Številka 261. Trst. v četrtek 21. septembra 1905. Tečaj XXX. fitesih MlttičM«* društva JEiiMtt" za PriMi-sk«. V mdimortl H wmoS t I shaja vitki tu. -mm TuU ob acdeliah m praznikih ob 5. on. ob poBMMjkDi ob uri ciutrft). J—mmitme številke se proaajajo po t aovA. (• stotinki t m lofrh tobakarnah ▼ Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Olji. Kranja. Mariboru. Olo-vcu. Idriji, Petni, flsiaai, Nabrežini. Novemmestu itd. •tlase la aarolke sprejema uprava lista „Edinost", lilfls toksrds Galattl it- IS. - Uradne are s* ed 2. pep. da t. trener. — Cene offiaaom 16 Rt. na ttsio petit; poslanim, isssraiice. javne zalivale in domaći oglasi po pogodbi. ^-s^—cc; TELEFON itev. 1167. Iaro6almt anaia ga vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece S K. — Na-aaroćbe brez doDoalane naročnine se uprava ne oiira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na nredniStvo lista. Nefraakovaas pisma se sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: ml. Glorft« Galattt 18. (Narodni dom.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Kdinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista ^Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. it. Paitno-hranilalčai račun It. 6&2.841. Brzojavne vesti. Cesar na Danijo, DUNAJ 20. Cesar je d spel semkaj ob **. uri 4.~> mmut zvečer. t^ozdi ▼ ognju. ORSOVA 20. (Uradno). V gozdih, nt-hajajočih se v okolici Herkulovih toplic, razsaja ie pet tednov požar. *00 mož 33. ped- I pjlka je bilo odpc slanih, da omsje požsr. Od silne vreč ds se je danes odtrgala neka skala ter pokoj a a več vojakov. D. uri 35 mitut popoludne, je streh še pomnoži. Voditelji osrrske koalicije pred cesarjem. BUDIMPEŠTA 20. »Ogrski biro« po-r m: Kakcr te govori, pojdejo voditelji po--emćEcia frakcij združene le/ice, Fran Ko-4ut, gri f Jul j Andrasev, baron Dasider liitrtV in grrf Alsdar Z ctv v soboto poIuine za-j kij učena. Pogajanja se bodo nadaljevala po-< pol u dne. KRISTIJANU A 20. »D.gbladeU zagovarja proglašenje republike, ker ni več potreba da obstoja kraljestvo. Na vsak ntčin — meni liet — je traba zaelišati ! narod, preden se ustanovi novi državni red. — ^ Otvoritev železniške proge Schvarzach—Jad Jastein. SCH\VARZACH 20. Danes seje na slovesen neoin vršila otvoritev delne pt^ge turske železaice. Ob 7 uri je dospel poBebni vlak 7. gost/. Uro posneje je dojpel dvorni ; vltk s cjsarjem, v katerega spremstvu so bili razun generalnega adjutaula grof* Paara tudi ministeiBki predsednik baron Giutscb, finančni minietir dr. Kosal in minister za poljedelstvo grof Buqioy. Ob navdušenih ovacijah prebivalstva, pozdravljen od voditelja minieterstva za železnice \Vrbe, deželnega predsednika solncgrtšaega grofi Si. Julien-\Va!iseet je cesar stop 1 na okrašen peroD. Tukaj je minitterski predsednik nagovoril cesarja. V Bvojem govoru je ministerski predsednik povdarjal važnost nove železnice, ki vstvarja zi nasj trg »vino in promet bolje konkurenčne pogoje, ielasti pa olahčuje ne-jiemu pomorskemu emporiju Trstu tekmo-i vanje z inozemskimi pristanišči ter mu ima ; pridobivati novib sredstev ea njegovo rastoče blagos anje. Ministarski predsednik je ko-nečno naprosil cesarja, naj otvori novo železnico ter naj se pelje po progi. Ca3ar je na nagovor mini&tarskega pred-sednika odvrnil nsstopi o : Rad sem 6e od-^ cval prošnji, da otvorim prvo delno progo turske železn ca iz Pcb\varzacha do Bad- ^ Gasteina. Da se je velik načrt druge železni-ike zveze b Trstom izvršil, se je v prvi vrsti zahvaliti rodelovanju obeh državnih »bornic, toda tudi avstrijskim t hnikom je v veliko čast, da so deloma že premagali velike težave, ki »ojim bile na potu. Nadejamo se, da bo ta diuga železniška zveza s Tr- stom, ki se jo je v interesu trgo7:ns in prometa nameravalo zgraditi že pred desetletji, prinesla zaželjene korinti ter da bo povBpeftevala razvoj mojih kraljevin in dežel, kt mi jo vedno na srcu. V zadoščenje mi je, da sem z imogel priti v vašo aredo tem povodom, k: utegne mnogo koristiti skupnemu narodnemu gospodarstvu. Z veseljem vsprejmem na znanje izjave vašega lojalnega in patrijot:5nega čutstva. Na nagovor deželnega glavarja Schuma-cherj8, ki Be je vladarju v imenu prebivalstva zahvalil, da je prišel na alavnost otvoritve, ter mu izrazil udanoat solnograškega prebivalstva, je cesar odvrnil, da je z veseljem prišel na BlavnoBt in da zagotovlja Bolnograško prebivalstvo svoje ljubezni in svoje skrbi. Na!o bo bili cesarju predstavljeni uradniki in dostojanstveniki, ki bo bs udeležili gradnje železnice. Cesar je posamezne nagovoril ter se je potem podal v cesarski šotor, kjer je soltngradski kardinal-nadškot' dr. Katschthaler blagoslovil železniško progo in železniške vozove. Potem je cesar nagovoril razne osebe, ki so ee svečanosti udelež.le, tako iszne člene g spodske in poslanske zbornice, ve5 deželnozborskih [oilancev sdI-nogradskih, generalnega nadzornika avstrijsk h železnic, župana solnogradskegp, predsednika trgovske zbornice in več drugih visokih doslo anstvenikov. Nato je cesar etoprl na otvoriteljni vlak, sledili ao mu vdeležitelji elavnosti. Ob viharnih ovacijah prebivalstva ce je vlak odpeljtl. V salonskem vozu je voditelj min ster-stva za žžhžaice podal vladarju pojasnili o novi progi. Najprej se je vlak vstavil v vasi Gastein, kjer Je prebivalstva caearja n v lu?eno pozdravi'o. Tildi na naslednji postaji Htf-Gastein je bil cesar živahno pozdravljen. Na varb poetajah s) je zbralo mnogo občinstva. Ob 10. uri 25 minut predpcludne je vlak ; dospel do začasne zadnje postaje turske železnice, Bad Gastein. BAD GASTEIN 20. Na kolodvoru so se zbrali ntčalniki obla tiij i a mnogoštevilno občinstvr, da pozdravijo cesarja. Ko Be je vlak vstavil, je prvi ceearja pozdravil župan Straubinger. Cisar je v svojem odgovoru izrazil svoje veselje, da