242. številka.
Ljubljana, v soboto 22. oktobra 1904.
XXXVII. leto.
I maja tsak dan avsćsr, asimal nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman aa svatro-ogrsks deželo aa vse leto 26 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec S K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem oa dom aa vse teto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K, za eden meaeo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 0 K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja dežele tolike reG, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpoeiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila ae plačuje od peterostopna potit vrata po 12 h, ca aa oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če so dvakrat, in po 8 h. C« 38 trikrat ali večkrat tiska   —   Dopisi naj se izvole* hrankovatl        Rokopisi ae ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo jo v Knaflovih ulicah at 5, in aicer uredništvo v t nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. -
Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod11 telefon 8t. 34. Posamezne številke po IO ta. „Narodna tiskarna" telefon 6t. 85.
Nov zastavonosec?
K*dar bodo zgodovinarji raziskovali dogodbe sedanjega čase, naleteli bodo tudi na zanimivo epizodo, ko je klerikalna stranka, ki je po seb<, po svoji naturi in po interesu rimske cerkve negacija nacionalne ideje, skušala slovenski narod ujeti v svoje pasti s trm, da se je navidezno postavila na r a d i k a I no rsrodno stališče in da je politični vikanj iiubijanskega škofa stegni* svoje roke dvomljive čednosti po narodni tro boj ni e i ter Be hotel izigrati za slovenskega zastavonoše a.
D-rnea še nihče ne more vedeti, kakšen bo zaključek te vsekako zanimive epizode v slovenski zgodovini in kako se obnese ta poskus kleri kalne stranke Zato tudi še nihče ne more slutiti, kako sodbo izreko bo deči zgodovinarji.
To pa stoji: Ko bi se klerikalcem posrečil njihov manever, ko bi se dal slovenski narod ujeti v njihove sa jke in ko bi izrodil slovensko trobojnico dr. Susiersiču kot ztstavonoscu — bi to bila igra za bogove in eklatantan dokaz narodne m moralne dekadence slovenskega izobraienetva.
Dandanes pozna vsakdo na Slovenskem dr. Ivana Susteršiča in zatorej ni treba govoriti o njegovi osebi, o tem, kolikokrat je že menjal svojo narodno in svojo politično kožo, kako ee ne briga za nobeno narodno na* pravo, kako napprotuje najvažnejšim narodnim kulturnim zavodom in kako priča vse njegovo nehanje in delovanje, da je njemu za slovensko narodnost ravno toliko, kakor za lanski eneg Kdor dandanes veruje, da je dr. Su-teršič narodnega mišljenja, da mu je res kaj za slovenstvo, tisti naj kar hitro potrosi pepela na svojo g'avo in naj prestopi v klerikalni tabor, sanj rned narodnimi Slovenci ni prostora.
S t sto drzovitestjo, ki jo Nemec tako dobro  imenuje  »Frechheit«, je
dr. Šusteršič v imenu cele klerikalne stranke stegnil svojo roko po slovenski narodni zastavi in v minolem zasedanju deželnega sbora je nastopil kot <iajradika)n-~jši Slovenec, kot naj-neuamiljenejši uničevalec nemštva, kot najneisprosnejši bojevnik za slovensko čast in slavo ter za pravice in gospodstvo slovenskega naroda na lastnem ozemlju.
Morda je to res kemu imponiralo, a pač samo ljudem, ki ne vidijo dlje kot na dno svoje sklede, političnim naivnežem, ki jih omami vsaka fraza, ki mislijo, da so že kaj storili za narod, če po gostilnah vpijejo o svoj em slovenskem rodoljubju
Razumni ljudje, ki poznajo Ijuii in razmere, tendanoe in cilje rimske kurije in njenih agentov na Kranjskem, ti&ti vedo, da je vse to narodno navdušenje klerikalcev le hli njeno, da je vsa ta njih radikalnost le narejena, da je vsa njih vnema za čast in slavo slovenstva le pesek v oči, d* je ves njih »boj« za pravico in zmago slovenstva le taktičen in strategičen manever, pri katerem bo upoštevali okolnost, da je med slovenskim izobraženstvom narodnostni čut živo razvit in da ga je morda vendar mogoče zlorabiti v zavr&tne namene rimskega klerikalizma.
