svoje bede, Povedati hoče to tistim, katerim gre. Zato pa bodi sklep enoten, složen, in zato tem vplivnejši. G. Heinz, govoreč nemški, je poročal o konferenci „koalicije", ki je predložila ministrstvu spomenico z zahtevami koaliranega železničarstva in določila termin za uresničenje svojih zahtev do 1. julija 1912, pripo-znavajoč, da ni mogoče rešiti vseh v spomenici navedenih vprašanj v krajšem času. Ker pa splošna draginja zahteva takojšnje pomoči, je „Koalicija" zahtevala dovolitev draginjske doklade za vse železniško osobje in sicer tako, da naj d^bi osobje najnižje kategorije (delavstvo) vsaj 200 K doklade, višje kategorije pa primeroma več. Za odgovor na to zahtevo je določila „Koalicija" termin na 30. septembra 1911. Kaj se zgodi, ako ministerstvo ne ustreže tej zahtevi, se ne ve, in tudi ni treba govoriti o tem. — Priporoča ustanovitev zaklada, iz katerega naj bi se podpirale morebitne žrtve železničarskih gibanj. V slovenskem jeziku je nato gosp. Š k e r j a n c ob živahnem odobravanju izvajal isto, kakor predgovornik ter povdarjal silno resnost in važnost položaja, v katerem sa nahajajo železničarska vprašanja. — Ni stvar železničarjev, da preiskujejo, kako je nastala sedanja draginja in kje so nje vzroki, to naj preiskujejo tisti, ki so jo zakrivili ; železničarji zahtevajo le odpomočka „Toda ne," se je ojunačila zopet, „sai ji je stopil nasproti moj mož, in moj mož 4 Ba-jazet. Upor je udušen!" je dostavila s ponosnim prepričanjem. III. In upor je bil v resnici udušen; Baja-zet je slavil eno svojih najsijajnejših zmag, zmago nad svojim lastnim ljudstvom, upornim, razjarjenim in divjim v svoji strasti, kakor so puščave Azije, ko viharni vetrovi buče preko njih, ljudstvom neukročenim in neupogljivim, kakor granit. Dognusilo se jim je valjati se v brezdelnosti, boriti se z raznimi nedostatki, ko sultan padišah svojimi paši in emiri raja v preobilici. Tamkaj podira Timur eno mesto za drugim, pu-ščaje za seboj kakor sledi svoje navzočnosti vedno večje in širje puščave iz prej rodovitnih, blaženih pokrajin ; in Bajazet živi v kratkočasju, potaplja se v razuzdanosti, skruni prorokov zakon kakor vina pijan kaurin, ta brezverec in odpadnik! Ulemi, derviši godrnjajo, proklinjajo tajno in javno sultana-odpadnika, in med divjimi hordami Kurdov in Arabcev vre od dne do dne bolj, dokler niso danes izbruhnili v očitni ustaji. (Pride še.) Jutri se Vrši Velika slaVnost 10-letnice in razvitje zastave Št. jakobške Čitalnice - ZbiraliSče ob 2. uri popoldne v „Konsumnem društvu" nasproti cerkve. — Točno ob 3. uri odhod na veselični prostor. = Stran II. V Trstu, dne 30. septembra 191 i proti toj draginj! in to takojšnjega. To je pa te možno s takojšnjo dovolitvijo draginj -ske doklade, da bodo železničarji vsaj mogli živeti kakor ljudje, dokler jim železniške uprave ne dovolijo drugih stalnih pobolj-škov. „Koalicija" stori tu polno svojo dolžnost za vse železničarstvo brez razlike kategorij in brez razlike narodnosti. Kaj se zgodi, ako se ne uresničijo zahteve „Koalicije", danes ni možno reči, vsekako morajo najti dogodki najbližjega časa vse železničarstvo na svojem mestu. K besedi se je na to oglasil odposlanec socialnodemokratične železničarske organizacije, sodrug F a 1 k, ki je pred vsem povedal, da je bilo na zadnjem shodu tržaških socialnodemokratičnih železničarjev sklenjeno, da se ne udeleže shoda narodnih železničarskih organizacij, to pa zato ne, ker je „Gevverkschaft" mnenja, da „poseganje drugih organizacij, ki niso tolikega pomena, v sedanje železničarsko gibanje, more le škodovati stvari". Trdil je, da bi bila sprožitev kakega gibanja s 1. oktobrom prenagljena, da bi škodovala in zahtevala veliko žrtev. Vlada predloži 5. okt. parlamentu zakon o železnicah in tu je treba še-le zavzeti stališče. V nadaljnem se je čudil, kako je možno, da tu zborujejo skupaj sicer najhujši sovražniki, Slovenci in Nemci, (demonstrativno ploskanje), pravil je, da so krivi draginje poslanci, ki niso glasovali za socialnodemokratične predloge, hvalil je socialnodemokratične poslance (klici: „Saj so bili iz Trsta dosedaj štirje socialni demokrati!), govoril o ministrskih penzijah, trdil, da so nacionalni poslanci proti železničarjem in končno svetoval, da naj se ne sprejme resolucija, ki bi pomenjala začetek kakega gibanja že 1. oktobra, ker bi bil boj neuspešen, temveč naj se počaka do 5. oktobra, da se pokažejo vspehi ali nevspehi parlamentarne akcije; potem so socialnodemo-kratični železničarji tudi pripravljeni za sodelovanje. Grede z odra je pripomnil sodrug Falk: „Storil sem svojo dolžnost, sedaj lahko grem", in je odšel. Po teh besedah bi se dalo zaključevati, da je bil poslan na shod z naročilom, da bolj ali manj jasno pove, kako stališče zavzema socialno-demokratična „Gewerkschaft" v sedanjem gibanju. Mož bi bil napravil mnogo boljši vtis, ako bi bil pustil svojo „politiko" ob strani in govoril le stvarno; tako pa je povzročil le hrup in nič drugega. Na njegova izvajanja je odgovoril g. Š k e r j a n c izjavljajoč, da narodnim organizacijam ni treba socialno-demokratičnih svetov, da že same vedo, kaj jim je storiti. Sicer pa tudi nikjer ni rečeno, ^da se začne boj 1. oktobra. To je le tf-rmin za odgovor ministerstva, ki bo merodajen za parlamentarno akcijo. Ako hočejo iti socialni demokrati z narodnimi organizacijami, bo to tem organizacijam ljubo, ako pa ne bodo hoteli, pa bodo narodne organizacije storile same, kar bo treba storiti tudi preko in proti socialno-demokratskim voditeljem, katere železničarji poznajo le predobro. Saj so jih n. pr. leta 1907 s kamenjem v roki morali prisiliti, da so se