Leto II., štev. 207 ummm	y Ljubljani, petek dne 2. septembra (921 Poitmecm itev 30 par • 1*20 K
f*h«J« •» «
gtaa« mIdMm,.MI iinitev ■ i • i * • i M ^ ft niti —w1|». M, d teostmatr* .. (00 .
Ogtul n VMk ■
•tolp« (H mi). SK «•11 oglasi «o M mm
•tolpo« (88 us) . 1 s
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
UrtdiHMfoi Bdottten «■*» K M/l iMi atn
UpravHlštvoi i iti. •t m
kr. Mit tat uradi UM
LJubljana, 1, Mptonbrt.
Na dnevnem redu letošnjega porot-r*ga zasedanja se nahaja tudi cela vr-fta tiskovnih pravd. Začudeno semno-ri sprašujejo, kako je to mogoče. Ko e bil v razpravi ustavni projekt, je bila vsa javnost edina v zahtevi, da «o mora napraviti konec tiskovnim procesom pred porotami. Vsi vemo, kako rade se take pravde vsled svojega političnega odnosno strankarskega zna-?aja izprevržejo v farse. Napačno bi bito pripisovati direktno krivdo porotnikom, tožite!jem, obtožencem ili rjili zastopnikom,' predmet je tak, da je porotniška institucija zanj nepri-mottia. Politična, atmosfera ogroža ravnotežje objektivnosti. Izid tiskovnih pravd je zato pogosto odvisen od slučaja, kako je sestavljena porotniška klop. Vsled relativne redkosti porot-niških zasedanj je izigrana tudi mora-lična nujnost, da žalitvi potom tiska, ki je posebno občutna, naglo sledi fodha in kazen.
Izločitev porote pri tiskovnih pravdah pomeni predvsem velik korak k čiščenju naših nezdravih političnih razmer. Politiki, novinarji in vsi ki ■e zanimajo za javne posle so z zadoščenjem pozdravili vest o ukinjenju forotruške kompetence za tiskovne delikte. Navzlic temu zadeva šo ni pe*-polnoma razčiščena. Zato je Imi-da se podrobnejše bavimo s tem važnim vprašanjem. Kakšen je dejanski položaj?
Cl. 18. Ustave veli: «Sve krivice Itampom učinjene sudlt če redovni cud>. V srbski ustavi tega stavka ni bOo Postal je potreben, ker je sojenje 0 tel pregreških v nekaterih pokrajinah bilo doelej pridržano poroti, kar naj se za bodoče načeloma izključi.
Priznati se mora, d* izraz »redovni sud» more vzbuditi dvome, jeli se ž njim res izključuje porota. Avstrijski kazonako-pravdni red v § 8 našteva med kazenskimi sodni jami v enaki vr sti okrajne sodnije, sodnije prve ta-rtance jn porotne sodnije in je 8 tega <taM6ča porota ravno tako redna sod-nija kakor senat. S srbskega stališča pa je porota nekaj izrednega napram normalni sodniji, kjer sodijo sodniki po z vanju. V celotni zvezi Sena 14 ni možno drugače razumeti smisla uvodoma citiranega stavka nego tako, da se ž njim izključuje porota.
Taka je bila tudi intencija zakono-davca. V ustavotvorni skupščini je bilo prav malo zastopnikov stališča, na. hi tiskovne pravde pripadle porotam
V	odseku vladnih strank je bil izrečen predlog, naj se porota izključi sanm ta tiskovne pravde, ki se tičejo žal jenja časti. Predlog pa je bil odklonjen
V	ustavnem odboru je le Narodni klub predlagal, naj tiskovne delikte sodi porota. Poslanec dr. Pavičič je v seji ustavnega odbora od 23. februarja 1921 (amo s par stavki narahlo markiral predi-'ig svojega kluba. Predlog je bil v ustavnem odboru in v plenumu odklonjen ipso facto v smislu poslovnika s tem. da je bila sprejeta formulacija, na katero je pristala vlada. Dr. Pavičidu v odboru ni nihče odgovarjal, ker je bilo mišljenje odbora (in lahko se reče tudi skupščine) pravzaprav enoglasno.
V smislu d. 142. ustave prenehajo veljati vsi pravni predpisi, ld se pro-tivijo ustavi. Razveljavljene bo tere, one določbe avstrijskega k. p. r., ki pregreške, storjene s tiskom, odkazu-jejo porotam (Cl. VI. A uvod. zak. k. p. r. in § 484 k. p. r.) Člen 142 je bil sprejet in tako kategorično formuliran očividno zato, ker ustava nima prehodnih določil in se ni želelo, da ostanejo njene odredbe na papirju, dokler ne izidejo o vseh raznih materijah novi zakoni, ki bi šele vpoštevali fcačela sprejeta v ustavi.
Nastati bi mogli dvomi, kaj je s slučaji, kjer je obtožba že postala pravo-močna (Š 219 k. p. r.) na dan uveljavljen ja ustave. Prekluzija § 219. je pač mišljena le napram pomotni uporabi tak ona na posamezno slučaje v njegovem dosedanjem okviru. Ce pa je ta okvir prem en jen in je porota za tis kovne pravde sploh izključena, smatramo, da $ 219 k. p. r. ne pride v po-Stev. Za kom potenco porote v teh slu-tajih M se moglo pledirati pač samo i splošnega pravnega načela, da novi lak oni ne morejo uničevati prid obl je Kh pravic. To načelo v ustavi ni ni kj«r izraženo, vendar odgovarjaneka-kenm naravnemu pravu. Za prič-itjoči ihčaj p« je gotovo neupogljivo, Bajtt »akonodavec lahko vsak bip spre-Wnj» odredbo, katera sodniia je trk
Vprašan}e intervencije male antante na Madžarskem
Angleško-italijanski sporazum v albanskem vprašanju
Beograd, 1. septembra. (Izv.) Z Dunaja se Sirijo vesti, da sta Jugoslavija in Češkoslovaška odločeni intervenirati zaradi dogodkov v Zapadni Madžarski. Po informacijah v tukajšnjih krogih sta sicer prail.a in beograjska vlada v stalni korespoi.Jen-ci zaradi najnovejšega, po Madžarih izzvaneca incidenta, vendrr r enkrat še ni povoda za neposredni nastop Male antante. Dunajske vesti o pred-stoječi intervenciji Male antante imajo predvsem namen, da izzovejo velike sile k energičnemu nastopu. Izgleda, da se bo to tudi posrečilo.
Jugoslavija in Češkoslovaška nimate toliko interesa na tem, kako se vrši izvedba ' -nonske pogodbe, pač pa, da se ------ s strani Madžarske integralno izvrši. To je v Hall-stattu izjavil češki minister Beneš tudi avstrijskemu kanclerju.
Ootovi pogoji v Zapadni Madžarski opravičujejo tudi sumnjo, da se vrše na Madžarskem priprave za obnovitev karlističnega restavracijskega po izkusa. Mala antanta je odločena vsak tak poizkus zatreti v kali in so v tem oziru v veljavi še vse dispozicije, ki so se povodom velikonočnega eksperhuenta Karia Habsburga izkazal za tako učinkovite.
Mala antanta opazuje dogodke, pri pravljena za vsak slučaj in prepričana, da velike sile ne bodo pripustile, da madžarski karlisti kompromitira-o vso njeno politiko. Dogodki v Ba-
ranji so za antanto v tem oži« I«
itak dov" .....
Praga, T. septembra. (Izv.) Češki listi se bavijo živahno z možnostjo nastopa male antante proti Madžarski. V .Narodni Politiki, piše Leo Borsky k temu vprašanju: Za malo antanto nastopi potreba vojaške intervencije v hipu, ko bi oficijelna madžarska vlada ogrožala veljavnost mirovne pogodbe. Ootovo bi v takem slučaju mala antanta v lastnem interesu tudi brez prošnje iz Pariza storila potrebne korake. Ce gre pa samo za pobijanje irreguiarnlh band, ne bi bilo razumljivo, Čemu bi naj žrtvovala mala antanta svoje vojake za avstrijske interese. V tem slučaju Je to stvar Dunaja in naj tam doprinesejo žrtve, če se '-oče Avstrija povečati z delom bivše Madžarske.
.Lidove Novine* pišejo: Ako se pokaže, da madžarska vlada ne mo re ali noče obvladati situacije, potem se ne sme vojaška intervencija prepustiti Avstriji, ampak mora v prvi vrsti nastopiti mala antanta.
Dunaj, i. septembra. (Izv.) Italijanski odpravnik poslov na Dunaju, g. Biancheri ie posetll danes zveznega kancelarja dr. Schobra ter razložil stališče italijanske vlade, ki je v vprašanju zapadne Madžarske s Francijo in Anglijo trdno odločena, predati to pokrajino Avstriji. Ta na loga pripada ontantl, Avstrija pa naj počaka rezultata.
Atene, 1. lepi. «PatHs» javlja lz Londona: <Dally Telegraph* pite, da smatra italijanska vlada angleško-italijanski sporazum v albanskem vprašanju kot uvod za o*Je angleško italijansko sodelovanje
Boji na avstrijsko-madžarski meji
KARLISTIČNE MAHIN*
r»ir
Budimpešta, l. septembra. (Izv.) Po uradnem poročilu je antantna komisija v Sobotlšču na prošnjo vladnega komisarSzigraya dovolila, da v Osztenburg pritegne nekaj manjših formac-l v obra ibo proti belogardistom. Po budimpeštanskib kolodvorih patrulira noč in dan žendarmeri-ja, da zabrani prostovoljcem odhod v zapadno Madžarsko, to pa. posebno zato, ker so ti prostovoljci organizirani od Friedricha in se splošno sodi, da gre tu za dalekosežne -'.IJe, ki jih zasleduje Fr'c'r'chova skupina, (dre za karlistične formacije! Ur.)
Praga, l.centembra. »Pravo Lidu» poroča, da so zapadno-ogr ke revol-te priredili Karlisti in da stoji na če-
e vprašanjih, ki re tičejo Sredozemskega morja List pravi nadalje, da se Italijan -sko-angleški porazguvori v Londonu nikakor ne dotikajo angleško-franooskih oJ-notejev.
Min. Pribičevič o separatistični gonji
Beograd, 1. ispt. Minister za notranje
posle Svetozar Pribičevič je povodom Sasniških polemik poslednjih dni podal novinarjem izjavo, v kateri v glavnem veli:
Separatistični listi, ki ▼ svoji zaslepljenosti branijo demonstracijo proti pogrebu pokojnega kralja Petra in neki beo- ! grajski listi so otvorili kampanjo, ki ima ellj, da se izpodkoplje ne samo moja pozicija, ampak tudi stališče vse vlade. Jaz bi to kampanjo razumel, ako ml bi oni, ki jo inspirirajo, namesto dosedanje kombinacije vlade mogli najti drugo, boljšo in za državo koristnejšo. Ali oni sploh ne morejo najti nobene, ki bi sedanjo vlado mogla nadomestiti
Neki beograjski list trdi, da Hrvati mr-zijo ustavo zaradi mene. Ako bi to bilo res, potem bi bili ti Hrvati tako osebni in tako nenačelni, da ne bi bilo vredno baviti se z njim. Zakaj bi žalili te Hrvate? Preiščite najprvo, kdo so ti Hrvati, ker ni res, da vil Hrvati mrr.e ustavo.
Ako ste to preiskali, potem šele ugotovite, zakaj mrzijo ustavo in doienite. di je ne mrzijo zaradi mene. To je zelo lahko dokazati Naj ti Hrvati sprejmejo ustavo brez rezerve, naj opustijo zahtevo po reviziji ustave in naj prenehajo vse avtonomlstične lelje, potem bom jaz n« »amo izstopil lz vlade, nmpak so bom ta ko velikemu cilju na ljubo popolnoma umaknil iz političnega življenja.