Da, manever in nič drugega je to najnovejše narodno radikalatvo naših klerikalcev.
Klerikalec je vse, kar kdo hoče, če mu le kaže. Danes jo monarhist, jutri je republikanec, danes govori za demokratična načela — katerim pa v cerkvi za ves svet ne da niti najmanjše veljave—jutri je zagovornik železne avtoritete in najhujše reakcije, danes se dela narodnega, jutri je največji internacionalec in proda vse narodove interese, samo da ima kle rikalizem dobiček.
Le poglejmo, kako so se kranjski klerikalci tekom enega samega leta spremenili.
Lani meaeo aprila je imel dr. Sustereič v »Katoliškem domu« shod.
Uvidevši, da z direktnim bojem in z očitao obstrukoijo ne premaga na-rodno-napredne stranke, je dogovorno z ljubljanskim škofom poskusil, približati se nemški stranki in jo pridobiti za kompromis s klerikalci. V ta namen je škof izdal poseben pastirski list na kranjske Nemce. V tem pastirskem listu jim je s primerno sramežljivostjo razodel svojo ljubezen in jih vabil, naj gredo s klerikalci v lopo. Te iste strune je ubiral tudi dr. Šusteršič na rečenem shodu v »Katoliškem domu«. Ponujal se je Nemoem, kakor se v velikih mestih na uličnih vogalih ponujajo gotove dame. Obetal jim je vse, kar bi le mogli pole-leti. Obetal šole, obetal dvojezične napise, obetal popolno in neutesnjeno »pravičnost«.
Tako je bilo lani. Toda kombinirana akcija ljubljanskega škofa Jegliča in njegovega oprode Šusterš ča se je ponesrečila. Nemci so škcfove in Sueteršiieve ljubavne ponudbe cd-k onili, vljudno, a odločno, in škofu ter Šusteršiču ni ostalo drugega, kakor — dolg nos.
To je bilo lani. Ker Nemci izlepa niso uslišali klerikalne snubitve, so klerikalci pramenih svojo taktiko in letos poskusili, da dosežejo svoje namene izgrda.
Tako so se klerikalci v enem samem letu predrugačill. Lani so poskusili z brezdomovinstvom, letos z narodnim radikalizmom, a vedno jim je bilo samo za klerikalno korist. In ti ljudje naj bodo zaščitniki in branitelji slovenstva, ta dr. Šusteršič naj postane slovenski zastavonosec? Ko bi se to zgodilo, bi bil to eklatanten dokaz za politično in nravno dekadenco slovenskega naroda.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Z bojišča ob reki Šaho.
Po poročilih iz Petrograda je bilo v torek na bojišču vse mirno. Jdponci, ki so pri ruskem nočnem
izpadu izgubili dva topa, so se jeli počasi umikati. Čim se zemlja od zadnjih nalivov nekoliko osuši, prično Rusi znova prodirati proti japonskim pozicijam. Obe armadi ste, kakor se zdi, utrujeni in izmučeni, vendar pa še razpolaga Kuropatkin z močnimi rezervami, ki se še dosedaj niso udeležile boja. Zatrjuje se, da su bile operacije generala Renen-kampfa na vzhodnem krilu zelo uspešne.