izrekli za nastop proti železniški upravi. Ako nočejo socialni demokrati, se bo opravilo tudi brez njih. Na to }e izjavil v imenu obeh tržaških podružnic „Siidbahnerverbanda" g. Martin, da so člani tega društva pripravljeni z vsemi svojimi močmi podpirati gibanje ostalega železničarstva za zboljšanje njegovega položaja. V krepkih besedah je na to še g. Ivan Jaklič zavračal izvajanja socialno-demo-kratičnega govornika, opozarjajoč na dejstvo, da je socialnim demokratom večinoma le za političnostrankarske, ne pa za interese železničarstva, kar je posebno jasno izpovedal sam socialno-demokratiČni poslanec Tomschik, ko je bil letos spomladi v stvari PODLISTEK. sklicuje slovenske volike iz okolice in iz mesta — na — JAVEN SHOD ki se bo vršil v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu. pasivne rezistence v Trstu, da je to za so- PolitiČIlO đrUŠtVO „EdillOSt" cialno demokracijo levprašanjemoči, ne pa kruha. Socialno-demokratski vo- i ditelji so že večkrat speljali železničarstvo [ na led, postavili so je pred polno skledo, j a mu ob enem zamašili usta. Če je Falk j govoril o razbijanju na Dunaju, se pač moti, ako misli, da hočejo železničarji doseči svoje i zahteve s takimi sredstvi. Železničar zahteva 1 za pošteno delo pošteno plačo, in Če mu: te ne dado, ima že sredstva, da si pribori sam, kar mu gre. Ko je na to še neki Komposch povpraševal, kdo bo v slučaju resnega gibanja | branil in varoval železničarje, zlasti tiste, ki i niso nikjer organizirani, je sicer dobil od-' govor, da organizacije ščitijo in bodo ščitile, železničarstvo, da pa je naravnost sramota za železničarja, ako še do danes ni spoznal potrebe organizacije in da je tak neorgani-ziranec naravnost izdajalec železničarskih koristi. Na to je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: „Dne 28. septembra v Trstu v ogromni ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ množini zbrani železničarji vseh kategorij j izjavljajo enoglasno, da jim je zaradi vla- I „Piccolo" — falsifikator. Znali smo dajočih draginjskih razmer ob sedanjih že davno, da je „Piccolo* mojster v zavija-dohodkih urejeno gospodarsko življenje * nju, a da bi se upal tako očitno in drzno popolnoma nemogoče. ■ falzificirati, kakor je to storil v številki od Četudi so zborujoči železničarji pre-1 minolega četrtka, tega vendarle nismo mi-pričani, da tiči temeljno zlo vladajoče' slili. Smatrajoč kakor samoobsebi umevno, draginje v zgrešeni, enostranski gospo-;da je v oklepaju pridejani italijanski prevod darski politiki in bi se sicer moral voditi mnenja nemškega statistika Bockha o obče- G, državni poslanec dr. Otokcr Rybar bo poročal o minolem zasedanju drž. zbora in o sedanjem parlamentarnem položaju. Odbor pol. društva „Edinost", boj proti tej gospodarski politiki, so zaradi obupne draginje prisiljeni zahtevati, da se jim takoj in izdatno pomaga. valnem jeziku tudi pravilen, nismo niti primerjali nemškega citata v „Piccolu" z italijanskim prevodom. Še le opozorjeni od zu- Zato zahtevajo z vso odločnostjo, da ": naj, smo opazili, da je „Piccolo" tudi tu se dovolijo brezpogojno in kar najhitreje zagrešil nečuveno falsifikacijo. mogoče vse tiste glavne zahteve, ki so | Bockh pravi, da se navadno občevanje jih železničarske organizacije predložile: ne razteza le na hišo in rodbino, temveč na c. kr. železniškemu ministerstvu, obenem pa ] občevanje sploh. Nemški statistik ne odreka torej važnosti jezika v družini marveč ga postavlja na prvo mesto. „Piccolo" pa je ono za smisel odločilno besedico „le" jednostavno izpustil, kar spreminja smisel B6ckh-ovega izreka v nasprotno, to je: kakor da je jezik v hiši in družini brez pomena! To bi bil torej slučaj tako drzne in nesramne falsifikacije, kakoršnje so zmožni le ljudje, ki jim je falsificiranje in varanje prešlo v meso in kri, tako, da brez falzifikacij sploh ne morejo več živeti in izhajati. Trgovski tečaj za vajence in trgovske pomočnike se otvori v prihodnjem tednu. Kdor se hoče vpisati, naj to hitro stori, da se zamore takoj začeti s poukom. Vpisuje se pri gospodu St. Deteli v Trgovsko-obrtni zadrugi. Opozarjamo še enkrat na dekliške tečaje, da se one, ki to nameravajo, pravočasno priglase. Pritožba proti blagajni na južnem kolodvoru. Prejeli smo: Neverjetno, vendar je resnica, da na južnem kolodvoru prodaja listke za osebne in brzovlake tudi neki ki ne zna niti besedice slovenskega. To je neodpustno, krivično in izzivalno, vspričo dejstva, da je velik del potujočega občinstva slovenske narodnosti in slovenskega jezika. Na svoji zemlji se mora Slovenec posluževati tujega jezika. In Če ga ne ako noče zgrešiti izražajo svoje neomajeno zaupanje že-lezničarskim organizacijam in se izjavljajo solidarne z vsem avstrijskim železniškim osobjem za vse slučaje". Po vsprejetju resolucije je predsednik z zahvalo na tako veliki udeležbi in s pozivom, da se železničarstvo enako točno odzove klicu svojih organizacij tudi v bodoče, zaključil shod. _ Domače vesti. Na adreso „Slovenca". Za Istro so ustanovili posebno katoliško tiskovno društvo se sedežem v Pazinu. (Kdo bi nam vedel povedati, koliko je v Istri Slovanov — nekatolikov?!!) Ob tej priliki je .Slovenec" — med drugim — presenetil svet z razveseljivim sporočilom, da se v Istri ne spi v eč 1! Sirote Mandići, Spinčićr, Laginje in drugi, ki ste si morda domišljali, da ste bil. v minolih desetletjih priče velike heroiške dobe, gigantskih bojev za narodni preporod Istre, in ki si morda še domišljate, da seje v Istri doslej sploh kaj delalo in da ste bili uradnik, morda tudi vi kaj udeleženi na tem delu! ~ Kaj še ! S p a 1 i s t e in delo se je začelo