l^&dnlno olotono 9 ootovfiM Leto XXI., št. 20 Jpravnisrvo .luDitano ^natijevc i - leietor štev 312* 3123 3124. 3123 3126 imet a t m »ooeiek Ljubiiano Selen* ourgovo ui - Tei 3495 t iiV/ Podružnico Maribor Graiski trg it. 1 feieton št W55 Podružnice CeJie Kocenovo ulico 11 feietor it I9U Računi on oost ček zavod bi Ljubiiano it 17749 Ljubljana, petek 26. januarja 1940 Cena 2 DH zhaio rsak dan razen ponedeljka Naročnino znašo mesečno 25 din Za inozemstvo 4C din Uredništvo« i u bi |an o Knafl|e»o ulico i teletor 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor Irapki trg štev ? teleton štev 2455, Cehe S»rossmayenevo ulico štev I »slcton štev 65 Rokopisi s ne /racajo Položaj v Beogradu V Beogradu je v sredo ves dan zasedal izvršni odbor Jugosiovenske radialne zajednice. Pokazalo se je. da ni bila točna službena napoved strankinega vodstva, da bo šlo le za normalno mesečno sejo, na kateri se bodo razpravljala izključno tekoča vprašanja. Izršni odbor JRZ je zavzel svo je načelno stališče napram obema osred njima vprašanjema državne politike Izjavil je, da smatra JRZ »za neobhod no potrebno pred kakršnimi koli volitvami izvršiti organizacijo in preureditev vseh delov države in državne zajedn^ce po načelih narodnega sporazuma. tako da bodo vsi deli države enakopravni in zadovoljni«. Kar se tiči? volitev, želi sicer stranka, da se raznišejo. toda šele. ko bodo to dopuščale splošne politične razmere. S tem svojim sklepom je JRZ precizirala svoje stališče v nasprotstvu s stališčem, ki ga zavzema dr. Maček, predsednik Kmetsko demokratske koalicije. drugega partneria v vladni koaliciji Poleg tega ie bi-lo dano včerajšnji seji vodstva JRZ tolmačenje, kakor da ie ta stranka ne samo partner v vladi, temveč tudi partner v snora-zumu Proti temu je ostro vstal dr. Maček V izjavi, kakor jo uradno objavlja Avala, izjavlja dr. Ma*ek: »Nisem sklepal sroorazuma z JRZ, ampak z drugimi činitelji in z Drag;šo Cvet-kov;čem kot predsedn;kom vlade. Zato naziranje JRZ ni odločilno.* Dr. Mačkova izjava pom.enja torej, da s sk^pom vodstva JRZ, ki daie prvenstvo preureditvi države pred volitvami, to vprašanje še nikakor ni rešeno in se tudi ne da rešiti niti v vladi, dokler obe stranki vztrajata vsaka na svoiem stališču. Mi smo na tem mestu izrazili svoje mnenie, da se bo mogoče izogniti komplikacijam le. ako se najde med obema nasprotujočima si stališčema kompromisna osnova V tem oziru ie zanimivo zabeležiti izvajanja zagrebškega lista, ki zatrjuje, da dr. Maček ni a priori proti ustanovitvi srbske ed'n'ce Se pred volitvami. On zahteva volitve pred preured;tvijo države predvsem zaradi tega. ker beograjski politični krogi doslej ne kažejo pripravljenosti, da bi ob priliki ustanovitve banovine Srbije primerno zavarovali in upoštevali tudi ravnopravnost, voljo in interese Hrvatov muslimanske in katoliške vere. Ako se torej hoče že sedaj OTiovati srbska ed;nica. potem naj se banovini Hrva+ski takoj da. kar ji pripada in kar želi priti v njen sklop Hrvatska javnost pa poleg tega še želi. da se pri tej priliki upoštevajo tudi želje in interesi Črnogorcev, Vojvod;n-cev itd Po mnenju tega lista bi torej m°glo priti do sporazuma o ustanovitvi banovine Srbije (in seveda tudi banovine Slovenije, glede katere načelnih in taktičnih težkoč sploh ni, ako pristane vlada na razširjenje današnje vzhodne meje banovine Hrvatske, predvsem v Bosni in na severovzhodu v Baranji, kjer prebivajo Bunjevci. Poleg tega pa naj bi v okviru banovine Srbije dobile posamezne pokraiine čma gora. Vojvodina, Bosna, še posebno samoupravo. S tem je z ene strani sicer nakazana pot h kompromisu. toda n;hče ne sme biti v dvomu, da je tudi to jako težavna in morda dolgotrajna pot, polna opasnosti in nepredvidenih obratov. Druga važna stvar, ki jo javliaio iz Beograda, je ta. da se je vlada odločila revidirati nekatere odredbe volilnega zakona. Pokazalo se je, kako koristno je bilo, da se je dopustila vsaj omejena javna kritika vladnega načrta. Tudi mi smo svoječasno iznesli nekaj stvarnih pripomb ter smo se zlasti ustavili na razmejitvi volilnih okrožij in na nač;nu sestave okrožnih kandidatskih list. Tudi v drugih delih države je kritika bila naperjena zlasti proti tema dvema odredbama. Posebno v Sloveniji so volilna okrožja, kakor jih predvideva vladni načrt, izumetničene tvorbe, prikrojene z namero, da bi dale že v naprej določen rezultat. Volilna okrožja v naši banovini so tipični liki tako zvane volilne geometrije, ki je nekdaj v Avstriji igrala tako veliko, za Slovence skrajno škodljivo vlogo. Znač'lno za nameravana slovenska okrožia ie da so manjša, kakor v ostalih delih države. Pred 6. januarjem 1929 smo imeli v Sloveniji z Ljubljano tri vol'lna okrožja, sedaj jih ie 6. Grunacija srezov po teh okrožjih se protivi njihovi prirodni gravitaciji. V tem pogodu je zlasti značilna sestava marborskega okrožja. S takšnimi sredstvi se seveda pospešuje le poostritev nasnro1stev in že itak težki politični položai pri nas se bo še poslabšal. To ni niti v narodnem, niti v državnem interesu Vlada bo stor;la Drav. ako bo glede vpiiln;h okrožij izvršila temeljito remeduro. V drugi izd a v n?*ega Usta «?mo včeraj objavili tudi informacije, ki kažejo. da je akcija za združHev radikalov pod vodstvom glavnega odbora, odnos Za enotno fronto nevtralnih držav Prizadevanja Italije, da bi se pod njenim vodstvom nevtralci čim bolj strnili in tako preprečili razširjenje vojnega požara — Vedno večje zanimanje za beograjsko konferenco Balkanske zveze London, 25. jan. z. Diplomatski sotrud-..k »Ewening Standarda« razpravlja o pričevanju Italije, da bi dosegla čim tes-lejše sodelovanje vseh nevtralnih držav, russolini je v direktnih stikih ne samo z lalkanskimi, nego tudi z vsemi ostalimi levtralnimi državami v Evropi. Italija kot ^dina nevtralna velesila v Evropi želi združiti vse nevtralne države v enotno fronto. ?o diplomatski poti je navezala tesne sti-ce tudi z Belgijo in Nizozemsko. Diplomatski sotrudnik »Ewening Stan-larda«, ki je običajno zelo dobro poučen d zakulisnih diplomatskih akcijah poroča v zvezi s tem, da je bilo že ob priliki obiska kralja Leopolda v Haagu govora o tesnejfem sodelovanju Belgije in Holand-ske z Italijo. Tudi potovanje bivšega nizozemskega ministrskega predsednika Co-lijna v Rim, kjer je imel razgovore z Mu-ssolinijem, se je nanašalo na to. Italija je ponudila Belgiji in Nizozemski čim tesnejše gospodarsko sodelovanje, da bi mogli na ta način kar najbolj odoleti slehernemu pritisku s te ali one strani. Vsa prizadevanja Italije streme za tem, da se ustvari čim popolnejša in enotnejša fronta nevtralnih držav, ki bi po sodbi rimskih krogov nudila najboljše jamstvo, da se vojna ne razširi. To stališče Italije ni v nasprotju z osjo Rim - Berlin. Beograd, 25. jan. p. V Beogradu »e vr-še že velike priprave za bližnjo konferenco stalnega sveta Balkanske zveze. De-legac!je iz Turčije, Grčije in Rumunije bodo dopotovale v Beograd 1. februarja Kakor znano, bo tur'k o delegacijo vodil turški zunanji m nister Saradzoglu in bodo z njim potovali tudi nekateri vodilni funk-c onarji zunanjega ministrstva. Rumunsko delegacijo bo vodil zunanji minister Ga-fencu, ki ga bodo spremljali generalni tajnik zunanjega ministrstva Cretianu. šef Ga'encovega kabneta in še nekateri drugi funkccnarji zunanjega ministrova. Grčijo pa bo na konfcrenci z?sfo^al grški min sti ski predsednik general Metaxss. Tudi v njegovem spremstvu bodo štirje višji uradniki grškega zunanjega ministrstva. Obenem prispe v Beograd tudi večje število nov narjev, zastopnikov vseh glavnh 1 stov in službenih agencij Rumunije, Grčije in Turčije, prav tako pa tudi mnogo novinarjev iz drugih držav. Kaj je z vzhodno Galkijo? Poročila si še vedno nasprotujejo — Vesti o novi nemško f tiski vojaiki in gospodarski pogodbi London, 25. jan. s. (Reuter). Polit:čni kumentator angleške radij družbe ceni na podlagi zbranih podatkov da imajo Nenci v Vzhodni Galiciji zbranih morda pol divizije ali največ eno divizijo svojega vojaštva. Misli, da je glavni namen tega vojaštva, da zasigura neoviran b^agovn. promet iz Rumunije v Nemčijo Ta oromst je otežkočen na sicer običajni poti po Donavi in skozi Madžarsko. Donava ie seda i zamrznjena, poleg tega pa sta Anglija in Francija pokupili mnogo rumunskih pe-trolejskih ladij, tako da te ne moreio več voziti petroleja v Nemčijo. Tudi madžarske železnice so preobremenjene Na drugi strani je dana tudi možnost, da prihajaio nemške čete kontrolirat gališka petrolej-ska polja, ki so sicer primeroma maihna. pa zaradi pomanjkanja petroleja v Nemčiji vedarle velike varnosti za Nemčiio. Pariz, 25. jan. j. (Havas). Nocojšnji listi poročajo, da je bila nedavno med Nem čijo in Sovjetsko unijo sklenjena tajna pogodba, ki določa, da mora Sovjetska unija najmanj 30°/« svojega celokupnega izvoza in uvoza dati na razpolago Nemčiji. Pri izvozu so mišljeni v prvi vrsti poljedelski proizvodi in bencin. Listi dalje poročajo, da so nem«ke zahteve, ki jih je nenvki gospodarski poverjenik dr. Clodius te dni prezentiral ru- munski vladi, izredno dalekosežne Nemčija zahteva nekak monopol za celokup no rumunsko odv.-no produkcijo ter za rumunski eksport, ne glede na vrsto blaga- Rim, 25. jan. z. Kljub vsem demantijem vesti o nemških namerah v Podunavju ln na Balkanu ne utihnejo. Italijanski listi, ki so doslej osporavali verodostojnost teh vesti, danes obširno ponatiskujejo poročila angleških m francoeKih listov, da obstoja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo tajen dogovor ter da sta v krakovskem okrožju že začeli izvajati tozadevni sporazum. Po teb informacijah, ki jih objavljajo italijanski listi na prvem mestu, ima Nemčija v področju južnovzhodne Galicije sedaj že 12 do 14 polkov svojega vojaštva ter zadnjih 48 ur že skupno mejo z Rumunijo. Izgleda, da je bila Italija o tajnem gibanju nemških čet v Galiciji že prej obveščena, da pa zaenkrat nima vzroka, bati se kakega presenečenja s te strani. Vsekakor pa je to za Italijo še en vzrok več, da posveča dogodkom na Balkanu budno pozornost. Zlasti beograjski konferenci Balkanske zveze poklanjajo v Rimu zaradi tega oso-bito pozornost in pričakujejo od nje važnih sklepov, ki bi zavarovali balkanske države pred slehernim presenečenjem. Nizozemska se bo uprla z orožjem vsakemu napadu Energična izjava nizozemskega zunanjega ministra »Ideje Društva narodov" še niso propadle Haag, 25 jan. s. (Reuter) Danes je govoril v nizozemskem parlamentu zunanji minister van Kleffens. Poudaril je, da se bo Nizozemska uprla z orožjem vsakomur, ki bi dvignil orožje proti njej. Vojaški varnostni ukrepi, ki jih je vlada podvzela, so bili potrebni, ker so se zbirale tuje čete ob meji. Vlada pa je podvzela te varnostne ukrepe na vseh državnih mejah. V zvezi s kritiko govora britanskega mornariškega ministra Churchilla je zunanji minister ugotovil. da stoji za vladno nevtralnostno politiko ves narod in da popolnoma odobrava to politiko. Vlada ne bo krenila s svoje poti zaradi tistih, ki iz svojih koristi napadajo njeno politiko ter se strogo drži svoje nevtralnosti in izpolnjuje svoje dolžnosti nasproti Evropi. Če bi Nizozemska in Belgija šli v vojno, bi se sedanji že tako dovoli težak prložaj še bolj poslabšal. Ni nobenih mednarodno pravnih ne nobenih moralnih obveznosti za člane DN, da se odpovedo svoji nevtralnostni politiki. Članstvo v DN je v teku let postalo nemogoče zaradi postopnega izgubljanja pravega značaja tega članstva, toda ni še prišel no njegovega predsednika g. Ace Sta-nojeviča stopila v aktualen stadij. Med glavnim odborom in g. Cvetkovičem se vršijo pogajanja. Glavni odbor sto-ij na stališču, da se mora vzpostaviti stara Narodna radikalna stranka, kateri se nai pridružijo oni radikali, ki so danes v JRZ. Tej stranki se .aaj vrne njeno premoženje, zlasti hotel Pariz, ki ima vrednost mnogih milijonov in ki ga je dr. Stojadinovič svojčas stranki odvzel lil izročil JRZ. Definitivna konsolidacija stranke in odobritev razmeram odgovarjajočega programa pa naj se izvrši na kongresu stra ike. Po mišljenju glavnega odbora naj bi se torej z združitvijo radikalov sedanja JRZ kot enotna stranka razšla, posa- Rim, 25. jan. z. Italijanska vlada ne bo poslala na konferenco Balkanske zveze, ki se prične 2. februarja v Beogradu, svojega posebnega opazovalca, kakor se je prvotno zatrjevalo, pač pa bo, kakor naglašajo v merodajnih rimskih krogih »v duhu ves čas- prisotna« na tej konferenci. Velik pomen konference postaja po mnenju rimskih krogov z vsakim dnem očitnejši. Po rimskih informacijah si Italija in Jugoslavija ne samo prizadevata posredovati za pom?r.i«*njo in sporazum med Madžarsko in Bolgarijo na eni ter Rumunijo na drugi strani, marveč gre njuna akcija tudi za tem. da bi se kar najboU okrepila nri vseh balkanskih državah volja do nevtra'nosti. Po sodbi rimskih krogov zahteva to že zadnii govor an<*leškepa mornariškega ministra Churchilla in reakciia. ki io ie izzval ta govor v vseh nevtralnih državah Budimpešta. 25. jan. z. Po poročilu »Ma-gyar Nemzetija« je bil nemški poslanik v Beogradu von Heeren nujno pozvan na poročanje v Beri n List poroča, da je to potovanje nemškega diplomatskega zastopnika v vod Ini balkanski državi v zvezi z bližnjo konferenco Balkanske zveze. V ju- goslovenskih in vseh ostalih ba^anskih političnih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo stališče Nemčije do Balkana in domnevajo, da izredno zanimanje, ki ga kaže Berlin za beograjsko konferenco, dovolj jasno kaže, kako veliko važnost igra Balkan v nemških načrtih. V Berlinu pa na drugi strani pripisujejo beograjski konferenci enak ponv ■> kakor ga je imel nedavni sestanek iti anskega in madžarskega zunaniega m:n a v Benetkah. Pariz, 25. jan. z Prihod nemške vojske v južnovzhodno Galicijo in istočasni prihod ravnatelja Sk »dovih tovarn v Bukarešto smatrajo v pariških krogih za poskus novega pritiska na Rumunijo. V pariških krogih dalje z gotovostjo pričakujejo, da bo na beograjski konferenci Balkanske zveze sprejeta skupna izjava, v kateri bodo članice Balkanske zveze znova podkrepile svojo voljo do ohranitve nevtralnosti ter da se bosta tej izjavi priključili tudi Bolgarija in Madžarska, dasi zaenkrat nI računati na to, da bi se sami priključili Balkanski zvezi. V tej izjavi bo verjetno prišla do izraza tudi solidarna volja in odločnost po skupni obrambi balkanske nevtralnosti. Razburjeni Japonci Ostre izjave japonskih državnikov zaradi postopanja Anglije z japonskimi parniki čas ko bodo male države zapustile to ustanovo, ker še ni popolnoma izgubljeno upanje v preureditev DN Zadnja velika skupščina DN se je nana*ala samo na sovjetski napad na Finsko. Zato ni upravičeno, da nekateri narodi domnevajo, da se je na tem zasedanju DN govorilo o kakšnem opuščanju nevtralnosti malih držav. Milan, 25. januarja. AA. DNB: »Corriere della Sera® priobčuje intervju svojega stoekholmskega dopisnika z novim zunanjim ministrom Giinterjem. Minister je izjavil italijanskemu novinaiju, da misli švedska vlada, da je edina politika, ki jo more Švedska voditi, politika nevtra'nosti v sporu med zahodnimi velesilama in Nemčijo, in dodal da misli Švedska braniti svojo nevtralnost z vsemi sredstvi. Toda nevtralnost Švedske, je nadaljeval minister, ne pomeni, da ne bi smela Švedska izkazati pomoči Finski. Amsterdam, 25. jan. e. Dopusti vpoklicanih vojaških obveznikov, ki so bili začasno preklicani dne 14 januarja zaradi alarmantnih vesti iz Nemčije, so zopet dovoljeni od 24. januarja naprej. Tokio, 25 jan. AA. (DNB) Japonski listi še zmeraj razpravljajo o incidentu z japonsko ladjo »Asama Matu«. »ASahi šinbun« pravi, da bi bilo zanimivo zvedeti kako misli Anglija urediti politično stran tega incidenta in kakšna poroštva misli London dati za bodočnost Tudi »Niči Niči« se izprašuje. kaj je šinilo Angliji v glavo, da izziva Japonce pred vrati Toki-1a. Anglija mora jasno odgovoriti, ker bi sicer v Tokiu videli v tej britanski akciji pravi izraz angleške politike do Japonske, a v tem primeru bi morala Japonska svoje politično stališče do Anglije spremeniti. Pomirljiva izjava angleškega poslanika Tokio, 25 Jan s (Keuter) Angleški poslanik pri japonski vladi Craigie je podal japonskim novinarjem izjavo o Incidentu z japonsko ladjo »Asama Maru«. Poslanik je dejal da je bil dogodek na Japonskem napačno tolmačen Zadnje, kar je Anglija v tem primeru nameravala bi bilo da bi hotela prizadeti japonski prestiž Japonci sami so že mnogokrat ustavili in pregledali angleške ladje. Pri stvari gre torej samo za vprašanje ali so bile angleške oblasti upravičene da so zajele na ladji vse Nemce, ki so sposobni za vojaško službo. Poslanik Craigie je Se poudaril, da se da ta spor na miren način in brez razburjenja rešiti s pogajanji med angleško in japonsko vlado. Angleški odgovor na japonski protest London, 25. jan. br. Agencija Reuter javlja, da je angleška vlada že odposlala v Tokio svoj odgovor na japonsko protestno noto radi incidenta v zvezi z japonskim parnikom »Asama Maru«. Za enkrat pa odgovor še ni bil objavljen. Tokio, 25. jan. AA. Havas Poveljnika ladje Asama Maru je ravnateljstvo njegove družbe 24. t. m o stavilo, očitno zaradi stališča ki ga je zavzel pri zadržanju ladje in izročitvi nemških potnikov britanski vojni ladji. Ostra japonska zavrnitev Nekaj ur po objavi te izjave je podal zastopnik japonskega zunanjega ministrstva izjavo, v kateri kritizira dejstvo, ca je angleški poslanik apeliral na japonsko javno mnenje, preden je angleška vlada sploh odgovorila na japonski protest. Zastopnik zunanjega ministrstva je označil postopanje angleškega poslanika za nepri-jateljsko. Nemško zadoščenje Berlin, 25. jan. z. Z veliko pozornostjo in naraščajočo napetostjo zas'edujejo v nemških merodajnih krogih napetost med Anglijo in Japonsko, ki je nastala zaradi pomorskega incidenta, ko je angleška kri-žarka na japonskem parniku zajela skupino nemških mornarjev, ki so se iz Amerike nameravali preko Rusije vrniti v o.o-movino. V Berlinu so mnenja, da bo Japonska na vsak način zahtevala, naj Angleži zajete Nemce zopet izpuste in da se tokrat ne bo zadovoljila s papirnatim protestom. Nemški listi z velikim zalr'V'oIj-stvom pišejo o »odločnosti Japonske, ki naj služi vsem ostalim nevtralnim državam za zgled«. Brezpogo;fbeno stanje med Ameriko in Japonsko VVashington, 25 .jan. s. (Associated Press). Danes je potekla ameriško-japonska trgovinska pogodba, ki je bila v veljavi 29 let. V zvezi s tem je izjavil finančni minster Morgenthau. da ne pomeni to za enkrat še nobene spremembe v ameriški trgovinski politiki z Japonsko. še en nemški odgovor na francosko »Žolto knjigo« mezne nesrbske njene skupine pa bi mogle, če se najde skupna osnova, stopiti z radikalno stranko v koalicijo. Stališče radikalov, ki vodijo JRZ. je drugačno. Združitev naj bi se izvršila v okviru JRZ, tako, da bi sedanji ra-dikalski šef g. Aca Stanojevič postal predsednik celokupne JRŽ, voditelji posameznih skupin gg. Cvetkovič, Miša Trifunovič, dr. Korošec in Džafer Kulenovič pa njeni podpredsedn'ki. Politični krogi smatrajo, da so razgovori, ki se vršijo, zelo resni in da je treba računati z uspehom započete akcije, čeravno se utegnejo pogajanja 5e zavlečL S tem bi nastopil v našem notranjem položaju bistveno nov moment z važnimi posledicami Berlin, 25. januarja. AA. (DNB) Danes je bilo objavljeno še četrto nemško uradno poročilo z ozirom na objavo francoske »rumene knjige«. To uradno poročilo govori v prvi vrsti o zadržanju ln delu francoskega veleposlanika v Berlinu Coulondra, kateremu očita, da se je javnosti predstavil kot pristaš nemško-francoskega sporazuma, medtem ko je pri svojem službenem delu zastopa! politiko, ki je bila naperjena proti sporazumu. Nemško uradno poročilo dalje ugotavlja, da ta mož ni imel lastne politične uvidevnosti in ni znal stvari sam pravilno presojati. To pomanjkljivost je poskušal nadomestiti z neštetimi neresničnimi trditvami v svojih poročilih, v katerih je hujskal proti Nemčiji. NemSko uradno poročilo se bavi tudi z načinom poročanja poslanika Coulondra o priliki ustanovitve češkomoravskega pro-tektorata. V svojem obvestilu od 17. marca 1939 