Gore in vrhovi ob reki Šiho so še vedno v ruskih rokah. Močni ruski voji so v zaščito kril končen trirani tako pri Suhudiapu ob reki Hun, kakor tudi na cesti iz Mukdena v Banjapuoo, da je popolnoma iz ključeno, da bi mogel Kuroki v smeri gorskega prelaza Hanšan obiti rusko vzhodno krilo. Ako je že res dejansko strta meč japonskega napada in se vsled tega ni več bati navala na ruske pozicje ob reki Hun, ki so močno utrjene, se še ne more s popolno gotovostjo trditi. Prvi voji osmega armadnega kora, ki se Že prevažajo na bojišče ud konca ki-movca, so že doapeii v Mukden, vendar še pa bodo pretekli trije tedni, predno bo ves kor dospel k fronti. Na bojišče šj v kratkem dospe pet evropskih strelskih brigad, s prevažanjem teh vojev se je že takisto p-ičelo. Sodi se, da bodo Japonci z ozirom na ta znatna ruska okrepljenja v najkrajšem Času obnovili svoj napad, čigar cilj je še vedno Mukden.
Iz glavnega ruskega taborišča v MukdeLu se poroča, da so kozaški prapori generala Miščenka znova pokazali svojo sijajno bojno zmožnost, in sicer v spopadu z dvema japonskima bataljonoma. Pobočnik Gavri-lov je odkril ogenj iz svoje baterije na tako uspešen način, da so mahoma morali obmolkniti japonski topovi. Vse japonske baterije so bile uničene. Ja-p nska pehota se je jadrno spustila v beg. V sredo je bil najljutejši boj
na zapad ni fronti. Ruski sprednji voji so zadeli na en japonski pehotni bataljon, ga obkolili in prisilili, da se je moral vdati. Rusi so zavzeli pozi eije južno od vasi Saho. Japonci se počasi umiČejo.
Ob fronti.
»Dai?y Telegraph« javlja, da sta
Oku in Nodiu 19. t. m. zjutraj napadla ruske pozicije na desnem bregu reke Saho, s kakšnim uspehom, se ne pove. Ob Kurokijevi fronti je vse mirno. Ujeti ruski Častniki pripove dujejo, da so nasipi pri Pensiku enaki utrdbam, da jih je skoro nemogoče zavzeti. Na glavni sesti is Saho pa v Mukden so prednji voji sovražnih armad oddaljeni drug od drugega jedva en kilometer. Sklepa ae, da koncentrujejo Rum moAno armado na levem Kurokijevem krilu v smeri proti Pintajci. Splošno se sodi, da prične Kuropatkin znova s ofenzivo, čujejo se pa tudi glasovi, da ima namen, izvabiti japonsko armado do Tielinga. Zatrjuje se, da so ruske utrdbe na levem bregu reke Saho zelo močne in in da bo Kuropatkin s polovico svoje armade navalil na japonsko levo krilo in Japoncem za stopil umikanje proti L i a o -j angu.
Mali spopadi
Renterjev urad poroča iz glavnega taborišča japonske armade s dne 20 t. m.: Srednja kolona desne armade je včeraj napadla sovražno konjenico, ki je bila v TanŠij*fu, in jo pregnala ii njenih pozicij, vendar pa je nekoliko kasneje drugi voj znova zavzel to točko. Vajlofcšin je š* vedno v ruskih rokah. V jutro 19 t. m. smo opazili v bližini Ktokvančije na desni strani naše desne armade dva bataljona sovražne pehote; najbrže so to sprednji voji večje sovražne rezervno armade, koje številnoet bomo še skušJi d u-nati.
Past.
„Ljubi otroci, vesela novica!" je vzkliknil gospod Dvorjan, ko se je vrnil opoldne domov k obedu.
Njegova soproga gospa Dvorjanka in njiju hči Dora bi bili kmalu odprli od začudenja oči in usta na stežaj, če bi bilo to proti strogim etiketnim predpisom finih slojev. Tako veselega nista videli običajno Čemernega očeta že dolgo doma.