Še le sedaj in pričelo je je nekaj gospodov, mladih na letih in Še bolj na — izku- stvih... Pridružujemo se „Naši Slogi", ki piše Dobro, da vemo vse to. V Istri se torej ne !zna, mora iskati tolmača, spi, odkar imamo v Pazinu katoliško 'jn kupiti neprav listek, tiskovno društvo. D o t e d a j s m o v s i [ Kaj naj store n. pr. uboge ženice iz spali. Sedaj nam ne treba za duševno in • Kranjske, ko prihajajo k železniški blagajni, narodno rešitev Istre in našega naroda dru-, bodi kupit listek, bodi s prošnjo za pojas-zega, nego da se „Naša Sloga" in „Pučkijnilo, a dobivajo odgovor v nepoznanem je-prijatelj" začneta klati in mrcvariti, kakor sejzfeu ?! Ali pa celo tudi... nobenega od- koljejo in mrcvarijo na Kranjskem „Slovenec" in „Slovenski Narod" in na Goriškem „Soča" in „Gorica" I Tedaj bo naša sreča polna do — samega vrha!! Blagor tedaj našemu narodu v Istri!! Mednarodni kongres socialistične mladine se vrši v Trstu dne 8. oktobra t. 1. Na kongres pride mladina iz Italije in vseh krajev Avstrije. „Smrt majke Jugovicev". Dramska pesem v treh spevih Ivo V o j-novica, prevod Josipa Vestra. II. (Iwski). „Vsa naša zgodovina je velik zbor pesmi". Nedosegljivo je to delo: narodna pesem Hrvatov in Srbov! V njej je narod ovekovečil slavo svoje zgodovine, svojega mučeništva; v njej je izrazil ne-omahljivo vero, da vstane iz votline Kraljevič Marko, ki bo maščeval Kosovo in Gvozd, kjer je poginil Peter Svačič, poslednji kralj Hrvatov. In kdo bi smel dvomiti na tej vzvišeni veri naroda, ki je na meji dveh svetov premagal smrt, besnečo nad njim 5 stoletij ?! Da, porečejo obupanci: Ali smrt duši sedaj narode izdajalski, za-vratno iz zasede, prikazujoč se jim kakor prijateljica! Naš narod pozna njo tudi kakor tako že 100 let, a rodili se bodo še junaki nove dobe, ki mu z uma svitlim mečem ubranijo edinstvo in svobodo, katere seme so vnuki Jugovicev shranili v simboličnem Dubrovniku. Rodil jih je narod, navdahnila pa jih je ta velika njegova vera, ki veje iz njegovih pesmi. Kaj hočemo kakor narod, kaj bi morali hotetl kakor narod, to so nam povedali Gundolič, pesnik „Dubravke", ter Kačić-Ml-ošić in Fra Grga Martić, potem pa Mažu-ranić, ki je veliki prednik pesnika Svobode, Vojnoviča. Da bi nas zgodovina Kosova naučila, kaj zamore sloga in kaj nesloga, evo, to je sinteza dela jugoslovanskih junakov v peresu, katerih so se v zadnjem času tesno oklenili umetniki dleta in čopiča (Meštrovič, Rački). In ko bo naša narodna duša edina in ko bomo hrepeneli le z eno željo za ciljem, ki so nam ga pokazali z blestečim mečem junaki Damjanove vrste, — eh — tedaj zadrhte stare kosti Kraljeviča Marka, ki dremlje sedaj v Makedonskih dolinah. Ivo Vojnović rodil se je v Guduličevi „Dubravki", v mestu svobode v Dubrovniku; ni čuda torej, da mu je struna na gosli zazvenela tako močno in harmonično pesen svobode. — Med tem, ko Vojnović v svoji Trilogiji opeva smrt svobode „Dubravke", v svoji veliki dramski pesni „Smrt majke Jugovićev", daja svojemu mestu veliko nalogo, da odgoji maščevalce Kosovu. — In baš ta patrijotični idealizem, povit v toli krasno obleko, podeljuje veliko književno vrednost temu delu, ki je v nedeljo vprvič uprizore na slovenskem odru. Ne maram usiljevati občinstvu svoje sodbe o delu samem, ter bom post festum govoril o njem. Tu bi hotel v kratkem pojasniti samo dejanje, da bi mu mogli z razumevanjem slediti tudi oni iz našega ljud- govora! Ne glede na potujoče slovensko občinstvo iz drugih slovenskih pokrajin, je to preziranje slovenskega jezika se strani južne železnice žaljivo posebno tudi zato, ker tvorijo Slovenci velik del prebivalstva na tržaškem ozemlju samem in ker je slovenski jezik od vseh kompetentnih oblasti priznan deželnim jezikom na tem ozemlju. stva, ki niso imeli prilike, da bi črpali bogastvo iz tolikega zaklada naše narodne | pesni. Vojnović je veliki pesnik in kakor tak je znal iz narodne pesni izbrati najlepše stihe in utvoriti iz njih venec materine požrtvovalnosti, spartanski karakter Majke Ja-' govićev. Je od tega že četrt stoletja, da je v „Radu Akademije" hrvatski učenjak Jurković opozoril dramaturge na značaj Majke Jugovićev. Odzval se mu je Vojnović, ki pa v svoji mehki pesniški duši ni mogel, se ni upal ustvariti drame, ali krvave tragedije, 'marveč je s svojo čarobno umetnostjo nanizal tri speve, ki so trije mozajiki narodnih in njegovih stihov. In to je dramska pesen : „Smrt Majke Jugovićev". I Spev je razdeljen v tri dele: Snahe, A ve t, Kosovo. V prvem delu prorokujejo sinahe Jugo-vićke pod čardakom o usodi bitke, ki se že nekoliko dni bije na Kosovem polju med srbsko in turško vojsko. — Nestrpno gledajo, kako letajo jate gavranov, hotele bi znati, ali so jim krila mokra od krvi junakov. — Ena sinah je utrgala osat in ga vprašuje o usodi svojega moža; dahne v cvet, da vse pahulice odlete razun ene. — Majka Jugovićev gleda s čardaka in prosi Boga da bi ji dal sokolove oči in bela krila labodova, da bi odletela na Kosovo in videla devet Jogovićev ter desetega, Juga Mi niti ne krivimo dotičnega uradnika, ampak le upravo, ki naj bi za jezikovno neusposobljene uradnike našla prostora kje drugje, ne pa da jih nastavljajo na mesta, kjer morajo občevati s strankami. — Mi ne smemo odnehati, dokler ne bo naš jezik imel vsaj na naši lastni zemlji polne pravice na vseh poljih javne uprave. Upisovanje v glasbeno šolo tržaške podružnice Giasbene Matice bo še danes v soboto popoludne od 3 — 5 ure in jutri v jutri v nedeljo od 10 — 12. ure predpol. in sicer obakrat v slovenski šoli na Acque-dottu štev. 20, II. nadstr. i n n e kakor prej proglašeno v Slov. Čitalnici. Po dežju. — Laška