se je to svetovno-zsano k•> tališče tako ptvrdigailo, odkar je bil zadnjikrat tukaj. Nato bo bile cesarju predstavljene razne osebe, katere je nagovo-r ). Nato se je oear c dpeljal v kopališče. Ob 11. uri predpolu Ine je bil v hotelu Stiaubinger cesarski zajutrek, katerega bo ee vdeležili ministerski predsednik, bivši minister W.ttek, kardinal-nadškcf KatEchthaler, deželni predsednik, oba podpredsednika poslanske zbornice KaiBer in ZiČek ter mnogo členov gospodske io poslanske zbornice. Okolo poludne je cesar zapust i hctsl. Ob pol ene ure se je podal na kolodvor, ter se ob tri četrt na eno uro ob navdušenih klicih prebivalstva odpeljal z postaje Bad Gastein. Dogodki na Ruskem. RIGA 20. V minoli ncČi sta bila dva politična zTočinca, ki sta kakor vodittlja -igrala važno vlogo, b silo osvobojena iz ječe. Tem povodom sta bila ranjena dva Čuvaja, en redar in več policijskih ursdnikov. Dve osebi, ki Bta se udeležili osvobojenja omenjenih zločincev, sta bili aretovani. PETROGRAD 20. Govori se, da bo mobiliziranih več čet, ki b:do imele udušiti notranje nemire. Iz Petrograda in Moekve vzamejo po 25 000 mož. ODESA 20. V Baku je bilo konečno proglašeno olsedno stanje; vzlio temu nadaljujejo roparstva, plenjenja in požiganje. V okraju Gori hodi,o neštste tolpe po vaseh ter plenijo in morijo. Vojakov je premalo, da bi vzdrževali red, itti so koncentrirani v mestih, manji oddelki so izpostavljeni nevar-nofeti, da jih tfctarske tolpe ne unič jo. TIF L IS 20. (Petrogr. bre. agentura) V Baku trajajo umoralva dalje. Povsod v pokrajini Jelisabetpol so roparstva na doevaem radu, izlasti na cesti, ki vodi v Akragl'. Na to cesto je prišol general Takajsili s četam:. Neko tatarsko tolpo ao koiaki preganjali do nekega armenskega samostana v pokrajini erivanski ter so j:h tam obkolili, teda prišli bo mohamedanci ter bo jih osvobodili Moskovsko vseučilišče. PETROGRAD 20. Senat moskovskega vseuč.lisča je stlen l otvoriti predavanja, ko bo potrjeno imenovanje kn?zi Trubtckega rektorjem. D jaki bo pripravljeni poslušati predavanja. Pismo iz Dalmacije. V Dalmaciji je malo zemlje (humus). Dosti pa je plodnih tal za vsakovrstne — politične eksperimente. Svobode kakor v Švici ! Tako je te dni prišlo v Dubrovniku na beli dsn troglavo čudo »Nada Albanije — Shopnesa e Shcypeniis — La sj eranta deli'Albania«, tednik nadebudnega Nikola bev Ivansv, ki je samemu sebi postavil na-: Jogo, da reši makedonsko vprašanje ter izvo-juje Albaniji svobodo. Zanimiva je prcšloat Ivana veva, osobito v Srbiji, kjer Be mu je posrečilo, da se je potisnil v državno službo. Ali Bpoznali ao ga še o pravem času in PODLISTEK. 2 seiaj na me laja. A ko sem jej rake', v ktteri jami da nahaja Angelija, hotela ms je vsega pozlatiti in me c vse blaženosti v medu potopit'. Mari eem ti jaz velel, da pojdi s'iupno s Prišlinem presti mrežo Angeli ji ? Sem-li jaz kriv, da vama je napad neumno spodletel ? Jac ee nisem niti z malim prstom dotaknil vajinega posla, a sedaj kriv.s ti mene l Nu, vprašim te, stara, kaj bi bilo iz tebe, da nisom jaz priletel k tebi v' kssai noči, da n sem tebe in tvojih oekiaov, :a kar je bilo vrednega pvi h ši, * nosil in vlekel po Griču v kapiteljsko metto in da nisem tebe s to svojo roko prenesel preko moeta, ko eo nama bili mestn' kostnjaki za vratom? Reci ssms, kaj bi bilo? O ti moj Bog ! Kramarji bi te bili pekli kakor čarovnico, kakcr se peče mladega prašička ca 1 ražnju ! Sedaj pa dobivam zahvalo za moj trud in znoj. — Idi k vragu ! se je razsrdila stara, kaj mi laješ tu in posezaš v mojo težko ža- loBt ? — Ne boj se, ne bom t' več motil vode, je rekel Pavišs. Samo eno naj ti rečem še. Ne trudi se sastonj, nikar ne snujta s Prišli-nom nikakega zla proti Aogeliji, ker bosta zastonj metala svoje strele. Dva dni ie An-gelije ni več v Zagrebu. — Angelije da ni več v Zagrebu ? ! je vskriknila Gončinka, skočivša po konei, in staro liee jej j« pordečelo od jeae. Ni res, je kričala dalje, lažeš, samo dražiti me h 3-š ! Kam naj bi deklica š a ? Po kateri poti ? S kom? — Ne boj se sa to, Gončinka, s s je nasmehnil Pavišs. Angelija ima dobro oboroženo spremstvo, same izbrane kopjenike. Če bi se i jej kak drsneš hotel bližati, ae bi odsesal celih reber. — Ližeš ! je zakričala baba zopet. — E, pa dobro ! Ako ti moj jezik laže sedaj, lagale so mije oči, ko so videle, kako Angelija sapušča Zagreb pod ščitom in kopjem močne čete. — A ti si videl to, je rekla stara, stopi vsa proti njemu. — Seveda sem, mati Gončinka, je odgovoril Paviša povsem mirno. In Bog mi ne daj zdravja, ako nisem. Ta grižljaj je izgubljen zs tvojega prijatelja Prišlina, ali tudi tebi, pri moji veri, ni prinesel nikake koristi. Se daj veš; čs bo zopet kakih novic, sporo-č m ti. Stara je stala povešene glave in mrmrala skozi ustnici nerazumljiva besede. Nu, kose je PaviŠa pripravljal na odhod, je povzdignila | glavo. — Paviša, je rekla poluglasno, Paviša! | — Kaj je mati ? je odgovoril, obrnivši glave. — Je-li bilo povpraševanja po meni ? — Kako da ne, je rekel Paviša. Saj sem se nasmejal od srea, ko sem videl, kako so te takoj naslednjega dne hoteli izvleči is tvojega gnezda. Mestni kietelan in orožniki eo adrli s silo v tvojo hiša, misleči, da se neumno skrivai v svojem brlogu. Nu, ko so videli, da je vse prašno in da je stara Gončinka bržkone ns .metli odletela skozi dim-! \ nik, pormeneli in pozeleneli eo od jeze. Menda ee ljutijo mestna goBpoda, da so izgubili toli mestno pečenko, kakor si ti. — A kaj je z mojo hišo ? — E, prit«Bnili so pečat na njo in pripada občini. — Zadavila jih v grlu kost. je začela kričati starka, meni starki otimljrjo mojo dedščino ! — Ej, mati Gončinka, griška gospoda miBlijo tako*le : Sojena ei za Čarovnico, pak, ako te sežj<5, ti itak ne bo trebalo več hiše. Otrok nimaš, niti sorodnikov, zato pripada hiša