Bridko zadolženi veleposestnik Dvorjan je dostojanstveno odložil palico pa klobuk in obstal sredi sobe. Na njegovem mefistofelskem obrazu je za-igraval zadovoljen nasmeh. Gospod Dvorjan je bil precej velik mož z ošabnim trebuhom in kratkimi slabotnimi nogami. Imel je razkošno razvit no3 tiste romantične barve, ki jo občuduje prijatelj prirode ob solnčnem za-nodu na slikovitih vrhovih gorenjskih planin. Brada mu je bila redka in pod nosom je bilo videti skromne Črno namazane brke, ki so klavrno poganjale na vsaki strani v dveh čepih, tako da so neizogibni  hudi jeziki po pravici
trdili, da ima gospod Dvorjan dva para muštac, en par za delavnike, drugi par pa za nedelje in praznike. Radostno si je mel mesnate roke in pogledaval zdaj ženo zdaj hčerko.
Gospa Dvorjanka ni bila dosti manj debela od moža. Iz tolstega rumenega obraza ji je bulilo dvoje mlečno-modrih oči brez pravega izraza trudno in topo v božji svet, kakor dvoje lahkomiselno opremljenih električnih svetilk ob slabem vremenu. Bila je vse svoje žive dni trdovratno krepostna in zvesta svojemu možu in je na ta način visoko nadkriljevala druge lepše ali bolje rečeno lepe zakonske ženice, katerim se baje dozdevajo tajinstveni paragrafi o zakonski zvestobi mnogo predolgočasni, da bi se jim klanjale v hudih uricah hudičeve izkušnjave.
Gospodična Dora je bila v tej obitelji nekaj eksotičnega. Bila je namreč suha kakor brezperesna veja v jesenskem času, suha kakor pokora brez od pustka, suha na duši in telesu. Ta ideal deviške suhote se je premikal prav tako leno in okorno, kakor njena debela mamica, in v pustomodrih očeh je prav-tako brlela večna luč tope dolgočasnosti.
„Prejel sem pisemce", je nadaljeval gospod Dvorjan, izvlekel papir s suk-
njinega žepa, si oslinil desni palec in kazalec in razgenil listek. „Tukaj mi piše moj stari prijatelj Janko, da pride njegov sin Milan za nekaj dni v naše mestece. Milan Šteje osemindvajset let, je zdrav in vesel mladenič, prevzame po očetu veleposestvo — kadar se oženi. Vidiš, Dora — to bi bil ženin za te!"
„Kako naj to razumem?" se je oglasila Dora, sramežljivo povesila oči in si domišljala, da se ji je res posrečilo dražestno zardeti. „Saj ga niti videla nisem!"
„Tako se ne govori!" je zaropotal gospod Dvorjan. „Koliko časa se pa že lažemo, da ti je samo osemindvajset let?"
„Pst, ljubi moj", je hitro pripomnila skrbna mamica. „Šestindvajset leti Šestindvajset!"
„Torej že šestindvajset", se je bridko rogal oče. „Ce pojde tako dalje, bomo imeli vkratkem čast obhajati naše Dorice prvi rojstni dan!"
„Kakšen si pa!" ga je pokarala gospa nejevoljno, dočim je stopila Dora k oknu in obrnila glavo vstran.
„Mirno!" je zaukazal Dvorjan. „Device v Dorinih letih ne vprašajo več: Kakšen je? Niti tega ne smejo več vprašati: Kaj je? Če se hočejo vtem
življenju še omožiti, naj kar nemudoma zavpijejo: Kje je?"
Mati in hčerka sta molčali poraženi od silne logike neusmiljenega modernega Življenja.
„Pozor!" je viknil Dvorjan in nadaljeval potem čisto tiho : „Mi smo hudo zadolženi. Komaj že dihamo! Če dobim takega zeta, kakršen je Milan, se mi odpre nov kredit. Resnično, resnično ti povem, Dora, zadosti sem te že vlačil po plesih in veselicah, dostikrat si že imela priliko, da bi se bil obesil ta ali drugi teleban nate, pa si le izbirala in izbirala! Saj te nikakor ne maram po diti iz očetove hiše, toliko ti pa vendar rečem, da se loti Milana z vsemi deae-timi prsti, ako nočeš ostati večna devica! Milan je vzgojen na deželi, glej, da mu ugajaš, pokaž se pridno gospodinjo in tako dalje!"