izzivanja. Radoveden, kak učinek je napravil nastopivši dež, sem se podal minole nedelje v Rihenberk. Na Krasu, osobito onkraj Repnega, se opaža veliko razliko posebno na travnikih, ki so že zopet ozeleneli. Vipavska dolina se mi je pa zdela — kakor je običajno maja meseca. Tu pa tam, kjer je bilo grozdje izpostavljeno žgočim solnčnim žarkom, je trta opešala, izgubila perje in so grozdići zelo mali z drobnimi jagodami. Večinoma pa je vMe i zlatorumeno grozdje, ki si je po nastopivšcm dežju opomoglo in izgleda prav lepo. K prijatelju Antonu Pečenko v Brjah sem prišel, ko je ravno filtriral novo vino po novih predpisih. Reči moram, da se tamošnja vina lahko merijo z najboljšimi v slovenskih deželah ! To je tudi naravno, ker je grozdje zorelo skozi in skozi v suhem vremenu. Ker je tam, kakor sem rekel, precej dobra letina in vina najboljše kakovosti, priporočam našim krčmarjem, naj se požu-rijo, da ta dobra, izvrstna kapljica ne pojde v druge daljne kraje! Tudi pri Čebronovih v vasi Martini imajo že pripravljeno sladko, ker so potrgali, kar je bilo zrelejšega. V ostalem pa se dobivajo tam tudi že trda nova vina, dasi je začela prava trgatev šele z dnem 25. t. m. Poslovivši se od raznih prijateljev sem krenil na kolodvor. Tu sem opazil, kako so nekateri naši tržaški Slovenci zahtevali vozne listke v — laškem jezikut Ker je vsled semnja vstopila v Rihenberku precej potnikov, so bili vozovi natlačeno polni. Med drugimi se je v vozu, kamor sem vstopil, nahajal Lah, ki je začel naše ljudstvo zmerjati s „salami", „stupidi", „ignoranti" itd. in to le, ker so se drenjali vsled prenapolnjenja voza. Kri mi je šinila v glavo ; da se izognem neljubim posledicam, sem izstopil in menjal voz — drugače bi bil Lah slabo opravil s svojo dedno kulturo ! Lahi so povsodi in vselej nesramno predrzni — potem pa, ako so kaj izkupili, vpijejo, da jih Slovenci izzivajo in zlo-stavljajo ! Slovensko gledališče. Nekateri so naročili, da bi jim vstopnice reservirali. Opozarjamo, da ostanejo reservirane samo še danes, pozneje jih pa prodamo, ker je veliko povpraševanje po njih, a so skoraj že vse razprodane, oziroma abonirane. NaglaŠamo tudi željo, da bi obiskovalci prišli točno, da bi pozneje ne motili predstave. Hrvatsko družtvo „Strossmajer" u Trstu. — Promicateljni odbor ovog novog družtva pozivlje Hrvate Trsta i okolice na ponovni prijateljski sastanak, koji će se držati danas u subotu dne 30. o. mj. u gornjim prostorijama restavracije „Balkan". — Buduć odbor imade učiniti neka važnija pri-obćenja, to moli Hrvate, da u što većem broju sastanku prisustvuju. Shod združenih čevljarjev Trsta in okolice se bo vršil jutri, v nedeljo ob eni in pol pop. v dvorani Trgovsko izobraževalnega društva, ulica S. Francesco 2. Aviatik VVidmer je sklenil udeležiti se aviatske tekme v Dunajskem Novem Mestu, ki se bo vršila med 1. in 8. oktobrom, in sicer z aeroplanom, na katerem je preletel iz Gradeža v Trst. Ta aeroplan se nahaja se- Bogdana. Na to pade v bližini na tla gavran. Sinahe se zberejo okrog njega s svojimi otroci, da bi se mu rogale. Naenkrat se zasliši zvok trobente; sinahe se splaše in otroci padejo majki Jugovićev, ki prihaja iz stolpa, pred kolena. Tu majka Jugovićev vprvič odkriva svoj herojski čut: „Mar to rod je Jugovićev, ki na tla z obrazom pada ? Mar je čreda beketavcev, al' so žene mdž — junakov?!" Prihajata dva glasnika, ki vedeta s seboj turškega ujetnika; poslal ju je car Lazar, ki je na Kosovem vodil svojo vojsko proti Turkom, carici Milici, da bi ji poročali o vspehu boja. Tu je Vojnović porabil stih iz narodne pesni: Oj Boga mi, carica Milica, vojski sta se včeraj spoprijeli, na Kosovem, tam na ravnem polju; tam so mnogo kopij polomili, kopij Turkov, kopij Srbov: več od Turkov, ko od Srbov. Po nalogu starega Juga prišli so tudi do njegovega gradu, da bi povedali: „kako Srb kaznuje divjo silo tujih gospodarjev". Ta novica je silno razveselila sinahe, ki so se takoj začele prepirati, čegav da bo carjev plašč. Majka prezrljlvo gleda te „beke-tavce" in ker ji je sumljivo, da še nikogar ni s Kosova, povprašuje Glasnika l „Torej vojska?- Glasnik: „Vojska gleda, sluša, čaka". Angelija: „In vojvode?" Glasruk: „So v prepiru! Baš v cčigled boju, sprli so se pri večerji, kdo je jačji, kdo zvestcjši. V Trstn, dne 30. septembra 1911. Stran Hi daj v Milanu in se Widmarju nemudoma dopošlje. Morda bo imel mladi tržaški avia-tik pri tej iekmi več sreče, nego jo je imel na svojem poletu iz Benetk v Trst. Prodaja novega vina v Trstu je iz higijeničnih ozirov prepovedana do 20. oktobra t. I. K slavnosti 10-letnice in razvitja zastave Št. jakobške Čitalnice so se nadalje priglasila sledeča bratska društva: 30. Akademično fer. društvo „Balkan" po deputaciji. Jutri torej hoče „Čitalnica" zopet poskusiti srečo, ker jo v to sili potreba. Zato prosimo bratska društva, naj nam ne štejejo v zlo, da jih toliko nadlegujemo. — Čitalnica bo tudi zanaprej in še z večo vnemo rada podpirala bratska društva. Upamo, da bo tudi si. občinstvo uvaževalo stanje Čitalnice, ter da se udeleži slavnosti v velikem številu. Zbirališče ob 2. uri pop. v „Konsum-nem društvu" nasproti cerkve. Ob 2. in pol bo vsprejem na Istrski cesti in ulici Broletto. Ob 3. uri odhod na veselični prostor. Sodeluje godba „Nar. Del. Organizacije". Opozarjamo, da se slavnost odpove jedino v slučaju skrajno slabega vremena. Ruski kružok. Kakor je bilo že javljeno, prične ruski kružok že prihodnji teden s poukom slovanskih jezikov in sicer: ruski (v dveh kurzih) slovenski, srbo-hrvatski in češki. Otvori se tudi tečaj za stenografijo, če se priglasi dovoljno število