občini. Nu, ko te niso dobili, rekli bo, | naj te vsakdo prime, kdor te najde na mest-| nih tleh. A potem te da mestno svetovalstvo jsežgati in zopet ti ne bo trebalo hiš*. — Torej so sodili ? je vprašala Btara v strahu. — Da, sodili in obsodili, je potrdil Pavišs. Zato čuvaj ee! Izogibaj se mestnega brega, eosebno dalje od Nove vesi, ker po tistih, krajih bodi mnogo mestnih ljudij. Potok ni širok in mogel bi ts kak Gričan ukrasti, da te pokloni magistratu. Z Bogom, Gončinka, je mahnil Paviša z roko in odšel. — Idi k vragu vrag, je zakričala t tira in ss odzibala mrmrsje pod svojo lipo. 1 (Pride de.) mora] ja preko maja. Absolviral je tudi sarajevsko političeo šolo, s aedaj re je vrgel samostalno na delo, da g&ne Evropo, a v prvi vrati Avstrijo, da ozdravi »bolnika« — Turčijo! T meje ae — z orc ž jem! Ko smo že v Dubrovniku, spomnmo se aokolakega slavja, ki ee je vršilo dne 10. t. m. ob valiki udeležbi Korčulanov in Boke-ljanov. Sokol je raavil svojo zastavo! V Splitu je vsega po malo, ali največ čada z malim Antonijem Straa č eam, urednikom »Našega Jedinstva«. Njega acčemo prispodabljati z N. fcev Ivanay,m, ampak z zagrebškim Frankom, ker ae ta bori ca • a -čela, oni pa za i d e j a 1 e. Prošlost Straži-čićsva ima na aebi mnoo lastnosti kameleon ta. Danes ne more tajiti niti on sam, da je večkrat spremenil avoja načela : od čistega arbatva do čistega hrvatatva in do patrijotizma sloge, dokler ni slednjič prišel do — nesloge. A danee, ko je avidel, da se svojo nelepo kampanjo ni vapsl, da bi isral temelje »Hrvatski stranki« — čuje ae, da ae pripravlja na pot.... v srbski tabor! Hvalimo Boga, da so prošii tisti časi bratske mržnje in Antonijeve intngue ne n ore jo nič več. Zinimiva je polemika nced drom. Mi-haljev:<:em in V. Morpurgo, ki ae že dolgo' časa borita za rešenje vprašanja dalmatinskega parobrodaratva. — Prvi brani predlog g. Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, po katerem bi se imelo s hrvatskimi, slovenskimi in češkimi kapitali zasnovati dalmatinako parobrodarako društvo. Drugi pa zast opa vladni predlog, da bi j se dalmatinski brodov lastni ki združili z L/ov-dom v jedno družbo, ki naj jo financirata velika dunajska ban Sna zavoda »Union« in »Kredit«. Naj omenimo takoj, da je g.' Morpurgo dober financijer in — hrvatski ' Ž d ! Nam ugaja najbolj predlog, priobčen v »Narodnem liatu«, da ravno gg. dr. Mi-' baljev e in Morpurgo ekiičeta v Split na j sestaaek bredovlastnike, pomorske strokov- ' njake in zainteresirane esebe, ki naj bi določile, kako bi ae v Dalmaciji sami našel kapital, da se osnuje moderna in napredna hrvatska parobrodarska družba. V deželi je mnego denarja in tudi moči, da se uresniČ ta m sel in se stopi na pot nemškemu D r a n g u I Bo-li kaj ie vs?ga tega ? Kdo bi mogel vedeti to, ko tudi egoizem igra glavno ulogo ? ! Kdo ee bo se starimi idejami bolje boril, nego ča*, ki dontši novo generacijo in novega duha ? Res je sicer, da je tudi ni.*a madma prožeta etrankarstvono, ker je atmo- , atera zasičena 7nji m ; saj ;e zastrupilo tudi šolo, družbo in rodbino. Ali valic vsemu tsmu zmaguje danes zdrava misel demo-k r a t i z m a. Nekateri se imenujejo tudi realiste, ali tu je več razlike v imena, nego-li v delu. Dr. Smodlaka in nekaj njegov h tovarišev so csaovali novo politično, demokratično druš:\«> in ao ustanovili svoje g'aa:lo »Svoboda«. Vprašanje je, je li trebala poleg »Hrvatske stranke« osnovati novo demokratično, ko vendar tudi prva ni kapitalistična ? Tu-le . naš odgovor. Realisti in demokratje v Dal- ^ maciji ao zdrav pojav ; ali oni bi bili morali j podat »Hrvatski stranki« Bvežosti in / vijanja, a ne poatavljati poseben šotor, kajti ob nt^ a razmerah je nevarno prihajati pred dalma nekega prosjaka z vedno novimi strankami. Kraj vsega tega pa vendar ne obsojamo mladih pospesev atelje v zdravega demo Krat'zaa. Samo da se ne dogedi tudi njim, da obsojajoči .rezposleoo strankarstvo, ne razpalijo se hujše strasti. Danes stojimo pred važnim vprašanjem aneksije, ujedinjenja z Banovino. Jasno mira biti vsakomur, da nujneje, nego osebne polemike, je delo v narodu, ki ga morajo vae stranke pripravljati za odločilen čas za ener-gično zahtevanje svojega prava. Nedavno smo imeli v Splitu veliko ljudsko zabavo za družbo ev. Cirila in Mc-todija, ki je donesla 2000 K čia'.ega dobička. V istem mestu je slednjič otvorjena dvo-razredna trgovska šola — unicum aa to dežtle, ki so jej gimnaziji vzgojili na tisoče doktorjev, advokatov in svečenikov. Tej deželi pa manjka trgovcev, induetrijalcevf inženirjev, da nam ubcžcena (tvorijo bogata prsa Dalmacije in široke moreke poti v avet, kjer nam je blago na ponudbo, ali ne znamo ga še jemati. Kot«mil. Slovenske srednje šole. (Fo nOmladini"). Še alabie nego na Goriškem je na Kori škem in deloma na Štajerskem. Nemški profeaorji nam ne škodujejo le a tem, da jemljejo mesta alovenakim profesorjem, godi ee nam ikoda tudi v pedagogičnem in narodnostnem oziru. Kako naj poučujejo v nižjih razredih eloveneke dečke, ki še niao trdi v nemščini, ljudje, ki ne znajo niti ene eloveneke beeede, a katero bi tuintam priskočili na pomoč. Kako naj ti ljudje, če ao razredniki, občujejo s slovenskimi star ši, ki jih prihajajo vprašat za svoje sinove? Vanj v nižjih raaredih bi morali poučevati slovenske dijake aloveneki profesorji; ravno tako bi morali biti izključno aloveneki profesorji razredniki v oddelkih, ki jih obiakujejo Slovenci. Kako uplivajo nemški profeaorji v na rodnoatnem oziru na alevensko mladino in koliko dijakov ao nam še odtujili in pripeljali v nemški tabor, nam klasično priča a posto's to delovanje prof. Binderja na Ijub-ljanaki realki. Ti ljudje amejo početi vae in doba k večjemu od vlade še pohvalo. Da nam jih ne zmanjka, za to akrbi ravnoista vlada, ki nastavlja na vaakem našim