V sobo je stopila gospodična, mnogo mlajša od Dore in nekoliko manjša. Prinesla je juho na mizo. Veselo so gledale njene črne oči izpod čela, okro-ženega od bujnih kodravih lasec. Obraz ji je bil močno zardel, prejkoue od kuhe. Bilo je, kakor bi bilo stopilo prvo res živo bitje med tri mrliče. Ko pa je videla resne, temne obraze, ji je zginil nasmeh s cvetočega obrazka.
Za njo je priskakal enajstleten deček v mornarski obleki. Obraz mu je bil zdravordeč in modre, sijajne oči so se lesketale od mladostne razposajenosti.
„Dobro, da sta tukaj!- je dejal Dvorjan, ko so sedli vsi za mizo. „Jutri ali pojutrišnjem dobimo gosta. Glejta, da se bosta dostojno obnašala, ti Auica in zlasti ti, Vilko!"
„Ali bi ne bilo bolje, Če bi obedovala Vilko in Anica teh par dni kar zunaj v sobi zraven kuhinje?-* je predlagala gospa Dvorjanka.
„Jaz že, mamica, o jaz takoj!** se je ponudil Vilko, ki mu ni posebno prijalo sedeti poleg tako resnih ljudi in paziti na vsako besedico.
„Kakor želite, gospa teta!" je rekla Anica.
„Tako bo najbolje!" je povzela Dvorjanka. „Vilko bi utegnil po svoji grdi navadi kaj nepotrebnega izčvekati in, Anica, ti pa tako nimaš — kako naj rečem? — prave obleke."
„ Delajte zdaj, kar hočete-4, je dejal Dvorjan ženi in hčerki po obedu. „Jaz se ne vtikam nič več vmes. Stanoval bo Milan pri gluhi Meti. Najel sem zan; dve sobi."
„To je jako pametno", ga je po-
19. t. m. popoldne sta se na desnem krilu osrednje armade pojavila dva ruska bataljona, ki sta prodirala iz Tunšiafa proti Titišanu, kjer sta dosegla varno zavetje. Pri Fenšiapu je že opetovano obstreljevala sovražna artiljerija nade pozicije. Na tem mestu se je tudi utaborila ena sovražna brigada. V centru ni nikakih sprememb. Tudi na fronti leve armade je mirno, vendar pa na tem krilu obstreljuje sovražnik semtertja naše voje.
Izpred Pori Arturja.
»Daily Telegraph« je izvedel, da bo Japonci v svojih operacijah pred Port Arturjem od 18 t m. vendarle nekoliko napredovali. Okupirala eo namreč baje neki manjši for pri Erlungšanu in prisilili baterijo v utrdbi vzhodno od Palungšana, da je morala umolkniti. Neko veliko vojno ladjo je baje v vzhodni luki zadeio več japonskih projektilov.
Rusi so močno okrepili svoje pozicije pri Liaotiešanu in zgradili več manjših forov. Tudi Japonci so zgradili v bližini ruskih forov Ičan in Ancušan utrdbe, ki bi naj ščitile japonsko pehoto pri naskokih. Vsi vrhovi v južnem delu Golobjega zaliva se še nahajajo v ruskih rokah.
Japonci so na Lanhanfu, 5 milj severno od mornarskega taborišča, postirali 7 velikih topov. Splošni bombardma na trdnjavo se je pričel 16. t. mM toda brez znatnega uspeha. Milica v Port Arturiu ae ne udeležuje bojev, marveč samo opravlja stražno službo v mestu. Kitajci pripovedujejo, da je posadka vsled neprestanih bojev že zelo utrujena in izmnčena. Živil je še mnogo v trdnjavi. Posadka pričakuje z največjim hrepenenjem poročil Kuropatkina, v katerem se nadeja, da jo osvobodi.