je Coulondre trdil, da sta predsednik Hacha in zunanji minister Chvalkowski odpotovala v Berlin na pritisk nemške vlade. V resnici pa — pravi poročilo — je nesporno dokazano, da je predsednik Hacha z ozirom na kritičen položaj v svoji državi iz lastne pobude zaprosil, da bi bil s svojim zunanjim ministrom čimprej sprejet pri voditelju nemSkega rajha. To prošnjo predsednika Hache je dostavil zunanji minister Chvalkowskl nemškemu odpravniku poslov 13. marca 1939 telefonično, naslednji dan, 14. marca zjutraj pa tudi pismeno. To pismo Chvalkowskega objavlja današnje nemško časopisje tudi v fakslmi-lu. Prav tako netočno Je poročilo Coulondra o tem, kar se je odigralo za časa razgovorov, kl sta jOi Imela predsednik Hacha ln zunanji minister Chvalkovvski v palači državnega kancel&rstva. v Coulondrovem obvestilu se omenjajo tudi nekatere podrobnosti, obveščevalec pa ne navaja, na kak način je mogel zvedeti za podrobnosti, ki da so se v prostorih državnega kan-clerstva odigrale v najožjem krogu. Dalje poročilo omenja, da je Coulondre v svojem obvestilu od 7. maja 1939 dostavil tudi beležko o razgovoru nekega člana veleposlaništva z osebnostjo, ki da je uživala največje zaupanje voditelja rajha. Nemško uradno poročilo pravi, da je takšen razgovor tem manj verjeten, ker je član veleposlaništva, ki da je govoril z osebnostjo, katera je uživala zaupanje kanclerja Hitlerja, vprav tajnik veleposlaništva Conti sam, ki je v Berlinu veljal za fanatičnega germanofoba, do katerega so bile zaradi tega nemške osebnosti še prav posebno rezervirane. Zato se je treba tem bolj čuditi, da je veleposlanik Coulondre na podlagi obvestil, ki mu jih je prinašal Conti, obvestil, ki so prispela »od ugledne nemške osebnosti«, delal tako velike politične zaključke ... Ameriški zunanji minister o pokojnem Motti Washington, 25. jan. AA. (Havafl). Zunanji minister Cordell Hull je ob smrti zveznega svetnika Motte poslal švicarski vladi brzojavko, v kateri pravi: Z globokim obža^vanjem smo zvedeli za smrt Gluseppa Motta, ro-Vjuba ln državnika, čigar glas je bil v 25 letih glas Švice, glas modrosti, umerjenesti in strpnosti. Ta J izguba se bo občutila v vseh krogih, v ka-terlh vladajo ideali svobode in miroljubne ) ga sodelovanja med narodi. Tragedija v šibeniku Kako se je ponesrečila naša pono sna »Ljubljana« — Vzorna disciplina posadke — Ladjo bodo dvignili in popravili Sibenib, 25. jan. o. Strašna burja je včeraj v eni izmed najopasnejših ožin kršne Dalmacije zahtevala od naše vojne mornarice veliko žrtev. Vihar, silni valovi in morski tokovi so pritisnili eno naših najmodernejših vojnih ladij ob čeri, ki so ji preparale bok, tako da se je pol milje dalje od nesrečnega kraja potopila. Velika nesreča je zahtevala tudi človeško žrtev. Usodna vožnja skozi o pašno ožino Flotilja naše vojne mornarice, sestavljena iz rušilcev »Beograda«, »Ljubljane« in »Zagreba« je prihajala včeraj popoldne z manevrske vožnje in je okrog 17. zaplula v šibeniški kanal. Na čelu flotilje je bil »Beograd«, ki je srečno preplul najopas-nejšo ožino ob rtu pod vilo »Mojmir«. Sledila mu je »Ljubljana« in njej »Zagreb«. »Beograd« je priplul v notranjo luko in se usidral v njenem zapadnem delu. Ko pa je »Ljubljana« priplula baš na najožje mesto, so jo silen sunek burje, močan morski tok, ki je prihajal iz luke in razbes-neli valovi pritisnili ob grebene pod morsko gladino baš pod vilo »Mojmir«. Pečine so zarezale ob bok ladje 20 metrov dolgo odprtino, v katero so v hipu vdrle ogromne mase vode. Z najtežjo muko se je vojna ladja v borbi proti prodirajoči vodi, burji in valovom privlekla še do rta Sipada, očitno z namero. da bi poskusila tam nasesti na plitvino. Na žalost so poveljnikova prizadevanja. da bi rešil vsaj težko poškodovani brod. ostala zaman. Preden je priplula do plitvine, se je nenadno močno nagnila na stran in se potopila. Žrtev razbesne!*h elementov Dognano je. da so bili prav v trenutku, ko je ladia plula po najožjem mestu kanala. burja, valovi in morski tok izredno silni, da ljud.ie ne pomnijo takih. Spričo tesra se je ladja, ki je po vseh predpisih prinlula v kanal, udala njihovemu skupnemu pritisku od strani in zadela ob čeri prav pod gričem Leboro. nad katerim stoji vsem potnikom znana rdeča vila »Mojmir«. Nesreča se je pripetila tako nepričakovano. da se je prvi hip na ladji niso niti zavedli. Vendar je poveljnik v vsej naglici odredil, naj se ladja z vso silo požene naprej, da se reši iz usodnega grla. Iz notranjosti ladje pa se je že tisti hip pričel dvisati gost dim Pokazalo se je, da so podmorske čeri prebile tanke nafte, ki so zgrajeni ob ladjinih bokih. Razdejale so dva tanka nafte. Zaradi tega se je nagnila ladia na drugo stran, kjer sta druga dva tanka ostala nepoškodovana. Kapetan je takoj odredil otvoritev vseh ventilov, da ne bi prišlo do kakšne eksplozije. Brezuspešna mrfoadevanja za rešitev Poveljnik ladje je sprva računal da mu bo še uspelo pripluti do pomola v luko in se tam privezati. Ko je videl, da pomola ne bo več dosegel, se je poskusil pognati vsaj še do Sipada in tam nasesti na plitvino. Rušilec je naglo zaokrenil na desno v novo smer. Ker pa je imel v trebuhu že polno vode, se je pri tem globoko nagnil na desno stran. 2e ob udarcu na čeri se je bil ustavil prvi motor, sedaj je prenehal delovati še drugi. Rušilec ni mogel ne naprej, ne nazaj. V nekaj minutah je bilo okrog broda vse polno vlačilcev, ki so si prizadevali, da bi rešili »Ljubljano«. Z »Beograda« in »Zagreba« so žarometi obsevali potaplja-jočo se ladjo in vso njeno okolico naravnost z dnevno svetlobo. V hipu se je zbrala na bližnji obali ogromna množica ljudi, ki je kljub burji in silnemu mrazu z napetostjo sledila vsakemu gibu ljudi na »Ljubljani«. Ljudem je zastajal dih, ko so videli, kako se je ladja naenkrat nagnila in se pričela naglo potapljati. Vzorni oficirji in mornarji Nesreča se je pripetila ob 17.10 Do potopitve rušilca je potekla poldruga ura. Oficirji in mornarji so v vzorni disciplini vztrajali na brodu do zadnje minute. Mnogo jih je bilo še na ladji, ko se je ta nagnila že za 80 stopenj in ko je bilo že zdavnaj jasno, da za njo ni več rešitve. Šele tedaj so vlačilci prevzeli posadko. Le strojni inženjer Grisbah je izgubil življenje, najbrž že ob trčenju. Kapetan bojnega broda Ahlin. poveljnik rušilca. je poveljeval ladji vse do zadnjega trenutka. Sele ko se je brod malone že potopil, so on in oficirji šli na vlačilce. O nesreči krožijo po mestu vse mogoče podrobnosti, a vsi vedno znova poudarjajo kako vozrno disciplinirani in pogumni so bili fantje na brodu. Množica se je sama celo poldrugo uro prepričevala, kako so vztrazali na svojih mestih. Ljudje so celo videli in slišali, da mornarji zlepa niso hoteli zapustiti svojega mesta na krovu in pod njim. Vztrajali so vse dotlej, dokler ni bila izgubljena zadnja nada in niso dobili izrecnega povelja, naj zapuste ladjo. Tvegal: so sleherno nevarnost in to velja posebno za strojno osobje, ki je poslednje prišlo na krov. Začasni grob ponosnega rušilca Po mnenju strokovnjakov se ni niti najmanj bati, da »Ljubljane« ne bi bilo mogoče dvigniti iz morskega dna in jo obnoviti. Globina na kraju ob rtu Šipadu, kjer se je ladja potopila, ni večja od 10 do 20 m. Na kraju, kjer počiva rušilec na morskem dnu morje tudi danes nemirno valovi in se peni. da je že od daleč opaziti, kje je »Ljubljana«. Kakor zatrjujejo mornariški krogi se bo reševanje »Ljubljane« takoj pričelo in vse kaže, da bo najkasneje v enem mesecu spet na površini morja. Med tem je v Si- . foenik prispel z bojnim brodom »Zmajem« kontreadmiral Armin Pavič. »Beogradu« poveljuje kape ta" bojnega boda Bačič, »Zagrebu« kapetan bojnega broda Durbešič. (Glej tudi poročila na 3. strani) Dalmacija žaluje Sibenik je pod sflnim vtisom katastrofe. V mestu kakor tudi po vsej Dalmaciji so odpovedane vse zabave in plesi. Vsi lokali so bili snoči prazni. Noben mornariški oficir ni zapustil svojega broda. Pomorski strokovnjaki so si edini v sodbi, da je iskat: vzrok nesreče le v višji sili. Poveljnik rušilca kapetan bojnega broda Josip Ahlin je bil, kakor pripovedujejo vsi njegovi tovariši, nadvse sposoben in vesten oficir. Kot komandant svoje ladje jo je vodil že nekajkrat skozi nevarno grlo v šibeniško luko, skozi opasni kanal. Preden je bil imenovan za poveljnika »Ljubljane« je bil načelnik štaba mornariške komande v Šibeniku. Nenadno se je izvedelo, da je bilo v trenutku, ko je brod zadel ob pečine nekaj mornarjev spričo silnega sunka v velikem loku pognanih v vodo. Fantje so preplavali vse do šibenskega pristanišča, kjer so jih napol onemogle spričo mraza in naporov potegnili iz vode in takoj okrepčali. Višji mornariški oficir o nesreči Neki višji pomorski oficir je danes izjavil novinarjem, da se je sličnih nesreč zgodilo že cela vrsta po svetu. Za nas je katastrofa občutna predvsem zaradi tega, ker je prizadejala ponosu naše vojne mornarice veliko bol, a glede na njen obseg tudi veliko škodo. Nesrečo je pripisati dejansko višji sili, ki je udarila na ladjo na najnevarnejšem mestu šibeniškega kanala z najhujšimi naravnimi silami, ki si jih je mogoče misliti v tistem zlokobnem grlu. Na vso srečo je ladja nagnjena tako, da jo bo brez težav mogoče spet spraviti na površje in verjetno je, da bo to uspelo že kar naši pomožni vojni ladji »Spasilac«, tako da ne bo treba tuje pomoči. 20 do 30 dni bodo bržkone trajala dela pri dviganju rušilca. Okoliščino, da brodu ni uspelo nasesti na bližnjo plitvino, je treba pripisati le dejstvu, da se je nenadoma ustavil še drugi stroj v »Ljubljani«. Še nekaj podrobnosti Split, 25. jan. p. O tragični nesreči rušilca »Ljubljane« se doznavajo še naslednje podrobnosti: Eskadra rušilcev naše vojne mornarice, v katere sestavu so bili rušilci »Beograd«, »Zagreb« in »Ljubljana«, je priplula včeraj iz Kotora v Sibenik, kjer je nameravala ostati dalje časa. Ves dan je besnela na severnem in srednjem Jadranu silna burja. Ob vhodu v luko je pod vilo »Mojmir* rušilec »Ljubljana« zaradi izrednega pritiska močnega morskega toka in hudega sunka burje udaril s krmo ob podmorsko pečino, pri čemer je dobil, kakor vse kaže, večjo luknjo v slojem zadnjem delu. Ko sta videla, da preti katastrofa, njihovi ladji, sta poveljnik in posadka skušala, da z naglim mnnevrom usmerita rušilec na plitvino in ga »ako rešita. Ta manever je močno ovirala huda burja. 2e tedaj se je rušilec pričel nagibati na desno stran. Mnogi šibeniški meščani so opazili z obale pričetek te katastiofe, vendar pa tedaj še nihče ni slutil, kakšne tragične trenutke preživlja posadka. Menili so, da rušilec samo manevrira. Med tem se je nedaleč od novega pomola v zalivu, ki ga tvorijo mali polotoki Rogač, Sipanj in Madalina, pričel rušilec čim dalje bolj potapljati. Končno se je prevrnil popolnoma na desno stran in se potopil. Kmalu nato se je na mestu nesreče zbralo večje število manjših edinic vojne mornarice, mctornih čolnov in drugih ladij, ki so pričeli v luči močnih reflektorjev reševati ponesrečence. Na šibeniški obali se je zbrala velika množica ljudi, ki je brez moči opazovala zaključne prizore te tragedije. Nesreča rušilca »Ljubljana« je izzvala zelo težak vtisk in se vidi na obrazih vseh šibeniškega prebiva^tva samo žalost. Voda je na kraju, kjer se ie potopil, globoka 10 do 16 metrov. Rušilec je približno 3 m pod morsko površino. Strokovniaki trdijo, da ga bo mogoče izvleči in rešiti in da to delo. ki ea bo mnpio izvršiti domače podjetje, ne bo trajalo dolgo. Reševalna dela so se že začela Sibenik 25. jan. p. V Sibenik so že priplule ladje ki bodo podvzele reševalna dela. Dopoldne so prišli na mesto nesreče prvi potapljači, ki so na potopljenem ru-šilcu izvršili prve preiskave. Burja, ki je bila tudi danes zelo močna, je v znatni meri otežavala njihovo delo. Za jutri pričakujejo. da bo prispel iz Zemuna v Sibenik tudi komandant vojne mornarice vice-admiral Marjan Polič, ki bo ostal tu več dni. Plazovi ln poplave v Bosni Okrog Banjaluke je prekinjen ves železnirki in avtobusni predrt — Bosna pa se je pri Zenici čez bregove Banja!uka, 25 jan o. Snee na eni. a južno vreme na drugi grozita Bi,sni s pra vo katastrofo. Okrok Banjaluke so vse ce ste 20 km daleč tako zasnežene, da je pro met na njih nemogoč. Na železniških progah se je prav tako ustavil. Okrog Jaica pa je nastopilo južno vreme in je Vrbas malone že prestopil bregove Bosna pa se ie v okolici Zenice dejansko iz razi la čez nje. Nekateri manjši mostovi na njenih pritokih so se udali pritisku velikih mas ledu na rekah in se porušili. Na železniški progi Bosna Krupa Bihač je vse polno snežnih plazov Na Šipadovih progah Prijedor-Drvar-Knin in Prijedor-Jajce je prav tako promet prekinjen V Jajcu in okolici je danes lilo kakor iz škafa in proti večeru se je voda Vrbasa dvignila že za poldrugi meter nad normalo. Cela vrsta vasi je popolnoma ločenih od mest in večjih krajev, tako da je v njih nastalo že pravo pomanjkanje hrane in tudi krme. V Zenici in okolici so na«ta'e že prave poplave. Sredi noči so se na reki lomile mase ledu, da so ljudje v hišah ob bregovih planili iz njih. Bila je to njihova sre ča, ker že je voda vdrla čez bregove in preplavila mnogo poslopij. Ob železniškem mostu v bližini Zenice se |e nagrmadilo toliko ledu, da je računati vsaK čas s tem. da se bo most podrl. V železarnah je de lo ustavljeno. Po nekaterih drugih krajih v okolici Zenice je voda ž? odnesla več mo stičev in mostov. Po vaseh v daljni okolici so se pojavili vozovi, ki so kmetom prizadejali veliko škodo. V bližini Travnika pa je neki potniški vlak obtičal v snegu. Zagrebka poštna direkcija za to področje začasno ne sprejema nikak'h poštnih pošiljk. Tudi za Dalmacijo m Hrvatsko Pri-morje se pošiljke ne sprejemajo. Snežni meteži v Italiji in Španiji Milan, 25. jan. AA (DNB). V vsej Gornji Italiji še zmerom pritiska hud mraz. V okolici Ortskega jezera so zmrznili trije ljudje. Iz Verone, Bologne in Faenze poročajo o hudih snežnih viharjih, a iz Trsta javljajo o nenavadno hudi burii, ki divja s hitrostjo 110 km na uro in ki je odtrgala neko 100 tonsko ladjo od pomola in jo odgnala na razburkano morje. Ladje kljub vestnemu iskanju še niso našli in mislijo, da je izgubljena. Zaradi visokega snega so ukinili ves avtobusni promet na cestah okrog Trsta. V železniškem prometu so nastale velikanske zamude. V Lagunah pri Ferrari se je utrgala plošča ledu, na kateri je bilo 21 kmetskih delavcev. Šele po 12 urnem reševanju se je posrečilo delavce rešiti. Madrid. 25 jan AA (Havas). V nekaterih španskih pokrajinah ie spet pritisnil hud mraz s snežnimi zameti. V Madridu je živo srebro padlo na osem stopinj pod ničlo. V madridskem živalskem vrtu je poginilo več živali V Valladolidu je padla temperatura na 13 stopinj pod ničlo. Neprestani ruski navali na Mannerfieiitiovo črto Kljub silnim izgubam sovjetske čete vedno na novo napadajo, a ne morejo čoseči nobenih uspehov Helsinki, 25. jan. AA. (Reuter) Sovjetske čete so tudi danes nadaljevale svoje napade z namenom, da pridejo z boka do Mannerheimove črte. Napad poteka skozi velike gozdove in zamrzla jezera severno od Ladoge. Sovjetsko poveljstvo si je izbralo najmočnejši del utrjene črte na južnem Finskem za svojo novo ofenzivo. Finski strokovnjaki trde, da je že zdaj gotovo, da se sovjetskim četam ne bo posrečilo izvesti poverjene jim naloge, ker so njihove izgube čedalje večje. Finske patrulje čakajo v zasedi na sovjetske oddelke in jih uničujejo z navzkrižnim ognjem Drugi finski oddelki imajo nalogo pustiti sovjetske vojake do roba gozdov in jih nato iz največje bližini obstreljevati s strojnicami. Tako si razlagajo nenavadno velike izgube sovjetskih čet. Kakor na drugih odsekih fronte se sovjetske čete tudi tu poslužujejo tankov, Finci pa jih z znanimi metodami po vrsti uničujejo. Helsinki, 25. jan. j. Posebni Havasov dopisnik poroča, s fronte severno od Lado-škega jezera, da se'na tem odseku bore sovjetske čete z neverjetno vztrajnostjo in trdovratnostjo. Vedno iznova poskušajo prodore na raznih točkah. Najhujši spopadi so bili doslej pri Kolanjokiju in Aitojoki- ju, kjer so imeli sovjeti tudi posebno velike Izgube. Boji trajajo sedaj že dva dni ln kažejo po svoji srditosti, da so sovjeti vrgli v to svojo ofenzivo vse svoje čete in da bodo skušali za vsako ceno na tem mestu zlomiti finski odpor ter prodreti proti za-padu. Sovjeti potopili nemško in finsko ladjo Helsinki 25. jan. j. (Havas). Finski poročevalski urad objavlja, da se je pri Aa-landskem otočju potopila neka nemška ladja, katere ima zaenkrat še ni znano. Ladjo so z bombami napadla sovjetska letala. ki so jo najbiž smatrala za finsko ladjo. Včeraj so sovjetski letalci bombardirali več mest n vasi na vzhodu in severovzhodu Finske ter razdejali več hiš. Zdaj so bile objavljene tudi podrobnosti o napadu na finsko ladjo »Notung«. ki so Jo sovjetska letala potop!la Med 10. m 11. uro dopoldne je več sovjetskih letal na/-padlo ladjo in vrglo vsega skupaj okoli 15 bomb, vendar ni nobena izmed njih zadela. ladje. Le ena bomba je priletela v neposredno bližino parnika ter ga poško- dovala tako, da je voda vdrla vanj. Sovjetska letala so nato začela s strojnicami obstreljevati posadiko, ki se je že umaknila v reilne čolne. Hellnki, 26. Jan. AA. (Štefani). Finsko poročilo pravi, da so se od 24 sovjetskih letal, ki so aadnje tri dni bombardirala razne kraje na Finskem, samo tri vrnila na svoja oporišča, 21 letal pa je bilo sestreljenih. HeittnKi, 25. jan. s. (Reuter). V boju s sovjetskimi letali je bilo danes na fronti sestreljeno neko finsko letalo, ki ga je pilotiral švedak. prostovoljec. Posadka se je ubila. Angleška socialistična delegacija v Helsinkih Helsinki, 25. jan. s. (Reuter) Delegacija angleške delavske stranke pod vodstvom sira Walterja Citrina je danes dospela v Helsinke. Sinoči se je mudila v Abu, danes pa v nekem drugem mestu ob južni finski obali. Povsod si je natančno ogledala učinke sovjetskih bomb. Citrin je izjavil novinarjem, da hoče delegacija ugotoviti razmere, v katerih živi finsko delavstvo in potem demantirati komunistične vesti o belem terorju na Finskem. Pomirjujoča zagotovila med Anglijo in Rumunijo London, 25. jan. j. (Havas) Glede na vznemirjajoče vesti, da je Rumunija nameravala povečati količino petroleja, določenega za izvoz v Nemčijo daleč preko tiste množine, ki so bile predvidene v njenih dogovorih z zapadnima velesilama, objavlja diplomatski urednik »Timesa« nekatera pojasnila Včeraj se je v gotovih krogih vse preveč govorilo o nekih pred-stoječih nesoglasjih med vladama v Londonu in Bukarešti, pravi urednik »Timesa«, vendar pa obe stranki odločno zanikata, da bi bilo prišlo do kakšnih protestov. Nasprotno so bila včeraj v obeh pre- stolnicah dana po diplomatskih zastopnikih pomirjujoča zagotovila. Jasno je, da bi se s preko dopustne količine povečanim izvozom rumunskega petroleja v Nemčijo avtomatično porušila zgradba trgovinske pogodbe med Anglijo in Rumunijo, ki bi jo bilo treba potlej iznova graditi. Ravno ustanovitev centralnega urada za petrolej v Rumuniji pa je to nevarnost znatno omejila, tako da izgledi za bodočnost sedaj niso tako neugodni. Seveda, pravi urednik »Timesa«, pa bo Velika Britanija za vsak slučaj tudi v bodoče pozorno nadzorovala situacijo v tem problemu. Popolno zatišje na zapadli Nemški izvidniški poleti nad Anglijo Berlin, 25. jan. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu nikakih posebnih dogodkov. Formacije nemških letal so bile na lovskih poletih nad zapadno fronto ter na iz-vidntških nad Veliko Britanijo. Pariz, 25. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 287. vojno poročilo: Nikakih posebnih dogodkov. Včerajšnji dan je minil popolnoma v miru in se lahko reče, da je bil to eden naj-mlrnejših dni od začetka vojne. Bilo je nekaj običajnega patrolnega križarenja, toda na nobeni točki fronti ni prišlo do spopadov. Tudi v zraku nI bilo nobene akcije, celo ne oglednih poletov ne na nemški ne na francoski strani. London. 25. jan. (Reuter) Danes so nad Anglijo zopet opazili neznano letalo najbrže nemško. Letelo je v veliki višini nad ustjem Temze. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Neka ribiška ladja iz Aberdeena. ki je je 'danes vrnMa v luko. je javila, da jo ie ob severni škotski obali včeraj napadel nemški bombnik tipa Heinckel ter vrgel proti niej dve bombi k' pa msta zadeli. London. 25. jan. s (Reuter) Danes so se nad Šetlandskim otočjem zopet pojavila neznana 'etala Podrobnih poročil še ni. Berlin. 25. januarja AA. (DNB) Pri oglednih poletih nad Anglijo so nemška letala včeraj letela do Setlandskih otokov. V bliži Lervika so oborožene britanske trgovinske ladje začele streljati. Nermka letala so odgovorila z metanjem bomb in so zadela eno izmed britanskih ladij, da se je takoj potopila Louvain, 25. br Neko tuje letalo je davi preletelo teritorij okrog Louvaina Belgijsko protiletalsko topništvo ga je obstreljevalo. 13* napad na Setlandsko otočje Londcn, 25. jan s. (Reuter). Včeraj^nii letalski napad na Setlandsko otočje so izvršila tri nemška bombna letala Napad ie menda veljal predvsem ladjam. Letala so napadla neko tovorno ladjo m neko ribiško ladjo, ne da bi ju zadela. Nato so vrgla šest bomb tudi na kopno, verjetno pa so hotela pri tem samo razbremeniti svoj tovor, da so »e lažje umaknila angleškim lovskim letalom Ki so jih pričela zasledovati. Škoda pri napaiu ni bila povzročena. Včerajšnji lapad na Setlandsko otočje ie bil že 13., ki ga je Setlandsko otočje doživelo od izbruha vojne dalje. Nemška ofenziva v začetku marca? Pariz, 25 jan AA (Reuter) Vojaški krogi opozarjajo danes, da se lahko v poldrugem mesecu pričakuje nemški napad večjega obsega. Isti krogi naglašajo. da je sedanji mir na zapadnem bojišču treba smatrati kot znak, da bo tak položaj ostal še nekaj časa. Naglaša se, da so Nemci začeli ofenzivo na Verdun 21. februarja 1916. in da tudi sedaj nameravajo koncem februarja pod vzeti napad večjega obsega. Novi vpoklici v Angliji London, 25. jan. s. (Reuter). Na podlagi kraljeve proklamacije od 1. januarja, je sedaj odredilo vojno ministrstvo, da se mora do 17. februarja prijaviti v vojaških uradih četrta skupina angleških rezervistov, in sicer vsi mladeniči, ki so dopolnili 23. leto. pa še ne 2«., ln vsi. ki so dopolnili 20. leto od zadnjega poziva dalje. Računajo, da bo enako kakor vsaka prejšnjih treh skupin, ki so bile doslej poklicane pod orožje, štela tudi četrta skupina rezeivistov približno 250.000 mož. Milijardna naročila v Ameriki VVashington, Ž5. jan. s. (Reuter). Finančni minister Morgenthau je izjavil danes, da bodo morale ameriške tovarne letal povečati svojo produkcija, da bodo mogle ustreči tako domačim naročilom, kakor tudi onim Anglije in Francije. Na Wallstreetu cenijo, da znašajo angleško-francoska naročila v Zedinjenih državah doslej že 6000 do 8000 bombnikov in še več lovskih letal. Kupnina bo znašala tisoč do 1700 milijonov dolarjev. Ladja »Deutsshland« se je vrnila Berlin, 25. januarja. AA. (DNB) Nemška vojna ladja »Deutschland«, ki je nekaj meseev križarila v Atlantiku, se je po izvršitvi poverjene ji naloge vrnila v Nem- čijo. Posrečilo se jI je prebiti se skozi blokado in je popolnoma nepoškodovana prispela v nemško pristanišče. Tako je ta nemška vojna ladja najbolje postavila na laž razne glasove, izvirajoče lz britanskih virov, da so jo opazile in preganjale britanske ladje. Križarka »Deutschland« se bo odslej imenovala »Ltitzow« ln bo pod tem imenom na razpolago vrhovnemu poveljstvu nemške vojne mornarice za izvedbo novih nalog. Kakor poroča nemški tiskovni urad, je kancelar Hitler odredil, da se bo nemška križarka »Deutschland« v bodoče Imenovala »Ltitzovv«, ker bo Ime ^Deutschland« podeljeno neki mnogi večji vojni ladji, ki je sedaj v gradnji. Bojna ladja »Liitzow« bo tudi prekrščena, vendar še ni znano njeno novo ime. Nove žrtve na morju London, 25. jan. s. (Reuter) Angleška admiraliteta je sedaj objavila, da je bilo s potopljenega rušilca »Granville« rešenih še 7 mornarjev, za katere so prvotno mislili, da so utonili. Agencija Reuter poroča, da že teden dni ni poročil o angleški ladji »News Haven«. Mislijo, da je ladja trčila ob mino in se potopila. Danes javljajo tudi o izgubi nadaljnjih treh nevtralnih ladij. Vse tri so zadele v Severnem morju na nemške mine. So to finski parnik »Onto« (1500 ton), švedski parnik »Patria« (1200 ton) in norveški parnik »Biaritz« (1700 ton). S pos^dnjega pogrešajo 30 do 40 oseb, med njimi več potnikov. Nemške švicarska meja zaprta Basel, 25 jan. s. 1 Reuter). Nemške oblasti so za nočne ure prepovedale prehod preko nemško-švicarske meje. Poleg tega je bila meja zaprta z bodečo žico. Ponarejeni dolarji New York, 25. jan. br. *New York Times« poroča, da so ameriške policijske in finančne oblast: ugotovile, da so pričeli po raznih evropskih državah rajširjati ponarejene dolarje, ki prihajajo baje iz Nemč je. Ker se utegne pripetiti, da bodo te ponarejene dolarje sedaj poskusili spraviti v Zedinjene države, so oblasti ukrenile vse potrebno, da se skrbno kontrolira vsa gotovina pri potnikih, ki prihajajo iz Evrope, zlasti pri onih iz srednje in južne Evrope. Pogreb strica Nj. Vis. kneginje Olge Atene, 25. jan. AA. Ves včerajšnji dan so Atenčani defilirali mimo mrtvaškega odra kneza Kristofora v katedrali. Na obeh straneh mrtvaškega odra je stala častna straža oficirjev v paradnih uniformah. Danes ob 11. je bil slavnostni pogreb po programu, ki ga je določil minister dvora. Kljub slabemu vremenu — deževalo je ves dan — je velikanska množica ljudstva napravila špalir po ulicah, po katerih je šel mrtvaški sprevod. Mnogo ljudstva se je zbralo tudi v Tatoji, kjer so kneza pokopali. Po službi božji, ki jo je opravil atenski metropolit ob asistenci mnogih svečenikov, so krsto s truplom kneza Kristofora položili v poseben avtomobil. Za tem avtomobilom so sledili avtomobili s člani kraljevske družine, predsednikom vlade Me-taxo in drugimi uglednimi osebnostmi ter duhovščino. Pogreba se je udeležila tudi Nj. Vis. kneginja Olga, ki se je pripeljala včeraj v Atene. Beograd, 25. jan. AA. Danes je bila v dvornem hramu na Dedinju žalna slovesnost za grškim kraljevičem Krištoforom, stricem Nj. Vis. kneginje Olge. Težkoče tiskaren Zagreb, 25. jan. o. Dne 21. in 22. t. m. je bila v Beogradu državna konferenca zveze organizacij tiskarniških podjetij. Na njej so bili delegati iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Osjeka, Sarajeva, Splita in Zagreba. Komunike pravi, da so na konferenci razpravljali o občem stanju naše grafične stroke v državi ter ugotovili, da je bila po občih prilikah baš grafična stroka najhuje prizadeta, tako da je nastopila stagnacija v njenem poslovanju, ki jo je povzročilo v prvi vrsti znatno povišanje cen papirja, svinca, barve, kemikalij in drugih tehničnih potrebščin, pa tudi mezd in davkov. Spričo teh okoliščin so bila vsa graf čna podjetja ter kartonažne tovarne in knjigoveznice prisiljene, da povišajo cene svojim proizvodnjam. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno, ponekod v severni polovici bo snežilo, na iu>-gu pa deževalo. v .Srpaka književna zadruga« je bila ustanovljena 1." 1892. Tega leta je izdala svoje prvo »kolo« rednih izdaj, sedem knjig v opremi, ki jo imajo njene izdaje še danes. Vredno je zabeležiti njene prve knj!ge, ki kažejo približno še današnji razpored. Bi'e so to: »život i priključeni ja D. Obradoviča« s predgovorom ž. Popovi-ča, zb'rka krajših proz. dr. M. Jovanovi-»S mora i sa suva«, J. S. Popoviča »Da- vorje«, Matavuljev roman »Bakonja fra-Brne«, K. Trifkoviča »Dramatski spisi«, J. N. Potapenka »Istinska služba« in Lj. Kovačeviča in Lj. Jovanovi^a »Istorija srpskog naroda«. Publikacije za L 1939 so zasnovane v približno istem redu: V. Mili-čevič »Pripovedke« (II), VI. Petkovič Dis »Pesme«, Milutin Garašanin »Dokolice«, Simo Matavulj »Bilješke jednog pisca«. Miško Kranjec »Pripovedke«, Pavle Popo-vič »Razprave i članci«, Ivan Bunjin »život mladoga Arsenjeva«. Torej: vsaj ena knjiga poezije, knjiga novel, kakšen roman, izdaja kakšnega starejšega dela, knjiga spominov ali literarnih razprav, prevod iz svetovne literature. 42 »kol« po 7 knjig daje 294 knjig: to pomeni že lepo knjižnico, ki vsebuje med drugim obsežno zbirko najboljših domačih del in lep izbor prevodov iz tujih slovstev. Posnemanja vredno je še to. da je skoraj vsaka knjiga opremljena z dobrim uvodom. V »Tstoriji Srpske književne zadruge«, ki sta jo spisala cY. Stojkovič in V. Coro-vič, (Beograd 1932) in ki je pri nas po vsej verjetnosti neznana, čitamo na str. 90—92 nekatere podatke o sodelovanju SKZ z Matico hrvatsko in Slovensko matico nekaj let pred svetovno vojno. »V jeseni 1910 se je na vabilo Slovenske matice udeležil Jovan Skerlič proslave Stanka Vraza. Ob tej priliki je bila v Ljubljani konferenca vseh jugoslov. kulturnih društev, na kateri so prav posebno razpravljali o tem, »kaj vse je treba še storiti za okrepitev kulturne vzajemnosti med južnimi Slovani«. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se ustanovi zveza jugoslov. kulturnih društev, v katero bi vstopile Matice: Srbska, Hrvatska in Slovenska, »Srbska književna zadruga« in »Društvo hrvatskih književnika«. Ta zveza, ki naj bi sistematično delovala za kar največje kulturno zbliževanje jugoslov. rodov, bo imela redne letne sestanke.« Prvi sestanek je bil 1. 1911 v Beogradu ob priliki Dositeje-ve proslave. Poslej je SKZ priobčevala v svojem glasilu vsa poročila o delovanju Slovenske matice, kolikor jih je prejemala. L. 1912 je bil stavljen predlog, da naj bi SKZ izdajala po dve hrvatski knjigi v latinici medtem ko naj bi Matica hrvatska tidkala srbske pisatelje v cirilici. Vojni dogodki so preprečili nadaljnje delo. V dvajsetih letih sožitja v skupni državi nismo mogli in umeli nadaljevati dela. ki je bilo zasnovano 1. 1910. L. 1940 nas je zateklo v čudnem razkroju vseh tistih vezi, ki so že kar naravna zahteva našega državnega sožitja. ^ »Srpska književna zadruga« ima svoje prostore v ulioi Kralja Mi\ana. Njen podpredsednik g. Boško B o š k o v ič, ki skrbi za zadrugino gospodarstvo in nje organizacijske zadeve, mi je dejal o sedanjem stanju največje srbske književne družbe nekako tole: — Zadrugo je prizadela sploSna gospodarska kriza, ki je vplivala seveda na knjižni konzum, a tudi večja tekma v izdajanju knjig gre nekoliko v njeno ikodo. Vzlic temu se držimo dovolj zadovoljivo. Letos imamo v vsej Jugoslaviji 315 pover- živino. Zameti so zasuli pota in ceste, nato je prišel jug, ž njim dež in silni plazovi v gorah zaustavljajo vsak promet. Pomanjkanje živeža je zahtevalo že svoje žrtve, a oblastva še nimajo zbranih podatkov, ker so brez zveze z oddaljenimi naselji. Včeraj je bilo sresko načelstvo v Bosanski Gra-diški obveščeno, da je v Kladarih od gladu umrl 271etni bajtar Jura j Stupar, zaradi pomanjkanja hrane pa so v smrtni nevarnosti tudi trije njegovi otroci. V Kladarih umira od gladu še več drugih kmečkih družin. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da jim bo še o prvem času prišla pomoč. Postani in ostani član Vodnikove družbe« Ljubljanska zima v slikah jenikov v 204 krajih, število poverjeništev zopet počasi raste. V dobrih letih smo razposlali svoje redne izdaje v 10.000 izvodih, v zadnjih letih jih gre 6000—7000. Največ članov-naročnikov imamo v Beogradu. Na Hrvatskem gredo naše knjige seveda samo v kraje, kjer žive Srbi. Značilno je, da imamo v Zagrebu samo 70 članov, v Splitu pa nekaj čez 80 in v Dubrovniku celo nad 120. V Slovenijo gre prav malo naših izdaj, čeprav so naše knjige najcenejše (7—8 vezanih knjig za 100 din). Treba bi bilo, da bi jih naročale vsaj knjižnice in kulturne institucije, če se že ne nadejo zasebni prijatelji dobre srbske knjige. O literarnem programu SKZ sem govoril z njenim tajnikom, g. univ. prof. dr. Pavlom Stevanovičem. — Naše izdaje — je dejal g. profesor — so povprečno namenjene inteligenci in pri izbiri spisov se ta moment upošteva pred vsemi drugimi. Pri tem pa sprejemamo samo dobra dela: kakšne druge tendence nimajo vpliva na določanje našega programa. Tako imate na pr. v najnovejšem »kolu« zbirko povesti slovenskega pisatelja Miška Kranjca. O njem so nam pravili, da je moderen pisatelj socialne smeri. Ta označba pa ni odločevala pri izdaji prevoda Kranjčevih novel: čeprav nas njegova socialna usmerjenost ne moti. smo izdali njegove novele zato, ker so literarno zanimive ln kvalitetne. Naše merilo je potemtakem čisto književno. Poleg tega skrbimo, da so naBe iajfaje tudi v moralnem pogledu brezhibne, zakaj naše knjige prihajajo v rodbine, na knjižne police, ki so vsem dostopne, zato moramo a primerno filrokoarCaostjo upoštevati tudi ta moment. — V ostalem *e drttmo prt izbiri načel, ki so jih postavili že ustanovitelji naše Zadruge. Med rednimi knjigami je vedno kak starejši pisatelj, 1—2 zbirki povesti, originalni roman in kakšna poučna knjiga. V vsakem kolu je tudi po en prevod manjšega dela iz svetovne književnosti. Posebej izdajamo zbirko »P o u č-n i k«. V nj izide letos »Roman jegulje«, ki ga je spisal profesor matematike na beograjski univerzi dr. Mihajlo Petrovič. Za obsežnejše romane, ki ne morejo iziti v naših rednih izdajah, imamo zbirko »Zabavnik«. v kateri izdamo kmalu prevod Huxleyevega romana »Kontrapunkt življenja«. Ker pa takšen program otež-koča in preveč veže na razne pogoje sodelovanje mladih književnikov, smo začeli izcajati L 1931 »Savremenik«. Tu izidejo vsako leto štiri v rdeče platno vezane knjige, ki stanejo samo 60 din. Zla to zbirko, ki pa se še vedno ni mogla uveljaviti tako, kakor zasluži po značaju in vrednosti svojih knjig, prihajajo v poštev samo živi, povojni pisatelji. V nji Izide vsako leto knjiga lirike, zbirka povesti, izviren roman in knjiga domačih esejev ali razprav. Nove knjige izidejo ob koncu februarja, — Rokopisi novih del se pri nas obravnavajo takole: Vsak rokopis, bodisi izvirno delo ali prevod, gre najprej v referat članom našega književnega odbora, če sta dva referata pozitivna, tedaj delo izide. Za prevode iz tujih literatur so nam strokovnjaki Izdelali desetletja obsegajoči program. tako da ne izdajamo prevodov na slepo srečo, kakor jih že prinese kak prevajalec, marveč po načrtu, ki določa vse, kar je po svoji literarni vrednosti tako pomembno, da opravičuje izdajo prevoda. — »Srpska književna zadruga« je skušala doprinesti že pred svetovno vojno svoj delež k medsebojnemu spoznavanju južnih Infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 Pogled na rušilec »Ljubljano«, ko je bil še v splitski ladjedelnici Pomen »Ljubljane« za kr. vojno mornarico Ion v baker tolčeni grb mesta Ljubljane, ki ga je napravil akademski kipar Božidar Pengov. Nadalje je poneslo ljubljansko predstavništvo s seboj še druga darila, predvsem velik plastičen ljubljanski grb, ki ga je po osnutku mestnega inženirja arhitekta Borisa Kobeta modeliral isti kipar. Arzenal kraljeve vojne mornarice je ta ljub I lanski grb odlil v bron za okras zunanje strani ponosne »Ljubljane«. Knjižnica bojne ladje je dobila vse vezane letnike »Kronike«, za njen arhiv pa je izročil župan vezano darilno listino. Svečanost izročitve je bila nato v nedeljo, 8. oktobra in je vzbudila v Splitu in v naši vojni mornarici pozornost. Podrobnosti o nesreči prinašamo na drugi strani Zastoj v pomorskem prometu Sušak, 25. januarja Nerodno vreme zadnjih dni je zaneslo veliko zmedo tudi v naš pomorski promet. Včeraj so izostali vsi parniki, ki bi morali prispeti na Sušak, parnik »Senj« pa je odpeljal proti Pagu z veliko zamudo Prav tako je parnik »Kosovo«, ki bi moral oo-pluti ob 8. zjutraj, odpeljal šele ob 2. Več pamikov, med njimi tudi velika italijanska tovorna ladja »Erinia«, ni mogla iz luke, ker še zmerom niso natovorjeni. Zaradi velike burje in mraza namreč v luki že dva dm niso mogli delati. Nič manjSa zadrega kakor v pomorskem prometu vlada na železnici. Vsi vlaki prihajajo z zamudami od 4 do 7 ur. Pred vsakim vlakom morata dve lokomotivi na progo, da s plugom čistita tire. Na mnogih mestih so zameti do 5 metrov visoki Zaradi pomanjkanja premoga je ukinjena vožnja na redni progi Dubrovnik-Split-Sušak. Mraz in glad Banjaluka, 25. januarja Pisali smo že o tem, kako se v posameznih krajih vrbaske banovine, ki so oddaljeni od prometnih središč, občuti pomanika-nje hrane, prav tako pa nedostaje krme za Kidanje snega po ozkih ljubljanskih ul tam, koder je speljana cestna železnica, pešci imajo ob vsej pazljivosti dovo »ah povzroča marsikatere težave. Posebno i iznlki morajo z vozovi kar na pločnike in truda, da pridejo naprej skozi zagate pločnikih v visoke grmade. Nasproti kavarne Emone, ob stari Batovi hiši še sedaj stoji piramida, prav posrečeno za zimski okras in usmerjalec prometa, ki je tod vsi-kdar prav živahen Zoper nevarnosti Beograd, 25. januarja. AA. Dne 24. januarja t. L ob 17.20 je kr. ladja »Ljubljana«, ko je plula v šibeniško pristanišče skozi preliv Sv. Ane, s svojim zadnjim delom zadela zaradi burje ob obrežno skalo in se hudo poškodovala ter se po kratkem času potopila. Posadka se je rešila razen narednika strojne stroke Grisbaha. Odrejena je preiskava. steklenico šampanjca ob kljunu nove tor-pedovke z besedami: »Ljubljana«, pojdi srečno v svoj element, plovi v čast in slavo svoje domovine, s tvojo zastavo naj bosta slava in zmaga, spremlja naj te božji blagoslov! — Nato se je rušilec pričel počasi pomikati v morje ob igranju državne himne, ob topovskih strelih in ob burnem vzklikanju množice... Kmalu nato so bila dovršena še ostala dela v pogledu notranie opreme, nakar je novi rušilec vse do usodnega trenutka srečno in častno nosil ime bele Ljubljane po Jadranu. Ljubljana - »Ljubljani" Lani 6. oktobra je posebna delegacija ljubljanskega mesta odpotovala v Split, da slovesno izroči častno bojno zastavo kraljevi torpiljarki z imenom našega mesta. Razen svilene in bogato vezene častne bojne zastave, ki je na njej uvezen tudi ljubljanski grb, je nova torprljarka »Ljubljana« dobila od ljubljanskega mesta v dar oljnato sliko »Ljubljana pozimi«, ki jo je bil naslikal akademski slikar prof. Gojmir A. Kos. Poleg te umetnine, ki naj bi oficirje in moštvo vedno spominjala na naše mesto, je bil postavljen v ladijski sa- Izguba torpednega rušilca »Ljubljane« je nas Slovence posebno bridko prizadela. Z njim je bilo zvezano ime naše bele prestolnice. Kakor je predlanskim ob splovitbi rušilca povedal pesnik, tako smo čutili vsi: Zaprta v tesne meje celine, je bila bela Ljubljana malo znana. Brez morja in bogate trgovine se je s skromnim delom kmeta in meščana čilo dvigala nespedko-pana v prestolniško torišče domovine. Kot sokolica, godna med mladiči, ki rodno gnezdo ji je pretesno, zaplula v svet z jeklenimi je ptiči... Torpedni rušilec — moderno pomorsko orožje Kakor njegova brata »Beograd« in »Zagreb« je predstavljal samostojni rušilec »Ljubljana« našo najmodernejšo pomorsko borbeno ed nico, v jeklu utelešeno hotenje, da si polagoma izgrad mo varno obrambo naše dolge, razčlenjene obale od Sušaka do Ulcinja. Velike izkušnje v svetovni vojni, še prav posebno pa tehnične prdobitve po vojni so pripomogle k temu, da smo polagoma začeli izvajati načrt modernega oboroževanja na morju. Smisel blagopokojnega Viteškega kralja za potrebe naše voi-e mornarice se je vzdržal kot svetla tradicija. Vsestranska uporaba torpednih edinic je v svetovni vojni povzročila, da so bile skoraj vse enote ob koncu vojne že več ali manj zastarele. Pod dojmom mirovnih pogodb in ob splošni želji po miru je nastalo v vrstah vseh vojnih mornaric zatišje. Bilo jih doživele posamezne mornarice v teku Vt, v lOi piialliii Ci-iOl. Vsarv je stremel za tem. da bi ustvaril kaj novega v čim izdatneje izboljšani obliki. Ker je v teku vojne bilo uničenih največ rušilcev in lahkih križark, ki pa so še dražje, kakor rušilci, je bil ustvarjen tretji tip — samostojni rušilec, ki se je v skupini vojnih ladij uvrstil v praznino med rušile em in lahko križarko. Od velikih mornaric so se za novi tip najbolj zavzele Italija in Francija in pa nekatere manjše vojne mornarice, ki niso vezane na razne pomorske pogodbe. Med temi se je tudi Jugoslaviji posrečilo najbolj se približati novemu tipu. In tako smo najprej naročili samostojni rušilec »Beograd« v angleški ladjedelnici, »Zagreb« in »Ljubljana« pa sta že bila zgrajena doma, v Splitu. Naši trije rušilci so v pravem pomenu besede trojčki. Krst na Vidovdan 1938 Ko je »Splitsko brodogradilište« d d. predlanskim v juniju dovršilo na »Ljubljani« glavna dela, je bil krst novega rušilca združen s slovesnim praznovanjem Vidovega dne. Ob 7. zjutraj so v Splitu splovili »Ljubljano«, zarezala je v Jadran že dva meseca po »Zagrebu«. Obširni prostor ladjedelnice je bil ves okrašen z zastavami Krstu so prisostvovale vse edinice naše vojne mornarice od najmanjše torpedovke do šolske ladje »Dalmacije«, ki so bile za-: sidrane v zalivu pred ladjedeln:co. Sveča-j nost se je pričela, ko je prispel načelnik glavnega generalnega štaba armijski general Nedič kot kraljev odposlanec. Pripeljal se je z admiralsko jahto »Vilo«. Njegov prihod so pozdravili topovski streli z »Dalmacije«. Spremljali so ga zastopniki ladjedelnice, splitski ban Jablanoyič. poveljnik vojne mornarice admiral Polič in poveljnik divizije general M:hajlovič. Po obredih je kumica gospa N'd"čeva privezala trak v državnih barvah in razbila »Ljubljana« ob splovitvi po svečanem krstu na Vidovdan 1938 v Splita t i Stražarji zmajskega mostu so še bolj na-kremžili svoje spake. Pod debelimi sneženimi kučmami so dobili kar človeški izraz; na široko se reže mimoidočim, mrazu in snegu, ki mu nikakor ne more pod kožo. Velike množine snega požira in odplav-tja plitka struga Ljubljanice. Na levem bregu od čevljarskega pa do šentjakobskega mostu in na desnem ob Cankarjevem nabrežju pogosto stoji do trideset kasonov, s katerih mečejo sneg v strugo. — Rorpalentnim in mišičastim, pri kar terlh se pokaznjejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večteaensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Ogl reg. S. br. *0474-?2. Ljubljanski spomeniki so tudi odeti v zimske suknje. Valvazor, Vodnik, posebno pa se Prešeren so si nadeli bogate ko-žuhaste ovratnike in kučme, da jih je komaj prepoznati. Nai Olimpijec stoji skoraj do kolen v snegu pa se kar čvrsto drži Še celo muza se ne premakne, čeprav se mrzle snežinke muzajo okrog nje ne deviike golote. . , __ Pred poŠto je bilo treba najprej očistiti cesto za promet. Sneg. kolikor ga niso mogli sproti odpeljati, so nakopičili ob Domače vesti *Napredovanja v železniški službi. V območju direkcije državnih železnic v Ljubljani so napredovali v VIII. položajno skupino: za oticiale: Steiner Karol. Kra mar Josip in Vovk Frančišek, za prometn ke Gabriel Karol, Kulčar Janez, Troja Frančišek, Jenko Janez in Repe Janez; za vlakovodje: Ojstrež Jožef, Sovinec Andrej. Munda Jakob, Kajnč Matevž, Kavčič Ja nez, Brglez Ferdinand in Košir Jožef; za ■•rojevodje: Pavletič Jožef, Urbančič Ja nez, Mencej Jožef, Lupine Karol, Slak Jo žef. Dougan Rudolf, Reje Janez, Lončarič Jožef Suša Anton, Brenčič Anton, Rak Av gust, Slanovic Jožef, Smrekar Karel, 2a ger Jožef, Podlesek Alojz, Knechtl Jožef Goisniker Janez, Stocklinger Josip, Žagar Ivan, Hortner Jožef, Rakar Ignacij, Macher Anton, Taneer Anton. Petejan Karel, Pavlin Franc, Jerina Matevž, Cepeljnik Egi dij. Logar Anton, Šimnic Andrej, Mustek Srečko, Marinče Vincencij, Poznič Viktor in škofea Adolf; za poslovodje: Tavčer Alojzij; za risarja: Demšar Ivan; za nadzornika brzojava: PoschI Rudolf; za nadzornika signalov: Šebek Jožef, Mlač Ivan in Fugina Vladimir. Razen tega sta napredovala še za zvaničnika I I/l I Kranjc Jožef v Pragerskem in za služitelja I. Habič Frančišek v Ljubljani — Šiški. * Ministrstvo prosvete potrebuje 1450 ■člteljev. Nedavno se je prosvetno ministrstvo s posebnim oklicem obrnilo na diplomirane absolvente filozofskih fakultet s prošnjo, naj se prijavijo za začasno službo na osnovnih šolah, na katerih je — brez banovine Hrvatske, ki rešuje to zadevo v lastnem področju — nezasednih 1450 učiteljskih mest. Tolikšno pomanjkanje učiteljskih moči se je pojavilo zaradi uvedbe 5. letnika in zaradi redukcije nekaterih učiteljišč, ki jo je prosvetno ministrstvo smatralo za potrebno, da zajezi hiperpro-dukcijo učiteljskega naraščaja. Uspeh oklica filozofom pa je bil precej pičel — vsega skuoaj se je prijavilo samo 11 kand'datov. *Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Lobe Hinko iz Žagi adca, Čeme Marjan iz Ljubljane in Ber-den Pavel iz Kobilja Čestitamo! * Jugoslovenski novinar na gorečem »Oraziu«. Vest o katastrofi velike italijanske motorne ladje »Oraizio«, ki jo je na Sredozemskem morju usrčil požar, je po vsem svetu vzbudila žalosten odmev. Vsi list: Evrope in ostalega sveta so se na široko razipisali o tragičnem dogodku, vse radio-postaje so izčrpno oddajale pretresljive podrobnosti. Med drugam so listi pr nesli tudi kratko vest, da se je na »Oraziu« nahajal mladi zakonski par Mr-djenovič iz Zagreba. Nebojša Mrdjenovič je pred nekaj dnevi na pravni fakulteti zagrebške univerze položil zadnji r'gor oz. Malo prej se je poročil in po zadnjem izpitu je bil namenjen na dolgo potovanje v Limo v republiki Peru. Pred njegovim odhodom ga je urednštvo zagrebških »Novosti« angažiralo za svojega dopisnika, saj takšndle potovanje čez Ocean dandanes res ni kar tako. Mrdjenovič in njegova mlada gospa pa sta imela srečo sredi katastrofe. Zgorela jima je pač vsa prtljaga in potni list, sama pa sta se rešila in se vrnila v Genovo. * Trinadstropna hiša v Zagrebu za 64.000 din. Razprava proti oderuhoma Va-siču in Rukavini pred okrožnim sodiščem v Zagrebu prinaša zmerom nove tragedi- £ct*ivct? srečnejša. Zaman jo bomo priča- i z Izbran'ml pevskimi tcoivan i opsrni Kon- J __J. ,. ■' . • K , rr1 i ni rMrl- P/ir ln Tvarč"čeva Ksenija kovan vsai^o poieije. m cio\cku do trpno kor so si jo zamislili gradbeniki sami. Cenjeno občinstvo opozarja odbor, da bo rezerviral mize in lože na tehniki, tel. 47-41, le do sobote, do 6. ure zvečer. o— Najbolje se boste zabavali ln od srca nasmejali pri šetjakobčanih, ki bodo ponovili desetič duhovito Nuibičevo ves^.o-igro »UJE2« (Udruženje jugoslovenskih emancipiranih žen). Igra je dosegla izreden uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane Ponovitev bo v soboto 27. in v neleljo 28. t. m. ob 20.15. Ker je odšlo tudi pri zadnji pre dota vi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej, da se izognete navaiu pri večerni blag a j> J U— Kvartoplrsko Omizje v Ljubljani je darovalo Družbi sv. Cirila ln Metoda 100 din. Iskrena hvala! u— Izlet na Kurešček. Prijave sprejema Putnik. (—) u— Tatvina. Brezposelna kuharica K. M. stanuje sicer v malo obljudeni ulici starega, mesta, pa so jo vendar opazili, kako je pred dnevi peljala domov v mraku moško kolo. In kaj naj bi stara žena s kolesom in še ob tej mračni uri? Vsa reč je zbudila sum, policijski organi so jo malce obiskali ter našli kolo skrito v drvarnici. Naštli pa so v njenem stanovanju tudi za cel koš raznovrstne ženske obleke, damski dežnik in perilo. Kje ste dobili vse to ? so jo vprašali možje postave. Senlca se je izgovarjala na razne načine, toda tako nerodno, da so jo odvedli na policijo v nadaljno preiskavo. No, tam so kaj hitro prišli stvari do dna. Treba je bilo samo malce prelistati po prijavah ukradenih predmetov in že so našli lastnike kolesa, obleke, perila, kar je preaaetena tatica' pokradla po dvoriščih, podstrešjih in sam bog vedi kje še. Da se je pa v svoji prijetnosti lotila celo kolesa, to je pa vendar nekam čudno. O nagibih in vzrokih njenih tatinskih dejanj bodo že pač še temeljiteje poizvedeli na policiji in sodišču. Pohorski spominek Mari Vadnalcvt Slovenska Bistrica, 24. januarja Vest o žrtvi materinstva, mlade gospe Vadnalove je preletela naše mesto sredi neugnanega snežnega me teža in je povsod zbudila iskreno žalost in najtoplejše sočustvovanje. Saj je bila gospa Mara splošno znana po mestu in okolici in povsod priljubljena zaradi vedrega značaja in srčne dobrote. Prihajala je k nam že kot mladenka več let na poletne počitnice in je vzljubila naše skromno mestece, še bolj pa pri-rodne krasote okolice. Nič čudnega, bila je vneta planinatka in skavtinja. Izmed mladega našega naraščaja menda ni nikogar, ki bi bil ljubil naravo iskrenejše 'n jo spoznaval lepše nego gospa Mara. B h je navezana z vso dušo na naše romantik, no Pohorje, kamor je romala pri vsaki pri liki, da se pogovori s prirodo in se nasikS, njenih žlahln h besed. Zato pa je bila njena duša tako mehka, iskrena, preprosta, kakor more biti le roža, rastoča na zelenem pohorskem obronku. Zapustila je sivo univerzitetsko učenost, da se v ljubezni do mladega, duševno sorodnega moža popolnoma posveti tihemu družinskemu življenju in po svojih lep h nazorih vzgoji družinico. A usoda ji je stopila kruto na pot, čim je postala mati. Smrt ni mogla pokositi lepšega bitja, kakor je bila mlada gospa Mara. Ko se je pred kratkimi mesci poslavljala od nas, je šla z vso mlado radostjo novemu, že davno zasanjanemu življenju na- T u w i m, Id je največji sodobni p-0'jski pesnik. Zcslovel je tudi kot mladinski pisatelj In je njegova mlalinska knjiga »Lokomotiva« preve'ena v celo vrsto jezikov. V -ariških listih se je tudi javil znani poljski polemik, satirik in pesnik Anton Slonimski, ki brez prizanašanja razkriva grehe bivšega režima na Poljskem, ki je vladal po smrti marša'a Pilsu"skega m'-mo in preko naroda. Slon,imski je bil najbolj odločen nasprotnik politike zunanjega minstra polkovnika Becka in eden tistih redkih Poljakov, ki je javno protestiral v poljskih listih in na političnih zborih proti Čehom tako neprijazni poljski zunanji politiki ter aneksiji Hulčinske deželice. Predavanje o sodobni nemški baladi. Minule dni je v germanskem seminariju ljubljanske univerze v okviru predavanj Nemške Akademije v Miinchenu predaval o sodobni nemški baladi g. prof. dr. W. K u n -ze. Predavanju je prisostvoval kot zastopnik ljubljanske univerze dekan filozofske fakultete g. dr. J. H a d ž i. Predavatelj, ki je v Jugoslaviji znan zlasti v Zagrebu po svojih številnih predavanjih, je najprej kratko in jedrnato orisal značaj baladične pesnitve ter kot zgled klasične balade mojstrsko recitiral znano škotsko balado o Ed-wardu. Nato je govoril o pesniku Freiherru v. Miinehhausen in pesnici Augusti Miegel. ki sta trenutno najvidnejša predstavnika novejše nemške balade. Številni poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili recitaciji izbranih balad omenjenih pesnikov ter ob koncu predavanja živahno odobravali pre-davateljeva izvaiania Antun Zuppe, »Tamne varl*"c'je«. Pod tem naslovom je Izšla v Splitu grafična mapa, ki ji Je napisal predgovor Grgo G a m u 1 i n. Pisec razglablja v svojem sestavku značaj in pomen umetnosti ter razvija svoje estot-ke poglede O Zuppovi umetnosti pa pravi med drugim: »Ti motivi, ki so p.eveč sploinočloveški, da bi lahko bili izJdjuino regionalni in ki so globoko doživljeni, zato pa niti malo abstraktni, so iztrgane strani iz nrše raztrgane sodobne zgodovine, zgoščeni izrazi mržnje in odvratnosti ter —vsem vkljub — don-klhotske vere v nerazodeto bo očnost. Zakaj kaj bi ostalo človeku po takih vizijah, če bi ne bilo te vere? Strahote naših procesij in nojni prizori iz splitskega gheta, kjer se pod gotskimi portali prodaja ljubezen mediteranskim pomorščakom. Brezupna omejenost naših »Američanov«, cilin-draši kot grabež'jivi krokarji in tiha smrt človeka v kmečki hiši. Toliko umiranja je v tej mapi: smrt od bede in od bogastva, smrt od neumnosti in smrt ljubezni...« Zares, Zuppovi lesorezi nimajo skoraj nič regionalnega, nič »mediteransko vedrega«. Nastali so pod vtisom sodobne socialne umetnosti, ki je umetnikom izostrila pogled za življenjsko stvarnost, za dojemanje tega. kar obstoji in živi izven naših vsakdanjih laži ln estetskih iluzij. Grafika, ki ima svoje daljne vzornike v K&thi Kollvvltz, G. Groszu, V. Svečnjaku, K. Hegedušiču i. dr. Mapa obsega 14 listov, ki prikazu,iejo motive, kakor so na pr. »Si-romasi«, »Malogradjani«, »Iz procesije«, »Amerikanci«, »Cilindri«, »Prosjači«, »Stari ribar«, »Mornari u gradu« i. dr. Zuppe je zanimiv ne le po svojih motivih in njihovi vizionarni sili, marveč tudi po umetniški obdelavi, po govorici detajlov, ki razodevajo poglobljenost in stvarjalni vzgon. c ci t ni pevci: Ser ja Ivarč^čeva. Ksenija Vidav'eva. Be'«zar Sa-cin in drugi. Vstopnina 10 din v ko -'st obmejn-ga šclstva in narc:lno abrambn'h ustanov. Igra priznani sokolski Broad\vay orkestsr do 2. zjutraj. Ob^ka p-omenadna. Postrežba izborna v lastni rež ji po najnižjih cenah. Nastopijo tudi n«-** vrli Istrani v narodnih nošah z Totiskim kolom in svojo domačo godbo. Priporočamo polnoštevTno ude'ežbo vsem svo"m rojakom in prijateljem k temu zabavnemu olesnemu venčku. (—) u— Geografsko c«ruštvo v Ljubljani bo imelo danes ob 18 v Geograrskem institutu na univerzi redni letni občni zbor. u— Korošci, K°i °šice! Umrl je naš rojak železničar v p. g. Jos'p Mayer, nečak Matije Majarja Zilskega. Udeležimo se pogreba ,l;i bo danes 26. ob 16. uri izpred mrtvo šn ce na Vidovdanski vesti. — Klub koroških Slovencev. u— JNAK Edinstvo. Drevi oto 20. bo v lokalu »Doberdoba« strogo obvezen članski sestanek. Predaval bo tov. Dore Cer-gol. Po predavanju debata in pamenek o važnih akademskih dogodkih. Udelež tese sestanka vsi, da boste lahko soodločali ln sodelovaU. Odbor. u — O državljanski In narodnostni vzgoji bo predaval pod okriljem Pedagoškega društva g. prof. Venčeslav Čopič. Predavanje bo v soboto 27. t. m. ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Problem narodnostne in državljanske vzgoje je gotovo eno izmed najbolj perečih vprašanj našega državnega in narodnega življenja. Vabimo zato, da se udeležite predavanja. Vstop je svoboden. u— Največje logariimično računalo boste lahko občudovali na reprezentančnem ple- Zuppovi lesorezi so zares temne variacije vsakdanjih živ^enjsklh motivov, likovne pesmi o s!romrštvu, trp'jeniu, hudobnost'. su grsdbsn kov. ki bo v soboto 27. t. m. omejenosti in smrti. Zato je v njihovem, na Taboru.• To računalo, ki so ga Imeli realizmu toliko resnice in življenjske sile^ nekateri Ljubljančani že priliko videti, ko (—o). so ga gradbeniki nosili ^kozl mesto na v duši ob grenki misli: v mrazu je zamrl najtoplejši žarek, ki je seval po pohorskih zelenicah... Spomin na mlado gospo Ma-ro bo najlepši spomenik, ki ga ne bosta mogla podreti niti mraz niti čas, ki se z nezadržno brzino vali čez Pohorje. V. t V torek so spremili k prezgodnjemu počitku gospo Maro Vad.ialovo. Pogreba se je udeležilo zelo lepo število dobr.h znancev mladega para. Pred krsto so stopali učenci prof. Vadnala, ki jih je vodil prof. Gabrovšek, v žalnem sprevodu pa tovariši strtega soproga in še nedavni učitelji pokojne gospe Mare ter številni stanovski prijatelji obeh, posebej v zelo častnem številu Preporodovci. Mlada mati je našia počitek pod svežo, belo odejo, ki odeva prirodo. Iz zivlfcnfa na d@3eli POLJE. Za Ijudeiko igro »Deseti brat«, ki jo je s tolikim uspehom uprizorila preteklo nedeljo elftna igralska družna našega Sokola, je bilo toliko zanimanja, da je bila dvorana razprodana in so mnogi morali oditi, ker ni bilo več vstopnic. Igro bodo zato v nedeljo popoldne ponovili in naj se zlasti tisti, ki zadnjič n so dobili vstopnic pravočasno pobrigajo zanje, ker si bo talko Izvrstno uspelo predstavo hotelo ogledati tudi mnogo tistih, ki so jo videli že pri premieri. Opozarjamo, da se bo predstava začela točno ct> poi 16. (—) NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sakol-slkem domu bo predvajal d£nes in jutri, dbakrat oto 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. In 20.15 zvočni velefilm »Kapatan earje- i Tabor, je le del.originalne dekoracij^ ka- I ve garde«. Predigra: Zvočni tednik, (—X Iz Celfa I e— Tekme celjske sokolske župe bedo v nedeljo v Pečovniku pri Celju. Ker je zapadlo v zadnjih dneh dovolj snega, je tehnični odbor celjske sokolske župe preložil župne smuške tekme od Celjske koče v okolico Celja in sicer v Pečovnik. Zupne smuške tekme bodo v teku patrulj za člane na 8 km s streljanjem z vojaško puško v balončke na vojaškem strelišču v Pečovniku. tek patrulj višjega moškega naraščaja na 4 km s streljanjem z zračno puško v balončke bo na istem strelišču, poleg tega pa bo še smuk članic, ženskega naraščaja in nižjega moškega naraščaja. Zbirališče tekmovalcev bo po prihodu jutranjih vlakov ob 8. v telovadnici Sokola Cclja-matice v mestni naredni šoli. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval •** ponedeljek 29. t. m. ob 20. univ. docent «r Fran Zwitter iz Ljubljane o temi »Po-ag»en francoske revolucije«. Vabimo občinstvo, da se udeleži tega zanimivega predavanja. e— Šahovski turnir. Celjski šahovski klub bo priredil drevi ob 20. v klubskih prostorih kavarne »Evrope« redni mesečni brzoturnir za prvenstvo v mesecu januarju. Prijave se bodo sprejemale do priče tka turnirja. e— Na dan sv. Save bo jutri ob 9. služba božja v cerkvi sv. Save. Nato bo procesija v telovadnico I. drž. narodne šole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača. e— Surov napad na raznašalca »Jutra« v Vojniku. V nedeljo 14. t. m. po rani maši je prišlo pred cerkvijo v Vojn ku do incidenta. ki je povzročil med ljudmi mnogo razburjenja Ko je raznašalec »Jutra« Rudolf Skutnik kakor običajno prodajal tam »Jutro«, sta ga napadli posestnici Marija Platcvškova iz Vojnika in Ana Končeva iz Bszoviee pri Vojn ku, se ga dejansko lotili ter mu iztrgali časopise iz rok, jih razmetali po tleh. jih pohodili in opljuvali, čeprav sta bili na naslovni strani »Jutra« objavljen: sliki dveh visokih osebnosti. Ljudje, ki so bili priče tega dogodka, so glasno obsojali početje obeh pobožnih žensk. Zadeva je prijavljena polit:čn?mu upravnemu oblastvu, poleg tega pa se bosta obe ženski morali zagovarjati pred sodiščem. e— Umrl je včeraj v celjski bolnišnici 701etn: preuž'tkar Mihael Strnad iz Pod-vrha pri Braslovčah. Iz Maribora a— Svelosavska proslava. Jutri dopoldne ob 10.30 bo v Sokolskem domu šolska proslava z rezanjem kolača, državno himno ter pevskim: in deklamacijskimi točkami, jutri zvečer ob 20.30 pa je v dvorani Sokoiskega doma svečan svetosavski koncert. a— Več volilcev v Mariboru. Pri mestnem popisovalnem uradu so zaključili popravo volilnih imenikov. Število volilnih upravičencev je naraslo od 10.015 na 10.100. Na novo je vpisanih 500 volilnih upravičencev, 450 pa so črtali zaradi preselitve v druge občine. a— Nova inženjerja ekonomije. Na zagrebški komercialni visoki šoli sta bila diplomirana za inženjerja ekonom'je profesor na tukajšnji trgovski akademije g. Friderik Degen ter industrijec in gospodarski svetovalec g. Sta^e Koštomaj. Čestitamo! a— Prvie v Slovenskih goricah smučarske teKme. Sokol pri Sv. Lenartu v S"ovensk:ii goricah je organiz'ral meddru-š'veno smučarsko tekmo Sv. Lenart in Sv. Troj:ca. Tekma, ki je bila propagandnega značaja, je zelo lepo usipela. člani so se na progi 6 km zvrstili sledeče: Rozin Roman (Sv. Lenart) 46.55. Zdravko Doki (Sv. Lenart) 50.17, Bojan Dreo (Sv. Trojica) 51.5. Mafks Rczanam (Sv. Lenart) 56.10. Organizacija te ptrve sc« St do knnra jarmsrHa ^edal pnrrfalo \7 R°n-erada. da se bo 10. februarja mova rejela od naiave. Postala je svetovna znamenitost kot »dama s prešičjim ril-em«, šlo ji je izborno in se je tudi porodila ter je v svojih starih letih živela kot -ogata rentnica v Duhlinu. Bila je celo ako bogata, da je za to mesto zgradila jelo bolnišnico. V spiejemnici te bo.ni£.ni-e ni visel samo nje portret, temveč tudi srebrno korito, ki ga je nosila okrog vra--u in iz katerega je jedla, kadar je nasto->ala. »Siamski dvojčki« vedno obogate. Piva :nana siarnska dvojčka, čang in Eng, ki ta bila v resnici Siamca, sta potovala iinogo let po svetu in se potem z znat- nim imet,jem naselila v Zedinjenih državah. V Južni Karolini sta si kupila vel:ko posestvo, poiočila sta se in živela udobno življenje. Ameriška državljansua vojna pa je njiju blagostanje uničila, na sta. a 'eta sta morala spet na pot, da bi se za denar razkazovala. Uspelo je jima v drugič da sta si nabrala veliko imetje SiamsKi dvojčici Jcžefa in Roža Blatzek sta ob svoji smrti v Ameriki zapustili nič manj nego 200.000 do arjev poleg velikih posestev v svoji češki domovini. Tudi velikani in pritlikavci spadajo med dobre zaslužkarje v tem področju Tako je postal irski velikan Patrick Pottei bogataš in je poklonil velike vsote za dobrodelne namene Pritlikavec Jožef Boruslavski se je nehal že po k'atkem času razkazovati, kajti njegovo imetje je poslalo kmalu veliko. Pritlikavci v sp'ošnem sicer ai-so redki in se morajo zato ponašati z res majhno rastjo ali pa s kakšno posebno spretnostjo, če naj ljudi privlačujejo Toda v prejšnjih ča.sih, ko so imeii do lilipu-tancev še posebno spoštovanje, so skoraj vsi dobro zaslužili. A N E K D O T A Med svetovno vojno je na Angleškem med visokimi vojaki in politiki vladala neka medsebojna napetost. L. 1915. sta sedela tedanji vrhovni poveljnik britske armade French in ministrski predsednik Asquith v neki družbi drug poleg drugega. Asquit je med pogovorom dejal malo nepremišljeno: »Ali ni čudno, da ni ta velikanska vojna ustvarila nobenega velikega vojskovodje?