Pripominjam, da ne smatram za ideal, da se vodi opozicija v rodni državi, ki je šele v začetku svojega razvoja, ako ie človeku mogočo pomagati vladi pri ust valjenju velikih In svetih načel narodnega in državnega edlnstva.
Neglede na vse napade gotovega dela časopisja, ki se smatra v javnosti za radikalno, ostajam prijatelj sporazuma z radikalno stranko. Smatram, da bi bila velika škoda za državo, ako bi se razbil tak sporazum ▼ današnjih usodnih časih, ko je treba zprradlti našo driiavno organizacijo.
Iu bivSf nacfvojvoda Friderik, ld se noče omejiti ud Zapadno Ogrsko, marveč pripravlja tudi prevrat na Slovaškem. Češkoslovaška vlada "Je o tem načrtu dobro p učena ter Je že ukrenila potrebne protiukrepe.
Dunaj, 1. septembra. Vesti s štajerske meje se slase, da so zapazili na različnih obmejnih krajih, kjer vodijo preko meje komunikacijska sredstva, madžarske tolpe. Neka tolpa je napadla Hohenbrugg, vendar jo je zavrnil oddcelk avstrijske vojske. V Kreiseggu in Lafnltzu so madžarske čete '"-"e. Oddelki avstrijske vojske so se odpravili na tovornih
avtomo1..... Hart1 .;ga v ogrožene
kraje, da preženo sovražnika.
Madžarska vlada zatrjuje svojo nedolžnost
Budimpešta, 1. septembra. Madžarski minister za narodno brambo Be-liczka je zastopniku nekega francoskega lista podai nastopno izjavo o dogodkih v Zapadni Ogrski: Pravza-prav nimam ničesar reči o tej aferi Narodna madžarska vojska je v zmislu odredb trianonske mirovne pogodbe izpraznila Avstriji dodeljeno ozemlje dno 28. avgusta brez najmanjšega incidenta, ter se umaknila na demar-kacijsko črto, ki so jo odredile zavezniške oblasti. Izjavljam najkatogorič-neje, da se od tega momenta na ozemlju Zapadne Ogrske ne nahaja niti ena formacija ali oseba, ki pripada madžarski vojski. Isto tako izjavljam, da niti madžarska vojska, niti njene formacije najmanje niso aktivno sodelovale v znanih dogodkih ter bi morala to potrditi tudi najstrožja preiskava. Ni treba posebej poudariti, da bomo
stojna. in to seveda tudi za delikte, !d so bili že prej zagreseni.
Po na Sem mnenln je torej porota s sprejetjem ustave za tiskovne pravde ukinjena. Ne glede na viseče ljubljanske procese je od največje načelne važnosti, da se bodo v bodoče tiskovne pravde razpravljale pred poklicnimi sodniki in da bo torej konec za naše pravosodje in za javno moralo teko kvarnega političnega ierania pred sodišči.
v bodočnosti z največjo energijo pazili na to, da se bomo držali nevtralno in korektno. Za to nam daje madžarska vojska popolno garancijo.
Budimpešta, 1. septembra. Madžarska vlada z največjo strogostjo nadzira vse osebe, ki potujejo v Zapadno Ogrsko ali ki se nahajajo na ozemju druge cone. Na vzhodnem kolodvoru v Budimpešti je bilo aretiranih 300 mladih ljudi, ld so hoteli potovati v Sopronj brez legitimacije. Ministrski predsednik grof Bethlem je izjavil zastopnikom tiska, da bo obdržal red z na,jveč;o energijo. V drugi coni sta bili prosi o noč ustreljeni dve osebi, kar terima se je dokazalo, da sta zakrivili nerede.
AVSTRIJCI STRAŠIJO MAD ŽARE S KORIDORJEM.
Budimpešta, T. septembra. Visoka avstrijska diplomatična osebnost je izjavila dopisniku lista «Az Est», da sc češkoslovaški in jugoslovenskl krogi zopet bavijo z idejo koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ln sicer zaradi tega, ker Madžarska noče izročiti Zapadno Ogrsko Avstriji. Ceškolovaška in Jugoslavija bi si ir;cd seboj razdelili Zapadno Ogrsko in tako dosegli skupno mejo. Ako bi antanta pristala na ta koridor, bi bila
Iz ministrskega sveta |
Beograd, 1. septembra. (Izv.) Na! lianšnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade g. Pažič referiral o pose-tu vojvodinske deputaeije, ki je poročala o preganjanju našega prebivalstva v izpraznjeni Baranji po madžarskem vojaštvu. Sklenjeno je, da se izvrši anketa, ki naj preišče to zadevo.
Minister gradjevina je nato referiral o koncesiji, ki nai bi sc izdala zn zgradbo mostu med Beogradom in Ze-munom. V tem vprašanju so bila od-dvojena mišljenja radi sumljivega političnega inozemskega, kapitala, ki se poteguje za to delo. Sklenjeno je bilo žatoi da so predloži vsa zadeva zakonodajnemu odboru.
Minister pošte in telegrafa, je poročal o težkočah teletrrafske službe bi o velikih zakasnitvah brzojavk.
Predsednik vlade PaSič je končno poročal o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra, ki jc povolino. Vendar s > mu zdravniki nasvebovali, naj si še en mesec ohrani popolen mir.
Jutri ob 18. uri so bo peia nadaljevala. Referiral bo vojni minister.
Slovesna otvoritev veleseima v Pragi
Praga, 1. septembra, (Izv.) V praški reprezentančni hiši je bil danes v prisotnosti predsednika Masaryka otvor-ien tretji vzorčni sejem. K otvoritvi so prišli tudi ministrski predsednik Cer-ny, papeški nuncij Nicarn, francoski trgovinski minister Serryus, zastopniki tujih poslanstev in misij, med njimi tudi nemški poslanik dr. Saenger. Tudi predsednik Reichenberšso razstave Liebig in mnogo drugih gostov ic prisostvovalo otvoritvi.
Oh deseti uri dopoldne je prišel predsednik Ma«aryk v spremstvu kancelarja. Šamala. Zupan dr. Bakša je otvoril razstavo s pozdravnim govorom na došle goste, v katerem je izvajal, da so praška razstava kakor kažejo vedno naraščajoče prijave stalno razširja. Za njim je pozdravil predsednik Masaryk prisotne člane vlade in zastopnike tujih držav, nakar so si gostje ogledali posamizne razstavne paviljone.
MINISTRA KUKOVEC IN SPAHO
ODPOTOVALA V LJUBLJANO.
Beograd, 1. septembra, (Izv.) Trgovski minister dr. Mehmed Spaho Je odpotoval dane« zvečer v spremstvu načelnika dr. Zafira Stankovada v Ljubljano, da otvori tamkajšnji veliki semenj. Istočasno je odpotovala iz Beograda skupina dijakov beograjske trgovske akademije pod vodstvom ravnat^ja. in feee profesorjev.
Z istim »lakom je odpotoval tudi minister socijalne politike dr. Kuko-ve» iz Beograda v Celje, od koder p*
Madžarska poginom* obkoljena od pride v soboto v Ljubljano k otvorit-nepriiateliev.	vi semnK
8orza
Zagreb, devize: Berlin 209.75—210.60 Bukarešta 815, Milan 798 — 797, London 680, Newyork ček 179.25 — 179.50, Pa riz 1420 — 1480, Praga 216-50 — 817.50, Švica 8075 — 8100, Dunaj 16.50 — 16.70, Budimpešta 46 — 47, valute: dolar 170
—	179.50, avstrijske krone 17 — 18, zublji 23 — 26. franki 1414, napoleoni 635
—	688. marke 212, leji 223, lire 785 — 790.
Banka sa Primorje 790. Trg. obrtna banka 885 — 240. Hrv. eskomptna banka 650 — 660 Jadranska banka 1950. Juposlovenska banka 480 — 488. Ljub. kreditna banka 810 — 823. Narodna banka 500 — 502. Praštediona 5020 — 5070. Rečka pučka banka 380 — 400. Slov. eskomptna banka 620. Srp«ka banka 700 — 705. Gutman 1880 — 1390. Duhr. par. družba 4000.
Beograd, valute: dolar 44.70 — 44-86, leji 55 — 55.50, marke 52.50 — 52.60, avstrijske krone 4.30 — 4.83, drahme 230
—	235, devize: London 168 — 169, Pariz 350 — 355, Ženeva 775 — 780, Praga 54.25 — 54.30, Dunaj 4.20 — 4.22, Berlin 52.50 — 52.60, Solun 230 — 235, Milan 196 — 197.
Zflrlch, devize: Berlin 680, Newyork 587, London 2184, Pariz 4590, Milan 2592.50, Prapa 695, Budimpešta 150, Zagreb 325, Bukarešta 690, Varšava 019. Dunaj 070, avstrijske žigosane krone 060.
Dunaj, d o v i z e: Zagreb 606 — 607, Beograd 2418 — 2488, Berlin 1287 — 1293, Budimpešta 279.50 — 282.50, Bukareft.r 1292.50 — 1302.50, London 4105 — 4125, Milan 4865 — 4885, Nevvvork 1101 — 1105, Pariz 8680 — 8670, Praga 1828 — 1329, Sofija 905 — 915. Varšava 87 — 39, ZUrich 18825 — 18875. valute: do larii 1088 — 1092. lovi 880 — 890, marke 1285 — 1891, funti 4080 — 4100, francoski franki 8605 — 8645, lire 4840 — 4860, dinarji 2404 — 2424, poljesko marke 89— 41, leji 1289.50 — 1299.50, švicarski franki 187.95 — 188.45, češkoslovaške krouc 1321 — 1327, madžarske krone 279.50 -282.50.
Praga, devize: Berlin 97 — 98, ZUrich 1423.50 — 1426.50, Milan 365 — 367, Pariz 652.50 — 655.50, London 310 ~ 818, Newyork 82.25 — 88.25, Beograd 985.25 — 986.75, Bukarešta 97.50—98.50, Sofija 67 — 68, Dunaj 780 — 790, Varšava 285 — 295. Zagreb 4622.50 — 4703.50, Budimpešta 2080 — 2160, valute: marke 9725 — 9885, švicarski franki 1418.50
—	1421.50, lire 862 — 364, francoski fran ki 649.50 — 658.50, funti 309 — 311, dolarji 81.75 — 82.75, dinarji 181.25-t 82.75, leji 95.50 — 96.50, levi 66 — 67, avstrijske krone 780 - 790. poljske marke 195
—	285, madžarske krone 2080 — 2160 Berlin, devize: Italija 380.60—881.40,
London 818.15 — 818.85, Newyork 8541
—	8559, Pariz 673.80 - «74.70, Svics 1464.50 — 1467.60, Dunaj 1048 — 1052, Praga 108.60 108.86, Budimpešta 8177 l- 8188.
Eden sinov je umrl 1. 1910 v Niiu, najstarejši sin Milan, umirovlj^n major, srbsld llterat, *!v! v Parizu, Pavle
je v Franciji končal agronomsko Salo, Aleksander študira v Parizu medicino, hčerka Jolena je omožcna v Marsolju.
Jubilant namerava kasneje, ko izstopi iz aktivne službe, napisati svoje spomine, ki bodo zanimivo gradivo k
naši zgodovini profile doba.
Našemu odličnemu rojaku, ki je kljub svojim letom ln kljub nepopisnim naporom, ld jih .ie moral prestati v življonju že mladeniško čE in krepak, čestitamo k sedemdesetletnici ln mu želimo ob njegovem Jubileju šs mnogo srečnih let ▼ osvobojeni domovini, za katero se je toliko boril ln za katoro je toliko trpol.