zavodu vaaj enega vaeaemškega agenta. Zato se ■godi, da dobi adaj pa zdaj kak Nemec službo, ne da bi ae izpraznjeno m »sto prej razpiaalo. Do adaj ae je vlada izgovarjala, da manjka slovenskih prosilcev in da mora valed tega nastavljati tujee. V kratkem to odpade, kajti usposobljen h slovenskih kandidatov bo v par letih čez potrebo. Gledeli bomo tedaj natanko, kako in koga ae bo nastavljalo in tudi slovensko politično čax>-pisje op laarjamo, naj vodi strogo kontrolo in naj ne pripusti, da bi jemali tujci domaS:-nom kruh. Na profesorska mesta, kolikor jih po razmerju narodnosti in dijaštva pripada Slovencem, morajo priti Slovenci ! Tretja atvar, ki nam je vrinila pero v roke, je nepravilno razmerje med slovenskimi gimnazijci in realci. Med približno 3300 slovenskimi srednješolci je bilo letos le okrog 640 realcev. Na 100 gimnazijcev prihaja torej le 24 realcev, razmerje ni torej niti 4:1. V zadnjih dveh letih se je število realcev a'csr zvišalo ekoraj za 100 — večinoma vsled ustanovitve idrijske realke — vendar ni to razmerje glede na današnje potrebe nikakor zadovoljivo. Pri nas ni pravega zanimanja za realne študije in slovenski stariši mislijo, da zagotove svojim sinovom le tedaj lepo bodočnost, če jih dajo v gimnazijo. To pa ni res ! Realcu je odprta široka pot. Ker tehnične vede vedno napredujejo, se bo rabilo , tudi vedno več inženirjev, arhitektov, mehanikov, elektrotehnikov itd. Priporočiti je tudi dveletni kurz za geodezijo. Tehniku so odprte državne in privatne službe in ni Ee bat<, da bi bila ta stroka tako h tro prenapolnjena. Da imajo realne študije lepo b:-i dočnost, nam kaže dejstvo, da študira skoraj j polovca čeških dijakov — in Čehi eo v Avstriji najbolj praktičen narod — realko. Danes so na .Slovenskem skoraj vsa mesta za tehnike zaeedena od Nemcev in Čehov, tako državna kakor privatna. Naj bi torej več slovenskih dijakov študiralo realko; danes je to tem lažje, ker imamo slovensko realko v Idriji. Če vidijo star ši, da k« že deček veselje zs. realne predmete, naj ga dajo v realke in naj ga ne silijo v gimnazijo, kjer bi mu morda latia- ! ščina ali grščina delala večje težave, nego | predmet', za katere kaže veselje in nadarje-nost. Tudi učitelji lahko v tem oziru svetujejo »tariiem. Saj oni najlažje zapazijo, kaj zanima njih učence. To ae nam je zdelo vreino splošno omeniti, ko smo pregledovali letaa poročila naš.h arednjih šol. Število slovenskih dijakov je doseglo že precejšnjo t išino, a še daleko ni previaoko, kakor mislijo nekateri. (Zvršetek). Za sestanek jugoslovanskih poslancev. Hrvatski listi priobSujejo ta-le komunike : Odposlanci opozicijonalnih narodnih zastopnikov v hrvatskem eaboru in »Hrvatske atraake« v deželnem zboru dalmatinakem so ae aešli v Opatiji na ekupno poavetovaaje radi sklicanja občnega sestanka poslancev. Po vseatranakem razpravljanju o predmetih, o katerih bo razpravljati na shodu pos'ascev, ao bili storjeni eklepi glede poziva na eeata- ) nek in glede predmetov, a katerimi ae bo baviti, kakor tudi o meritornih predlogih, ki bodo na eeetanku v podlago za razpravljanja. Shod se bo vršil aa Reki in začne dne 2. o k t o b r a ob 9. uri predpoludne ter e« bo, po potrebi, nadaljeval tudi naslednje dni. Žalostne razmere t Kalabriji. Kakor javljajo iz Rima, je kralj Viktor Etnanuel povodom svojega zadnjega potovanja po Kalabriji javno ožigosal želoatne razmere, ki vladajo v upravi v Kalabriji. Malo uradnikov ae je pokazalo, da bi bili koe svoji nalogi. Tako je n. pr. kralj vprašal nekega uradnika za podatke o nekih krajih, a dobil je odgovor : »Za take malenkosti se nisem as nikdar brigal !« Kralj je umel, da je šlo za kraj, kamor ga n:to hoteli sprovesti, a hotel je absolutno iti. Tri dolge ure je kralj jahal na muli. Kralj Viktor Emanuel je tudi zelo eži-gosal pasivno vedenje enega dela vodilnih krogov. Njihov slab izgled napravlja na ljudstvo slab utis. Zato da se ne čudi, ako niso vojakom, ki so ped pekočimi solnčnimi žarki ob neizrečenem trudu in v vedni smrtni nevarnosti pomagali ranjencem, izkopavali mrtve iz-pod razvalin ter je pokopavali, v mnogih krajih hoteli dati niti potrebnega okrepčila, da-si je bilo dovolj vode, vina in sadja. V vasi Borgia — je pripomnil kralj — je bila vsa skrb kmetov obrnjena 12 Bvetnikom-patronom, ki so jih v hladni senci velikega trga postavili v polukrogu ter jih klicali na pomoč ob pe-vanju, molitvah in zažiganju kadila. Z a v o-jakeni našel župan niti vrča vode!! Istotako se je dogodilo v albanski vasi Sena, isto v Monteropo in Loivadi. Svetniki-patroni ne bodo njihovim čestiloem za ta ne-kršSanski čin vedeli nobene zahvale. Zupanu v Mart ranu, ki je t ožil v dolgem, bombastičnem govoru, da ni mogel k svojim dragim sorojakom pohiteti ter jih tc-laž ti samo radi tega, ker ni mogel najti kočije, je kralj odgovoril na kratko : »Jaz bi bil to na Vašem mestu gotovo storil. Vaš kraj je od ceste oddaljen samo 4 kilometre, te bi bili lahko peš prehodili«. Hic F.hodus hic salta ! kličemo italijan-sk m novinam ! Meato da prelivajo toliko — črnila radi dogodkov v Rusiji, radi korupcije na ruski državni uprav*', radi sleparskih ruskih uradnikov, radi zanemarjenosti ruskega naroda — mesto da, torej, neprestano iščejo vsega zla v Rusiji, naj bi .se italijanski novinarji raje ozirali po razmerah v svoji lastni Italiji in cahtevali naj bi dvoje : italijanska država naj cčitti Bvoj Avgijev hlev od indolentnih, nesposobnih uradnikov, sanira naj svojo lastno upravo; ob enem fa naj ee usmili svojih lastnih podanikov ! ! In tudi italijfcnski novinarji naj bi tisto usmilje-nje, ki je hlinijo do ruskega naroda, raje obračali do svojega lastnega trpečega in zine> marjenega naroda ! Dogodki na Japonskem. Nezadovoljnost na Japonskem. »Berliner Tageblatt« poroča iz Tokija, da nezadovoljnost proti