« French ga je pogledal postrani in odgovoril: »Res je — a tudi nobenega velikega državnika!« VSAK DAN ENA »Vaš vozni listek, prosim!« (Judge) Smrt iz morskih globin Ali se je Adam bril? — Tisočletni spori in stoletne vojne zavoljo brad Študentka Harvardovega vseučilišča v Ameriki je pred kratkim nastopila z nenavadno doktorsko disertacijo. Mlada dama je z znanstvene plati zagrabila vprašanje »Ali naj nosi mož brado?« in ga je raziskala tja do začetka človeškega redu. Začela je koj s prvim možem, ki ga ie usoda postavila pred to vprašanje, z možem, ki mu Eva še ni mogla ničesar svetovati: Z Adamom. Po svetem pismu in starih leeendah ugotavlja mlada doktorica, da je bil naš praoče spočetka golcu.ad, zato se mu tud ni bilo treba briti Kaj drugačnega si končno za rajske razmere niti ne moremo misliti. Šele tedaj, ko je rajska sreča po prvem grehu — tukaj je Eva že odločilno sodelovala — minila, je Adamu pod nosom in po čeljustih Dognal prvi nežni puh. TeCTa seveda ne moremo smatrati za neoporečno zgodovinsko resnico. dok+or-ska disertacija omenja stvar tako rekoč le kot anekdoto, kakor ie smatrat za anekdoto doktorantkino naziranje da so bili angeli nebradati. Šele tedaj, ko so postali »nadli ai?el « ali »hudiči«, so jim zrasle kocine Ce gledamo stare slike in risbe, se nam brada nit: od daleč ne predstavlja k^t znak možatosti, temveč vse prej kot znak grešnosti. Pozneje se ie uveljavilo drugačno naziranje Očak Tertulijan je britje prepovedoval kot »brezbožen poskus, da bi izboljšali božja dela«. Egipčani in Babilonei so bili pred 5000 leti golobradi, nasprotno pa so stari Asirci svoie brade častili nad vse. Mnogo časa so porabili, da so jih umetniško spletali in čuvali so jih s pisanim' vrečicami To je za nekai nemarne dlake gotovo višek vse nečimernosti. Agamemnon in Karel Veliki sta slovela po svojih bradah. Nasprotno je bil Aleksander Veliki takšen sovražnik brad, da so si jih morali njegovi vojaki briti. Njegova zapoved pa gre tudi na račun tega, da so se tedanji vojščaki v bojih moža z možen ruvali in vlekli za brade, svojih vo-iakov pa Aleksander Velik kot pameten mož ni hotel izpostavljati takšnim nevarno- -tim lz tega razloga so se menda tudi stari Grki in Rimljani odločili za nebra-dato modo Vendar je po drugi strani res, da so bili v srednjem veku in novejšem času baš vojščaki pospeševalci brad. Menili so, da so videti z bradami bolj divji — kar je res — in so hoteli sovražnika s to divjostjo že od daleč strašiti. Zavoljo brade so ljudje napovedovali celo vojne in ena izmed teh vojn je trajala nič manj nego — sto let Francoski kralj Ludovik VII. je bil tisti smolež. ki ie povzročil to nesrečo Imel ie do^o. lepo brado, ki se mu pa nekega dne ni videla več tako lepa. Obril si jo je Na nesrečo ni bil prej vprašal svojo ženo in ko je stopil go-lobrad pred njo. je napravil nanjo kaj smešen vt s. ozmerjala ga je za »nasca« in se je dala cd njega takoj kčiti Nekoliko tednov pozneje se je poročila z angleškfm kraljem Henrikom II.. ki je imel zajetno brado in ji je obljubil, da ie ne bo nikoli snel. Za zahvalo je preiel po svoji ženi nekoliko kosov zapadne Francije v dar To obritemu kralju Ludov'ku ni bilo po volii in nastala je vojna, ki se ie vlekla sto let in ki jo je sprožilo torej orav za prav vpra-'a^io hrad« Odgovornost za to razlago o vzrokih stoletne vojne prepuščamo seveda simpatični Američank' in s tem končuipmo to poglavje o bradah ki nam moškim, kakor ženskam že itak dovolj skrbi. Največji ameriški prekomornik Nevarni glad i V neki ladjedelnici v Virginijl so skoraj dogradili najnovejši ln doslej največji ameriški prekooceanski parnik, ki se imenuje »Amerika«, Velikan prične voziti že v letošnjem poletju Okvare, ki jih Med bolezni, ki jih zdravnik vidi skoraj izključno v vojnem času, spadajo v takšni dobi številne poškodbe živcev, ki jih povzročajo Izstrelki, drobci in bodljaji. Posledica teh poškodb je večinoma otrplost ž vca in mišice, ki jo živec oskrbuje, tako da postane lahko tudi na videz nedolžna ranica zelo usodna. V večini primerov je živec tako zavit z mišičjem in tolščo, da se izstrelku izogne in ni popolnoma presekan. Otrplost, ki se povzroča vojna pojavi kmalu po poškodbi, pogost orna. čeprav tudi po mesecih, nazaduje in ranjenec lahko spet uporablja prizadeti ud. V redkih primerih, da se živec popolnoma pretrga in nastane tedaj prava otrplost, pa je mogoče živec danes spet zaš ti, I kar sliči popravilu kakšnega električnega | voda. živčni kirurgi zmorejo v tem pogledu stvari, ki so podobne čudežem. Lahko si mislimo, da takšni š vi niso baš lahki, saj je že dovolj težko najti živec sam. Francoski metalec bomb proti podmornicam sloviti ameriški parlamentarec, član republikanske stranke, pristaš najstrožje Izola-cionistične politike in najuglednejši nasprotnik predsednika Roosevelta, ki je te dni v starosti 75 let umrl zavoljo posledic neke nezgode Zašiti živci Posadka Iskalca min dviga ulovljeno smrtno kroglo na krov, da ne bo mogla več groziti domači plovbi. Najmanjša nerodnost pri tem živce napenjajočem poslu mora postati usodna vsej posadki in ladji Dr. Maček o sklepih JRZ •Odgovor In pojasnila predsednika vlade Cvetkoviča Nadaljevanje razprave o volilnem in društvenem zakonu Beograd, 25 jan. AA. V zvezi s sklepom glavnega odbora JRZ da JRZ misli, da je pred volitvami nujno potrebno dokončati preureditev vseh delov države in državne skupnosti, so novinarji obiskali podpredsednika vlade dr Mačka in ga prosili naj poda izjavo o tej stvari. Novinarji so vprašali, ali obstoji glede tega kakšno nesoglasje v politiki vlade. Na to vprašanje je dr. Maček odgovoril: »Nisem sklepal sporazuma z JRZ, ampak z drugimi činitelji in z Dragišo Cvetko-vičem kot predsednikom vlade. Zato na žira nje JRZ v tem pogledu ni odločilno. Tudi v bodoče bom zastavil vse sile, da ministrski svet še te dni sprejme volivni zakon. Kdaj bot a zakon dobil sankcijo in kdaj bodo razpisane volitve, pa ni odvisno samo od mene.« Beograd. 25 jan. AA. Dragiša Cvetkovič je na vprašanje novinarjev, ali ima kaj p»-;~>nmnit: na izjavo dr. Mačka o sklepih glavnega odbora JRZ. dejal tole: a na na m: je izjava dr. Mačka, ki mi jo je osebno sporočil. Izjava je popolnoma umestna, kajti sporazum predstavlja ureditev važnega državnega problema in ni bil nikoli predmet strankarskih razgovorov ali pogajanj. Stremel bom kakor doslej, da se izvede v celoti in v duhu, v katerem je sklenjen. JRZ kot takšna sploh ni sodelovala pri pogajanjih in razgovorih, ampak sem si jaz kot predsednik odgovorne vlade že takoj v začetku zastavil nalogo, da se lotim ureditve tega važnega problema, a JRZ je sporazum v celoti odobrila. Kar se tiče drugega dela izjave dr. Mačka glede sprejetja volivnega zakona, vlada v vlad: enodušnost o potrebi sprejetja tega zakona in bo prav v kratkem sprejet.« Beograd, 25. jan. p. V predsedstvu vlade je bila danes seja političnega komiteja ministrov. Udeležili so se je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Vladko Maček ter ministri dr. Laza Markovič, dr. Srdjan Budi-savljevič, dr. Džafer Kulenovič, dr. Krek, dr. Čubrilovič, dr. Šutej in dr. Konstan-tinovič. Po seji so posamezni člani vlade dali novinarjem nekaj izjav. Med drugim so naglasih, da so na seji obravnavali načrte uredb o društvih in zborih kakor tudi o volitvah narodnih poslancev. Dr Laza Markovič je izjavil, da je želja vsci- da bi bil novi volilni zakon čim boljši. Zaradi tega je bil objavljen tudi njegov načrt, da bi lahko javno mnenje zavzelo svoje stališče do njega. Sedaj, je dejal minister, proučujemo ta mnenja in vsekakor bomo tudi upoštevali ono, kar je dobrega v njih. Razen tega smo razpravljali tudi o novem zakonu o društvih in zborovanjih. Dopoldne je bil še posebej sestanek dr. Mačka s predsednikom Cvetkovičem, ki je potem konferiral z ministrom Konstanti-novičem, dočim je dr. Maček imel posvetovanje z dr. Budisavljevičem. Popoldne je dr. Maček odpotoval v Zagreb. Beležke Priprave za volitve v hrvatski sabor Kakor poročajo zagrebški listi, je bila na zagrebški občini konferenca pod predsed-ništvom komisarja Starčeviča o pripravah za volitve v hrvatski sabor. Za pripravljalna dela je otvorjen poseben kredit v znesku 60.000 din. Zagrebška občina bo pričela takoj s sestavo volilnega imenika zagrebških volilcev za hrvatsk' sabor po predpisih saborskega volilnega zakona, ki se glede volilne pravice v marsičem razlikujejo od določil skupščinskega volilnega zakona. Glavni razliki sta v tem, da je za volilno pravico v sabor potreba pripadnost h kaki občini banovine Hrvatske in starost 24 let, dočim sme voliti v skupščino vsak jugoslovenski državljan ne glede na to, kam je pristojen in zadostuje že starost 21 let. Premalo pažnje delavstvu ■ Nova pravda«, glasilo narodnega delavstva, posveča uvodnik vlogi slovenskega delastva v narodnem občestvu. Po mnenju uvodnika se posveča našemu delavstvu vse premalo pažnje. dasi tvori dobro tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Med drugim beremo v članku: »Celo izrazite delavske ustanove, ki svoje dohodke dobivajo samo iz delavskih žepov in -majo zato značaj stanovskih ustanov. morajo biti vključene v politične interese večinskih stanov, da se tudi tod oslabi politična pomembnost delavstva. Tudi s tem je oslabljena avtoriteta delavstva ter zmanjašana samoupravna pravica tako pomembnega stanu, kakor je delavski stan Zakaj je lahko v drugih nedelavskih kcrporacijah in ustanovah bistveno drugače in zakaj je varovana vrednost dotičnih stanov? Zakaj mora biti samo vrednost in pomembnost delavstva zapostavljena, kakor da bi hoteli podčrtavati, da je ta stan manj važen in manj pomemben? Ali mislite, da delavec nima oči za gledanje in pameti za razmišljanje? On vse vidi, vse presodi in za vse najde svoje mnenje. Za malo se mu zdi. da mora izpolnjevati vse državljanske dolžnosti, da pa je tam, kjer naj b uveljavljal svoje pravice, vedno pozabljen in prezrt.« »Nova pravda« izhaja od novega leta v razširjeni obliki s slikami ter zelo zanimivo vsebino, tako da je danes naš največji in najlepši delavski list Institut za srbski preporod V Beogradu je bil te dni ustanovljen •»Institut za srbski nacionalni preporod«. Ustanovitelji instituta so objavili proglis. v katerem pravijo med drugim: »Srbska mladina nima več zanimanja za stvari, ki bi morale biti prav za prav teme!; njene delavnosti v javnem življenju, to je dela za napredek in okrepitev srb-stva. Srbska mladina je danes ravnodušna napram vsemu. Zato smo ustanovili »Institut za srbski nacionalni preporod«, ki bo s sistematično propagando vzbujal med mladino zopet zanimanje za srbsko misel in srbsko zgodovino. Institut bo voden v duhu svetosavskega srbstva « Kdo stoji za tem »Institutom«, iz proglasa ni razvidno. Vsekakor ljudje, ki so izgubili v teh težkih časih svoj kompas. Državniki iz ^Domoljuba" »Domoljub« ponovno zatrjuje v svojem uvodniku da se je hrvatsko vprašanje rešilo »prav po veliki zaslugi našega voditelja dr Korošca Veselili smo se tega tem bolj, ker je bilo od tedaj naprej jasno, da dobimo tudi mi Slovenci nekaj podobnega, kakor so dobili Hrvati.« Po informacijah »Domoljuba« zahtevajo razpis volitev že pred pooolno preureditvijo države in ustanovitvijo slovenske in srbske banovine predvsem dr. Maček s svojimi Hrvati in pa najhujši centralisti, ki se upirajo preureditvi dižave m bi radi vsaj še nekaj časa živeli v centralistično urejeni državi. »Toda mi Slovenci zahtevamo, da gremo na volitve kakor Hrvati, da potrdimo samostojno slovenske banovino, ne pa da bi šli šele za njo v boj vsaj navidez.* Podeželski organ je tudi hud na komuniste, ki hodijo po deželi in širijo «ostudno laž. da so naši voditelji samr. doma v Sloveniji za samoupravno ureditev Jugoslavije dočim so v Beogradu za centralizem. Poleg tega hočejo biti naši komunistični bratci tudi veliki demokrati in kot taki se seveda potegujejo za takojšnje volitve, še preden bi se država uredila po zgledu hrvatske banovine. Ni težko uganiti, zakaj hočejo imeti volitve. Komunisti nadalje lažejo, da so tisti ljudje ki se bojijo volitev, skriti predvsem v vrstah JRZ, ki se boji poraza in ljudske obsodbe. Nikar pa naj ne mislijo komunisti, da bo šlo slovensko ljudstvo s tistimi, ki po nalogu Moskve lažejo in begajo ljudstvo, da bi pripravili pot komunizmu.« Dr. Maček, Hrvati, centralisti, komunisti — to "je torej najmočnejša koalicija po mnenju »Domoljuba«. Gospoda je res nepoboljšljiva. Radio ni slab posel Poročali smo svoj čas, da je poštni minister na podlagi pooblastila v finančnem zakonu izdal uredbo, ki odvzema družbama Radio dd. Beograd in Radio dld. Zagreb nadaljnjo koncesijo. Uprava mesta Beograda, ki je za prestolniško področje to, kar so za druge pokrajine banske uprave, je po določbah te uredbe uvedla postopek za razlastitev beograjske oddajne postaje. Te dni je bil prvi narok, pri katerem je zastopnik beograjske radijske družbe zahteval za odškodnino znesek 19 milijonov dinarjev. Od tega odpade 6 milijonov na investicije, ostalih is milijonov ' pa predstavlja dobiček, ki bi ga družba imela v prihodnjih štirih letih do Izteka koncesije, to je do 24. marca 1944. Družba torej priznava, da račutia v teh štirih letih na več ko tri milijone.čistega, dobička..vSa^j, ko leto. .; Razume se, da so zastopniki poštnega mmistrstva te zahteve odklonili. Vsekakor pa so tudi oni ponudili za odškodnino 7 milijonov dinarjev. Razlasti'veno postopanje bodo nadaljevali. Generalni pardon med radikali V Novem Sadu so se zbrali delegati radikalov iz Vojvodine. Na sestanku so soglasno sprejeli dolgo spomenico, naslovljeno na šefa Narodno radikalne stranke g. Aco Stanojeviča. V spomenici pravijo vojvodinski radikali, da jih boli spor, ki je nastal med glavnim odborom stranke in ministrom dr. Lazo Markovičem. Oni se v tem sporu n:so odločili niti za to, niti za ono skupino. Zato pa mislijo da so kakor nalašč pozvani za to, da apelirajo na vse radikale, naj opuste medsebojne borbe in spore ter se zopet združijo pod vodstvom Ace Stanojeviča. Vojvodinski pristaši Narodno radikalne stranke prosijo Aro Stanojeviča in glavni odbor naj objavita nekako generalno amnestijo za vse radikale, ki se bodo do gotovega roka povrnili v stranko. Po mnenju vojvodinskih radikalov je danes mednarodni položaj tak. da nujno zahteva združitev vseh radikalov V naši državi, pa najsi so sedaj organizirani v katerikoli stranki. Osnove nerJkcraskega sodelovanja v Baltiku »Danziger Vorpo«ten«, organ narodnega socializma v Gdansku. takole označuje štiri osnove nemško-sovjetskega sodelovanja v Baltiku: 1. Rusiji moramo priznati pravico do ledu prostih luk v njenem vplivnem območju, 2. Nemčija se zaradi tega ne odpoveduje svoji hegemoniji v Baltiku, 3. ogromne rezerve sovjetske Rusije služijo Nemčiji za njeno naravno kritje, 4. Nemčije ne veže nobena obveznost na pomoč Finski, ki je, kakor znan*>, odbila nemško ponudbo o sklenitvi nenapadalnega pakta. Nemčija pa nima v tem pogledu tudi nobene moralne obveznosti, ker se je Finska medtem približala nemški vojni nasprotnici Angliji. Sovjetska vojska bo po mnenju lista kmalu zlomila finski odpor. Sovjetska propaganda v Podkarpatski Ukrajini Inozemski poročevalci v Budimpešti javljajo svojim listom, da se med ukrajinskim prebivalstvom v Podkarpatju opaža čedalje močnejša sovjetska propaganda. Kljub izredni čuječnosti in pazljivosti madžarskih obmejnih organov prihajajo v pod-karpatsko ozemlje neprestano sovjetski agitatorji. Med njimi je tudi mnogo takih, ki so veljali prej za ukrajinske agitatorje, a so sedaj v sovjetski službi. To sovjetsko agitacijo, ki se omejuje na terenu predvsem na razširjevanje raznih propagandnih letakov, krepko podpirajo radijske postaje v Galiciji in na vzhodnem Poljskem. Usoda poljskih Židov Bern, 25. jan. br. Nekateri švicarski listi so danes objavili vesti o množestvenih justifikacijah Židov na Poljskem Po teh vesteh je bilo v raznih krajih ustreljenih več sto Židov. Ponekod so bili Židje kaznovani tudi zaradi tega, ker niso izkazali predpisanega spoštovanja narodnosociali-stičnim znakom in vojaštvu. Mnogo Židov je izvršilo samomor. Plazovi so pričeli grmeti v dolino Ljubljana, 25. januarja. Toplejše vreme je začelo zniževati kope snega po Ljubljani in obenem ga delavci in vozriki pi'dno odpravljaj: v Ljubljanico. Tu in tam so tudi danes Se naletavale snežinke, ali zaenkrat so se menda nebeške zaloge precej izčrpale. Promet se počasi vrača v boljši red, vlaki danes niso imeli posebnih zamud. Iz raznih krajev pa prihajajo poročila o nevarnosti plazov, ki se vale po strmih pobočjih. Oče Božnar pripoveduje, kako se je rešil iz plazu Škofja Loka, 24. januarja Vsa Poljanska dolina govori o žaloigri, ki se je odigrala v tihi zimski naravi v torek dopoldne. Sočustvovanje je tem globlje, ker usoda letos Božnarjevim ne prizanaša. Najprej so oboleli otroci za hripo in je Urban prvi okreval. Zdaj leži težko bolna mati Marija in k temu je prišla še tretja nesreča: smrt pridnega sina. Sv. Andrej, kamor spada tudi hiša Bož-narjevih, ima 616 m nadmorske višine m leži na grebenu med Hrastnico in Bodo-veljsko grapo. Domači lahko uporabljajo dve poti, ako hočejo v Skofjo Loko. Božnar Janez in 12-letni sin Urban sta po vsej verjetnosti hotela v Škofio Loko po Hrast-nici. Predvsem sta se napravila na pot z namenom, da pokličeta k materi zdravnika. ki sta mu hotela napraviti v snežnem metežu gaz. Po pripovedovanju očeta je prišlo do strašne nesreče z bliskovito naglico. Sin Urban je tedaj, ko je ugledal plaz, ki se je podil proti njemu, zakričal očetu, da bi ga opozoril na nevarnost. Pa je biio prepozno. Ogromna kopa snega je potegnila Božnarja in sina v globel. Oče je imel vsekakor srečo. Začutil je sprva, kako se mu oklepa sneg okrog nog, potem je začutil močan pritisk v prsni koš. nato ga je sneg zagrnil, a mož je bil toliko priseben, da se je pri dr en ju navzdol oprijel dveh kostanjevih debel, ki sta "mu rešili življenje. Takoj potem, ko se je plaz ustavil, se je pričel stari Božnar izmotavati iz silnega oklepa. Prijemal je vejo za vejo navzgor in tako mu je po dolgotrajnih prizadevanjih uspelo, da se je zvlekel na površje. Reševalci so pričeli z delom od one strani. kjer se je izmotal Božnar, in pa od spodnje strani. Stalo je ljudi izredno napora, da so prišli do mrtvega otroka. Najprej so dobili vrv, potem sani, slednjič šele otroka samega. Ležal je od očeta kakih sedem metrov stran popolnoma zleknjen in z glavo spodaj. Truplo je bilo kljub temu, da je morala nastopiti smrt že davno prej, toplo. Nad ubogim otrokom je bilo pet metrov snega in pod njim še dva... Reševalci se zavedajo, da je bilo delo, ki so ga opravili, tvegano, nevarno za njih same. Plazovi s suhim snegom se namreč kar naprej vsipljejo od vseh strani. Nekateri škofjeloški gospodarji so hoteli poslati svoje ljudi v les. a so se delavci vrnili, ker jim je dostop v gorske predele nemogoč zaradi plazov. Pogreb nesrečnega Urban-čka je napovedan za četrtek ob devetih. Ali; se bo mogel vršiti; je drugo vprašanje. V dolini namreč dvomijo, da bi pri sedanjih vremenskih prilikah mogli z mrličkom sploh v dolino. Pa tudi v dolini so težave. Redki avtomobili, ki si Upajo na pot. zmagujejo silne zapreke. Davi so na Spednjem trgu spravljali velik tovorni avto s plugom iz snežnih kopic. Cela grmada ljudi je morala priskočiti na pomoč, da so spravili plug naprej. Avtobusni promet z dolinama je zaenkrat ukinjen. Pošta se prevaža s sanmi. Zjutraj se odpelje v dolino popoldne pa nazaj. Ljudje se podajajo na pot le v skrajni sili. Pač pa je avtobusna zveza med Škofjo Loko in kolodvorom spet v redu. Plazovi v Lipttiškl dolini Kamna gorica, 25 januarja Mnogo bolj kakor vasi na ravnem polju so od zime prizadete gorenjske naselbine v ozkih dolinah. Po dolinah in soteskah je zveza med naselbinami zelo otežkočena Takih neprilik ne pomnijo stari ljudje. V Kamni gorici je v sredo zjutraj nastal vrišč. S streh hiš, stoječih ob strugi Lipnice, ki goni vodna kolesa in dviga mehove so se pričeli vsipati plazovi. Mahoma je bila struga na debelo zasuta in potoček zajezen. Voda, ki se je kljub temu, da je precej mirna hitro nabirala je jela izstopati iz struge. Ko so kovači predrli snežni jez, je voda dalje odnašala kupe snega in ledu. Ker so že več dni za mrzla vodna kolesa in zdaj kovaške mehove nadomešča veternica na električni pogon se je voda spet zajezila pri kofesih. Ko niso mogli pravočasno snežnega jeza podreti, je vo da udarila v kovačnice Naenkrat je bilo v kovačnici vse v vod;. Le s težkim naporom sk> predrli jez, vodo pa izpeljali nekaj v strugo. Velike neprilike so bile posebno popoldne na cesri. Zunaj vasi, v smeri proti Podnartu, so se jeli trgati v strmem pobočju plazovi. Velik plaz je zasul cesto okoli poldneva blizu tam. kjer je leta 1894. vrgel plaz kmeta z vpreženim volom vred v Lipnico. Ob dveh popoldne bi se bilo prav tako kmalu zgodilo z voznikom, ki je peljal mljavo proti Kamni gorici. Neposredno pred voznikom se je bil utrgal plaz in pridrvel na cesto, ki jo je popolnoma zasul. Plaz je zajezil tudi strugo potoka, ki teče nekaj metrov pod cesto. Zveza z železnico je zelo otežkočena Z vozom sploh ni mogoče priti do postaje. Zaradi 1 m debelega snega, ki je zelo poslabšal prej dobro ug'ajene steze, pa je tudi pešcem zelo otežkočen dohod k vlakom. V sredo je ostala pošta v vasi. Zdaj se bodo snežne neugodnosti vsaj toliko unesle, da bomo dobili vsaj poštno zvezo s svetom. Ljudje že težko pričakujejo snežni plug, ki bo zopet uredil cesto. Veliko oviro bodo delali snežnemu plugu gotovo trdi plazovi. Bati se je še novih plazov. Na več mestih se že pozna na snegu, da bodo pridrveli novi plazovi v ozko dolino. — s. Spet zamude v Mariboru Maribor, 25. januarji Tudi danes je zdaj pa zdaj rahlo snežilo. Višina snega v ravnini je 44 cm. Nekaj snega se je zaradi višje temperature raztopilo. Količina padavin od raztopljenega snega je 2.5 mm. Včerajšnja minimalna temparatura je bila —0.8, današnja jutrnja minimalna pa —43. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja oblačno, ve- trovno in nestanovitno vreme, ponekod bo še snežila V mestu samem in v okolici se promet normalizira. Pač pa prihajajo vlaki z na-. raščajočimi zamudami. Tako je imel včerajšnji popoldan. brzf vlak 211 minut zamude, današnji jutrnji pa celo 328 minut. Zaradi tega so naročniki »Jutra« prejeli list kasneje nego običajno, kar naj spričo nerednih železniških zvez oprostijo. Tudi nemški viaki imajo zamude, zlasti brzi vlaki, ki priljajajo z zamudami po 200 minut, dočim prihajajo nemški potniški vlaki z manjšimi zamudami 50 do 100 minut. Revščina v krajih ob Sotli Zaradi hudih snežnih žametov v obso-teljski dolini je ustavljen avtobusni promet: Sv. Peter-Sv. Gore-Imeno-Podčetrtek-Šmarje-Grobelno. Posebno v obsoteljskih krajih, kjer je lani uničila toča in povo-denj ljudem vse pridelke, je revščina velike, ki raste prav naglo zaradi strašne zime. Ljudem, ki nimajo dovolj sredstev za kurivo, je vse, kar so imeli še malenkostnega živeža, pomrznilo. Prebivalstvo teh krajev je pomoči potrebno bolj kakor kdaj prej. Zmrzli, odpadli nogi drži v svojih rekah Pet dni je zmrzoval in stradal pod jaslimi v hlevu Maribor, 25. januarja 36-Ietni Miroslav Marinič iz Košakov je doživel pretresljivo usodo. Svojčas je bil zaposlen v pivovarni Unionu, potem pa pri lomljenju leda. Pri tem je dobil zaradi strupenega mraza zadnjih dni take ozebline, da se je zatekel pod jasli v hlev posestnika in gostilničarja v Zgornjem Radva-nju. Pet dni je ždel tukaj ves premrzel. Ker je bil popolnoma tih, ga domači niti opazili niso, četudi so večkrat na dan prihajali v hlev krmit živino. Nazadnje je Marinič onemogel, mraz zadnjih dni pa je povzročil, da sta mu obe nogi popolnoma zmrznili in odpadli. Zaradi bolečin je pričel stokati. Njegovo stokanje je slišal rad-vanjski orožnik Obren Mirdinja, ki se Je slučajno mudil v bližini hleva. Stopil je v hlev in opazil pod jaslimi nesrečnega Ma-riniča, kako drži obe odpadli nogi v svojih rokah. Mirdinja je takoj obvestil reševalce, ki so ubogega Mariniča prepeljali v mariborsko bolnišnico. Ponoči so ]o zadušili plini iz peči Nesrečna žena se je obupno borila s smrtjo Maribor. 24. januarja Tragična smrtna nesreča se je primerila v Lormanju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Posestnica Antonija Tavžičeva je zakurila v prostoru, kjer spi, staro kmečko peč. Proti večeru je v peči ogenj že pojemal. Zaradi tega je postavila Tavžičeva v peč drva, da bi se posušila. Drva so bila v bližini pojemajočega ognja. Kmetica je zaprla peč in tudi vse odvode. Drva pa so začela tleti Ker so bili vsi odvodi zaprti, so nastali v peči strupeni plini, ki so potem skozi luknjice peči uhajali v sobo, kjer je spala Tavžičeva. V spanju je Tavžičeva začutila, da jo duši. Bila je pol v zavesti, pol v nezavesti. Revica ni mogla niti pokli- cati na pomoč, saj jo je tako dušilo, da s! je v smrtnem strahu nagrizla jezik na več mestih. Našli so jo nezavestno naslednje jutro v postelji. Zdravniška pomoč ji je podaljšala življenje le za nekaj dni. Zdaj je revica umrla. V sosedni sobi je spala neka sorodnica Tudi v njeno sobo so prodrli strupeni plini. K sreči pa se je pravočasno zbudila, odprla okno in prezračila sobo. Ni pa niti slutila kako je s Tavžičevo v sosedni sobi. Letos je že bilo nekaj primerov zadušitve. Ljudje si v hudi zimi morajo kuriti spalnice, pa ne vedo, kakšni nevarnosti se izpostavljajo, če ravnajo tako, kakor kaže gornji primer, ki bodi vsem resno opozorilo. Roparski umor v Malih Braslovčah Razbojnik je umoril posestnico Nežo Puncerjevo, omamil njeno sestro in ju oropal Celje, 25. januarja Davi se je raznesla po Savinjski dolini in Celju razburljiva vest, da je bil v Malih Braslovčih izvršen roparski umor. 76-letna Neža Puncerjeva in njena nekoliko mlajša sestra Marija, stari okrog 70 let, sta živeli na lepem posestvu, ki leži J>olj na samoti. Bili sta zelo marljivi in znano je bilo," da sta premožni. Hiši pravijo po domače pri Mekusu. V sredo zvečer sta šli po navadi spat. Kmalu po polnoči pa se je Marija Puncerjeva zbudila zaradi ropota, ki ga je povzročil nekdo, ki je tri na hišna vrata. Prižgala je luč, v tem pa je stopil v sobo neznan moški, ki je imel podolgovat obraz in pristrižene brke. Ta moški je takoj udaril Marijo Puncerjevo. da se je zgrudila nezavestna, nato pa je stopil k Neži, ji zamašil usta in jo pričel daviti. Ko starka ni več kazala znakov življenja, je položil njo in njeno sestro skupaj na posteljo. Nato je razbojnik prebrskal stanovanje in našel končno 8.000 din gotovine. Denar je pobral in izginil s svojim pajdašem v noč. Okrog dveh zjutraj se je Marija Puncerjeva prebudila iz nezavesti. Z grozo je ugotovila, da je njena sestra že mrtva. Pohitela je v sosedno hišo. kjer stanujeta njena nečakinja in njen mož Celinšek, katerima sta obe pred kratkim izročili posestvo, in jima povedala, kaj se je bilo zgodilo. Takoj so obvestili orožnike, ki so kmalu prispeli na kraj zločina in uvedli preiskavo. Ljudje so videli v zadnjem času v okolici dva sumljiva moška Opis enega moškega se ujema s popisom morilca, ki je identičen z zloglasnim razbojnikom Hace-tom. Morilec je imel očividno pajdaša, ki je stal pred hišo na preži. Li^&avna žaloigra v Mariboru Maribor, 25 januarja Pretresljiva ljubezenska žaloigra je terjala življenje 17-letne mladenke. Krvavi dogodek, ki se je pripetil davi ob 4.45 v predilnici Hutterjeve tekstilne tvornice, je globoko pretresel vse, ki so bili priča, kako je pod strelom iz samokresa ugasnilo upapolno mlado življenje. Dve leti je bilo tiho ljubezensko razmerje med' 17-letno Marijo Frankovo iz Cir-kovcev na Dravskem ooliu " Pozneje" se ie Frankova preselila v Maribor, ko je dobila službo v predilnici Hutterjeve tvornice. Stanovala je pri Krambergerjevi v Loški ulici št. 2. Tomič jo je večkrat obiskoval in se z njo razgovarjal. V zadnjem času pa je pričela kljuvati mladi srci ljubosumnost. Tomič je zvračal krivdo na Frankovo, Frankova pa je Tomiču očitala, da se ozira za drugimi. Tako sta se pričela odtujevati. Snoči je prispel Tomič v Maribor. Oglasil se je pri Frankovi. Nekaj časa sta se mirno razgovarjala Nenadno pa je Frankova pobegnila iz svoje sobe. Stekla je v kuhinjo k svoji gospodinji, kateri je vsa prestrašena povedala, da jo hoče Tomič ustreliti. Krambergerjeva jo je skrila v neko shrambo. Tomič je pričel stikati po omari in miznici. Raztrgal je vse slike, ki jih je našel Nato je planil v kuhinjo in pričel iskati Frankovo, ki pa se je medtem zatekla k sosedom, kjer je prenočila. Ko je Tomič ni mogel dobiti, se je vlegel v njeno posteljo in prenočil Davi je Frankova šla na delo v predilnico Hutterjeve tvornice. Sredi dela se je pojavH ob 4.45 v predilnici Adam Tomič. Bil je zelo razburjen. Po nekaj besedah je segel po samokresu in ustrelil Frankovo v srce. Revica je bila pri priči mrtva. Obležala je negibha v mlaki krvi. Tomič je nato naperil samokres proti sebi, vendar pa se samokres ni sprožili. Dogodek je silno pretresel vse prisotne. Tomič je pri zaslišanju priznal krivdo. Izpovedal je, da je bil v Frankovo tako zaljubljen, da ni mogel brez nje živeti. Silil jo je, naj bi se vrnila v Cirkovce, česar pa ni hotela. Zaradi tega se je od ločil, da napravi konec neznosnemu stanju, ki ga je živčno uničevalo. Odločil se je, da ustreli najprej njo, potem pa sebe. Zal pa je samokres po prvem strelu odpovedal, take da ni mogel do kraja izvršiti svojega načrta Pijanost podivja družinskega očeta Nečloveško ravnanje z ženo in družino Krško. 25. januarja 1940 Prebivalstvo Trške gore pri Krškem in okolice je še danes pod dojmom žalostnih družinskih razmer, ki so zadnji čas vladale v hiši posestnika Albina Zorka. Človek marsikaj stori v pijanosti, vendar takega ravnanja, kakršnega je Zorko pokazal s svojo družino, ne pomni okoliško prebivalstvo, ki se močno zgraža nad podivjancem. V družini je bilo mirno sožitje med zakoncema, dokler se ni Zorko vdal pijači. Od tega dne se je naselil v hišo večen prepir in često se je zgodilo, da je Zorko, ki se je zvečer vrnil pijan domov, surovo pretepel ženo. Žena je spočetka potrpeli v upanju, da bo mož kmalu spoznal napačno ravnanje, toda bilo je vse zaman. Ko se je 15. t. m. mož spet popolnoma pijan vrnil domov, je začel preklinjati ženo in ji groziti, da jo bo ubiL Tako je ravnal z njo, da je v skrajni sili pobegnila z doma in se zatekla k sosedom, kjer je v hlevu prenočila Ko je mož videl, da mu je žena ušla, jo je iskal po vsej vasi z gorjačo v roki in grozil, da jo ubije. Naslednjega dne pa je, kakor izpove njegova 151etna hčerka, zgra- bil svojega 13!etnega sina Vincenca za lase, medtem ko je v desnici držal velik kuhinjski nož in grozil, da ga ubije. Zadnji trenutek so sinka rešili domači iz nevarnih očetovih rok. Taki in podobni dogodki » prišli tudi oblastvu na uho. Orožniki so zaslišali Zorka, ki je delno priznal svoje početje z izgovorom, da je žena lena in da jo zato pretepa. Za svoje dejanje ali bolje divjanje je bil kaznovan z 10 dnevi zapora. Ko je že doslej tako ravnal oče devetih otrok, starih od 2 do 16 let, se ljudstvo sprašuje, kaj šele bo, ko se vrne iz zapora. Žena in hčerka sta morali od doma že pobegniti, ker sta v stalni nevarnosti. Vprašanje je, kaj bo z ostalimi otroki? Ali ni nikakega zakona, ki daje oblasti pravico odvzeti zverinskemu očetu otroke? Nujno je potrebno 'i pride človek, ki ga pijača podivja, v meren zavod, preden se zgodi kata«-' IMMMMKakš-nega lepega velbloda imate!« je rekel. »Kupim ga!« r /J/ Opremljeno sobo iščeva v centru mesta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dva«. 1688-23a Sobo majhno, opremljeno in solnčno v bližini Tabora ali glavnega kolodvora išče go spod za 1. februar. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod šifro »Prost vhod«. 1694-23a Dopisi* Hignite v oglasnem oddelkn dospelp ooniidhe! Apis, Agilna, Antigona, Agilna in prijazna, Beo grad Bleiweisova c.. Čimprej, Čistost, Dober delavec, Dobra gospodinja, Di skretnost, Dobrosrčen, Dobra trgovina. Dva motorja, Diskreciia, Dekle, Dobra frizerka. Ekonomičen 173, Fina obitelj, Kranj, Februar 940, Gostilna, Gotovina 180.000, Harmonna, Hiša, Inteligentna, Komfort, Kar lovac. Lepa lega, Liubim otroke. Ljubezen, Moka mast, kava, sir, Mirno ži.v-lienie I, Manon. Naloženo, Na Goreniskem je fletno, Ne daleč, Neanonimna, Natakarica 122, Osamljeno, Oficirsko sedlo. Potrpežl|i-va in vestna, Prnatel jstvo. Poštena primerka. Poštena natakarica, Poštena 18. Po sojilo 1940. Prometna toč ka. Prometna toi^a. Pro met. Srečen dom 1940. Srečen in miren dom. Stal na moč. Srečen doma. Si gurnost 1940. Stroga dis krecija, Samostoma kuhari ca. Taksi. Takoi 16, Ugod na cena, ker rabim denar. Upokojena učiteljica. Velika ljubezen. Za takoi. Za gotovino, Zima 36, Zdravo podietie. 'JLL Pes foxterrier bel s črnimi in riav mi lisa m: se e 'atekel Oddati proti nagradi pr Emerik Mayer. Woilova 1. ill n. 1685 27 *** dL Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5. 1657 33 Did 7.000. Dobava iz zaloge Mizarski moistei Grm videro Dobrepolje. piše Zahvaiiuiem se Vam za Jobavlieni stroi t-OKTUNA Ma stroiu zdelutem vsa pohišrve na m stavbna dela m ie res rešiteli malt obrti Peter ANGELO D 2 O Z. LJUBI JANA. Pražakuv« ul 8. MODROCE patentne posteljne nreže nudi solidno tn po nizki ceni RAOOVAN tapeinlk Mestni trg 13 Od Vas K odvisno, da imate ohleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemične čistiti ali oarvat) v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski oasip 4-6 fratmci — Sv«lnlik»lnt< U VSAKOVRSTNE stroje za obdelavo lesa! posebno 3 esto proti toplicam Medija-Izlake. še I'.ik kilometer pc glavni cesti do stare gonilne pri Bregarju, potem p-*, preskoči v uasprotni breg, odkoder st izgubi na Puščavo. Valovit teren, kak;»? na okamenelem morju okrog obeh Za"m, potem ko se skrijejo razvaline starodavnega Gamberka nekje med nizkim gričevjem, se prevali na pobočja proti samotnim Rovam. Toda ne dolgo, kmalu se sprosti hudourniških korit, ter po lepi stezi med visokimi smrekami obide kmetijo Borštnarja, odkoder se vidi nizka vas Ko-tredež in zadaj na nebo pripeta Sv Planina, ter še bolj na levo greben Cemšeniške planine. V loku 180 stoplni obide kopasti Kukulnuc, mimo industrijske naprave za zasipanje na CiWici, dalje proti »gavgam«. kjer so Gamberžani obešali tlačane. šinp kar po grebemi in že je tu Gorica, za katero se skriva cilj Se dva, tri sunke mimo ookopališča in že vihra znamenje na katerem pozdravlja zmagovalca na 15 km zaželeni, trdo priborjeni cilj. Juniorji bodo na Lokah zapustili progo seninrjev in prečkali takoj na Zavlne ter bodo prvi na ci-'iu. V nedeljo ob 10 bodo skoki za kombinacijo na sokolski skakalnici, zgrajeni !eta 1934. po načrtih arh Rozmana, graditelj pa je stavbenik g. Pavlinič Letos je bila skakalnica pod vodstvom znanega smučarja, akademika g. Veka Korošca temeljito popravljena. Stroški skakalnice so poleg kuluka znašali okroglo 25 00C dinarjev. Doseženi so bili skoki do 30 m. Dostop je posebno ugoden, saj je skakalnica oddaljena od glavne ceste pičlib deset minut Lpži med strmimi bregovi na severni strani, zaščitena je pred solncem ter je s tem kar naj-dealnejša. V nedeljo popoldne bodo solo skoki začetek ob 13 Tekmovalci imajo prenočišče in hrano v udobnih prostorih lepega Sokolskega doma V soboto zvečer po večerji bo prijateljski sestanek tekmovalcev in gostov s krajani, da se bodo tudi na ta način seznanili ne le s prirodnimi lepotami na-Sih krajev, temveč tudi z njih prebivalci. Za zmagovalce so pripravljeni lepi podali in plakete. Brušeni pokal steklarne v Hrastniku prejme prvak v sol^skokih Srebrni pokal zdravnika dr. Toma Zamika je rezerviran za zmagovalca v kombinaciji Mali pokal SPD-Zagorje bo pripadel prvaku na 15 km Najboljši Zagorjan prejme darilo rudniškega ravnatelja inž Alojzija Kolke Najuspešnejši junior prejme srebrno plaketo dar g Goloba Branka a drugo plaketo, dar trgovca g L. Mrnuha je za '»iniorja zmagovalca v teku. Tudi to pot se odpravlja k nam vesela a odločna truma smučarjev na mejdan po belih poljanah Prišli bodo zastopniki ljub-' ianskih klubov razume se. da tudi Zasav-ci ne bodo izostali, čeprav nimajo dosti upa na zmago proti rutiniranim mpstnim tova-■išem. Toda gotovo ie to da se bodo prav tako zagrizeno kot oni borili za najvišje cilje Sodimo, da bo na startu in na skakalnici okrog 80 mladih odločnih in zasrri-renih tekmovalcev, zaradi česar se obeta tudi občinstvu višek športnega užitka Z *.pljo. da bi bili doseženi čim lepši uspebi kličemo vsem iskreno dobrodošlico. Smuk! VDS molči .. • Nič no\ega glede udeležbo našega hokeja v Ga-Pa Kakor bo našim čitateljem še v spominu :l včerajšnjih beležk, je bil upravnemu odboru VDS v Zagrebu predvčerajšnjim stavljen ultimativni predlog, kako in v kakšni postavi naj bi šla naša hokejska reprezentanca na zimskosportni teden v Ga-Pa. Od 'eda j iz Zagreba ni nobenega glasu več... Podpredsednik VDS iz Ljubljane g. Betetto je v teku včerajšnjega dneva prejel nekatere pomirljive informacije iz ministrstva za telesno vzgojo glede ureditve tega spora, medtem pa iz Zagreba o morebitnih drugačnih ukrepih ni nobenega obvestila. Zato se mora smatrati, da so zagrebški gospodje v vrhovnem drsalnem forumu odločeni vztrajati v svoji nepopustlji-vosti. Po vsem tem se lahko že s precejšnjo gotovostjo računa, da vsaj ilirijanski igralci letos ne bodo videli Garmischa. Pri vseh teh pogajanjih in naprezanjih, da bi odšlo na to turnejo čim več ljudi iz Zagreba, je še posebej značilno dejstvo, da se nihče od vseh odločilnih faktorjev ne meni za našo udeležbo v umetnem drsanju. Maša državna prvakinja Silva Palmetova je bila Izrečno povabljena na sodelovanje pri tej veliki zimskosportni prireditvi, toda v Zagrebu se spričo ogromnih skrbi, ki iih imajo s sestavo one famozne hokejske ">klpe, ne utegne seveda nihče muditi z vprašanjem, kako naj bi poslali na gosto- vanje v Garmlsch vsaj to naSo umetnico na ledu. Morda zato, ker v Zagrebu zanjo nimajo nobenega nadomestila ... V nedeljo pa na izlet • • • V Sv. Lovrencu na Pohorju bodo klubske tekme domačega TPD v Sv. Lovrenc na Pohorju, ki vas bo pozdravil v naročju zasneženih pohorskih gozdov s svojimi divnimi smuškimi tereni. Tamkajšnje Tujskoprometno društvo priredi to nedeljo, dne 28. t. m. ob 14. svojo običajno klubsko smučarsko tekmo v teku na 15 km (za seniorje) in na 7 km (za juniorje). Start in cilj bosta v središču trga pri hotelu »Jelen«. Ugodne zveze zlasti z Mariborom! Od postaje Sv. Lovrenc na Pohorju do trga (5 km) obratuje reden avtobusni promet. Cena za osebo tja in nazaj je din 10 - Posetite smučarsko metropolo Ponorja! SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 19. zelo važna odborova seja. Predsednik. STK Moste. Občni zbor bo v nedeljo dne 28. t. m. ob pol 10. v gostilni g. Bajca. Naprošajo se člani, da se občnega zbora sigurno in točno udeleže. Igralci, ki še niso vrnili spodnje opreme, naj to store še danes. Opremo je oddati pri gospodarju, Zaloška 147. Smučarska tekma v Novem mestu. Novomeško okrožje kmetskih fantov tn deklet priiedi v nedeljo 28. t. m smučarsko tekmo s pričetkom ob 13. v Gotni vasi Po tekmi pustna zabava pri g Matku v Gotni vasi Tekmovalci-smučarji naj se prijavijo pri Društvih kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi, Muhaberju, Straži in Mirni peči. Za morebitne nezgode pri tekmi ne odgovarjajo prireditelji Vse prijatelje smučarskega športa in domače zabave vljudno vabimo! Smuk! JASO. Tovariše, ki bi se želeli udeležiti tečaja za tek. prosimo, da se javijo do ponedeljka 29. t. m ob 12. pri vratarju univerze. Obenem bo tam sestanek prijavljenih, za vse nadaljnje informacije. Tečaj bo v Ljubljani. — V nedeljo celodnevni izlet v žlebe. Odhod izpred kavarne Evrope ot> 8. Tajnik I. SK Mars. Pozivajo se vsi igralci, člani in odborniki, da se sigurno udeleže sestankf ki bo v ponedeljek 29 t. m. ob 20. v gost" ni Predovič na Mesarski cesti. Važno zaradi klubske prireditve. Točno in vsi! Vremenska poročila 15. januarja 1940. Rateče-Planica 870 m: —7, oblačno, mirno, 90 cm snega, pršič, skakalnica uporabna Planica Slatine (Dom Ilirija), 050 m: —6, barometer se dviga, oblačno, 120 cm snega pršič. drsališče neuporabno. Kranjska g^r* 810 m: —7, oblačno. 