Janko Vukasovič-Stibil
Danes, t. septembra, praznuje v ožjem krogu svoje rodbine in svojih prijateljev, sedemdesetletnico bvojega rojstva naš odlični rojak in prvobo-iritelj jugoslovanske misli, r,likovnik Janko Vuka^ovič-Stibil.
Rojen je bil 2. septembra 1851, v Vrtovinu v hližini Ajdovščine na Goriškem. Njegovo ime je zaslovelo po 'Sloveniji in Srbiji, ker je bil mod onimi. ki so že v prvi romantični dobi ju-Ipslovanske misli pokazali svoje žarko rodoljubje in se svojo idej« držali z doslednostjo ter ji doprinnšali tudi osebne žrtvr, dokler niso končno dc- i živeli osvobojenja in > - večer živijo- j nja doživeli uresničil. svojega ideala.
Mladi Janko Vukasovič-Stibil je študiral najprej gimnazijo, potem realko. dovrši! navtično šolo. vstopil mornarico, odslužil v r.ji svojo vojaško 'olžnoM. na to pa vstopil v službo pri fi: i. Dne je 2 nek 'mi drugimi kot dobrovo-ljec odšel v Beograd, da se udeleži osvobodilne l>orbo za Bosno in v praksi dokaže svoje jugoslovansko svo-bodoljubje in svoj idealizem, ki ga je li.te j.vc vcepljal madini goriški bu-ditelj Lavrič.
V Beoff-adu ie Vukasovič vstopil	T , , , , u
v dobrovoljskl zbor general« Straci- h Man««kh Lazn "dpotuje dr B. -----------------------------
miroviča. Ko je pa padlo minisirst.vo neš v Pariz m v Ženevo, da prisostvuje TribugMn wje ^ očmi javnosti, ga Fi-tii1 in mu ie sledil Cnijič, se i- Sr- konferencam zvezo narodov.	Jat« pač nihče ne zavida. .Novi ča-»
— Obsedno stmie v Gornji Sleri(i< krepko podpira svojega političnega ukinjeno Kakor poroča gornješlezlj- bratca. Vse to ne pomaga nič. G. Peska «Volksstimme> iz Glivic z do-
Po svefu
-- Kralj Konstantin upn, da ga bodo zavezniki priznali. »Embros» do-zuava iz Londona, da bodo zavezniki brezpogojno po predlogu Anglije priznali kralja Konstantina, film bo končana vojna ekspedlcija v Mali Aziji. Ta predlog pride na dnevni red ob priliki pretresa vzhodnega vprašanja na zavezniški konferenci v Londonu kon-ccm meseca septembra. Na konforenci
25. avgusta 18751bo ^T1'	Guna™- , , .,.
*	— Važne konference v Marlanskih
Lažnih. V sredo jo odpotoval češko- + Pesekljada. Na izjavo g'
i slovaški minister za zunanje zadeve Tribuča, da mu niti g. Žerjav niti
dr. Bcneš v spremstvu višjih uradni- prapotnik nista dala ne naročila uo
kov svojega ministrstva v Mariansk« g„ka z ozirom na znani defekt g. Pe
Lažne, da tam s poljskim poslanikom ^a, le-ta znova dolži p. Tribuča. da
dr. PUzom konferira o vseh vprašanjih,;je povoril nekomu v tem smlsu. Da
ki se tičejo Poljske in Češkoslovaške. U Pegok skuša odvrniti pozornost od
T.	---1.:i. T ............,!.. u.. , .	. , ,
sebe, ,(c naravno, m oo svoj duel z g.
pomirjen je žurnala g. Peska ugotavljamo, da je nesreča mnogo manja, nego se zdi na prvi poged. Obstoja nani-roč samo v tem, da pri »Jugoslaviji« nikdo ne ve: 1. da monopolska uprava nima ničesar opraviti z živili in 2. da je iz navedenega poročila dopisnega urada očividno izpadla beseda »dn-hana». Pa od gospoda Peska ln njegovih pomočnikov še nikdar nismo zahtevali znanja, kakršno je sicer potrebno za najprimitivnejše urejevanje no vin. Mesto monopolsko uprave prodaja, kakor vidimo, gospod Fesoksam »močan tobak*.
bi,ju odločila, da ne -topi v vojno, kor \ ni dovolj močna. Spomladi 1876 je to
bilknila vstaia v Bosni in ifereepovi- ,. .	. , ,
ni. Vukasovie so je odpravil, da vst-1 ^^.SS^^SJ* pi v četo Petra Mrkonjiča, ki pa je bi-j U -..... ------- -J '
Šport in turistlba
Javni nastopi telkoutlctične sckeilc zagrebške «Croaiie► se bodo vrilli v Ljub-llant 3., 4. in S.t.m. v veliki dvorani Narodnega doma. Začetek vsakokrat ob po! 9. Nastopi bodo združeni s pojasnjevalnimi predavanji. Nastopi bodo kot zanimiva novost na športnem polju nudili občinstvu brezdvomno mnogo užitka. Prcd-prodaja vstopnic v Dolenčevi traliki v Prešernovi ulici: zvečer od pol 8. ure naprej pri blagajn v Narodnem domu.
Kolesarska dirka ta prvenstvo Hrvatske se le vršila v nedeljo dne 28. t. m. na 85 km dolgi progi okrog Sljemena pri Zagrebu. Tekme se je udeležilo lepo število dirkačev vseh hrvatskih kolesarskih klubov Iz Zagreba lu province. Od ostalih so se odtrgali priznani mstaderjl Pavliia, 2nidarič In Soštarko. so vozili potem tik do pred cilja skupaj. Tam pa se je v"-' i ined nilmi Ijuta borba. Iz katere ic izšel kot zmagovalec Pavlija, ki je vozil 2 uri 59 minut 12 sekund. Po! kolesne dolžine za n"-- je bil Znidarič In tri sekunde ka snele Soštarko. Pavlija je torej ohrani! svoj renome kot kolesarski prvak Hrvatske. Al si bo mogel ohraniti tudi prvenstvo Jugoslavije, bo pokazala odločilna lugoslovanska prvenstvena dirka Liubljana-Zagreb, ki se bo vršila v nedeljo. Vsekakor je gotovo, da bo borba med Pavlllo, Soštarkom In Znidarlčem ua eni ter našimi, Ogrinoni, Šlškovlčem In So larjem na drugi strani skrujno napeta.
Sjo v dodatku, ki se Izda v tek« prihod.
njega tedna. Oglase za ta dodatek je sprejema Aloma Comp., paviljon F 5t. i, Stanovanjski urad Ijublianskega vek-semnia naproša najemnike stanovanj, na i hI vsak po svoji moči proti primerni od. škodninl odstopil vsaj tnal kotiček, v ka. terem bi sc odpočil tujec, da ne bo Ljub. Uana zgubila svojega gostoljubnega slo. vesa. Prijave sprejema centralni stanu, vanjski urad v pisarni Tourist office tia Dunajski cesti 18.
Celjski obrtniki na ljubljanskem vek■ semnju. Obecslovjnsko obrtniško društva v Cellu bo dne 8. septembra obiskali ljubljanski veliki semenj.
>d!i
sek je kričal, da je politično nasilje. LjllbljanSkl Iker ni bil potrjen. Marsikdo med lah-,	veliki SGMenl
,,™,r™»»,„M,M|«|c„-| , _ .. -,,.!1.? h0. ^ikoverneži rau je verjel. Pesek Je pri-	•«»««••«
v tem žo razpuščena Zato se je od-! stanje v Gornji Reziji v krat- tis.kal	bolj. Izsilil je, da smo LJUBLJANSKI VELIKI VZORČ-
pravil k četi vojvode Ljnbibratiča in|i'*m "»ni«««. _	..... j morali zapustiti rezervo in povedati
medzavezuiške komisijo.
e udeležil mnogih bitk, tiko na Gred-1
................ — Poštne znamke s cionistlčnega | žalostno resnico. Očitati bi se nam
<-ih, pri Viikoviču in zavzetja forta kongresa. Povodom cionistlčnega kon- moglo, zakaj smo s tem sploli 811 na Zlarine, kjor so bili Turki hudo pora-igresa v Karlovih Varili 1. septembra i dan. A bili smo v silobranu in izzvan'.
11. 1. je dovolila češkoslovaška vlada, j ker nismo motril dopustiti, da se d >K vstaške borbe ponehale. ■ da se izdajo posebne poštne znamke, I p. Pesek političnega mučenlka, O. Pe-asti so LjubHnatiča in-j ki bodo v prometu le enajst dni. Mar-jsek se veseli, da <■ njem ne pišemo več Si so se razkropili, me-1 U-J- '— "-1"-- — '--1	*	,rj
ja je bila zaprta, mnofri so zbežali v j Črno goro. Vuka*oviA se je vrnil do-
zem.
L. 1870. so Avstrijske obl
ternirale
vsta.ši so se razkropili, mo- ko bodo imele č^ške in hebrejske na-" " " pise, a izda jih službeni biro cionistlčnega svetovnega kongresa v Karlovih Varili. Gotovo je. da «i bodo vsi filatelisti želeli nabaviti cele serije teh
in o v. V Gorici je za svojo udeležbo na bosanskem ustanku dobil kazen, deset dni zapora in 50 pl. globo. — Na veliki ponilellek 1870 je pri 'Besedi« poriške »Čitalnice-, predaval o razmerah v Bosni in Hercegovini, na to se je pa vrnil v Srl i.io kot. prost do-1 Madrid številne nemške brzojavke, ki
mnogo: Čemu tudi? Kdor pozna našo pokrajinsko upravo, g. namestnika, ki je glasom »Jugoslavijo* Pesku dobrohotno svetoval, naj za nekaj časa izgine iz Ljubljano ali oboli, iu vidi. da
znamk, kajti njih vrednost bo po kon- so ministri vsoh strank odobrili ukrep presti gotovo velika.	|g. Priblčovlča. za tega je stvar no-
— Nemci častitajo Španiji. Kakor dvomna in vsa Peskova zavijanja, v po-ročit. »Echo de Pariš-« so prispelo v katera zapleta celo trajzične slučaje iz j
brovoljec ter se zipM boril proti Tur-! izražajo Špancem simpatije povodom kom v bitkah na Drini. R:iči. Proku-' hoja v Maroku. Na čelu vseh brzojavk
•Ml iVnininAi	'/o ViroKvAct Irt llnllll ' I.	!<,,.! ., nlmliniAn/MV« m /M'i O lr
je brzojavka ujedinjenega monakov-'.era tiska. Nemški general lnron 01-
pu in Najevicl. Za hrabro«! je dobi! srebrno si-erinjo.
Na posebno žel jo poveljstva je bi! j dershausen jo poslal poveljniku Molile tekom vojne vsled znanja italijanšči- telegram, ki se glasi: Vsi nemški Častne dodeljen garibaldlnski legiji, v ka- jniki občudujejo junaško obnunlm Meter! se je oki'op 50 garibnldlnoev bori-1 me.
lo proti Turkom. L. 1877 je v-topil v _ dopisi za kaznjence. Kadar se stalno armado v činu narednika in so 1 jurtic nahajajo v zaj>orih, navadno ne y turški vojni udeležil mnogih bitk. i-.-' --'—?..... i- -->-------«* —
Bil je odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. — Po premirju 1878 je postal podporučnlk V voitli z Bolpariio 1. IS^.5 'o je udeležil bitke pri Slivnici, bil ranjen in dobil takratni najvišji wh?ki red, Takovski ltriž. V sledeči mirni dobi je pola eni predpisano častniško izpite, poveljeval raznim bataljonom in pozneje polkom ter v letih 19(M -00 in pozneje 1013—18 celokupni žendurmeriji. V balkanski vojni je bil komandant st.ina vrhovne komande. V svetovni vojni je ščilil Boo-jirrad ob jirvem avstrijskem navalu s svojo žendarmerijo. udeležil se ji umika skozi Albanijo, leto dni je bival na Krfu. dve loti na solunski fronti. Lota 1010 je bil odrejon za pomočnika Dravske divizijo, od tu prestavljen k Drinski. končno na lastno prošnjo premeščen zopet, k Dravski.