ministarstvu traja dalje. Te dni se ima v Tokiju vršiti velik protesten diod, na katerem bodo razpravljali o sklepu miru ter zihtevali, naj ministerstvo poda takoj svojo damiaijo. Sodi se, da pride o tej priliki do velikih demonstracij. Premirje v Mandžuriji. G.t som neke brzojavke :z Kentulunga ' je premirje v Mandžuriji stopilo v meč nci-nolo nedeljo. Predatraže obeh armad so se umaknile »a kilometer. Kakor Be govori, se otvori zopet železniški promet ter bo od vsake Btrani zopet na dan vozil po en vlak. Delajo se priprave, da se zopet vzpoBtavi tudi promet s S.nm ntingom. Prebivalci Mandžurije eo zaprosili pekinško vledo, naj odpošlje v Mandžurijo energičnega meža, ki aopet vzpostavi avtoriteto Kitajske. Drobne politične vesti. Kranjski deželni zbor. — Iz Bad Gasteina poročajo, da bo kranjski deželni zbor najbrž aklican na dan 10. ck tobra. Italijanska pravna fakulteta. Iz Tridenta poročajo, da se je v Fondu vršil shod tridentska »Unione politiea po pola re c, kjer ata govorila poalanea Conci in Delugan. Shod ae je izjavil za italijansko vseučilisSe s sedežem v Tridentu. Velikodušen naroden dar. Češki listi javljajo, da je mons. Ferdinand Lehner izročil pražkemu mestnemu svetu 100.000 kron kakor fond za urejenje češkega nmetniško-historijskega muzeja, razun tega je daroval veliko zbirko slik in drugih umetnin. Vojvoda Connaught v južni Afriki. Is Londona poročajo : Kakor ^e govori, se vojvoda Connaught v kratkem poda v južno Afriko. V prvi vrsti hoče obiskati južnoafriške kolonije kakor generalni nadzornik vojnih čet države in inspicirati razne pesidke. Srbska opozicija v Bosni se je razcepila na več skupin. Ena skupina, ki ima bolj socijalni in kulturni nego li politični program, je pričela izdajati v Sarajevu mesečnik »Dan«, ki ni v opoziciji z vlado. Zagrebški »Novi Srbobran« ostro obaojuje to gibanje. Naslednik Menelikov. Kakor poroča rimska »Tribuna« iz Massaue, je abesinski cesar Menelik uradno imenoval Bvojim naslednikom v Abesiniji svojega nečaka L gg Manu. Menelik nima bližjjih sorodnikov, potem, ko mu je umrl edini sin. Nizozemska poslanca zbornica je bila s prestolnim govorom otvorjena minoli torek. Preatolni govor konstatuje, da je položaj dtžele in kolonij povoljen. Razmere do vnanjih držav so prijateljske. — Vojaške slavnosti na F r a a c o z k i m, Parižki »Eclair« je pr-občil poročilo načelnika 1. lovskega batal -jona v Trovesu, majorja Driante, o ukazu vojnega ministra, po katerem vojaške slavnosti ne smejo več imeti verskega značaja. Driant je izjavil, da je do sedaj bila vedno navada, da Ee je ob takih prilikah vršila mrtvaška služba božja za padle vojake. Se-nator admiral Cuverville je prijavil interpe-lac jo o tem predmttu. — Grška in Romunska. Iz Bukarešte javljajo, da je grški odposlano-odpotoval od tamkaj. Kakor znano, je se minole spomladi navstal med Grško in Romunsko reBen spor radi več vprašanj. Pred nekoliko dnevi se je govorilo, da bs prekinejo diplomatičai o d nosa j i med obema državama. Zdi se, kakor da odhod grškega od poslanca potrjuje to vest. Domače vesti. V spomin. Iz LJarkovelj nam pišejo : Minoli torek tnu izročili materi zemlji truplo pokojnika najlepših mladen skih let. Neizprosna smrt nam je ugrab Ia zopet en* ga najmarljivejs.h in za pevsko društvo vnetih členov društva »Adrija«. Ta je bil 23-letc! E r n e s t Taučer — mladenič apestjvan cd vseh, ki so ga poznali. Da je pokojnik užival ugled med domačini, nam je bilo v dokaz to, da je bilo na pogrebu nad 800 žalovalesv. Na domu, v cerkvi in na pokopališču mu je pevalo pevako društvo »Adrija« običajne /a o-stinke. V sprevodu Brno opatih krasnih vencev, med temi Bta bila d/a z narodnimi trakovi, kateiih enega je darovalo pevsko društvo »Adrija«. Za pokojnikom ni žalujejo samo oČp, mati in ostala družina, ampak tudi pevsko društvo »Adrija«, ki je ž njim izgubilo eno najboljših pevskih moči. I>leg mu spomin ! K. Dogodki v Bicmanjih. Pasus v včerajšnjem dopisu, kjer je rečeno, da je eedaj od cerkvenih oblasti v Rimu odvisno, da li Ricmanci ostanejo aa katoliki ali ne, je ume ti tako, 'e. To je za ubege reveže navadni najhujši čas. Kako t-žfto je spraviti vkup par deeetakov, da je mladi človek vsaj za par tednov osiguran v veli-sem, tujem in draginjskem mestu, kjer ni doLre dušr, ki bi si usmilila ubogega alc-vea-aega korolkega dijaka ! Kako težko ss buri, prej da dobi kako iršt ukcijo, ki ga obran: i red najhujš m gladom ! K »jak; ! usmilite ee n ših koroških vi-*ok5 letnice daroval dru» - v j 1C0 K tar nam dopotlal nat topno p rmo : >27 let sem kot e. kr. okrajni sodnik na gornjem Koroškem (v Sovodju 17 let in v Šp.tilu 10 lei) med Nemci, kakor narod o j a & proti svoji volji, akoravno v Bvežem ziravem zraku, po obstoječi sodbeni upravi (rež.vel in svojih 8 otrok narodno zavedno o d gojil. Zi hvaležni spomin :» š i sm U4taco?aino o sveji 65. tb'etuic:«. Naj bi n a e e l nas vrli beloglavi, s v - r c u i d duhu še vedno čili £ r a 4 k i narodnjak dosti posnema 1 c e v ! Imenovanje v šolski stroki. Cčitelj--zi Kandidat Evgea Meneghello j9 menovan pravim učiteljem na navtičai šoli v Malem L Š DJU. Premeščen je iz Rovinja v Gorico soia;;szi tajaik R. France*ch;n:s. Prof. B. MUro v h'- rodom is Splita, ki je več čaša živel v Fioreoci, kjer je ureje-v»l hrvatski -del sme tre »Nuova Rassegna bibliografico-lotteraria«, se je sedaj nastanil v Trstu. Železnica is Istre t Dalmacijo. mi nieterstvo s« železnice bsje sope t proučava načrt, po katerem bi ee spojila Istra z Dalmacijo preko istrskih otjkov. To gradnjo hočejo zgraditi is strstegičnih osirov. Gorke odeje m rojake. Vojaški eiar nakeža železniški upravi potrebno itevilo odej za vojake, ki bodo v z:mskem času potovali po železn ci bodisi poesmesno bodisi v oddelkih. Ns večih postajah kjer todo eventuelno prenočevali, bodo dobivali te odeje. frimnazija t Kranju. Na tej gimnaziji se je letos upisalo 355 dijakov, v I. razredu jih je 77. Tnjel ▼ Opatiji. Od 1. septembra do vštetega 17. septembra je pr šlo v Opatijo 2010 o:eb. Od 15. do 1«. ssptembra 1905. je narastlo 345 oseb. Due 17. septembra je bilo navzočih 2118 oseb. »Pil M pa vsak hadl£, plačal pa nič !