učencev. Učnina bo kakor doslej, nizka ; učilo se bo v večernih urah in sicer se bo oziralo na to, kakor odloči za vsak tečaj večina učencev. Slovani! Spoznavajmo se med seboj! Slovenec,v uči se vsaj Še enega slovanskega jezika! Čehi, ki živite med nami, učite se naše slovenščine, da se bomo umeli s slovanskim narečjem. Vsi Slovani pa se učimo bogate ruščine, ki jo govori milijone in milijone naših bratov! Ruščina bodi Slovanom skupni občevalnl jezik! Vpisne pole so pri g. Biček (Narodni dom, glavni vhod) in pri čuvaju „Slovanske Čitalnice (Narodni dom) I. nadstr. Zimski vozni red 1911/1912. Na vseh progah v področju c. kr. državno-železni-škega ravnateljstva v Trstu stopi v veljavo zimski vozni red ob 12. uri po noči od 30. septembra na 1. oktobra 1911. V prometu osebnih vlakov so sledeče bistvene spremembe : Proga : Jesenic e—G o r i c a d. k. Trst c. kr. drž. žel. : Kakor lani se opustita vlaka štev. 501 in 502 na progi Št. Vid ob Glini— Celovec—Podrožnica in vozi vsa garnitura teh vlakov čez Line—Solnograd—Badgastein —Beljak—Podrožnico. Nadalje izostane ločena vožnja podnevnih brzovlakov in bosta vozila vlaka štev. 707 (prihod v Trst ob 7. uri 57 min. zvečer) in 708 (iz Trsta odhod ob 7. uri 30 min. zjutraj) v lanski zimski legi, v tem ko izostaneta vlaka štev. 703 (prihod v Trst ob 12. uri opoldne) in 704 (odhod iz Trsta ob 6. uri 25 min. zvečer) z imenom „Turski ekspres", ki bosta vozila v svrho ugotovitve v direktni zvezi na Lloy-dove parnike v in iz Aleksandrije, Konstan-tinopelja in Dalmacije stoječe, trikratne zveze na teden med Parizom 'in Trstom. Vlak štev. 703 bo prihajal v Trst c. kr. drž. žel. vsako nedeljo, torek in petek, vlak štev. 704 odhajal iz Trsta c. kr. drž. žel. vsak torek, četrtek in sobota. Vlaka štev. 25 in 48 izostaneta v zimski službi na progi Jesenice — Bled. Drugi osebni vlaki ostanejo, razen malenkostnih prememb, v svoji sedanji legi. Vozni red ostane nespremenjen na progah Herpelje—Kozina—Trst c. kr. drž. žel., Divača—Pula in Kanfanar—Rovinj. Na progi Trbiž—Ljubljana j. k. izostaneta vlaka štev. 1722 in 1729. Na lokalni železnici Ljubljana d. k.-Kamnik ostane s 1. julijem t. 1. uvedeni vozni red s 4 pari vlakov tudi v zimski službi 1911/1912 v veljavi in izostaneta le nedeljska vlaka štev. 2159 in 2160 kakor v lanski zimi. Na dolenjskih železnicah vozni red ni spremenjen in vozita torej tudi vlaka štev. 2219 in 2210 na progi Trebnje—Rudolf ovo ob ponedeljkih in semanjih dneh v Ru-dolfovem. Na lokalni železnici Gorica j. k.-Ajdov-ščina bo vlak štev. 1156 (iz Ajdovščine ob 5. uri 51 min. pop.) na progi Ajdovščina— Prvačina za 13 minut in vlak štev. 1155 (iz Gorice j. k. ob 8. uri 36 min. zvečer) za 7 minut prej nastavljen. Nedeljska in prazniška vlaka štev. 1157 in 1158 izostaneta. Vozni red na furlanski železnici Tržič — Červinjan ostane nespremenjen. Na progi Červinjan—Belvedere—Gradež ostane sedanji vozni red v mesecih oktober 1911 in april 1912 v veljavi; v mesecih november do vključno marca vozita vlaka štev. 1855 (iz Červinjana ob 2.vuri 30 min. popoludne) in 1856 (prihod v Červinjan ob 11. uri 58 min. popoldne) le ob četrtkih kakor semanjih dneh v Červinjan. Na lokalni železnici Trst—Poreč ostane vozni red nespremenjen. Vlaka štev. 911 (iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 5. uri 7 min. popoldne) in 912 (prihod c. kr. drž. žel. ob 9. uri 20 min. po noči) bosta vozila ob ugodnem vremenu v oktobru ob nedeljah in praznikih. Na dalmatinski progi ostane do preklica sedanji vozni red v veljavi in vrhu tega bosta vozila kakor v lanski zimi vlaka štev. 22 in 23 na progi Kaštel—Stari—Split ob ponedeljkih in četrtkih. VELIKI KINEMATOGRAF „BELVEDERE" TRST — ulica Belvedere šte . io — TRST = V soboto 30. sept. in v nedeljo i. oktobra: = 1. Ilustrovana Ogrska, po naravi. - 2. Otrokova obleka, sentimentalno. - 3. Rešena od Indijancev, drama. - 3. Komična novost, za smeh. NB. V ponedeljek dne 2. oktobra velika komična predstava. - Eno uro smeha ! Armmger & G.o Trst, ul. S. Nicolo št. 10. Orožje, prah iii strelivo vsake vrste, vrvi za mlite. EDINO SKLADIŠČE BISKOTA WERMER. Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na željo zastonj in poštnine prosto. 3 Fodvzetnik! In razprodaja c! dohe po*«-bne cene. feaSdF ■■■■■■■■ Tržaška mala kronika. ||||| popo^^°per^uwpf0d. n.r« +aXfsa u trlaflrS VAorol gfrtSffi^l ^ ^ p^®* ^ ^^a^0 d*®*® kdo bo jutri plen razdelil, sultanovo zemljo — jarmil.44 Majka: „Vedno isti! . . . Zarod Kajnov !" Na to je zapel turški ujetnik : Allah aktar ! Aškad an la ilah illa tah va Muhamed rasu! Allah! In majka : Veselite se, gavranke, še krohoče vaša pesem, gnilega rodu mrtvilo. — Ali bi be moglo lapidarneje prikazati usodo, ki nam jo je skrojila naša stara bolezen — nesloga ? „Uvijek isti — Kainovd !" V drugem vspevu nam prikazuje Vojnović kristalni značaj devete sinahe, krasne Angelije, žene mladega Damijana. Dejanje se vrši pod istim čardakom (stolpom) sredi noči, „ko migljajo zvezde nad črnim molkom širne zemlje, le v časih zaveja globok vroč vetrič". Angelija je trudna in bleda zaspala pod dogorelo baklo. Sen se ji je že strnil z vesolnim dihom letne noči. Na enkrat se prtk temnih zidin prelivajo nedogledni plameni letečih kresnic-vešč. Vse nebo je počrnelo in zvezde gori so se utrnile, kakor da so padle vse na stolp. Angelija sanja o Damjanu. Zvezde pa ji pojejo žalostinko : — Spavaj, sanjaj zadnje sanje, mučenica! — Nič več nimaš, kar naj čuvaš — čuvarica I — Polje ti je pokošeno, — oj, žanjica! Rdeči nagelj je razcvetel — oj smrtnica! — in veter dolgo, globoko zatuli: Polnoč! — Dva tlčka v kletki. Včeraj popoludne sta