Jubilant je najstarejši polkovnik jugoslovanske voisko in "o 1 "ti'i i'~n"; najstarejši častnik. Tekom svojera uspešnega delovania jo dobil 15 odlikovanj, n. pr. dvakrat Belega orla. Karagjorgjevo zvezdo in mnogo drugih.
Življenje slavljenega borca jo polno zanimivih prigod. L. 1884 jo bil v Gorici na obisku aretiran, ilas je bil že prej amnest.iran. Zadeva sc je dobro iztekla. L. 1917 pa je avstrijsko vojno sodišče in contumaciam obs ^ dilo na smrt. V Beogradu je v njegovi hiši bila avstrijska etapna komanda, s kt,oro je potem izginilo vse. kar je bilo v hiši kaj vredno.
Oženjen je g. Vukasovid z gospo
Vsi
NI SEMENJ. 3. do 12. septembra.
SploSne določbe.
razstavni prostori moralo
biti
opremljeni in osnaženl do 2. septembra ob 7. uri (19.) zvečer, ua kar bodo komi-sijonclno pregledani.
Fotograliranje je dovoljeno le po fotografih, ki so pismeno pooblaščeni od seimskega urada, vsem drugim je fotografiranje prepovedano. V vseh paviljonih je strogo prepovedano kajenje. Kdor vstopi ua sejmišče, mora imeti d oho," ko"' je "m oda inl' \Suši'oršičul vo-o olicljelno seimsko legitimacijo ali vstop-
V, „ i	. . ... _ . , ..-	nD ,,.,b,. ir, rlrtlca i.lfatm /-a
dobivajo časopisov in tako prav nič n vedo, kaj se po svetu godi. Na Danskem so uvideli, da to zelo slabo dolnjo ua človeško psiho in »o sklenili izdajati posebne časopise za kaznj> ce. V redakciji bodo novinarji in eden poznavalec jetniškega življenja. Vlada bo izdatno podpirala izdajanje tega časopisa.
— Mesto brez tobaka. V Zedinjonib
državah, v Kanzasu je mesto Topeka. v katerem so 1. 1007. strogo prepovedali proizvajanje tobačnih izdelkov'. Tekom svetovno vojne so oblasti na to na.red bo pozabile in jo prekršile, te dni pa so jc tamošnja policija nanjo spomnila, zaprla lastnike tobačnih tovarn in jim zaplenila ves tobak.
tiskarno in trgoval z živili za Ljubljano, na tem položaju ničesar več spremeniti ne morejo.
4- Romunske šole v Istri! »Učiteljski tovariša, poroča, da je italijanska vlada sporočila romunski vladi svoj. od nas že javljeni sklep, da otvori v nekaterih vasen Istro, kjer jtreHvajo ostanki nekdanjih priseljenih Vlahov, ki danes niti ne sanjajo več o svojem domačem jeziku, šolo z romunskim učnim jezikom. Italijanska, vlada ugotavlja,. da je v Istri okoli 20.000 Romunov, kar seveda, nikakor ne odgovarja resnici. Na ta način hoče torej italijanska vlada celemu svetu poka-znti svojo veliko taktnost, toliko poštenja pa nima. da bi otvoTila hrvatske šole in dala Hrvatom, ki tvorijo dve tretjini istrskega naroda vse šote, ki jih potrebujejo. In v takih razmerah naj ljudstvo simpatizira z Italija-
Politične liBležke
-f- Političen klub JDS. Danrg v petek zvečer ob 20. se vrti v prostorih tajništva JDS važna seja političnega kluba. Na dnevnem redu je m. dr. poročilo poslanca ilr.ia. Žerjava.
+ «Zopet izvoz živilo. Pod tem naslovom priobčuje »Jugoslavija« poročilo dopisnega urada iz Beograda, Ja jo monopolska unrava izvršila ooraz-delitev letošnje žetvo in da se bo pr ostanek predvsem izvozil v Francijo. Zopet enkrat jo položil gospod Pesek svoj prst, na rano in kot zvest o, vi vir javnih interesov je povzdignil svoj glas: Glejte jih, v času naraščaioče draginje razglašajo, da bodo -tzopet izvažali!^ Doli z demokrati, ki so prav
Prosvela
Kolektivna umetnostna razstava slikarja S. Santla nc bo. kakor Je bilo prvotno naznr"'"io, v iUmctiv"'<i propagan"», temveč v tr,V'""<ulcl «Mladike». Odprta bo počenši v soboto, dne 3. septembra, vsak d .m od 9. do 12. in od 13. do 15. ute. Vstopnina 2 dinarja, za dijake in vo-iake 1 dinar.
^Helena*, povest znane slovenske pisateljice Marije Kmetove, le Izšla v lični knjiži'-!. "Vložila In izdala Jo ie »Zvezna kniigarnn* v Ljubljani. Cena lično vezani knjižici jc 28 kron, broširani 24 K. Segajte pr: !no po knjižici!
Emilijo' roj. Rach, češko nam Inosti. I gotovo krivi tc nanovojše nesreče! V
SLOŽNO DE! O SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA [UGOSlOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE!
nlco. Delavske in druge izkaznice so veljavne samo do petka zvečer.
Vsak razstaviteli dobi brezplačno po en sciruskl znak s seimsko legitimacijo. Za vsakega naslednega reprezentanta iste firme se oddajo scjmskl znaki z legitimacijo po ceni 25 dinarjev.
Osebam, kl morajo opravljat! na sejmišču pri razstavlteijih ročna dela (moti-terlL strojniki, instalaterji, natakarji Itd.) se izstavilo, po upoštevanju le neobhodno potrebnega števila zaposlenih, v sejin-skem uradu po 5 dinarjev na prošnjo In pod osebno odgovornostjo razstavitcljc posebne propusttilce, kl Jih upravičujejo do vstopa. Otrokom pod 14 leti se take legitimacije nc Izdajajo.
Sejmišče bo otvorjeno od 8. do 18. ure. Konec sejinskega časa se naznani s parno sireno in z zvoneniem. Po 18. uri bo odprt samo restavracijski del sejmišča.
Razstavni prostori sc smejo snaiiti lc pred 8. uro zjutraj in po 18 uri zvečer, toda šele ko jih zapustijo posetniki. Čiščenje '~>ora biti končano do 20. ure. Ob 20. uri se vsi paviljoni uradoma za-pro In zastražllo. Postanek na sejmišču potem ni nikomur več dovoljen. Za pomožno oso*-'" se odpro razstavni prostori —-et ob pol 7. uri zjutraj.
Ljubljanski veliki semenj otvori v soboto dne 3. septembra 1921. ob 10. url dopo!d:i* "-'•-"•'Mi sejma minister trgovine iti industrije dr. Melimed Spaho v navzočnosti gg. ministrov dr. Kukovea in Krizmana ter kr. pokrajinskega namestnika ministra Ivana Hribarja. Dostop k otvoritvi Imalo I" razstavitelji, ki se izkažejo z legitimacijo in znakom, ter imenoma povbljonl gostje. Da se otvoritev točno izvrši, naj bo vsak razstaviteli v soboto najkasneje ob 9. url pri svojem paviljonu. Tam naj ostane, dokler ne pride mimo pokrovitelj s svojim sprcin-st—i. t''- ho z inforrr-rijaml o svojem podjetju na r?""-'-^. Po 11. url jc dostop splošno dovoljen.
Eventualno potrebne korekture sejm-
Iskega kaMern, ki i^icle dne 3. septembra, naj se t-'- 1 i Uradu, da se priob-
Naše šole
Prlčetek šolskega leta na I. dri. ginuiu-ziji, realni gimnaziji (Poljanska cesta) in veliki realki v Ljubkimi. Prijava učence« za 1. razred v nedeljo dne 11. septembra 1921. od 10. do 11. ure onih za 11.—VlIL, oziroma II.—'VII. razred, ki prihajajo i drugih zavodov, v poncdellek dne 12. sep. tembra 1921. od 8. do 12. ure v ravnatelj ski pisarni. Zglasltl so ie v spremstvu starišev, oziroma nllli namestnikov ter prinesti s seboj zadnje letno izpričevalo (šolsko naznanilo) In krstni li t. Sprejem na preizkušnja za I. razred sc prične v ponedeljek dne 12. septembra točno 8. url; ona za II.—VIII., odnosno II. do VIL razred pa v torek dne 13. septembu 1921. Ponavljalni in dodatni izpiti sc vrst 12. in 13. septembra 1921. Vplsovanit učcncev, ki so žo doslej obiskovali zavod ter na novo sprejetih bo v sredo dne 14, septembra 1921. po sv. maši v razredil\ v katere spadajo. V sredo dne 14. sep tembra 1921. ob 8. uri sv. maša. V čet tek dne 15. septembra 1921. točno ob f. ur! se prične redni pouk. — Natančnejša določila o prlčetku šolskega leta so objavljena na uradni deski v aull.
Priieiek šolskega leta 192111022. na ljubljanskih šolah. V- " • !na vprašania naznanja višji šolski svet, da se prične šolsko leto 1921/22. na vseh šolah nepre klicno dne 14. septembra 1921. z običajno skupno službo božjo, z naznanitvijo urni ka ln z oblavljanjem disciplinarnih pred pisov In dne 15. septembra z rednim šo! skim poukom v polnem obsegu. Vpisovanja In ra^ni Izpiti se morajo opraviti it poprej. Izvzeti sU samo prva In drug, deška osnovna šola (na Ledini in na Coi zovi ccsti) državni učiteljišči z vadnl ma in lice?, kjer se prične v5o!sko leto te den dni kasneje, ker bodo na teh šol pripravljena nočlšča za obiskovalce ve, lesemnla.
Na dekliški meščanski šoli v Celju se prične novo šolsko leto dne 14. septembra. — Na mestni gospodinjski šoli se prične pouk nekoliko kasneje, ker ic učiteljica zbolela.
Štipendisti v inozemstvu. Prejeli smo: 2c večkrat se je pisalo o tem. kako se naši visokošolci vpisujejo ns inozemskih visokih šolah z ozirom na njihovo pristojnost. Celo jugoilovon-sko čustvovanje se je enkrat izračunalo v neki tozadevni statistiki. Se sedaj se dogajajo iste stvari. Dorao vinsvo se glasi Kroatien, Slavonien, Bosnien-Herzegovina in slično. Pisee je videl neštete nazive in opise. Ti indeksi niso mogoče iz leta 1918, 1919 ali 1920. amj>ak iz leta 1921. In takšni dijaki celo prosijo štipendij, kat-re podeljuje za inozemstvo ministrstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Za ministrstvo mora pač začeti veljati le eno: kdor ni z nami, ni naš in je proti nam, kdor ni iz Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev ne rabi štipendije od ministrstva Srbov Hrvatov in Slovencev. Napram inozemstvu smo vsi brez izjeme Jugoslo-veni, čeprav smo si doma Slovenci, Hrvati in Srbi v laseh radi hrvatstva. srbstva a,11 slovenstva do frankovač-ke neistesanost.i. Zato pa naj ministv-stvo pri presoji prošenj za štipendij« natančno pogleda indekse in vse Kranjce, Slavonce, Bosance, Hercegovino« itd. zavrne brez ozira in jih nakaže na »pristojna mesta*. To je dolžnost jugoslovenskega ministrstva ka kor je dolžnost dijakov, da se že en krat zavedajo svoje dolžnosti napras skupni očetnjavi. — Podpišemo v pol ni meri. Uredništvo.