« 20 letni Rudo f Anten Rolli< h doma iz Mil;, i je b 1 včeraj grosno žejen. Da si žejo vgasi, je šel v krčmo »Al Ginnasio«, ki se nahaja v hiši it 7 v ulici dello Squero nuovo, tam sedel za mizo in ai ukazal prinesti pol litra piva. A p jI litra piva ni bilo dovolj sn nje- i govo »groeno« it-j). Izpivši prvega pol litra, I si je dal {.rinrsti dr uze g<», za drug'm tretjega, za tretjim četrtega, za četrtim petega, potem Šestega in alednjič seime^a p A litra piva. No, ko ie i spil sedmega pol 1 ti a piva, je bila njegova »grosna« žeja ugašajena. Rudolf in ob enem Anton Rollich, si je na to se zadovoljstvom oddahnil in potem poklical j natakarico Marijo Ku on. Ta je naglo skočila k njemu in pograbila pracni vrček, hoteča mu | prinesti druzega, ki pa bi ne bil drug',' ampak oemi. Reva si je namreč mislila : »B:g daj mnogo tak h gostov !c A ti redki gcst{ jo je vstavil rekši jej : »Ne, ne pijem več, j ker s d4j nisem več žejen. Vas prav lepo zahvalim, da ste mi ugasili žajo in — zbogom!« A natakarica ga je prijela za rokav rekša mu : »Prosim, gospod, pri nas je nt-{ vada, da mora vsaki plačati kar spije ! Prosim torej, da plačate tudi vi !« — >Grdoj navado imita, — je odvrnil Rudolf Anton | — a vt š3 prtšnje, naj plačam, ne morem usli-sati, ker nimam niti vinarja !< Natakarica, videča se opeharjeno, je pcz?ala redara, ki je aretoval Rudof* Antona in ga olvedel v zapore: Maj potjo je Rudo f Autrn šs vedno obsojal grdo navado, »da mora vaaki plačat', kar [ooije«. Koledar in vreme. Danes : Matevž, apostol evangelist: Blagoslav : Razin.—Jutri: Mavricij mil-cenec; Cielimir; Petka Začetek jeseni. — Tempe- i ratura: ob 2. uri popoludne -f- 2-±°. Celsius. — , Vreme : dež s hudimi nalivi. Društvene vesti in zabave, j Veselico priredi »Pevsko društvo »Mladina« v Sv. Kr ža pri Trs u v nedeljo, dce 24. t. m. Program ee objavi pravočasno. ' »Tržaški Sokol« javlja, da sa s 1. oktobrom t. 1. prične zopit r-. dia telovadba. Vpisovanje novih telovadcev ae bo vršilo do 30. t. m. vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer v telovadnic . Ž :'e:i je, da se prijavi čim veča itevilo te ovadcev in to čim prej, da t o možno raedeliti oddelke. Blagoslovljeoje zastave. Vo'ežko ve- ; ! teransko druš:vo v Vidu nad Ljubljano blagoslovi svojo društveno castavo dne 1. oktobra 1005. Na to s'avnost so vabljena vsa veteranska bratska društva. Slavna društva so nap'o'-ena, da sa v obilnem številu udeleže te slavnosti, ki se bo vršila aa vrtu go*pcd* Z r mana v Št. Vidu. Odbor. Prva glavna družba za zaščito državnih slog za Trst In Primorje bo imela dne 22. septembra t. 1. v Mallvjevi dvorani svoj obeai zbor z nastopnim dnevnim redom : 1. D j ae požuri minister skega predse d n ka glede spomenice, prt d ožene dne ! 27. oktob. a 1903. in tičoče ee zahteve, da se aktivitetna doklada državnih slug zjed-naČi z ono državn h slug na Dunaju. II. Eventnalia. Začetek zborovanja ob ti. in pol uri popoludne. Razne Vesti. Grofica Lonyay v Belgiji »N. Fr. Preeee« poroča iz Bruselj« od 19. t. m., de je drgeta tjakaj grofica Štefanija Lonvav, bivša avstrijska preetoloaaaiednica tar da se je Dastanila v h j tel u »Flsodre«. Grofice je prisostvoval« v Lsekenu čroi maši za svojo pokojno mater kraljico Henrijeto. Potres v Kalabriji. Is Rima poročajo, da je uradno dokazano, da se je v pokrajini Bosenza zrušilo vsled potresa 77, ▼ pokrajini Reggio di Calabrie 50, v pokrajini Citanzaro 91 zgradeb, od teh 46 v Moateleone. V nedeljo ob 1 uri 40 minut je bil ▼ Mjteleone zopet močen potresen eunek, ki je tako prestrsiil prebivalstvo, da je sbežslo is hiš. Kskor poročajo ie C osen te in Catanzara so ee vnovič ponovili potresni sunki. Teko so v torek ob 11. uri 30 minut čutili močan potresni sanek v Ssn Pietro Armantea. V Catancaru je bil v noči med ponedeljkom in torkom tako močen sunek, da je prebivalstvo bežalo is hiš in da se noče več povrniti nazaj. Roždestvenski. Od admirala Rožde t venskega je dcs^elo v Petrograd pismo, v katerem poročs, da so se mu rane zacelile in da se j« njegovo zdravstveno stanje zbolj-šslo. — Požar v Drinopolju. Požar, ki je nedavno nekoliko dni razsajal v Drinopolju je straino opustoiil mesto. Izgorelo je nad 1000 hiš. 30 000 ljudi je brez strt ha. Škode je okolo 110 milijonov kron. V plamenu je naŠ'o smrt tudi mnogo ljudi. Za mirovno palačo V H*sgu, ki jo namerava zidati ameriški bogataš Carnegie, je že raspisan natečaj. Palača bo stala 3 mili jone krcn. V palači bo knjižn ca za 200.000 i zveskov. Razp ein h je 5 nagrad, prva od 24.000 kron. f General Thiubadin. Kakor javljajo iz j Pariza, je 19. t. m. umr1 tamkaj bivši fran-; cozki rojni minister Thibaudin. Zastrupil vojaka. V Berolinu je vojaški 1 zdravnik Hallcr nekemu vojaku predpisal 1 proti zobobolu mesto tri centigrame tri dcci-1 grame moiiije. Vojak je umrl vsled zsstrup-ljenja. Z .pustil je ieao in tri male otročiče. Zdravnika bo aretovali ter se je proti njemu uvedla preiskava. Zgorele vojne ladije. Nesreča, ki je ! nedavno zadela admiralsko ladijo Togovo, ni šs v svojih verokih pojasnjena. Na Btarih leaemh ladijah a) se večkrat pripet li požari, ki so ladijo uniči1!. V vsaki pomorski bitki je po nekeliko ladij zlete o v zrak, ker ni moHvo moglo pod ognjem sovražnika gasiti ogn a. Na veeh vojtih mornaricah se m štvo vežba v gašenju, vsakemu je za slučaj po žara določeno na ladiji [oiebno mes o. Od b tke ob Jalu v japonsko k tajski vojni sam, sd raene mornarice skusile odstraniti iz notranjih