zapazila dva redarja na trgu sv. Ivana dva stara „znanca", od katerih je eden nesel na rami neki ovoj ; ker sta se oba nekako sumljivo ozirala, sta ju redarja ustavila in povabila seboj. — Na policiji so našli v ovoju dve veliki garnituri, eno za električno luč in drugo za razsvetljavo na plin, srebrn zvonček in eno preprogo. Vse te predmete; sta najbrže odnesla iz kake vile. Tata sta Ernest Kukanja in Ivan Stokovec, oba že neštetokrat kaznovana. Odvedli so ju v zapor. Lastnik ukradenih predmetov jih dobi na policijskem ravnateljstvu. Nočni obisk. V minoli noči so neznani zlikovci vlomili v trgovino z jestvinami Ma- ; rije Kanauc, v ulici Rigutti štev. 19, in odnesli večjo množino sira, mesa, svinjetine, slanine, kave, sladkorja, čokolade itd. v skupni vrednosti K 180. Tatvino je zapazil včeraj ob 4 in pol zjutraj neki redar, ki je našel vrata v trgovino odprta. G.a Kanauc je zavarovana proti tatvtni in vlomu. Koledar in vreme. — Danes: Hiero-nim, cerkveni učenik. — Jutri: 17. nedelja po Binkoštlh. (Rožnivenska nedelja). Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 23 Cels. — Vreme včeraj: malo dežja,' oblačno, zvečer ploha. j — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, padavine, milo, vztočni zmerni vetrovi. _ Porotno sodišče. Radi zločina poskušane tatvine. Pred porotniki sta včeraj sedela na zatožni klopi 31-letni mehanik Rudolf Bevi-Iaqua, doma iz Trsta, in 27-letni kočijaž Ivan Štercaj, doma iz Doline, ki sta bila tožena zločina poskušane tatvine. Predsedoval je razpravi predsednik dež. sodišča, vit. Milovčič, a votanta sta bila deželno sodni svetnik Pistotnik in sodnik de Prati. Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik dr. Tomičič. Toženca Bevi-lacqua je branil dr. Rossi, a toženca Šter-caja dr. Robba. polnoč! — huhuu! ... in zvezde so izginile. V temni noči se prebudi Angelija. Na to se ji prikaže Damjan. Majka jih je čula ter pribiti iz stolpa, ali ne Damjan, niti Angelija nimata poguma, da ji povesta, kaj se je zgodilo. Nepozabna je scena, ki se sedaj odigrava. Majka ne more odpustiti svojemu sinu, da ni poginil na Kosovem, kjer so poginili njegovi bratje. Zastonj prosi mater, da bi mu dovolila ohraniti rod maščevalcev; ona ga pošilja na Kosovo nazaj; tam naj odnese prapor „Krstaš" ; ona sama pa pride ponj. Damjana ni treba prositi: Me poznaš H, majka jugovićev?--„Ti si Damjan, jaz sem tvoja m3jka \u Damjan pozdravlja na to svoje rodno mesto, pozdravlja svojo ženo, ki ne more prenesti boli ločitve in se usmrti z njegovim bodalcem. — „Z Bogom, dom moj, raj ti onemeli! Z Bogom, majka, ti svetišče prava: Prapor vijem trikrat na znamenje: Tebi, Bože, da me ne ostaviš! Tebi, narod, da mi ne pogineš ! Tebi, žena, da me ne preklinjaš! In Damjan pojde, pozvavši poprej majko: Jaz te zovem na Kosovo, majka, da 'zročim ti prapor Jugovićev ! Kosovo polje! Vojnović je opisuje tako-Ie : „Veliko poldnevno solnce. Kakor daleč sega oko, se širi polje, od klasja pozlačeno in z livadami, drevjem in grmovjem porastlo. pral tnet' lin o** ^ pon« pred batn\. ' - UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Če? mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik •• TRST • ulica della Caserma Št. 13, II. n. Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK - TRST Nova slovenska trgovina Izgotovllenih obleli fnWa MARTIN SKAPIN TEST — ulica Arcata štev. 19 — TBST - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročita po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. Angelo Valerio tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst Izvršujejo se tudi poprave, vse %spo zelo nizkih cenah. ^^ Trikrat na dari svei kruh. Proiaja vsakovrst ih bižkotov, posebno za &J iu bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnia tort, krokat io v«e predmete za peči. NaifinejSi moka iz najbalj^ih mlinov po najniži ceni. Fina inozemca vina in likeri v steklenicah. Bezplačaa postrežba na- dom. Kruh In slaičloe se izdeluje Iglenlčklm električkim strojem V hiši št. 37 v ulici Corso Giuseppe Verdi v Gorici, ki je last „Goriške ljudske posojilnice" Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek- v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.^ % ^ nOVeHlbrOHl t. I. popolnoma na novo prirejen lokal za trgovino z zraven spadajo-čim stanovanjem, obstoječim iz treh sob s pritM. - Lokal se odda even-tuelno tudi brez stanovanja. Natančneja pojasnila daje „Goriška ljudska posojilnica" v Gorici, gosposka ulic* št. 7. ajbojjsečibtiloz* kovine na svetu- 3£ine-Bioskop ,£dria< v Skednju -------■ — — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program 1 Hl I I fsl pr- \a obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga« Nnjzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. IL .Buffet Automatico1 1x1 3* CA S sa čT < S w _m • n 2 00 S * CL cb a mm Stran IV. „EDINOST" St. 272. V Trstu 30. septembra 1911. Obtožnica pravi, da sta toženca v noči od 8. do 9. julija t. 1. skušala vdreti v prodajalno zlatarja Justa Mangosi v ulici Barriera vecchia in tam skušala prodreti zid iz veže v zla-tarjevo prodajalno. Na tem delu sta pa bila zasačena, ker so delavci pekarne Lampe, nahajajoče se v isti hiši, slišali neobičajni ropot in poslali dečka pekarne, Rudolfa Majcen-a, da je obvestil redarja Bogdana Milatovića — namreč prvega, ki ga je našel, ki je Šel potem v vežo hiše št. 17 v ulici Barriera vecchia in tam našel tatova, ko sta delala luknjo. V prodajalni zlatarja se nahaja blagajna, v kateri je bilo isto noč shranjenih K 8000, dočim je bilo v prodajalni za kakih 2000 K juvelov. Državno pravdništvo je na podlagi teh podatkov tožilo Rudolfa