Frank Ileller:
77 I in manjše prigode, kot je že to pri | ko mi verujete, da se tega vsega ne , ! meni navadno. Toda z vašim viso-1 kesam!» RtanaltlR WfikPflR MifflfiflR i čanstvom, se ravno zadnjič nisva vi-' «Kaj, vi se ne kesate? Vi.. vi.. no, EliKppt? SJBllrililJU	! dela v Hamburgu!»	no... No, le počakajte, dragi moj
«Pred letom dni in pred dvema | «Tako! Kje pa, sto hudičev?* | prijatelj Pelotard, to ne bo dolgo tra-mescema! Ali se vaše visočanstvo '; «Pred petimi dnevi na lyonskem | jalo. . .»
mogoče spominja neke januarske no- kolodvoru v Parizu. Vi ste, visočan- še bolj mirno je odgovoril Filip: fi v Hamburgu, ko sta obiskala neki1-stvo, stali pri vhodu v čakalnico in i	™ v	^
gospod Woerz in neki profesor Pe- opazovali večernji ekspres za Mar-lotard pivnico nekega gospoda Schie- i seille. Vi me niste spoznali, pa tudi
manna...»
Filip je prenehal, ker ni mogel končati stavka... Obraz velikega kneza se je razjasnil kot nebo po nevihti ... in v začudenje vseh se je začel na ves glas smejati!
«Vi... kaj... vi... Vi ste ta človek, ki se vedno pojavlja tam, kjer človek niti ne sluti... Kaj vraga ste vendar počeli ves ta čas, kar sva se razstala v Hamburgu?«
jaz nisem imel prilike, da bi opozoril vaše visočanstvo na svojo malenkost. Imel sera namreč ravno mnogo dela, da srečno odvedeni sestro vašega vi-sočanstva.»
Gospod Collin ni mogel nadaljevati, kajti veliki knez je zakričal:
«I<aj... vi sie... vi ste bili; in vi si sedaj še upate.. Filip je počasi in mirno odvrnil:
«Kesal bi se samo v slučaju, ako bi se lcesala tudi velika kneginja... Vprašajte le njo, visočanstvo!»
Velika kneginja, ki je po ponesrečenem Markovičevera atentatu poslušala molče razgovor med bratom in Filipom, se je predramila. Ves strah je izginil raz njenega obličja, sjale se so njene oči, pritiskala je še vedno Ramonovo pismo na srce in vskliknila:
«Jaz, jaz se prav nič ne kesam!» Njen pogled se je srečal z bratovim,
še predramiti iz dogodb, ki se sojginja ga je začudeno opazovala.-odigravale v zadnjem času z njim in tudi ona ni mogla reči ničesar; ne
okoli njega.
Velika knjeginja je pa Se enkrat, izrecno ponovila:
Prav ničesar se ne kesam, kar sem storila! Videla in spoznala sem dva j spodom?»
ugodno situacijo je končal njen brat ki je opazoval oba, kratico je bil< njegovo vprašanje: «Koliko časa si potovala s tem go
«Visočanstvo, vse, kar sem nare- i toda pogledala mu je odločno in na-dil, sem naredil samo zato, ker nisem ! ravnost v oči ... potem je pa po-
Nairazličneiše stvari, visočanstvo!*	---------------- • w-ctQr *.
ie odgovoril Filip s skrajno uljudno-1 vedel, kaj delani! i o vam popolno-gledala dona Rumona, ki je stal »e stio «!mel sem takole različne večielma odkritosrčno oriznam! Toda lah- vedno neoreinično... ni se mogel
moža!»
Opazovala je nekaj trenotkov Filipa Collina, nato pa zopet Ramona.
Filipu se je nasmehnil, pogledal je velikega kneza, ki je stal, kot da je padel iz neba.
Nazadnje se je pa don Ramon vendarle oddahnil in rekel je z dosti negotovim glasom:
«Kneginja, zdi se mi, da ste preveč prepričani o ti stvari. Vem, da ste videli in spoznali enega moža — pogledal je pomembno Filipa — toda dva...>
Naprej ni mogel govoriti, premagalo ga je neko čustvo, obraz se mu je popolnoma izoremenil. velika kne-
Sedaj je bila pa ona v zadregi. «Pet... da pet dni... a tri z vel) kim vojvodom.
Veliki knez je molčal in jo motril potem se je pa obrnil k oficirju, Is je stal še vedno nepremično pri vra
tih.--
«Barinsky», mu ie rekel irancc sko, «bodite tako dobri in zbudit očeta Sergeja, ukažite, da se priprav kapelica, namestite tja častno strf žo. Naj se prižgo svetiljke! Čez c< trt ure naj se odda carski salu t! »
Oficir je pozdravil in se vojašk obrnil, ko ie veliki knez še enkrat » klica'
{Dalje prihodnjič.)
Domače vesti
*	Pokroviteljstvo ljubljanskega velikega sejma je prevzel minister za trgovino in obrt dr. Mehmed S pa h o, M prispe danes v Ljubljano, da osebno otvori sejem.
*	Minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho, ld prispe danes v Ljubljano, je po svojem poklicu glav ni tajnik trgovsko-obrtniške zbornice v Sarajevu. Za časa prevrata je postal v deželni vladi Narodnega Veča v Sarajevu poverjenik. Ko se je sestavil pozneje v Beogradu prvi koncentracijski kabinet, jc prevzel dr. Spaho port-felj za šume in rude. a je že približno češ en mesec, februarja 1910, izstopil iz vlade radi agrarnega vprašanja. Bil je član Narodnega predstavništva v Marodni skupščini je eden voditeljev muslimanskega kluba. Ko so »o muslimani pridružili sedanji vladni večini, jc prevzel dr. Spaho v Pašičevem kabinetu pcirtfelj za trgovino in industrijo. S tem, da je minister dr. Spaho prevzel protoktorat nad ljubljanskim velesejmom in da prihaja sam otvarjat to velevažno gospodarsko podjetje, jo pokazal posebno razumevanje za vlogo. ki jo je poklicana igrati slovensku industrija in trgovina v Jugoslaviji. Z •zadoščenjem in veseljem pozdravljamo odličnejrn predstavnika najvišje državne uprav3 v naši lepi Ljubljani.
*	Odlični gostje lz Zagreba v Ljub-Ijani. Iz Zagreba pridejo na ljubljanski veliki «omcnj: pokrajinski namestnik g. Juraj Demetrovlč s soprogo, šef oddelka ministrstva trgovine svetnik Hutter. predsednik Saveza industrijalcev Aleksander. Ka tiski svetnik dr. Belo*erič za S a ve z trgovaca, predsedstvo Radiše. odpodnnei visoke šole
| Otrok Je prffcl na »vet, a njo so zapodili 'iz samostana. Ko Je priMa prosit očeta ta pomoč, napotil Jo ji ta k provlncijalu
v Splitu, «e» da j bo ta nakazal 8000 kron ta vzdrževanje otroka, Provineijal je poslušal mater, ji vrnil otroka ter jo
Prepričani smo, da bodo vsi slo) ljubljanskega prebivalstva »Gasilski dan« primerno upoštevali in mu naklonili izdatnih prispevkov. - Gospodične, ki bi bile j napotFk policiji.' Nez/ikonskiTatl" toži
toliko požrtvovalne, da bi hotele sodelo vati pri^cvetličuih dnevih Prostovoljnega
gasilnega in reševalnega društva, pe naprošajo, da se zglaae v petek dne 2. septembra od 4. do 5, ure popoldne in v so-buto od 10. do 11. ure dopoldne v društveni pisarni v Mestnem domu. Gospodje vrtnarji in posestniki vrtov pa se prosijo, da blagovolijo podariti ovetk za »Gasilski dan».
* Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani.
sedaj fratra za aliment.ae.ijo otroku.
* Znani goljui In slepar Stavo Lemajlč, ki je bil v Ljubljani aretiran, ker je c ponarejenimi polarni pobiral prispevke za akademsko menzo v Zagrebu, je od 18. avgusta naprej stanoval v hotelu «Bal-kan» v Colju. odkoder Je ponovno potoval r LJubljano, Slsek, Zagreb In Maribor. Dne 16. julija Je najel t «Balkanu» Bobo z neko Amalijo S po m, baje inženjer-jevo soprogo. Ostal pa je dolžan n&jem-
Stanovanjski ura 1 razglaša: Povodom vso- j nino in hrano. Dne 15. av*wta j« odpo-litve v nova poslopja Jadranske banke ; toval neznanokam. Ker se dolgo časa nI (23 stanovanj), Ljubljanske kreditno bau- j vrnil, je hotelir naprosil policijo, naj so ke (24 stanovanj) ln Južno železnice (0 j popišejo njegove stvari, da lahko izpraz-atanovanj) postane v starih hišah razpo- L{ 80bo. Policija je njegovi prošnji ugo-
ložljivih 10 rodbinskih stanovanj) (8 a 8 sobami, 1 z 2 sobama, 6 z 1 sobo in pri-tiklinami) ln sicer po uslužbencih Jadranske lianke 5, Ljubljanske kreditne banke 8 in Južne železnico 2 stanovanji. V 40 stanovanj v novih hišah pridejo uslužbenci, ki bo bili dosedaj brez stanovanja, 6 stanovanj pa je Ljubljanska kreditna banka oddala neuflužltcncera, ker pridejo 3 višji uradniki v bančno palačo, ostali pa so samci in ne potrebujejo rodbinskega stanovanja. Stanovanja, ki so postala prosta v starih hišah, so po stanovanjskem sosvetu že oddana.
* Ljubljanske mitnice. Glede ljubljanskih mitnic so izvrše. v kratkem nekatere izpremembe. Mitnica na Go-sposveteki costi ee premesti v Spodnjo Šiško v nekdanje lokale policijske straže. Oh periferiji so postavijo čuvajnice za stranske dohode, kjer se bo po
za trsrovino in promet in tehniške sred- j paznikih pobirala učitnina za blago dacn
nje šole. Vsi večji dnevniki in stro kovni li«ti odpošljejo k otvoritvi sveje poročevalce. »Jugoslovenski Llovd« na izda posebno izdajo, ki bo popolnoma posvečena velesojmu.
* Slovensko trgovsko društvo aMer-kur» naznanja gcf. članom in prijateljem društva, da j« veselica, katero je nameravalo prirediti povodom Ljubljanskega velikega semnja na čast gostom dne 4. 6cp-
podvrženo. Premesti se nadalje mitnica na Dunajski cesti k artiljeriski vojašnici, ob stranskih dohodih pa se po-stavijo čuvajnice. Pri železniškem prehodu tik skladišča državnega kolodvora se zgradi malo poslopje za pro-jemnika in užitnlnske organe, ki bodo pregledovali blago, podvrženo užitni-ni.
• Razglednlčarjem: Opozarjamo, da se
dila in našla v Lemajičevi sobi mnogo sumljive korespondence, 13 izpolnjenih in potvorjenih nabiralnih pol ln dva ve tri ti a. Korespondenca je bila zaplenjena.
* Ustreljen tihotapec. Ob lelezniSki progi proti Pliberku je ▼ nedeljo ponoči orožnik Iz Prevalja dohitel nekega moškega, ki je skalni uteči. Ko ga je orožnik dohitel, je neznanec pograbil za puško ter jo okušal izviti orožniku. Prt tem se Je puška sprožila in neznanec Je bil smrtno zadet. Našli so pri njem veliko vsoto avstrijskih bankovcev.