80 cm snega pršič, sankal Sče in drsališče uporabna, podkoi-en, 800 m: —7, oblačno, 75 cm snega pršič. D°vje-M°jstrana. 650 m: —5, oblačno. 75 snega, skakalnca uporabna Bled, 501 m: —9, oblačno, mirno. 100 cm snega prši^ jezero zasneženo. P°kljuka, 1300 m: —7, oblačno, 140 cm snega pršič Radovljica, 470 m: —7, oblačno, 88 cm snega, pršič. B°hinj-Sv Jane-/., 530 m: —8, oblačno, 120 cm snega, pršič. Bohinj ZiatorOg. 530 m: —8, oblačno, 135 cm snega, pršič. B°liinjska B.^trica, 512 m: —9, oblačno, 130 cm snega pršič. D o m na KOmni, 1520 m: —10, oblačno, 225 cm snega. prsč. Valvazorjev dom, 1180 m: —8. 120 cm snega, pišič. Jesenice 584 m: —5. barometer se dviga, oblačno. 80 cm snega, pršič, Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m; —6, oblačno, 85 cm snega, pršič, Dom na Krvavcu 1700 m: —8, oblačno, 140 cm snega pršič, Koča na Veliki planini 1558 m: —7, oblačno 120 cm snega, pršič, Skofja Loka 350 m: —6 barometer pada. oblačno 85 cm snega, pršič, Polževo 620 m: —6, oblačno, 65 cm snega, pršič, Sodražica 550 m: —6, oblačno, vetrovno, 86 cm snega, pršič. BloKe 900 m: —11, barometer pada, 95 cm snega pršič, Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —7: oblačno. 79 cm snega pršič, Ribnica na Pohorju 715 m: —7, visoka megla. 67 cm snega, pršič. Senjorjev dom 1522 m: —12, oblačno. 90 cm snega, pršič, Peca 1654 m: —4, oblačno, mirno, 150 cm snega. SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana—M^i.f objavlja: Redna telovadba posameznih oddelkov se vrši v telovadnici osnovne šole na Zaloški cesti po naslednjem redu: v ponedeljek od 19.30 do 20 30 ženski naraščaj in članice, v torek od 20. do 21. moški naraščaj in člani, v sredo od 18. do 19 ženska deca in od 19.30 do 20.30 ženski naraščaj ;n članice, in četrtek od 18. do 19 moška deca, v petek od 20. do 22. vad:teljska ura. — Naša četa v Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo ob 15. v sokolski dvorani v Dolu igro »Ponos za ponose. Članstvo bratsko naprošamo, da se vabilu odzove v čim večjem šitevilu. Prijave pri bratu Vašlju ali starosti in v petek od pol 20 do 21. v društveni sobi. Pri zadostnem številu prigla?encev, cena tja in na-zaj okrog 10 d n s posebnim avtobusom ob pol 14 Izpred Sokolskega doma, sicer pa z redno progo ob 12. izp:ed Mestnega doma, cena tja in nazaj 16 din. Letošnja predpustna zabava bo na pustno soboto zvečer v vseh prostorih restavracije pri Lasanu. Pridite! Ustanovil se Je društven, gledališki odsek in študira igro »Trije vaški svetniki«, ki jo uprizori konec marca ali apnMa. Zdravo! Uprava. ♦ * * S°ko] v MoKr<>nOgu je dvakrat uprzoril »Mašikarado« ob razprodani dvorani. Vsi igralci so se potrudili :n bili zato tudi deležni velikega odobravanja. — V ponedeljek 29. t m. bo Sokol na rednem občnem zboru polagal račune o preteklem poslovnem letu in določil smernice dela za tekoče poslovno leto. Kakor večina bratskih društev v dravski banovin: se mora tudi mokronoški Sokol boriti z raznimi ovirami, ki uspešno sokolsko delo zavirajo, toda to naj društvene uprave ne moti. Le naprej, brea miru! Urejuje Davorin Kavljen. — izdaja 2a Konzorcij »Jutra« Stanko V uranu — Za Narodno tiskarno d. d. K.OI uakainarja Fran Jeran — Za inserauu del je odgovoren A!oj2 Novak. — Vaj v Ljubljani. Glasilo dr. Mačka ostro polemizira s sklepi in stališčem JRZ Zagreb, 25. jan. o. »Hrvatski dnevnik« ae v svojem nocojšnjem uvodniku bavi s sklepi JRZ. O njih se izraža v zelo ostri obliki. List predvsem ugotavlja, da se seje ožjega glavnega odbora min ster za gozdove Ln rudnike dr. Džafer Kulenovič ni udeležil in da zaradi tega že ni mogoče reči ali se tudi an strinja s sklep: odibo-ra. Ti sklepi pa niti najmanje ne bodo vplivali na spora rum z dne 26. avgusta ker dr. MaiVk ni skltnJ nikakega sporazuma ne z JRZ ne z Drag šo Cvetkovidem kot njenim predsoctn kom, nego z Dragi-šo Cvetkovičem kot predseurikom vlade, last se čudi. kflko je mogel glavni odbor obče zavzeti tako stališče do eventualnih volitev v Hrvatski, ko je vendaa znano kako malo pomen: ta stranka na Hrvatskem. Za odločitev o volitvah v hrvatski »aboi mnenje JRZ ne more biLi inerodaj-no, ker je to stvar brvatsfkega naroda. Nikakor se list ne more str njati s tem, da se volitve hrvatskega sabora ali pa tudi volitve nove skupšč ne vežejo na reorganizacijo države. List (nasprotno ponovno naglasa, da se morajo najprej vršiti svobodne volitve in da šele njim lahko slede razgovori in pogajanja za reorganizacijo vse državne zajedn ce. ker bo šele tedaj tudi srbski narod zastopan po svojih pravih zastopnikih. Poleg tega pa obstaja cela vrsta srezov, ki jih bo treba konzultirati kateri banovini hočejo pripasti, posebno v primeru, če se vsa država razde- li samo na tri banovine. Tudi muslimanom ne gre oporekati slehernega vpliva na reorgan zacijo državne zajednice. Iniciativa za tako preureditev vse državne zajednice je izšla od slovenskega dela JRZ. Ni nobenega dvoma o tem, da se lahiko obseg bodoče slovenske banovine določi brez vsake težave. Stvar pa je docela drugačna za ostale državne teritorije. Treba je pogledati le na zemljepisno karto, da se v di, da Hrvatska ne more obdržati svojega sedanjega obsega. Hrvatska mara dobiti prirodne meje in omogočiti ji je treba gospodarsko življenje in razvoj. Cela vrsta krajev gospodarsko in zemljepisno gravitira k Hrvatski Ce se izvzame Slovenija, Jugoslavija nima oblike kroga z enim žariščem, nego obliko etipse z dvema središčema, enim v Beogradu, drugim v Zagrebu. Krajev, Id so s centripetalno silo vezani na Zagreb, nI mogoče ločiti od njega in jih priključiti beograjskemu delu. Prizadevanja, da se iz vsega državnega teritorija izven Hrvatske in Slovenije stvari ena sama edinica še pred volitvami ,ima svoj posebni namen. Ta teritorij bi na tak način postal domena an h elementov, ki bi prosti hrvatskega vpliva izvedli volitve kakor bi jim to kazalo in tako skonstruirali napačno sliko narodnega razpoloženja na kar hrvatski narod v nobenem primeru ne mare pristati. Iz Celja e— Surov napad na raznašalca »Jutra« v Vojniku. V nedeljo 14. t. m. po rani maši je prišlo pred cerkvijo v Vojniku do incidenta. ki je povzročil med ljudmi mnogo razburjenja. Ko je raznašalec »Jutra« Rudolf Skutnik kakor običajno prodajal tam »Jutro«, sta ga napadli posestnici Marija Platovškova iz Vojnika in Ana Končeva iz Bezovice pri Vojniku, se ga dejansko lotili ter mu iztrgali časopise iz rok, jih razmetali po tleh. jih pohodili in opljuvali, čeprav sta bili na naslovni strani »Jutra« objavljen: sliki dveh visokih osebnosti. Ljudje, ki so bili priče tega dogodka, so glasno obsojali početje obeh pobožnih žensk. Zadeva je prijavljena političnemu upravnemu oblastvu. poleg tega pa se bosta obe ženski morali zagovarjati pred sodiščem. e— Umrl je včeraj v celjski bolnišnici 701etn: preužitkar Mihael Strnad iz Pod-vrha pri Braslovčah. Iz Maribora a— Več volilcev v Mariboru. Pri mestnem popisovalnem uradu so zaključili popravo volilnih imenikov. Število volilnih upravičencev je naraslo od 10.015 na 10.100. Na novo je vpisanih 500 volilnih upravičencev, 450 pa so črtali zaradi preselitve v druge občine. a— Nova inženjerja ekonomije. Na zagrebški komercialni visoki šoli sta bila diplomirana za inženjerja ekonom'je profe-lor na tukajšnji trgovski akademije g. Friderik Degen ter industriiec in gospodarski svetovale g. Sta-^e Koštomaj. Čestitamo! a— Prvič v Slovenskih goricah smučarke tekme. SokcJ pol Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je orgrjfniziPRl mftddru-š t ven o smučarsko tekmo Sv. Lenart ln Sv. Tro};ca. Tekma, ki je bila propagandnega značaja, je zelo lopo uspela. Člani so se na progi 6 km zvrstili sledeče: Rozin Roman (Sv. Lenart) 46 55. Zdravko Doki (Sv. Lenart) 50.17, Bojan Dreo (Sv. Trojica) 51.5 Maks Rozman (Sv. Lenart) 56.10. Organizacija te prve sc&olske smučarske tekme v Slovenskih goricah je bila brezhbna. a— Mestna občina : Dijaški dom. V zvezi s tožbo mar-borske mestne občine proti društvu »Dijaški dom«' v Mariboru Je okrožno sodišče v Mariboru kot pri/zivno so '"išče ugodilo przivu, ki ga je vlažilo društvo »Dijaški dom« z ozirom na sodbo sreskega sodišča. Okrožno sodišče je razsodilo da se razveljavi izročitveni nalog mestne občine glede iziročitve nepremičnine vi. št. 206 k. o. Grajski marof v Prešernovi ul'ci. Razen tega pa mora mariborska mestna občina plačati društvu >Dijaški dom« tri četrtine pravdnih stroškov. ** O BRTNI š KI PL E S — 2 7. ja n uar ja NARODNI DOM a— Razpis Slomškove knj;ževne nagrade la 1940. Tukajšnje mestno poglavarstvo razpisuje Slomškovo nagrado v znesku 5000 din za 1940. Pravico tekmovanja Tnaio v marib. kulturnem področju delujoči pisatelji. Delo je treba prediožiti do 1. okt. 1940 predsedniku marib. mestne občine tako, da je avtor označen s geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. a— 14.331 obsojencev je bilo sprejetih v mariborsko moško kaznilnico ob otvoritve pa do 31. decembra 1939 Sedaj je v mariborski moški kaznilnici 529 obsojencev in 74 pridržancev. Med obsojenci jih je 67 tokih, ki prestajajo svojo kazen v celici, 449 v skupnem zaporu. 13 v oddelku za svobodnjake. 46 pa na pogojnem dopustu. Med obsojenci je 342 samcev, 159 poročenih. 17 vdovcev ir 11 ločencev. Obsojenci so po potrebi zaposleri v raznih obratih, mlajšim obsojencem in vsem ti- | stim. ki prestajajo daljSo kazen, nudijo pril-lko, da se izučijo kakega obrta. Mladoletniki tudi dvakrat na fed»n telovadijo Knjižnica za odrasle šteje 5240 knjig, knjižnica za maloletnike 1751 knjig, gospodarska knjižnica na posestvu pri Sv Miklavžu pa J16 knjig. Med 529 obsojenci pripada 279 poljedelskemu stanu, 190 industriji in obrti, 17 trgovini, * svobodnim poklicem. 18 je dninarjev 7 brez poklica. a— Tragika starce, ki je ob smrti teh- i tala 19 in pol Kg. V Mariboru je živahno ! zanimanje za razpravo, ki bo danes ob 9.30 pred malim kazenskim senatom tu- j kajšnjega okrožnega sodišča. Na zatožni i k'api bo sedel 51-letni hišni posestnik Franc Kugy, ki je obtožen, da je kriv smrti svo-'e žene, ki je ob smrti tehtala 19 to pol kg. manjka pa Se 14 učnih moči in sicer 2 v Vidoncih, po ena pa v Bodoncih, na Can-kovi, v Dolnji Slaveči, v Gerlincih, v Gornji Lendavi, v Kramarovclh, v Kruplivni-ku, v Kuzmi, v Pertoči, v Serdici, na Tišini in v Fikšincih. V vsem srezu je torej praznih 19 učiteljskih mest. V začetku šolskega leta je bilo nameščenih v srezu 17 učiteljskih abiturientov, s čimer pa je bilo pereče vprašanje praznih učiteljskih mest rešeno samo na polovico. Kakor je videti, manjkajo učitelji predvsem na obmejnih šolah. Na 11 šolah je banska uprava dovolila kmetijsko nadaljevalno šolo. Kmečki fantje in možje so se v lepem številu odzvali in radi poseča,jo šole. Naše gledališče DRAMA Petek. 2«.: Na prisojni strani. Premiera Premierski ibor.ma. Sobota, 27.: Profesor Kiepec. Izven. Nedelja, 28. januarja: ob 15.: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene »Na prisojni strani« je naslov nove veseloigre, katere avtorica je nordijska pisateljica Helga Krog. Dejanje se godi v fevdalni hiši na veleposestvu ob fjordih. kamor se je primožilo dekle s senčne strani življenja. Ljudje s »prisojne strani« in oni s »senčne« premagajo nesporazum, ki je vladal med njimi in prebredejo različne konflikte in krize, ki so podane s finimi psihološkimi detajli. Zgodba je tenka kakor pajčevina in ima morda ravno zaradi tega svojstven čar. Igrali bodo: Kralj, Mira Danilova, Vida Juvanova, Polonca Juvanova, Danci, Jan, Jerman Premiera drevi bo za Premierski abonma. O P B B A Petek. 26.: zaprto (Generalka). Sobota, 27.: Rusalka. Premiera. Premierski f.bomna. Nedelja, 28. januarja: ob 15. Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. — Ob 20: Nižava. Izven. Znižane cene. Dvorakova »Rusalka« je delo blesteče melodike in velike umetniške sile, njeno dejanje pa je odmaknjeno v skrajni liri-zem in prepolno čarov najčistejše poezije. V rusalkini in prinčevi zgodbi je obsežena borba v človeku med čisto duševno ljuDez-nijo in med nagonskim erosom. Dirigent je Niko štritof. V posameznih partijah bodo nastooili: Franci, Heybalova, Kogejeva. Basičeva, Lupša, Barbičeva, Sladoljev. Ra-kovec, Polajnarjeva, Rupnikova in Med-veškova. V nedeljo popoldne bo gostovala gospa Zlata Gjungjenac v melodiozni Leharjevi opereti »Frasquitta«, kjer je skupno s Franclom žela pri vseh dosedanjih predstavah izreden uspeh. Prihodnja operetna premiera bo vesela Nestroyeva burka »Lumpacius Vagabun-dus« ali »Zanikrna trojica«, ki jo je Niko štritof duhovito priredil in presadil na naša tla ter jo pestro opremil s številnimi muzikalnlmi točkami, baletnimi vložki in kupleti. V vlogi treh brezposelnih pomočnikov bodo nastopili Zupan. Sa'u m in jar.-ko, dočim bo v ostalih partijah sodeloval skoraj ves operni ansambel. Režija bo Zupanova. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota, 27. t. m.: »UJEž« (Udruženje se je pričel zopet dvigati. Značilno je, da je bil v zadnjem četrtletju navzlic prevoznim teSkočam na morju izvoz lesa v Anglijo večji nego v istem četrtletju prejšnjega leta in je dosegel 2752 vagonov (prejšnje leto 1854) odnosno 33.5 milijona din (26.8). Povečan Izvoz v Grčijo In Argentino NaS izvoz lesa v Grčijo se zadnja leta polagoma dviga in je lani dosegel 6893 vagonov (prejšnje leto 6190) v vrednosti 55.4 milijona din (44.2). V enakem razmerju se je dvignil tudi izvoz v Argentino, ki je dosegel 4356 vagonov (3835) odnosno 47.5 milijona din (37.8). Izvoz v Argentino se je v zadnjem četrtletju navzlic prevoznim težkočam na morju precej dvignil. Izredno povečanje izvoza v Egipt in Švico Izvoz v Egipt se je več nego podvojil, saj je dosegel 5402 vagona (2068) odnosno 44.8 milijona din (16.3). Izvoz v Švico pa se je lani popetoril. V Švico smo izvozili 4486 vagonov (824) v vrednosti 33.6 milijona din (9.5). Izredno velik je bil izvoz v Egipt in Švico v zadnjem lanskem četrtletju, saj smo v Egipt izvozili v tem četrtletju 1335 vagonov (246), v Švico pa 2873 vagonov (258). Več nego polovica lanskega izvoza lesa v Švico je torej odpadla na zadnje lansko četrtletje. Izvoz v ostale države Značilno je tudi znatno povečanje Izvoza lesa v Belgijo, ki je lam znašal 2400 vagonov (688) odnosno 22.5 milijona din (6.9), medtem ko je izvoz v Nizozemsko nazadoval na 1951 vagonov (2774) v vrednosti 26.3 milijona din (24.2). Nadalje se je povečal izvoz v Tunis na 1693 vagonov (1275) in izvoz v Palestino na 1547 vagonov (1083), nazadoval pa je izvoz v Alžir na 1085 vagonov (13451 in izvoz v Maroko na 1557 vagonov (1603). Izvoz v Francijo se Se ni mogel prav razviti, čeprav se je v primeri s prejšnjim letom dvignil. V Francijo smo Izvozili 1237 vagonov (891) v vrednosti 17.6 milijona din (9.8). Prav tako še nimamo posebnega uspeha pri Izvozu lesa v Španijo, ki je lani dosegel le 165 vagonov nasproti 98 vagonom v prejšnjem letu. Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom z dne 22, t m. zaznamuje v tretji četrtini januarja ponovno znatno povečanje salda naših klirinških terjatev v Cešho-Morav-ski, in sicer za 15.6 na 61.1 milijona Kč. (že prejšnji teden se je saldo povečal za 14.9 milijona Kč). Naše klirinške terjatve v Nemčiji, ki so v drugi četrtini januarja narasle za 2.0 milijona mark, so se v tretji četrtini zopet skrčile za 1.4 na 8.6 milijona mark. Saldo naših klirinških terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa je nazadoval za 0.11 na 0.90 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Madžarsko povečanje salda našega dolga za 1.5 na 33.8 milijona din, klirinški račun z Rumunijo za 2.8 na 30.0 milijona din in klirinški račun s Turčijo za 0.3 na 6.0 milijona din. Zmanjšal pa se je naš klirinški dolg v Italiji, toda le za 0.6 na 53.4 milijona din. Naš klirinški dolg v Slovaški je ostal na nespremenjeni višini 1.5 milijona din in tudi klirinški dolg v Franciji se je povečal le od 0.25 na 0.28 francoskih frankov. ©osn^-^rske vesti = Pred sestankom Jugoslovensko-nem-škega lesnega odbora. V oktobru lanskega leta je bil v Beogradu sestanek jugoslo-vensko nemškega stalnega odbora za les, na katerem so naši delegati zahtevali povišanje cen, na kar pa Nemci niso pristali in so ostale v veljavi cene. določene na sestanku v Wiirzburgu. Posledica tega je bila, da se ie precej zmanjšal naš izvoz lesa v Nemčijo, ker so stare cene zaradi splošnega zboljšanja cen postale pri izvozu v Nemčijo nemogoče. Stare cene veljajo v smislu oktobrskega dogovora še do konca januarja. Sedaj poročajo iz Beograda, da se bo 10. februarja znova sestal jugoslovensko-nemški lesni odbor, ki bo razpravljal o novih cenah. Sestanek bo najbrž na Dunaju, = Ustanovitev jugos!oven»K0-bolgarske gospodarske zbui,..ce. V Beogradu in Sofiji so končane priprave za ustanovitev jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice v Beogradu in bolgarsko-jugosloven-ske gospodarske zbornice v Sofiji. Ustanovna skupščina jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice v Beogradu bo v nedeljo 11. februarja v dvorani Trgovinske zbornica, ustanovna skupščina bolgarsko-jugoslovenske zbornice pa bo v Sofiji 18. februarja. LJubljanski trg Trg je ves teden zelo slabo založen in tudi slabo obskan. Zelenjave je bilo zelo malo in še to imajo prodajalke vso skrbno zavito, sicer jim takoj zmrzne. Ob takem mrazu ,ali ob slabem vremenu, ali ob pekočem soncu še prav Občutimo, da Ljubljana nima tržne lope, kakor jo imajo druga modema mesta. Izmed zelenjave je bilo nekaj zeljuatih glav, ki so bile tudi zamrznjene. Tudi uvožene zelenjave je maJo. Solata je v Dalmaciji zaradi burje in mraza precej pomrznila. Dobi se le v malih glavicah po 10 do 14 din kg, goriški motovileč stane 24 din kg, radič po 18 din. Največ se konsumira domačega kislega zelja. Sedaj, ko primanjkuje sveže solate, naše gospodinje prav rade pripravljajo surovo kislo zelje s kum-no ti oJjem. To je zdrava in okusna jed. Ni pa vedno ddbiti prvovrstnega kislega zelja. Zato se je tako razpasla navada poekušanja. Nekatere prodajalke te dobrote že imajo »kredit« in so prav oblegane od gospodinj. Perutnine je le maJo, prav tako jajc, vendar se bodo jajca pocenila, kakor hitro bo zima maJo odnehala. Na trgu jajc so ae zopet opustile tabl ce z navedbami prodajalk in označbo, ali so jajca sveža ali vložena. Vloženih jajc sedaj ni več. Prodajalke malh mlevskih izdelkov na trgu tožijo, da so mlini na vodo zamrznjeni. Po deželi bo kmalu začelo primanjkovati ajdove in rž ene molke, kaše, ^Sjprenja, koruzne moke X, t. d. yae te mlevske izdelke melje jo mlini kmetom sproti, da imajo vedno sveže blago. Tudi dobro enotno moko, zmleto iz vseh vrat žita za kruh. prodajajo te naše mlinarice na trgu. Vsi ti mali mlevski izdelki so se podražili v zadnjem času za povprečno 50 par pri litru. Nerpr jetno je gospodinjam, da tržno nadzorstvo menjava prodajalke. Gospodinje, ki žele kupiti sir, smetano aJi surovo maslo, marajo vsakokrat iskati prodajalke teh proizvodov .Prav tako ne vedo kateri prostor je namenjen kmečkim prodajalcem. Borze 25. januarja Na jugoetovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32.50, v Beogradu pa je bil promet po 32.14. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri mirni tendenci povpraševanje po 425 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 424.50 — 426). Tudi v ostalih dnžavnih vrednotali ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Oficlelni tečaji: London 175.95 — 178.70, Pariz 99.20 — 101.50, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2350 — 2388, Bruselj 744 — 756. Tečaji na Svobodnem trgu: London 216.79 — 219.99, Pariz 122.59 — 124.89, New York 5480 — 5520, Curih 1225,18 — 1238.18, Amsterdam 2902.40 — 2940.40, Bruselj 918.88 — 930.88. Curih. Beograd 10, Pariz 10.07, London 17.7750, New York 446, Bruselj 75.35, Milan 22.51, Amsterdam 236.80. Beri in 178.70 Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kobenhavn 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 7.9, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote Vojna škoda 425 den., 4% agrarne 50 — 52, 4% severne agrarne 50 — 52.50, 6®/0 begluške 73.50 den., 6°/0 dalm. agrarne 67 den., 6»/» šumske 66 den., 7% stabiliz. 69.50 bL, 7% nvest. 98 den.; delnice PAB 188 den., Trboveljska 245 — 250, Gutman 53 bi., Osi-ječka ljevaonica 160 bi. Beograd. Vojna škoda 424.50—426. 4% agrarne 50.50 — 51.50 (50.50), 6% begluške 75.75 — 76.75. 6% dalm. agrarne 70 — 70.50, 6*/t šumske 68 — 69, 7% stabiliz. 97.50 — 98, 7% invest. 98 den., 7% Seligman 100.50 den., 7°/o Blair 88 den., 8®/0 Blair 95 den., Narodna banka 7700 bL PAB 191 den. Blagovna tržišča žito '+ Chicago, 25. januarja. Začetni teča^-ji: pšenica: za maj 100.375, za julij 97.75, za sept. 97.25; Koruza: za maj 57.75, za julij 57.625, za sept. 58.375. + VVinnipeg, 25. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.625 za julij 87.50. -f- Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197—199; srem. 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200—202. Rž: baška 152.50 — 155. Oves: baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50_172.50. Koruza; baška nova 119 do 120; nova pariteta Indjija 119—120. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270, »6« 250—260; »7« 210—220; »8« 135 do 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč: 390—400. Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120—121. Starka, ki ima baje 150 let Bosanski Samac, 25. januarja Nedavno so listi pisali o 128-Ietnem Mati Mihajlu, ki velja za najstarejšega človeka v Jugoslaviji. Vest je prispela tudi do kmetice Stane Sičičeve iz Lipika pri Bosanskem Novigradu. pa je izrazila željo, da tudi o njej pride kaj na dan, »da se zna-de, da je i ona živa«. Obiskali so jo novinarji in so izvedeli pri nji res zanimive reči. Stana Sičičeva se Je rodila nekje v Bosanski Posavini da niti sama ne ve, kje. Prav tako tudi ne ve, koliko je stara, a vsekakor se ceni ne kakšnih 150 let, zanesljivo pa je ugotovljeno, da jih ima vsaj 140. Rodila se je okrog leta 1802. in je bi-tt že 80-letna starke, ko so avstrijske čete leta 1878. okupirale Bosno. V svojem dolgem, trdoživem življenju se je sedemkrat omožila, prvič, ko ji je bilo 20, e zadnjič, ko ji je bilo 80 let V 102. Jetu je vdovela, pa bi se bila rada spet možnla, če bi jo bil kdo maral. V svojih sedmih zakonih je rodila 21 otrok, ki so ji v rodbino pripeljali nad sto vnukov in vnučic, e danes skoraj nima več žive duše pod soncem — pomrli so ji otroci in otroci otrok. Izmed bližnjih sorodnikov ima samo dva pravnuka, ki sta pa že oba stara blizu 80 let. Trije njeni možje so bili veliki pijanci in rogovileži in je bila mnogo tepena. Pogostokrat je morala bosa ponoči bežati od hiše v sneg. Svoj živ dan ni spala v postelji in še danes si postilja na tleh, na preprosti, trdi slemnjači, odeva pa se s svojo obleko, kakor je to bila od nekdaj navade po bosanskih vaseh. Zmerom je bile zdrava, nikoli ni okusila ne glavobola ne prehlada. Dosledno prezira bel kruh, največ živi od koruzne proje, žgancev. mleka in sira. Poleg tega rada pije črno kavo in kadi. Evo recepta, kako si ohraniš najdaljše življenje! Pri Stani Sičicevi se je obnesei — bog ve, ali bi »e še pri kom. Premestitve pri poŠti Beograd, 25. jan. p. V poštni službi sta bila premeščena uradniška pripravnika Ivan Rozman iz Maribora k 3. poštno telegrafski sekciji v Ljubljani in Vladimir Škofin od mestne ptt. sekcijc v Ljubljani k 10. sekciji v Mariboru. Racioniranje mesa na Angleškem Londonski »Daily Express« poroča, da se bo začelo racioniranje mesa na Angleškem dne 5. februarja. Kmalu zatean bodo racionirana tudi naslednja živila: marga-r!na, sir in morebiti celo čaj. .u hmmimhmiiii nnniii—'in iiMHMwiHinm Inseriraite I *JUTm& MiCILEL ZfiVACO: 21 Den Juan ROMAN. Klotar de Ponthus je spet vzdignil ranjenca na svojih krepkih rokah in ga previdno zanesel na vrh; položil ga je na posteljo ter ukazal vrli ženski, ki jima je gospodinjila, naj skoči po ranocelnika. »Nikar!« se je nasmehnil Filip. »Vrata zapri in poslušaj!« »Najprej vas morajo obvezati, potem pride vse drugo!« je drhte odvrnil Klotar. »Najprej poslušaj! Ubogaj moj zadnji ukaz. Ure, ki mi jo je še živeti, ne maram zapraviti s tem, da bi poslušal latinske čenče.« Toda Filip de Ponthus se je motil... Živeti mu je bilo le še nekaj minut. Mahoma se je sesedel, krvava pena mu je stopila na ustnice. S poslednjo močjo je razprostrl roke. objel sina in zamrmral: »To je konec . . z Bogom. Ponthus!... Hotel sem ti reči . ko zveš resnico sinko moj dragi. beži. zapusti Pariz in Francijo... Srca, kakršno je tvoje, se lahko povsod bore in osvajajo srečo .. meči. kakršen je tvoi. so povsod dragoceni.. . Prepozno je! . Toda poslušaj moj zadnji ukaz... ali boš ubogal? ...« »Kai dvomite, gospod!...« »K>kor hitro zat^snem oči, se odpravi na moj grad Ponthus pri Brantomu... tam najdeš, kar sem ti hotel povedati... zato, ker si včeraj dopolnil enaindvajseto leto ... in ker mi je pokojnica naročila, naj ti danes povem . .. Tam ... v viteški dvorani... v zbirki orožja ... meč na sredi . ima votel držaj ... Ne pozabi... z Bogom ... z Bogom... ne pozabi ponthuškega meča...« S temi besedami je izdihnil dušo ... XIII Ponthuški meč Dan po očetovem pogrebu je Klotar de Ponthus ob zori zajahal konja in krenil na pot proti Brantomu. V okolici tega mesteca je ležala gospoščina Ponthus, ki je bila prejšnje čase, dokler so Ponthuški opravljali važne službe na dvoru Karla VIII. in Ludvika XIII., velika in bogata, a je zdaj že davno kazala vsa znamenja obubožani a in razpada Sredi njenega skrčenega ozemlja se je dvigal grad z dvema okroglima stolpoma, oglodanima od ! časa; zanemarjeni stavbi je bilo videti, da ni imel i Filip de Ponthus nikoli sredstev za popravila... ; ali pa, da ga ie bil ob začetku njegovega živlienia j zadel eden tistih udarcev, ki store človeka nestal-| r>pga popotnika in mu vzamejo zanimanje do vsega... Klotar je torej jezdil proti Brantomu. Neizmerna žalost mu je težila srce: kdaj pa kdaj se mu je iz oči utrnila solza in zdrknila po licu. Objokoval je očeta Ta izguba je bila prvo veliko gone v njegovem življenlu. Nadaljeval je svojo pot. ne vedoč. da ga v daljavi sledi Loravdan — namenjen v Poitiers. kier mu je bilo po kraljevem ukazu pričakati guver- nerja de Ulloa. Loraydan ni bil premišljeno zapustil Pariza ob istem času in skozi ista vrata kakor Klotar: slučaj je bil tako nancsel. A kaj je bilo vzrok, da se vzlic kraljevi zapovedi ni ustavil, ko je dospel v Poitiers? Zakaj je ubral isto pot kakor Klotar? Niti sam ne bi bil vedel povedati. Namena pri tem ni imel Sovraštvo ga je gna^ — to je bilo vse. Dne 30. no vembra zjutraj je Klotar od daleč zagledal Ponthus, zavil z velike ceste in krenil proti gradu. Loraydan se je skril v grmovje ob znožju nekega griča in z mrkim očesom spremljal Klotarja, ko je zložno jahal po bližnjici. »Kam je namenjen?« je ugibal sam pri sebi. »Ali ie za zmerom zapustil Pariz? ... Če je tako, si je rešil življenje ..« Nato se je vprašal ali ne bi bilo najbolje, da tudi on ubere bližnjico in sledi sovražnika do konca. A čemu? Da ga še enkrat izzove na dvoboj? Na tc je bilo škoda misliti. Izgubil se je v eno tistih sanjarij, ko ialovi načrti brez konca in kraja podirajo drug drugega ... Tedai ie začul nedaleč od sebe človečke glasove. »Počakati tega zalega jezdeca na kakem ovinku in ga poslati k vragu, da niti vzkrikniti ne bi utegnil, bi bilo pač vredno tisoč liber. kaj. Bel-A*-gent? Reci pr pravici: ali bi bilo t;soč liber preveč?« »Na pol zastonj bi bilo. Jaz bi zahteval dva tisoč liber. zato. ker sva dva.« »Ne. ne. Bel-Argent. to bi bilo preveč Tisoč iih je dovolj Kar te poznam, ti zamerim tvojo po^eS^nst.« »Jaz, 2an Poterne, pa zamerim tvoji velikoduš- nosti, ki naju spravlja na beraško palico...« Ob prvi besedi čudnega pomenka, ki se je bil oglasil sredi tihe samote, je grof de Loraydan vztrepetal kakor zločinec, ki ga zalotijo na dejanju Zaslutil je, da sta moža. ki se tako razgovar-jata, po njegovem obrazu uganila sovraštvo, ki ga navdaja do Klotarja Ponthuškega. Delaje se ravnodušnega, je nalahno okrenil glavo in zagledal deset korakov od sebe, v jarku, ki ga ie preraščalo robidovje, dva potepuha. Sedela sta drug drugemu nasproti in se krepčala iz usnjene čutare. Ne enemu ne drugemu ni bilo videti, da bi opažala Loraydana Resno sta se pričkala, ali bi kazalo zahtevati za umor »zalega jezdeca* več ali manj kakor tisoč liber. Nazadnje sta se pogodila za dvanajst sto liber — in obmolknila. »Povejta, prijatelja,« je rekel Loraydan, »kako pravijo temu gradu z dvema stolpoma, ki ga vidim tamle?« Tisti, ki mu je bilo ime Žan Poterne, je z vsemi znamenji presenečenja, kakor da vidi grofa prvič v svojem življenju, jadrno vstal in z mnogimi prikloni stopil proti njemu. »Vaša svetlost.« je rekel, »to je Ponthus, graščina Filipa Ponthuškega...« »Graščina Ponthus;« se je zdrznil Loravdan. »Torej je zapustil Pariz, da se vrne na svoje?... Kakšne namene ima?.. Njegov oče je mrtev, saj sem ga videl prebodenega od Maugencyja... Mar se hoče naseliti v rodnem gradu? ... Oh. da bi bilo tako!... A ne, gotovo se kmalu vrne v Pariz... Treba je. Kdo ie ta Filip Ponthuški?« je vprašal z brezbrižnim glasom. Po bitki pri Suanrossalmlfu Eden prvih posnetkov s prizorišča velike bitke med Finci ln Rasi, Id se je končal* s finsko zmago. V majhnem Izrezu bojišča nam ponazoruje trdovratnost bojev, kl M ■e vršili sredi silnih snežnih viharjev Brada — znamenje izvirnega greha Snežni naočniki Med številne v hictonakem po- dročju spada prepričanje, da motajo imeti snežni naočniki modra stekla, kajti drugače nam oči ne ščitijo dovolj zoper nevarne ultra vijoličaste žarke. Takšno nar pranje je zmotno, kajti ultravijoličastl žarki ne morejo prodreti že skozi navadno, neb&rvano okensko steklo, zato tudi ne-barvana stekla naočnikov sama na sebi dovolj ščitijo oči pred to nevarnostjo. Zdravniki barvnih naočnikov tudi ne zapisujejo zoper ultravijoličast« žarke, temveč jim je le do tega, da bi z barvanim steklom zaščitili oči pred slepilnim učinkom širnih belih ploskev. Normalno oko pa niti te zaščite ne potrebuje, ker se ta samo zavaruje na ta način, da zenice zoži. Iz tega razloga se barvnim naočnikom med našo smuško opremo lahko mirno odpovem o. Samo če imamo bolne oči, če nam stekla zdravnik zapiše in če napravimo kdaj kakšno pravo visokogorsko turo la turo preko tednikov, si oči lahko zavarujemo z barvnimi naočniki. Senator Borah Francoski metalec bomb proti podmornicam Ali se Je Adam bril? — Tisočletni spori in stoletne vojne zavoljo brad Študentka Harvardovega vseučilišča v Ameriki je pred kratkim nastopila z nenavadno doktorsko disertacijo. Mlada dama je z znanstvene plati zagrabila vprašanje »Ali naj nosi mož brado?« in ga je raziskala tja do začetka človeškega redu. Začela je koj s prvim možem, ki ga ie usoda postavila pred to vprašanje, z možem, ki mu Eva še ni mogla ničesar svetovati: Z Adamom. Po svetem pismu in starih legendah ugotavlja mlada doktorica, da je bil naš praoče spočetka golob, ad, zato se mu tud ni bilo treba briti. Kaj drugačnega si končno za rajske razmere niti ne moremo misliti. Sele tedaj, ko je rajska sreča po prvem grehu — tukaj je Eva že odločilno sodelovala — minila, je Adamu pod nosom in po čeljustih pognal prvi nežni puh. Tega seveda ne moremo smatrati za neoporečno zgodovinsko resnico, doktorska disertacija omenja stvar tako rekoč le kot anekdoto, kakor je smatrat: za anekdoto doktorantkino naziranje. da so bili angeli nebradati. Sele tedaj, ko so postali »padli angel « ali »hudiči«, so jim zrasle kocine. Ce gledamo stare slike in risbe, se nam brada nit: od daleč ne predstavlja kot znak možatosti, temveč vse prej kot znak grešnosti. Pozneje se je uveljavilo drugačno naziranje. Očak Tertulijan je britje prepovedoval kot »brezbožen poskus, da bi izboljšali božja dela«. Egipčani in Babilonci so bili pred 5000 leti golobradi. nasprotno pa so stari Asirci svoie brade častili nad vse. Mnogo časa so porabili, da so jih umetniško spletali in čuvali so jih s pisanimi vrečicami To je za nekaj nemarne dlake gotovo višek vse nečimernosti. Agamemnon in Karel Veliki sta slovela po svojih bradah. Nasprotno Je bil Aleksander Veliki takšen sovražnik brad. da so si jih morali njegovi vojaki briti. Njegova zapoved pa gre tudi na račun tega. da so se tedanji vojščaki v bojih moža z možen ruvali in vlekli za brade, svojih vojakov pa Aleksander Velik: kot pameten mož ni hotel izpostavljati takšnim nevarnostim Iz tega razloga so se menda tudi stari Grki in Rimljani odločili za nebra-dato modo. Vendar je po drugi strani res. da so bili v srednjem veku in novejšem času baš vojščaki pospeševalci brad. Menili so, da so videti z bradami bolj divji — kar je res — in so hoteli sovražnika s to divjostjo že od daleč strašiti. Zavoljo brade so ljudje napovedovali celo vojne in ena izmed teh voin je trajala nič manj nego — sto let. Francoski kralj Ludovik VII. je bil tisti smolež. ki je povzročil to nesrečo. Imel je dolgo, lepo brado, ki se mu pa nekega dne ni videla več tako lepa. Obril si jo je Na nesrečo ni bil prej vprašal svojo ženo in ko je stopil go-lobrad pred njo. je napravil nanjo kaj smešen vtis, ozmerjala ga je za »nagca« in se je dala od njega takoj ločiti Nekoliko tednov pozneje se ie poročila z angleškim kraljem Henrikom II.. ki je imel zaj°tno brado in ji je obljubil, da ie ne bo nikoli snel. Za zahvalo je oreiel po svoji ženi nekoliko kosov zapadne Francije v dar. To obritemu kralju Ludoviku ni bilo po volji in nastala je vojna, ki se ie vlekla sto let in ki jo je sprožilo torej orav za prav vprašan ip bradp Odgovornost za to razlago o vzrokih stoletne vojne prepuščamo seveda simpatični Američanki in s tem končuiemo to poglavje o bradah, ki nam del? moškim, kakor ženskam že itak dovolj skrbi. Suirt iz morsldli globin __ Iskalca min dviga ulovljeno smrtno kroglo na krov, da ne bo mogla več grešiti domači plovbL Najmanjša nerodnost pri tem živce napenja j oče m poslu mora postati usodna vsej posadki in ladji Zašiti živci Okvare, ki jih povzroča vojna Med bolezni, ki Jih zdravnik vidi skoraj Izključno v vojnem času, spadajo v takšni dobi številne poškodbe živcev, ki jih povzročajo izstrelki, drobci in bodljaji. Posledica teh poškodb je večinoma otrplost ž.vca ln mišice, ki jo živec oskrbuje, tako da postane lahko tudi na videz nedolžna ranica zelo usodna. V večini primerov Je živec tako si vit z mišičjem in tolščo, da se izstrelku izogne ln ai popolnoma presekan. Otrplost, ki se pojavi kmalu po poškodbi, p^gostoma. čeprav tudi po mesecih, nazaduje in ranjenec lahko spet uporablja prizadeti ud. V redkih primerih, da se živec popolnoma pretrga in nastane tedaj prava otrplost, pa je mogoče živec danes spet zaS ti, kar sliči popravilu kakšnega električnega voda. živčni kirurgi zmorejo v tem pogledu stvari, kl so podobne čudežem. Lahko si mislimo, da takšni 3.vi niso baš lahki, saj je že dovolj težko najti živec sloviti ameriški parlamentarec, član repo-blikanske stranke, pristaš najstrožje Izola-elonlstične politike ln najuglednejši nasprotnik predsednika Doosevetta, Id Je te dni v starosti 75 let umrl zavoljo posledic neke nezgode V neld ladjedelnici v Vlrginljl so skoraj dogradili najnovejši In doslej največji ameriški prekooceanski parnik, kl se Imenuje »Amerika«. Velikan prične voziti že v letošnjem poletju Nevarni glad Največji ameriški prek« mor nik To se je zgodilo v nekem londonskem restoranu. Njegov lastnik, velik patriot, je nalepil na vrata napis: »Vojaki, mornarji, piloti Njegovega Veličanstva, tukaj lahko za dva šilinga toliko pojeste, kolikor hočete!« Vojaki, mornarj in piloti Njegovega Veličanstva si tega niso dali dvakrat reči. Ali je restavrater zavoljo njihovih obiskov kaj mnogo doplačeval, tega ne vemo, rekel ni nobene in vse je šlo dobro. Dokler ni vstopil te dni mlad vojak, ki se je vračal pravkar z manevrov. Vračal se je s pravim volčjim gladom. Pr če pripovedujejo, da je naročil dva krožnika juhe. štiri telečje pečenke, dve porciji praženega krompirja, tri porcije solate, cel hleb sira in štiri jabolčne torte Da bi vse to bolje drčalo, je popil sedem pint piva Potem je plačal svoja dva šilinga in odšel. Ob vratih ga je ustavil nesrečni restavrater in mu dejal s tresočim se. vendar zbranim glasom: »Hvala vam lepa za obisk, mladi mož. Ce boste kdaj spet hudo ^adnL le prjdite spet in se pošteno najejte!« Slika nam predočuje v akciji pripravo, s katero spuSčajo podvodne bombe na mestih, kjer sumijo, da se v globini skriva kakšna sovražna podmornica. Bombe se razpočijo V določenih globinah in zadostuje, da se zgodi to nedaleč od skrite podmornice, da Jo uničijo. Madeži olja, ki priplavajo potem na površje, so najboljši znak, da Je podmornica uničena Postani in ostani član Vodnikove družbe! Donosna spačenost Imetja in dobrodelne ustanove na račun zijal čudno je, kako nestvori ln spački že od pradavnih časov privlačujejo zijalasto množico. Tako se je zgodilo, da so nesrečneži, ki jih je naiava tako hudo udarila, ie v starih časih izkoriščali svojo spačenost in se kazali množici za denar. Gle-alcev so imeli vedno toliko, da so si marsikateri izmed teh »naravnih čudežev« na-orali veliko imetje. Zelo donosen je bil n. pr. ogromni nos. Ki ga je neka Irka po imenu Steffensova >rejela od naiave. Postala je svetovna znamenitost kot »dama s prešičjim ril-.cm», šlo ji je izborno in se je tudi poročila ter je v svojih starih letih živela kot žogata ientnica v Du'elinu. Bila je celo ako bogata, da je za to mesto zgradila aelo bolnišnico. V sprejemnici te bolnišni-e ni visel samo nje portret, temveč tudi srebrno korito, ki ga je nosila okrog vratu in iz katerega je jedla, kadar je nasto-iala. »Siamski dvojčki« vedno obogate. Piva :nana siamska dvojčka. Čang in Eng. ki ;ta bila v resnici Siamca, sta potovala .nnogo let po svetu in se potem z znat- nim imetjem naselila v Zedinjenih državah. V Južni Karolini sta si kupila veliko posestvo, po ločila sta se in živela udobno življenje. Ameriška državljanska vojna pa je njiju blagostanje uničila, na staia ieta sta morala spet na pot, da Di se za denar razkazovala. Uspelo je jima v drugič, da sta si nabrala veliko imetje Siamski dvojčici Jožefa in Roža Blatzek. sta ob svoji smrti v Ameriki zapustili nič manj nego 200.000 dolarjev poleg velikih posestev v svoji češki domovini. Tudi velikani in pritlikavci spadajo med dobre zaslužkarje v tem področju Tako je postal irski velikan Patrick Potter bogataš in je poklonil velike vsote za dobrodelne namene Pritlikavec Jožef Borusiavski se je nehal že po kratkem času razkazovati, kajti njegovo imetje je postalo kmalu veliko. Pritlikavci v sp^šnem sicer niso redki in se morajo zato ponašati z res majhno rastjo ali pa s kakšno posebno spretnostjo, če naj ljudi privlačujejo Toda v prejšnjih časih, ko so imeli do lilipu-tancev še posebno spoštovanje, so skoraj vsi dobro zaslužili. na Angleškem politiki vladala Med svetovno vojno je med visokimi vojaki Ln neka medsebojna napetost. L. 1915. sta sedela tedanji vrhovni poveljnik britske armade French in ministrski predsednik A.squiLh v neki družbi drug poleg drugega. Asquit je med pogovorom dejal malo nepremišljeno: »Ali ni čudno, da ni ta velikanska vojna ustvarila nobenega velikega vojskovodje?« Fiench ga je pogledal postrani in odgovoril: »Res je — a tudi nobenega velikega državnika!« VSAK DAN ENA s>Vaš vozni listek, prosim!« (Judge)