proBtorov ladij vse gorljive snovi, ker proveročnjo požare na ladjah krogle t. topov. V zgoiov ni angU/ke vojne mornarice je mnogo slučajev, da sj vojne ladije v mirnih čaaih zgorele. L st »Dafv Graphic« navaja več U k h i lučajev. Tako je leta 1771 v S^itbeadu po kratkem požaru zletela v zrak vojna ladi,a >£ igar«, na katere krovu je bilo 70 topov; nad 600 mož je izgubilo življenje. Leta 1758. je v kitajskem zalivu zadela ista oeoda vojno ladijo »Prince Gcorg«; tem povodom je v morskih valovih našlo emrt ">00 mornarjev. Z vojce ladije »Brvne« v Spitheadu se ije pa leta 1795. moglo rešiti skoraj vse moštvo, ker je ist > prej zapustilo ladijo, nego je e^s^Ldirala zaloga Emodnika. Lata 1800 se je pogreznila admiralska ladija eredomorske eskadre >Qaeen ^aailotte«, z 800 do 900 mož. V no vejem času je omeniti požar na topničarki »Bdil-bfiv« ki se je leta 1864. potopila v Monte-video s 97 možmi. Trgovina. Bersna pereilln dne 20. septembra Tr±aš'.70 Avet. inveetici ska renta 392 55 92.95 Ogmka renu v zlata 4°/. 116.15 116.15 „ „ „ kronah 4•/, 97.15 97 10 ,, „3'/, 88 40 88.45 Akcije nacijonalae banke 1616.— 1646.— Kreditne akcije 6S6.— 635.75 London, 10 L*tr. 239.85 239 821, 100 državnih mart 117.321/, 117.40 20 mark 23.47 23 47 20 frmnkoT 19.11 lif.ll 100 itaL lir 95.30 95.40 Cesarski cekini H.31 11.31 Parižka In iondonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francoz ka renta i>9 55, Italijanaka renta lt'5. —, španski ezterieur 9147, akcije otomanake banke 609—. Menjice na London 251 70. Pariš. (Sklep.) Avstrija ta drisvas talec ^ s —. — Lombardi —■—onificirans tnrlka Kanta 9150, a7stri;ska zlau rv: te 102.30, ograka 4*, sin. renta 98 25, Ltaa«oi<* 4S2 — tarlk« srefi e 13S75 panike baaka 14 50, italijanska m r.d -j analne akcij« —akci.e ttu Ii^t * 16.5). Trdna. Londor. (Bklap) Kianllilria dil* 4 Lombardi 41/* irebm 28.8, Španka reat. 9J3/4 tijanaka renta 1C43 4, iržm Itsajat, 3.— m^jju. Dunaja - .—. Trdna Tržna poročila 20. septembra Badimpelta. PSenica sa okt. K 15 86 K 15.88, rž za okt. K 1*2.84 do 12.86, cvea za okt od K 12.: 0 do 12 32, koruza za sept. K —.— Jo K — — Pšenica : poaadte pičle, povpraševanje srednje, tendenca mrtva. — Prodaja 40.000 met. stotov. za 5 do 10 stotink nižje. Druga žita mirno. Vreros : deloma o^laeno. Hitu. (Sklep.) Sa7a Santos g^od a« -rsga za tek. masec po 50 kg 47.14 fik, sa dre 47.14. Mirno. Neir-Tork. (Otvjri»• e. Kava Kio r.» no- če dobave. — Stalno,nespremenjeno. Prodaja: 100) vreć Ham bor g. ifiiiid »up./ c4»u.j t good avertga za september 3.-sY» za dec- 38-1/,, za marec 39.— za i aj i9.'/a Stalno. —.— t£wa nr vadar loco 39—40 n-vadn» reda • 41 —13 aa *a 11 v doci . -14—45. Hamburg. CSklep.) Sladkor za septeaaber 17,—, za oktober 17-35 za november 17 3}, za dec. 17.35, za januvar 17.55, za febr 17.05. — Mirno. Vreme : oblačno. Sladkor tuzemski Centrifugal S vronn. fled. K 74-— do 75*—, za maj-avguat Iv 7i'— do 7k*50 Concasać in Meliaitl promptno K 74 -75, za juli-a gust K 74— do 75*—. LoailoB, dladzor i« repe sarov 8' , r* . Mirno. Pa ris. K£ za tekoči mesec 15 25 r* oktober 15.25, za nov.-december 15.25 st> nov.-febru var 15.75 mir jo-. — fseaica . '.eioj m -aec 22.90, za oktober 2 i 13 za november december 21-^0 za nov. februvar 23 55 staino. Moka za te koči mesec 30 20, za oktober 30.45 '.a nov -decembar 30.85, za i ov-februvar 31.15 trd i i). — Repično olje za tekoči mesec 49.1'4 za oktober 4y"4 ca november-december 49.1, za januvar - april 51 — trdno', špirit sa tekoči menac 34—, za ok objr 3l.3 4 za november-december 341/., ta januv-april 34 3 4 (napeto). — Sladkor anrov MJ uao nov. 2'.3 4—21'/, (stalnoi bei za tekoči ma*3C 25 r, £a okt 25.V,- • ■ okiooer-januvar 25.1,,. za januvar-»pril (ja!aćno» rafinirai 59--59.'/t Vreme, oblačno, preti dež. mmr Tovarna pohiStva "i Aleksander £evi jtfinzi ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiSa). ZALOGA: Piazzn ROSnRIO (šolsko poslopje). Cene, da s* ni bati nobene kenkuranoa. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po jt^cjcjc^ooccs posebnih načrtih. **cccococcc= lin a tro v aa oenllc brMflaiaslafraako Zahvala. Iiritko zadeti po nenadomestni izgubi svojega predrazega in nepozabnega sina, soproga in I »rata, gospoda Josipa Obersnel izrekamo najiskrenejo zahvalo vsem. ki so nam kakorsibodi izkazali svoje sorutje, iziasti pa prećastiti duhovščini, slavnemu županstvu, uglednemu uritel.jstvu, domarim pevcem za ganljivo petje, sploh vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nepozabnemu pokojniku izkazali zadnjo rast in ki so s tem ublažili veliko tugo toli britko zadetih. LOKEV, 20. septembra 19<>.x Žalujoči ostali. Zaloga vina -„n1",^ "lici Sca'i' fl A fiflfl hektolitrov vinskih sodov v vsaki IU.UUU velikosti od 5 —TO hektolitrov ;>rfKlaja |H> jako zmernih cenah tvrdka AltX. Breyer i sinovi. Križevac. 7oHnii na i>ro?stem v ^to^nji £dUIIJI JJIOO ZODi bo v »Gostilni Troštc t a i rojan-k<> «-erkvijo v nedeljo, dne 24. sept. 1. od o— 10. ure /večer. Svirala Ih* nova ^korkljanska godba 1 'J m«>ž. ("ene pijači in jedilom se ne zvijajo. Qnfl q nove in -tare po najnižjih cenah OUUc |nia v zalogi s« .dar Fran Budan v Tr-tu, uL l><»M-betto štev. 2* (ubod iz uli«*e Paduina ^t. 'J 1. MloHonio ki obiskoval šest lužbe | ri kaki trgovini ali v kaki odvetniški pisarni. P«»nu dunaj-ke 8o. ala krakovske fine po vdltine odstraniti.! Ostanejo za drugo tiskanje le lupine grozd ja, ki so hitro istiskane. | Tako dobro se s to stiskalnico tudi prekuhane tropine preša jo. -le namen jena za velike posestnike, za cele občine pa tudi i za povzetnike. ker je na kolah za preva- j /enje. Stane le S kron. Se da tudi na i skušnjo. Viditi jo je v moji zalogi v trgovinski ulici št. 2 v Trstu. Živic i dr. i. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno, živo in ugašeno, se dobiva />o najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki -.....— . Beili & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). F.FertOturar TRST - n/. Poste nnove št. 9 priporoča velik' izbor ar: Ornega. SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrae in koviaake ure za gospe. Isbor ar sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. MALA OZNANILA V nevi predajalaisi jestvin fekeienijii petra Pctemel v ulici Ginlia št. 76 J« »dobiti Ts»koTr«tn»> jertvine kakor: ka*o. nt. testenine (tsapeijake), iMkar, turano to belo moko. naravno maslo, milo. jedilno oJje prve Trst«- po 36 on vi. — Blago vedno sveže.— Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo ealogo oglja. drva. pre-•ega in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muba, ul Gavana t ubod ulica Ca-vazzeni št- 31. M1R0DILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOiaJ Geppa) Specijaliteta navajiuib Id me-dicinaleih drog, ttarv. ' pok osti. Lakov. #eetk. Popiće*, navadnega :n parfum d .-ga mila. petroleja. špirita ie»w i ra gorati. — Barvilu ra ćiićenje . vina. „, Nizke cene. prodaja na debelo in drobno Tonasom Olisse Trst sllkar-dekoratćr. Sprejema delo na deteli Dekoracije »oh ■ papirjem. Slikanje «oh in napisov ▼ »neb •loeih in na vae naftne. Ponarejen les in marmor. Barvanje pobiAtva, podov itd. Vse po smernih "enah, tntno ln hitro. — OoLavnioa: uliea 'igo F OSMI« i tov. 19. _ 1 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sreće ♦ Ceiit orttDlačBG j frauto. ? e Tovarna kisa Mina & Hrovath ! Trat - Riva Oru mula 6 ; Zaloga vinskega kisa I in mpecijalnih kisov. Konkurenčne eene. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ; ul. Pierluigi di Palestrina (prej ui.delle Acque) vogal ul. Coroneo. I Rova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguijar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Podpisani priporočs svojo v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu litrski ilica 12 (ira?ei si. šile). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Prva tri tailnica j _ na električno moč Gualtiero Couio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Prodajalnico jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, pladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Podkaj Ivan ul. PETRONIO 2 Cvogal ul. S. F .Ponuditi non plus ultra fino blago po jako nlzslh cenah-. Velikanski doliotl-— vseh predmetov za nastopajočo —=—1 jesensko clobo kakor: volneno blago za ženske obleke. - Fuštanj v barvah in najlepših risanjih. Volnena odeja. Spodnje srajce. Srajce. Nogovice. Preproge. Specijaliteta: drobnarije. JKova trgovina manifaktur Fogar & Sachetti ===== TRST v ulici Ponterosso štv. 10. ===== KONSTANTIN RUBINIK , * Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje ln M&enje svetilk na plin ob tasu selitve. Neprenosljivo # plinove mrežice. — Vaakovratni pripadki za razavetljavo. g, Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. J/arodni kolek je vdobiti pri npravi „CTinosf^ - TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMK) 5 JTBLOVANJE PO NlIieĐERSElSlH UBTEUB KATALOGI BREZPLAČNO. Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom Š svojo v ul. GIOACHINO ROSSINI št. J4 (zraven cerkve sv. Antona no- ^ vegai, na novo otvorjeno, z na jmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. - Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spadajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem A V G UST ŠTULAR. Tržaška posojilnica in hranilnica - „ —===—= registrovana zadruga z omejenim poroStvom. Piarma Caserma štev. m, I. n. — TRS T — V lastni hiši. Telefon št. 95a. IT Vhod po glavnih stopnicah, ta Hranilne ulog« sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja umo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,*/., na menjice po 6*/,, na zastave po 51/,*/®. Uradne ur«: od 9.—12. dopoludne in od 3.—popoludne. Izplačuj« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r L Ibs uj.t4er*fje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - Pofttao krsattaUBl račun SI t.004. — Zaloga Izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) zzzz pivo ==: v todcekih iD v hoteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaua 5teinfe!d pri Gradcu. /a i osa JftaUonijcvc §iesshub!er vedno sveže kisle vode po smernih oenah pr« ANTONU DEJAK junior TRST Via dagfi Artisti šlev. 10. * Podpisana priporoča slav. občinstvu sv gostilno ^ i ki se nahaja v u'. Giovani Bocaccio, vogal Via Gazzoletti (ul. Mlramar, vi*-a-via jahališča Bachschmit . Toči vino prve vrste in piTo, ter kiiiiinja jt* preskrbljena z irorkimi in mr/.limi jedili. Pri|K>ro5ivši /a obilen obisk bilje/.i štovanjem MARIJA vdova ČOKELJ. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah I ki se je nahajala na Piazza nnova I vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. I, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno letu 1-S.ll.i To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse • • zavarovanja, posel>no pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlaneg? blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva -m tej«: 6taeralai zastop v Ljubljani, pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 t__________I .."LAVLfA" sprejema zavarovanja člo-• eitrea življenja po oajrarnovrsineiftih cobibtn^cijah pod tako ugodnimi pogoji, co unt«»Da ruga cavarovnlnica. Zlasti ;« ugudnii zavarovanj« na doživetje io amn * tm«oj^ujočimi M vplačili. Vaafc (lan una po preteku petth hn pftnoo oo aiviaeaoe. xcaux. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, srkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najbolj&i alovea, koder posluje. Dovoljuje iz čiBtega dobička izdatne podpore v narodne in občnokDristne -r-r-rr^r moteni. iS^J