Gospodarstvo
RAZVOJ JUGOSLOVANSKE IN
AVSTRIJSKE VALUTE V PRE. TEKLE M I r. CURIŠKE MA-HINAC1JE.
narjev. Kovinska podlaga ae Je V istem
času povišal:- za 5,035.984.87 din. nt 434,97, «40 81 din.
= Znižanje vozoveIh tarif za živila v pasivne kraje. Ministrski svet jo sklenil, da . »e zmanjšajo vozovno tarife ta živel, kl Ce primerjamo tečaje avstrijske kro- ,Be dovaža v Dalmacijo, Crnogoro in Hor-ne v Zagrebu s tečaji iugoslovanske kro- ! oegovino.
ne na Dunalu In obeh v Curihu v zad- [ „ Razpored tohakovega pridelka v o« nlem letu, pridemo do zaključka, da cu- <« Uržuvl. Uprava državnih monopolov je
tembra v hotelu .Tivoli* vslod smrti kra- ;froCain .n0™ razglednice še vedno i Ija Petra odgodena na pozneisi čas. 'dvojezičnim krajevnim besedilom. Založ-' _ , _ , , ' . " . . uiki naj so vendar enkrat zavedo, da ne
*	Splošni razpis glavnih zalog du-:obstoji niti uradno nJtj neiIradno ve<
liana. Iz Beograda poročajo: Monopol- uibad Ru«iolf«wert, ampak jo nemški ska uprava je sklonila v oktobru »Lgnjwii na7iv u vedno odpraTljen ta v Pisati licitacljskim potom vsa glavnc ^ samo ^	» ^
a o»p duhana v drža\n. Poeroji nodol , , , , , . M da se bodo licitacije lahko udole-l^"6 kuPora,co ra2«ledmc Pa P0"™0-Žili tudi intere,-entl z. malimi kapital«, j ^ „ fe fopW fo g nemSkim nB7ivom
» Nov klerikalni list «SavlnJa» bo za-; Co hoBejo ra!oiniki in trgovci biti mo_ cel v kratkem izhajati v Celju. Tiskal se deml) naj pu(te tjl,kati krajcvll0 ime fle bo v tiskarni Rode.	t„ cirnico in „ tem bagtai
*	Razpisane službe. Pri državnem zdra- j * Klub naprednih slovenskih akadend-rilišču v Topolščici je razpisano mesto i kov v Celju je izvolil na svojem občnem
zdravnika proti pogodbi. Razen do-i zboru dne 21. t. m. za predsednika tov. govorjene plače lmc šef-zdravnik prosto J pravnika Mirka RoSa. V poslovnem le-^tanovanje in orano v zavodu. Prošnje 1 t,u 1921./1922. ustanovi klub 2 ljudski je vložiti do dne 15. septembra 1021 pri j knjižnici ter si nabavi lastni skioptlkon zdravstvenem odseku ra Slovenijo. — > za ljudska predavanja. Zato se obrača do V okrajnem glavarstvu novomeškem so | občinstva s profnjo za podporo, tako v prazna mesta okrajnih babic v občinah i knjigah kakor v gotovini Prispevki naj Bela cerkev, Prečna, Stopiče z letno re- i f0 pošiljajo na naslov: Klub naprednih numeracijo 875 kron, Ambrus, Dvor in | slovenskih akademikov v Celju, Narodni flinje z letno renumeracijo 300 kron. j dom/HI. Imena darovateljev se objavijo
*	Atentat na poslanca Majcena. Beo- j v čaeopislh.
grajski listi poročajo o poskušenem I * Vagoni III. razreda pri brzovlakih atentatu na posla nea Ivana Majcna. i Zagreb-Beograd. Ravnateljstvo državni pripada parlamentarnemu klubu SKS j nih železnic v Zagrebu javija. da so s 1 Kakor srno izvedeli, je že dne r<.juli- • •--«--- • «• -..,-. ~ ja nekdo zažgal poslancu Majcenu hišo. Ogenj je bil pravočasno opažen in
Porotno sodiSie
TATVINA V FAROV2U.
Dne Hfl. maja se Je zglasil na prijazni vlSinl v Leekoveu nad Gorenjovaajo ▼ Poljanski dolini pri župniku Mateju Kosu njegov nečak Lngovlk Kos. Fant je (upnika In njegovo kuharico Ivano Piv tlša nalagal, da čaka na vstop v podčastniško šoio, kjer so ga že sprejeli.
Oba sta mu verjela in ga gostoljubno sprejela. Dečko pa Je imel druge namene. Zvedel Je namreč od župnika, da leži v blagajni v veži 80.000 kron gotovine, nabranih od faranov za nove zvonove.
Posrečilo se mu je. priti do ključov. Odprl je blagajno In vzel B0.804 kron 20 vin. In 884 Ur 30 cent. Ker tudi kuharice ni bilo doma. je obiskal še njeno shrambo In je vzel 100 kron, 94 lir, srebrno uro ln žepni nož. Z ropom je pobegnil čez mejo v Cerkno. Tam se je ustavil v neki gostilni ln bil od ljudi, ki jih jc alarmiral župnik takoj prijet. Denar so še našli pri
zadušen. Dne 28. avgusta, ko so je poslanec Majcen z ženo in otrokom ter v spremstvu brata in njegove žene vozil iz Mokronoga, pa jc padel iz zasede nanj strel, ki k sreči ni nikogar zadel. O hudodelcu ni sledu. — Kakor poroča »Pravda*, je minister za notranje zadeve odredil energično preiskavo glede atentata.
* Pregled vojnih objektov v novih pokrajinah. Ministrstvo financ je sklenilo. da posije posebno komisijo, da pregleda vso vojne objekte, ki so v posameznih pokrajinah ostali po osvo-bojenju.
" Jubilej svojega 401ctnega bančnega Službovanja praznuje danog ravnatelj ljubljansko podružnice Splošne prometno banke g. Ik-nrlk D e b c v e c. Upravni odbor zavoda je jubilantu v slavnostni seji
čestital k temu redkemu slavi,m, ki Je ; umirovljeni gimnazijski profesor Anton tem pomembnejše, ker jo g. Dobevee ako- : h 1 a d n i k v starosti 72 let. Služboval je ro vso dobo služboval pri istem zavodu. nad 30 )et v siavoni,kem Osjeku. — V Tudi uradništvo mu jo čestitalo,_ poklo- ,Domžal..h je llmvl župan Matej Ja-nlvfi mu lepo darilo. Na mnogaja lota. |n6Ži6. Zupanil je v Domžalah 45 let. * Služba hožja r evangeljski cerkvi v ■ _ V Amoriki je umrla 601otna Marija Te-
naj odklonijo vsako krajevno razgled- njem. Porotniki eo vprašanje glede tatvino potrdili soglasno, nakar je bil Ludo-vtk Kos obsojen na poldrugo leto težke ječe.
VASOVALEC-ROPA«.
Julij Derganc. gflletni klepar, se je hotel na vsak način vsiliti natakarici Ivanki, da bi šel ž njo spat. Ona prenočuje r hiši gostilne pri »Deteljici« r Florijan-skl ullel, poleg niene sobice pa stanuje spremljevalec, vlakov, Martin Mlakar. Ivanka je vsiljiveža odločno zavrnila. Derganc. pa je šel kljub temu skrivaj v njeno sobo ln se skril za vrata. Toda predno je šla Ivanka spat, ga je izsledila in iztirala Iz sobe. Ponoči pa je prišel Derganc zopet pod okno. Ker se mu Ivanka nI hotela oglasiti, j« Izpremenll svoj načrt in vdrl v Mlakarjevo sobo, kjer je zapalll šlblco in ukradel Mlakarju, kl jo trdo spal listnico z okoli 1680 kron, uro z verižico. noS in samokres. Ko je lomastil ropar po sobi. jc začela Ivanka klicati na pomoč. Mlukar se jo končno z.budil. Toda komaj je dvignil glavo, ga je udaril ropar s samokresom na Bence, da je zgrudil ves okrvavljen in nezavesten nazaj na, posteljo. V tem je vlomilec slišal prihajati sosede in je pobe (mil; sosed »e pa so prebudili in obvezali Mlakarja.
Obtoženi Derganc je pred poroto dejanje priznal, zanikal pa, da jo vzel 1680 kron, marveč samo 200 kron.
Porotniki so potrdili obe vprašanji glede ropa in telesne poškodbe. Julij Dor-gane, je bil obsojen la 2 leti težke joče.
VLOM PRI SCHVVAB-BIZJAKU V LJUBLJANI.
V nedeljo dne 18. marca proti Jutru jc prepodil stražnik na Dvornem trgu tri nevame vlomilce in tatove. Priplazili so se okoli 8. ure. ko so je menjavala stražniška služba, do trgovine Pchwab-Blzjak v Ljubljani. Vdrli so r, dobro ponarejenim ključem v trgovino iu zacoli gospodariti v njej. Dva moška sta vlačila cele hale blaga Ir. prodajalne in ea odlagala ob Ljubljanici, neka ženska pa jn pazila, kdaj prido stražnik. Res jih .ie
septembrom pri brzovlakih 5 in 6 med Zagrebom in Beogradom stavijo v jiro-met vagoni m. razreda.
*	V Karlovi službi. Osješka policija je tc dni aretovala Ano Mikovič v trenotku. ko je novim rekrutom delila kokarde s hrvatskimi barvami in z napisom: »Zivio naš kralj Kari IV.»
*	Kozaki na straži proti Albaniji. Nova skupina ruskih beguncev in sicer 2500 kozakov, ki so preko Soluna pred t.remi dnevi dospeli v našo državo. bo sprejeto v našo žandarmerijo kot straža ob albanski meji.
*	Povečanje blaznice v Stenjevc.ii. Ministrski svet jo oddobril kredit iiOO tisoč dinarjov za. povečanje zavoda za živčne bolezni v StenjoVcu pri Zagrebu. Ker se bolnica v Baji izprazni in se bolniki premeste v Stcnjevee, je povečanje zavoda postalo neobhodno potrebno.
Smrtna kosa. V škofji Loki jc umrl
riška notica našega denarja ne odgovarja njegovi kupovnl moči. Jugoslovanska krona le namreč navzlic svojemu padcu v Curihu stalno rastla napram avstrijski kroni, torej napram valuti dežele, kamor gre več)! del našega Izvoza m od koder uvažamo velike količine potrebnega nam blaga. Povišek vrednosti naše krone napram avstrilski ie znaten tudi po vpo-števanju padca avstrijske valute na cu-riški borzi. Primerjanje tečajev zadnjega leta nam obenem kaže, da stalno razmerje notic naše In avslrllske krone v Curihu al v nobenem razmerlu z zagrebško notico. Da dokažemo te naše trditve, navedemo sledeče tečale:
	Ztirlch:		Zagreb:
Dan:	naša krona a.	krona	a. krona
15.7.1920.	9—	3.65	37.—
1.9.1920.	5.40	2.80	44.—
1.10.1921.	5,—	2.70	39.—
1.1.1921.	4.—	1.50	24.50
1.3.1921.	4,—	1.30	21.—
1.5.1921.	4.—	1.50	22.50
1.7.1921,	3.8	t,—	21.—
Co bi odgovarjali curlški tečall kupovnl moči obeh kron, bi morali biti pri enakih razlikah med obema curiškima noticama enaki teča)! v Zagrebu. Tako pa so iz zgornje tabele sledeče razlike in sledeči tečall:
Dan:	Bazllke:	Tečaji
1«. 7.1920.	5.35	37.—
1.9.1920.	2.6	44.—
1.10.1920.	2J	39.—
1.1.1921.	2.6	24.5
1.3.1921.	2.7	21.-
1.5.1921.	2.5	22.5
1.7.1921.		21.—
Te razlike, ki si jih ne moremo razlagati dru^če, kakor nastale iz različnih valutnih špekulacll In mahlnacl) na curlški borzi, nam pričajo, da je padala vrednost dinarja na curlški borzi navzlic temu, da nI bilo potrebe zato. Mi namreč ne vodimo nobene živahne kupčije s Švico, ne uvažamo niti Izvažamo v to deželo znatnih količin blaga, ne kupujemo deviz na curiškl borzi v večjih količinah, niti ne uvažamo zlata iz Švice. Cc torej ni ponudbe	denarja za nakup deviz, na-
dovrSila rnz.porcd naše žetve duhana. Količina, ki j« potrebna za domače kraje, je elimiiilrsna. Ostanek izvozi v Inozemstvo, v prvi vrsti v Francijo.