Bevilacqua in Ivana Štercarja zločina poskušene tatvine, pred-vidjenega po §§ 8, 171, 173, 174 a) c) in 179 kaz. zak., kaznjivega po § 179 istega zakonika. Ko je bila obtožnica prečitana, je predsednik najprej zaslišal toženca Rudolfa B e v i 1 a c q u a, ki se je takoj priznal krivim zločina, katerega je bil obdolžen. Rekel je pa, da ga je na ta zločin prisilila velika revščina in beda, kajti ima ženo in tri otroke, a je bil dolgo časa brez dela. Toženec IvanStercaJ je izpovedal v istem smislu, kakor Beviacqua. Na to je bilo zaslišanih pet prič. Sodišče je stavilo porotnikom dve sami vprašanji, in sicer za vsacega toženca eno. Ko so na to govorili zastopnik državnega pravdništva in oba branitelja, je še predsednik reasumiral vso razpravo, na kar so se porotniki umaknili v posvetovalnico. VrnivŠi se v dvorano, je načelnik porotnikov proglasil pravorek, ki zanika vprašanje glede toženca Bevilacqua z 9 ne in 3 da, a glede toženca Štercaja z 8 ne in 4 da. Na podlagi tega pravoreka je sodišče oba toženca oprostilo obtožbe ter ju izpustilo na svobodo. _ Društvene vesti. Tržaška krajna skupina „ Zveze* c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev vabi na veliki društveni shod, ki se bo vršil v soboto, dne 30. septembra 1911 ob 8. uri zvečer v restavraciji „Al Telegrafo" v Trstu, ulica Squero nuovo 15. Ker so predmeti dnevnega reda vele-važni in ker so na shod povabljeni tudi vsi državni poslanci, se odbor nadeja obilne udeležbe. Tržaško vojaško veteransko društvo priredi v nedeljo dne 1. oktobra od 1 ure popoludne dalje streljanje na tarčo na c. k. vojaškem strelišču v Bazovici. Rezultati odstotkov bodo tudi pri končnem razdeljenju darjl upoštevani. V interesu društva so udje naprošeni. da se udeleže vaj streljanja in privedejo seboj svoje družine in znance. Civilna obleka. Književnost in umetnost. Oet lia grob A. Fijana. Pcklada bivši njegov učenec Leon Dragutlnovlć. Zanemela so usta, iz katerih se je oglašala večna lepota. Zatisnile so se oči, v katerih je sijal večni plamen klasične krasote. Mrtev je Andrija Fijan... Odšel je v neznano deželo, iz katere se ne vrača vrača več noben potnik. Odšel je in zapustil velikansko praznino. Fijan nima naslednika. Prazna in pusta je ostala poljana jugoslovanske umetnosti. Bil je dete časa, ustvaritelj in mojster klasičnega stila. Ustvaril je tradicijo zagrebškega gledališča. Bil mi je učitelj in uzor, blag, dober, nežen oče in nikdar mi ni manjkalo njego- Žito je mestoma pogaženo in poruvano, kakor da ga je ravnokar potolkla toča ali nevihta ; a tja proti gledalcu se je že dvignilo in se ziblje v težuem letnem dihu. Med žitom se povsod rdeči žarko makovo cvetje. — Na desni star, debel hrast, edina senca v tolikem razkošju svetlobe in barv. Poletje je I — Veliko solnčno leto dozorele žetve, polno cvrčanja živahnih cvrč-kov in pohlepnih vetričev, ki so se kakor poskrili v hrastovis vejah. Tam v daljini obzorja je zlata megla pokrila nedogledne prostore, zastrla gore in bregove, zlila se z žarki ugašajočih pogorišč in je obvila s solnčno tenčico vse, kar še živi in kar trohni mrtvo na Kosovem. — Tu in tam zatemni črna jata gavranov mirno vedrino. Včasi se spuste dol na polje, tedaj zašume kakor črvi na gnilem mrtvišču. Aii razcvetla zemlja jih ne čuje, ker je tudi njo slavodobitno solnce vso opojilo in omamilo". Tretji del Vojnovičeve dramske pesmi je mozaik smaragdov. Tudi v njemu so najlepši stihi iz narodne pesmi (Kosovska djevojka). Starka oplakuje usodo svojega naroda, — „deca vsa me zapustila in pomrla v bojih tukaj — tamkaj — za stotero gospodarjev!" Mladi vnučič otel je sabljo mrtvemu junaku, ker „ta še meni bo služila I" Ali starka bi hotela, da se on posveti delu, ker „smo brez kruha, radi samega junaštva." Mejtem Turki vodijo črez polje srbske vega sveta. Enkrat... davno je že temu... bil sem še-Ie začetnik... igral sem lekarnarja v „Romeu in Juliji"... Imel sem v 4. dejanju prodati strupa Romeu, a sem v svoji razburjenosti pozabil na steklenico s strupom ; že je padla poslednja beseda... posegnem v žep in strupa ni bilo... tedaj sem se spomnil, da sem ga pozabil v garderobi... Začelo se mi je vrteti, zameglilo se mi je pred očmi, nisem vedel, kaj mi je začeti... In glej: za mojim hrbtom je stal Fijan in mi je z očetovskim usmevom okrog ustnic zašepetal: ,Saj sem vedel, da se vam to zgodi!" V rokah pa je držal mojo steklenico s strupom. Bil sem rešen in tudi situacija ni postala komična... Takšen je bil 1 Kjerkoli je mogel pomagati, je pomagal... In sedaj je mrtev; zlata usta so onemela. Bil je mojster besede in geste... Njegov zvonki organ je zvenel kakor pesem, njegova gesta je bila gesta Rimljana, gesta španskega granda... Kdor je enkrat videl Fijana na odru, nI ga pozabil nikdar. Največji jugoslovanski umetnik leži na mrtvaškem odru in lilije pripogibljejo svojo glavo in nad njegovim odrom plaka Jugoslavija. Morda nikdar več ne bomo imeli umetnika, kakorŠen je bil on. Meteor zaseva in se izgublja v temni noči... Bil je iz one idealne generacije, kateri je bila umetnost življenje. Živel je samo za svojo umetnost... Zadnjikrat sva igrala skupaj v Ljubljani. Fijan je bil zadivil takrat ves slovanski svet... Vračal se je bil s svojega trium-fatorskega gostovanja iz zlate Prage... poln navdušenja... Tedaj je v Ljubljani gostoval v nem Škem gledališču slavni dunajski igralec dr. Tyrolt. Povabil sem ga bil na predstavo. Fijan mi je bil rekel, da bi rad čul mnenje tega odličnega umetnika. Dr. TyroIt — s katerim sem ga seznanil — mu je rekel v obraz: „Škoda za vas... zakaj niste odšli k nemškemu gledališču I Že davno bi bili na „Burgteatru!" A