** Naše lokalne železnice. Občni zbor delničarjev lokalne žoleznire Kranj-Tržifc se vrši dne 20. soptombm 1921 ob 16. uri v Ljubljani v deželnem dvorcu Kongresni trg. Nc dnovnom rodu jc volitev upravnega sveta. — Občni zbor delničarjev lokalne železnico Ljubljana-Vrhnika pa vrši dno 21. soptombra 1921 oh 16.^1 ti istotam in z onskiin dnevnim redom.
— T vugonov starega železa in 3—1(1 vagonov železnih cstmžkov na prodaj. Direkcija, državnih železnic kraljevi ne SHS v SuboticI razpisuje natečaj in pro dajo gori imenovanih količin starega železa in železnih ostružkov. Med storim železom, vsebujeta dva vagona zgorjeno železo z. 10—15 % oksida- Železni ostruž-ki vsebujejo 15—20 % oksida. Hefloktan-ti naj vlagajo svojo pravilno taksirane ponudbe pismeno v zaprtih kuvertih ie i napisom: »Ponudba na kupovinu staro, ga gvoždja br. 19032/21 najkasneje iln 30. septembra t. L do 12. ure dopoldne pri ekonomatu Subotifike železniške direkcijo v Subot.ic.i. Interesentom so pn;--'ijl tega natečaja pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Zltn! trg Za-rd'> 31. avgusta.: pšenica 1100 K. oves 785 do 795 K po kakovosti, koruza hfO do K, čisti .toSmen 900 in ve« K, moka št. 0 16.80 K z vre ' čaiii. 'se cono po razumevajo postavno j Zagreb. Prometne razmere so šo vedro ! slabe
** Težava Italijanske težke industrije Italijanska težka industrija stoji pred dvomljivo bodočnostjo. Glavno zlo je fic vedno v vprašanju premoga. Premog prii do Italiji tako drag, da je italijansko te* ko industrijo 1. 1919. In 1920. ,-tala tona gotuvia izdelkov okoli 500 lir več. kakoi jo je rr.osrln nabaviti inozemska konkurenca. Gotovo bo s stalnim boljšanjom liro odpadel de! težav, vendar pa jih on* no šti mnogo. It.iliin ima sicer tudi lastne rn,,oko[.-e, katerih celokupna zaloga pa
stale iz trgovinskih odnošajev, mora ob-'60 > «"' e;u!10 "a milijonov ton. Vrb t«, stojati na curiškl borzi umetna ponudba,!?''1 Pa 1,0 nulekopl raztrefem po državf, ki Ima namen zrušiti vrednost dinarja. Tni* najvažnejši p.dokopi se nahajaj
Ljubljani sc vrši v nedeljo ob 10. uri do- j kavelč. vdovola Borštnik, rodom iz Vrh- j pravočasno opozori!.*.: tatovi so izginili poldni).	; nike. Ranjka je bila znana tudi v Ljubi,ja^ I po suhi strugi Ljubljanice in srečno od-
* Promcn.Klni koncert godbe ZJZ. Kor : ni. Njen mož je imel znano gortilno «Pri I nesli pote.
■e dre 3. avgusta nameravani koncert, Sodbe, Z.IZ zaradi nepričakovanih ovir ni mogol vršiti, se isti vrši v nedeljo dno t. septembra od 11. do pol 13. tire pred Piv-ljskim gradom.
6 Društvo vpokojenega učlteljstva za Slovenijo v LJubljani sc ravnateljstvu ^Jadranske banke* Iskreno zahvaljuje za podarjenih 1000 K.
*	Skupščina ljubljanskega po ver je-■ilštva UJU se vrši. kakor smo že javili 4. t. m. v Rogaški Slatini.
*	Zadruga pekov ii Uolačnlkov v Lju-bijV.i naznanja članom: da je pokrajinska uprava dovolila z,a čas velikega semnja, o je od 3. do 12. septembra 1921 izdelovanje kruha in drugega peciva ob vsakem času. — Načelnik.
*	Gasilski dan v Ljubljani. Dne 3. in 4.
ribiču:- na Dolenjski cesti.
*	Nefreča ali samomor. V noči od 31. avgusta na 1. september je osobni vlak okoli polnoči pri Celju, v bližini grena-dirskega mostu povozil neko 18 do 20 let staro deklico. Odrezal ji je glavo in roke. Dognalo se jo, da jo ponesrečenka služila pri bišnctn posestniku Suherju v Zavodnjl. Piše se Lucija. Vantur in je doma iz Makolj. Bila jo že dalje časa slaboumna in zato ni izključeno, da »e je sama vrgla pod vlak. Pogrešali so jo že več kakor en teden.
*	Sarajevska turna In dalmatinski fra-
ter. Splitski Usti poročajo: Pred samostanom na Dobrem sn je pojavil to dni enoleten otrok moškega spola, ki jo plakal ln kričal na vse grlo. Samostane! so po-
•sptembra se VTŠi v Ljubljani »Gasilski j brali otroka, kmalu na to pa je prišla^trni-!an». Prostovoljno gasilno in reševalno ;ti, ki je izjavila, da jc bila nuna v Sara-društvo zasluži z ozirom na njegovo hu- I jevu, kjer je spoznala nekega fratra, ki manitarno delovanie vsestransko nodroro. ie sedoi v Metkovtfo. Vzljubila sta sc.
Tatinska trojica, Jakob Turko, Franc Mršnlk, delavca in cevljarjeva, soproira. Marija Svagelj v Rocolu je prišla iz Trsta žo dne 5. marca z. namenom, da v Ljubljani nekaj --zasltiži« in pobepne potem zopet preko meje. Potnih listov seveda niso imeli. Nevarna, deteljica ,ie bila dva. dni po vlomu v Sc,hwab-Blzjakovo trgovino aretirana v Stritarjevi kavarni
Obtoženci odločno taje tatvino, vendar pa zahajajo pri zasliševanju v nasprot-stva. Iz trgovine so iznesli za 80.000 K blafta. Dokazovanje je dognalo nepobitno i krivdo vseh obtožencev. Osobito je pripomogla k dokazu soobtožonka Marija Švagelj, ki je krivdo svojo priznala, a se izgovarjala, da je delala po naročilu soobtožencev.
Obsojeni so bili: Jakob Turko na 3 leta, France Mršnlk ra 5 let In Mariia Svagelj na poldrago leto težke joče. Obenem se Izženejo vsi obsojenci po dovršeni kazni kot tulci ij naše držav*.
Proti tem mahlnacijam curiških bankirjev so v zadnjem času napisali zagrebški In beograjski listi marsikatero grenko besedo. Mi nasprotno mislimo, da tukaj ne gre zdraviti naSe valute s psovkami, ampak je treba preveliki ponudbi postaviti ravno tako veliko povpraševanje po našem dlnarlu, katero ravnotežje bo garantiralo čvrst tečaj dinarja na curlški borzi. Ekspoziture naših velikih bank bi mogle ravno tukaj vršiti ■velevažno nalogo, katere ugodna rešitev bi prinesla vsemu narodnemu gospodarstvu ohllo korlstL
Isto, kar se dogaja ravnokar naši, se jc dogajalo preje češkoslovaški kroni. Vendar so Cehi pravočasno našli vzroke padca In ustanovili na curISki borzi ekspozituro bank. katerim je glavna naloga paziti na to, da očuvajo na curlškem trgu vrednost češkoslovaške krone.
Jugoslovanska krona, ko je dosesla notico 3.1 centlmov, le zaznamovala svoj minimum. Skoda, ki io je pri zadnjem padanju trpelo narodno gospodarstvo, se ne da več popraviti. Vendar pa moremo, če gremo takoj na delo, obvarovati naše gospodarstvo nadaljnjih velikih Izgub, ki ga pri takem nizkem stanju še čakaio.
— Pravilnik o carinskih posrednikih.
»Uradni l!st.» pokrajinske upravo za Slovenijo objavlja pravilnik o carinskih posrednikih. Glasom pravilnika smo biti za carinskega posrednika postavljen vsakdo, ki ima potrobno kvalifikacijo ter je polnoleten državljan kraljevine SHS fn ld dokaže, da je dobrega vedenja, da ni r konlcurzu, ne v preiskavi in da ni obsojen za dejanja, k! imajo za posledico izgubo državljanske Časti, kakor tudi ne za tihotapska dojanja. Carinske posrednike postavlja minister za finance, odnosno generalna direkoija carin. Posebne važnosti je člen 6. pravilnika, ki določa, da mora carinski posrednik po izvršeni ekspcdlciji svojemu pooblastit olju dati v izpisku račun, iz kateroga se točno vidi posobe vsak izdatek kakor tudi nagrada, kl jo zahteva za svoj trud. Višina nagrade ee določa s posebno tarifo. To tarifo predpiše trgovska in obrtniška zbornica, v katere območje spada dotična. carinarnica, in sicer sporazumno z uirravnikom carinarnice. Tarifa velja, ko jo odobri minister za finance, odnosno goneralna direkcija carin. Vsaka zbornica mora v lokalnih listih obja'iti odobreno tarifo, ki velja za n,jeno področje. Tarifa mora biti i nabita na vidnem kraiu tako v carinami- j ei kakor tudi v pisarni vsakega carinske i ga posredništva. — člen 6. pravilnika je bil sprejet vsled inicijativo demokratske stranke in bo vsekakor mnogo pripomo-gol, da se prepreči vsaka zlouporaba. V ostalem opozarjamo interesente na pravilnik, ki je objavljen t številki 105 »Uradnega lista« z dne 31. avgusta t. 1.
=» Promet novčarlc v naši državi je po Izkazu Narodne barke SHS od 15. do 22. avgusta zopet r.arastei, in sicer za okoii 14 705.59« dinarjev n» <1.,085,984.075 di-
na otoku Ellii nri Logne Aosta, v Pij«, montu in pri Nurri na Sardiniji. Njihova zaloga rude sn ceni na 10 milijonov ton z.a v.>ak nidnik. Ostalih 10 milijonov tou rudo leži v Toekani iu lombnrdskem pogorju. L. 1918. so jo uvozilo težkoindu-strijskih produktov 002.000 ton, t. j. 30 % Italijansko celotno potrebo, dočitn se jc v državi satnl produciralo 1.412.000 ton žrf, leznih in jeklenih produktov. Sedaj pa. se mora uvažati preko polovice težkoinrbt-st vijakih prodmetov.