Fijan mu je odvrnil: „O ne, tudi pri nas rabimo dobrih igralcev... in mi ljubimo svoj narod in ni denarja, za katerega bi se odtujil svoji domovini /** Bil je rodoljub, ki je ljubil in trpel za svoj narod. Zagrebška vlada zadala mu je najhujši udarec, ko ga je imenovala intendantom. To ni bilo zanj... umetniki niso trgovci... I Mrtev leži največji jugoslovanski umetnik in okrog njega plaka ves narod... Toda v spominu onih, ki so ga poznali, bo živel! V zgodovini gledališča bo se zlatimi črkami zapisano ime velikega umetnika Andrije Fijana ! Slava Andriji Fijanu ! TRŽAŠKA GLEDALIŠČA POLITEAMA ROSSETTI. Nocoj ob 8. In četrt pričnejo predstave italijanske operetne družbe Caramba-Scognamiglio. Otvoritvena predstava je „Madame Angot". V nedeljo popoludne in zvečer „Dolarska prin-cezinja". FENICE. Nocoj ob 8 15 prvič Gialdini-jeva enodejanska opera „La bufera". Vrši se po črnogorski vojni 1. 1890. Zadnje brzojavne vesti. Italijanski vojaki so se hoteli izkrcati. 2 čolna pogreznjena. Turško ministerstvo odstopilo. CARIGRAD 30. Govori se, da je turški vojaški ataše Fetl paša dospel v Tripolis in prevzel poveljstvo. Feti poroča, da sta bila dva čolna z italijanskimi četami, ki so se hotele izkrcati, pogreznjena v morje. — Kabinet je demisijoniral. Said paša prevzel sestavo kabineta. jetnike ; „tirajo izmučeno krdelo kakor Krista na Kalvarijo". Evo g o s 1 a r j a 1 Eto k o-sovske devojke „zasukala bijele rukave, zasukala do bijelih lakata". Prišla je na bojno polje, da napoji ranjene junake. Vsa je v ekstazi in tužno poje staroslovan-ski božanski spev : oj dodo — oj dodo-le... Goslar jo vpraša: Sestra draga, Kosovka devojka, kaka silna te nadloga muči, da prevračaš po krvi junake ? — „Jaz se šetam po bojišču mlada, če junaka živega še najdem, da z vodico hladno ga umijem, zalo-žaj dam mu belega kruha". In tako govoreč, zapazi Orlovic Pavla, junaka, ki ji je obljubil svoje srce. Ali Orlovič Pavle umira in Kosovska devojka zaječi iz belega grla: „Joj mi — zla usoda me preganjal Da, sirota bor zeleni primem, on bi zelen se takoj posušil ..." Po treh dneh hoda, prišla je na Kosovo Majka, da poišče Damjana in Krstaš Jugovićev. — In zdaj se razvija poslednji prizor: zbor svečenikov, vladik in patrijarhov in silni narod: v triumfu nosijo Carico Milico, ki diži kviškn izbrani, čudotvorni, strahoviti cvet: Lazarjevo glavo, odsekano in kronano z Dušanovo krono. Ko-nečno so prinesli tudi odsekano roko, ki drži zlomljeni prapor: to je Damjanova j roka. „Daj mi prapor 1" — Tu sem na Ko-'sovem 1" Roka se polagoma odpira in jej pušča prapor. In velika majka umira. — 9Slava tebi — majka mučenikavi — Slava tebi — vseh junakov junak l Res je, da se je Kolinska kavna primes razširila zelo hitro po vsem Slovenskem in da danes skoro ne najde človek hiše, kjer bi je ne poznali. Ali ravnotako je res, da je semtertja še vendar kaka slovenska gospodinja, ki Kolinske cikorije ne pozna, ali neče poznati. Odkod to? — Glavni vzrok je ona neumestna konservativnost, ki jo žalibog še marsikje opažamo. Česar se človek enkrat oprime, tega ne mara več opustiti, pa če bi se tudi prepričal, da je kaj drugega boljše. Tako je tudi s kavno primesjo. Marsikatera gospodinja bo rada priznala, da je Kolinska kavna primes v resnici najboljša, toda toliko in toliko let kupuje ta in ta kavni pridatek, pa ga ne mara opustiti. To ni pametno. Zato, slovenske gospodinje, proč z onim neumestnim konservatizmom! Kupujte tudi ve, ki tega doslej še niste storile, izborno domačo Koiin^ko cikorijo, videle boste, da je ta kavna primes najboljši kavni pridatek, kar jih sploh imamo I mli oglasi Odda ■»e lepa soba v ulici Commerciale 5tev. IL nadstropje. 1648 1/iinS se dober pe* Ču?aj. Ponudbe „Konsumno KUpi društvo" v Roianu. 1696 y 300 litrov ee ii6e takoj. Piamaoe niiUllci ponudb d pod „Eftlekar" sa Iaeer&tnl oddelek Edinosti. lt>99 Odda ILL nad. se lepa soba z dvema posteljama pri slovenski družini. Ulica S. Scbastiano 7, 16U7 Odda pe lepa, svetla, meblovana sobica ulica Farnetu 4 4, pritličje, vrata 20. 15*2 Odda se Bvet a sob:ca pri aiotenaki družini. Ulica Ftirneto št. 43, vrata 17. 1692 3E .Cnffe Goldoni' Trst, Piazza Carlo ioldonl št. 2. Pijače naravne la prve vrste. fa«opisl im Ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Zu obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO HARINŠEK. H Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je 3lustrov. tednik ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod / — Naročite ga in inserirajte v njem I Naslov: ILUSTROVANl :;—::—:; TEDNIK\ LJUBLJANA. ::—.7 366 llrCiV* Cafo Squađranl v Trsta, ulica Sealinata UrdT fit. 1. - Prodaja In popravlja ure po ni/ki etm ia z garancijo. Popravlja budilniee po K 1—.__8896 Icram vzgf>jiteIjrco svojima hčer; ama. Pogoj: louClIl zn»i>je laSčine. Učiteljice, zmožne poučevati klavir, imajo prtdn« st- Plača in *se drugo po dogovoru. - Dr. Anton Sch ffrer. Ribnica, k ranjsko. KAVARNA ležfču lia glavnem trgu v Kudolfoveiii z vso opravo :: se radi smrti soprogu :: imr takoj proda. Več se poizve od lastnice gospe A MCE ŽGUK, Ktidolforo. Inom t/*>friUOn naznanja si. občinstvu, da JUSip f felUVOU je odvrl v ulici Giulia št. 71 pekarno in sladčičarno. Večkrat na dan svež iruh in aladčice. Sprejema ee kruh ta peči. 5133 Hrlrlo pe takoj mala sobica K 10. Uiica Gaspare U U U d Gozzi št. 3, II. nadstr. 1575 Slovanske igralne karte rSS' knjigarna J. Gorenjec, uL Caaerma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tobakarna Sego'in, ulica Indudtria , (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgo»ec. 1472 ! TRATTORIA „Ali' Anticd Pompei Trst, P