— CcSki hmeljski trg. Iz Žalcu nam p<* rofajo z dne 2A avgusta: Nakupuje se S« vedno mnogo, toda nakupovalci ne p<* g.i.niajo več ceno tako visoko, temveč n»-kupujejo s preudarkom in mimo. Cen« letofnji hmelj srednje kakovosti 6500 do 0800 češk. kron za 50 kg (okoli 270 d« 285 naših kron za 1 kg), holifi letošnji hmelj 7000 do 7200 čoškoslov. kron za 50 kg (okoli 290 do 310 naših kron za 1 kg). Te ceno so od včeraj zjutraj pre cej stalni. Živahno povpraševanje je bilo tudi po lanskoni hmelju, ki se je plačeval po 5200 do 5f C0 češi', kron za 50 kg (o-krog 210 do 2S0 naših kron za 1 kg), Starejši letniki zelenobarvnega hmelja so so kupovali JIO 3000 do 4000 češk. kron (okrog 120 do 17(1 naših kron za t kg); starejši lotniki slabejšo kakovosti bo imeli ceno 1800 lo 2500 češk. kron (okoli 75 do preko 100 naših kron za 1 kg); starejši letniki čisto slabe kakovosti ne niso nakupovali.
Vremensko poročilo
Ljnbliaua 306 m nad morjem.
Dan*
1. BCpt.
"a «3	S s	
O g M O S ~ o o •0 OS <3	'5-2 S % to B e os x>	fl <Jj ta a a ©
7. 14.	740 6 739'3	9'7 21 '3
21.
brez vetra
si. vr.h.
738'7il5'6l al. svah
Vetrovi Nebo
megla ' jasno [
Srednja včerajšnja tomperatura t5'5, normalna 16'9. Vremenska napoved; v. lepo, toplo vreme Soiuce vzhaja ob A'13, zahaja ob IS'42.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene,
. (urtotfks Ib deHre, mik&do, ratiane, povrlnlke. aotnfce, Jahalne »■i i hlače. Spoolalltete t otroiklk oblekah (kostumih) ta drugo iniRKfl konfekcijo od najpriprottejšega do najAnejšega kroja v n&jboljli izdelavi
* razno sukno, hlačevino in podloge
nabavite najceneje edino le pri
konfekcijski industriji (Tddeleneo	Telef0B 3,8 FEANDE mio-i
.jubljanskega vzorčnega velesejma Fran Derenda Paviljon E, oddelek št. 52. Ljubljana, Rmonika ca sta 8.

Charles Princ *
Manufaktura. 9-1
Zaloga: Turjaški trg št. i.
Telefon tt. 872.
Tvrdka zastopana v paviljonu H št. 267 9	na Ljubljanskem velesejmu.
Magistra ali asistenta
sprejme takoj	3-8
lekarna „pri Mariji pomagaj", Celje.
AnonAnl zavod
Drago Beseljak in drug
Sodna ulloa it. S.
TriaSki bicevniki
ic prav* koprive in razni biči vedno na 723	nalogi. 1393 6—8
OSVALD D0BEIC, veletrgovina, Ljubljana, Bv. Jakoba trs li 0.
" Nogavice I
ženshB In moiiit, hvaChansc, in-hanec, Joderc" Itd.
je dobiti najeeneje v veletrgovini
Osuald Dobslc, LJubljana. Stari trg I.
V dobro službo »e vsame poštena, pridna In pripravna
služkinja.
Vprašati ja pri upravništvn .Jutra., Ljubljana, Sodna ulica 6.
900 80
Damsko, moško in otroško modno blago
C J. HAMANN
Mestni trg 8.
Sklicujte se pri svojih šum naročilih na oglase v „Jutru"
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole,
na razpolago v vsaki množini.
Priznano najboljši lastni izdelki
iz belega, Onega papirja in močnih ovitkov.
Učiteljska tiskarna, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6. 137910-t Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4.
Proda se hiša
z lepim vrtom in hlevom, pripravna za obrtnike, poleg okrajno ceste pri rudarski bolnišnici Loke štev. 269. Stanovanje prazDO 81. decembra 1921. Več ee poizvi pri last-niku Ivanu Oreinlku, zaloga pive Union, Trbovlje a.	1415 8-1
Čevlji
vseh vrat, molki, ženski in otročji, n dobe po najnižjih dnevnih cenah pri znani
tvrdki ALEKSANDER OBLA T,
Ljubljana, Sv. Patra caila il. 28.
■azpaSlljaJo u po »metli P* n«s krallistn
661 86—11
Pozor, Rmerihanci- Primorci I
V večjem trgovskem središču ee proda
vtlifta popolnoma nosa trgovska hiša
radi preselitve. Hiša je kot nova prosta veeb omejitev stanovanske naredbe in davka. 1'unudbe pod„TrgovskahlSa" naAnončno družbo Aloma Gompany, z o. z, Ljubljana, Kongresni trg 8.	1304 6—6
1414
Nc IT 4'4/21-8
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Celju, oddelek IV, sta po prošnji lastnic Štefanije in Matije Umek ter Justine Doifinger po drju Hrašovcu in ozir. drju. Zanggerju v Celju na arodaj po javni dražbi posestvi vi. št. 255 d. o. Zagrad, ki sestoji iz travnika in stavbiii i hišami št. 29 in 40 in eno uto v Zavodni, tor vi. št. 287 d. o.Teharje, obstoječe iz ■ravnika in njive l>rez premičnin in pritiklin za 200 000 K kot vzklieno ceno, pod katero n ponudba ne sprejme.
Dražba se bo vrilla dne 7. oktobra I9ai. ob e. url dopoldne pri podpisanem sodišču, soba št. 10.
Na posestvu zavarovanim upnikom oBtauejo njihove zastavne pravice brez ozira ia prodajno ceno.	...
Dražbeno izkupilo sc mora sodno položiti; vadij znala 40.000 K.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IVf
dne 23. avgusta 1921.
L. Mikuš
Ljubljana a-.. Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih, palic.
1827 Popravila točno in solidno 1 68—4
WIENER
INTERNATIONALB
od II. do 17. septembra 1921.
Prljm za stanovanja za oblskovaloe a«mn|a pri Izkazu stanovanj Dsnajskega semnja, Wlen, II., AapsrnbrUokengasse 2.
Vaa pojasnila zaradi olajšav na potovanju pri avstrijskih konzalsrn h zaatopetvlb In pri pisarni Dunajskega semnja, Wlen, H., ■	Aspernbrilokengasse 2.	. „
Gledališki, koncertni in kino-semenj
- od 4. do 25. ssptsmbrs 1921. = 1216 «-4
Upravni svet efektne loterije t korist zgradbe ,,Sokolskega doma v Novem mestn
razglaia, da so bile dne 20. avgusta 11. izžrebane sledeče številke. Na n odpadajoči dobitki so poleg označeni.
Suhe gobe, laneno seme
in druge deželne pridelke plača najbolje Sever * komp., Ljubljana, Wolfova ulloa 12.	1341 6-6
Posestvo
oddaljeno sedem minut od mesta Slovenjgradca, ki meri okoli 1/24 joha z lepim sadnim vrtom, v lepi legi,
se takoi proda.
Naslov se poizvč pri gospodu Josipa Groiu, sodnem slugi v Slovenj-gradcu, kjer dobe kupci natančnejša pojasnila.	1413
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
t LJubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za življeneka zavarovanja.
Sprejema: V ilvljenskem oddelku: za-arovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavaiovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah,	1386 3—1
Cvetlične dekoracije paviljonov povodom Ljubljanskega sejma
spre.ema in izvršuje v vsakem obsegu
Anton Ferant
1364 umetni trgovski vrtnar 4—4 Ljubljana, Ambroiev trg 3.
Številka žreba
132.883
162.086
(4.671
66.713 114 696
56.0.^4 167.364 188.291 197.894
24.320 21.481 64.281 181.4D6 186 062 197 666
Lepe snhe gobe
(jur&ke) 1348 5-5 kupuje po najvišji dnevni ceni
tvpdtia Mihael Omahen a tfišnjigorl.
8.406 16.699 31.687 42.874 64.698 95 798 111794 128.437 128.700 166.789
Dobitek
gotovini 60.000 K
gotovini 30.000 K
gotovini 20.000 K
efektih ji 10.000 K
efektih k 6.000 K
efektih k
8.000 K
efektih k 1.000 K
Številka Ireba
180.066 182 4&4
6.680 8.611 2ai79
38.f40 62.389 62.794 69.527 79 683 101.182 109.246 123.292 15J.461 173 834 177.948 179.371 186.999 187.168 193.310 195.94' 196 886
8789 3.797 6.039 20.167 24.426 26.189 27.046 29.869 30162 53.352
Dobitek v
efektih k
1.000 K
3 ■S
Številka ireba
57.819 69.679 76.096 81 091 91.408 93 623 107.953 112.306 113.416 116.221 117.981 187.771 130226 134 404 143.141 144 508 151 84S 168.086 177.667 191.610
2.432 8.243 8.846 8.937 9.623 24.460 31.383 32.230 32.832 36.092 36 990 42.016 47.679
Dobitek v
M
M
8
A S
Številka ireba
53.093 64.998 65 394 70.961 76.489 83.213 86.846 90.497 93.647 95 116 111.115 113.287 113.673 11&119 180.517 128 653 132.066 137.768 146.839 155988 166.001 174. f66 176.233 175.467 176.271 182.106 186.618 186.706 190.166 198.081 198.706 199.645
Dohitel
M
S
M
■a 1
5 Reklamna ponudba s
q samo 2O dni veljavna!
^^ Ker hočem opustiti svojo zalogo ur. pošiljam v roku 20 dni
N vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. -	Po povzetju 6e pošlje le proti ari 10 dinarjev.
CL SbladišCe ur Adolf Mith, Zagreb, Samostanska V.
Jiamalt"
Pozor pekli ,Diamaltu-tvornice Hanser & Sobotka Beč-Stailan se dobiva zopet v predvojni kakovosti pri glavnem zastopništvu za Jugoslavijo Edvardu Dnžaneo V Zagrebu. — Skladišče: Strosamayer-ova ulloa 10.
OBtale izžrebane Številke z dobitki k 40, 20 in 10 E eo razvidne in žrebnega seznai katerega se dobi pri upravnem svet i efektne loterije v Novem mestu, ako se vpošlje z 1 dinar. Izplačevanje ozir. oddaja efektov se prične 6. septembra in traja do vštet 4. oktobra 1921 pri Mestni hranilnici v Novem mestu tistemu, ki doprinese izvirne upravnega sveta vidirane srečke. Za poštno pošiljatev pripadajočega efekta ie treba vi čati oziroma vposlati poštnino in stroške zavojnine. Vsi dobitki, kateri se iz kakoršns koli vzroka ne dvignejo de vštetega 4. oktobra 11)21 do 18. nre, zapadejo v koi zgradbe ,,Sokolskega doma" v Novem mestn.
Iv. Jax in sin
Dunajska c. 15., Ljubljana.
Šivalni stroji
Izboma konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarno v Lincu. Ustanovljona leta 1867.
Vezenje pnčuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler". Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Dilrkopp, 8tyria, Waffenrad.
182 Začasno znižane cena 12—n
Otvoritveno naznanilo.
Slav. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril pod tvrdko:
Oblačilna industrija A. KUNC
Ljubljana, Gosposka ulica St. 7
z moškimi in deškimi oblačili.
Ker imam v zalogi Izključno le lastne lsdelke, jamči moje ime za solidnoBt Maga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem po-služiti tudi s lavanredno nizkimi oenaml.
V zalogi imam lepe in dubre obleke iz volnenega blaga za moške od K 900'— naprej. Obloke iz pristno augleškega blaga K 2000 —.
Priporočam najvljudnoje ogled kakovosti in cen mojega blagal
Z velespoštovanjem 1328 5-6	A. KUNC.