Po poročilih iz Čifu je popolnoma izključeno, da bi trdnjava v kratkem padla, kakor Japonci to pričakujejo. Port Artur se bo držal najmanj še do konca tega leta, ker je še tako s streljivom, kakor tudi z živili bogato preskrbljen.
Izostali ruski napad.
»Berliner Tagblattu« se poroča iz Mukdena: V noči z 20. na 21. t. m. so Rusi nameravali splošni napad na japonske pozicije, a napad je moral izostati radi velikih nalivov, ki so spremenili dolino reke Šaho v eno veliko jezero.
Ves 8. evropski armadni kor je že iz Harbina dospel v Mukden. S tem je Kuropatkinova armada znatno ojačena.
Baltiško brodovje.
Iz Frederikshavna se javlja, da so vse ladje baltiške eskadre v noči 19 t m. dvignile sidra in odplule v Severno morje. Vse te ladje se zbero pri otoku Madeiri, kjer se preskrbe z novim premogom. Nato se eskadra razdeli. Oklopnice in velike križarke plujejo okoli južne Afrike, male ladje pa  gredo  skozi  Sueški   kanal Vse
hvalila gospa, ko sta odšla Anica in Vilko s posodami. „Pri nas bi utegnil kaj videti ali slišati . . ."
Željno pričakovani Milan Branski je dospel že drugi dan s poštnim vlakom.
Gospod Dvorjan ga je šel čakat z ženo in hčerko na postajico. Vsi trije so bili v paradi. Veličastni cilinder go spoda Dvorjana se je lesketal že od-daleč, gospa mamica so oblekli črno svileno obleko in se opregli po prsih in okoli vratu z debelo pozlačeno verigo skoro enako kakor naši kmetje, kadar se vračajo s semnja brez živine domov; priletna Dorica pa se je svetila v vseh barvah mavrice. Pod mičnim slamničkom je prenašala bogato zalogo las, ki so kajpada zrasli vsi na tuji glavi. Obrvi in trepalnice si je okusno očrnila in lica in ustna so ji rdela od umetnega barvila kakor v prvem ognju mladosti.
Gospod Milan se kar ni mogel nagledati njenega cvetočega obraza, njenih bujnih prsi in bokovi Toliko da ni pozabil poljubiti roke gospe Dvorjanki in se zahvaliti vsej trojici za presrčni sprejem.
Milan Branski je bil močan, Živahen mladenič, z rdečimi, zagorelimi lici. V kretnjah ni mogel zakrivati zadrege, ki se loteva provincialcev,  kadar pridejo
brodovje ae zopet združi pri Sund-skih otokih. Od tamkaj odpluje skupno vsa eskadra proti Vladivostoku. Do VladivoBtoka je ji treba prepluli 16.000 morskih milj; zato bo rabila 85 dni, da torej dospe na Daljni Vztok šele sredi meseoa januvarja.
Ker je v tem času pristinišČe v Vladivostoku že zamrsneno, spremljajo brodovje ledokoli, med njimi tudi »Jermak«.
Angleški listi pišejo, da je »Severno nemški Lloyd« prodal Rusiji 40 ladij, ki so se preustrojile kot po možne križarke. Vse te ladje spremljajo baltiško brodovje na Daljni Vztok.
Izgube Okujeve armade.
»Times« poročajo iz Tokija: Po japonskih uradnih poročilih znašajo izgube generala O ta na zapadni fronti v celem 13 000 mož. Od nedelje sem so Japonci pokopali 4100 Rusov.
General Kuroki.
Iz Londona se braojavlja: Vest, da je general Kuroki zbolel na di senteriji in da je sedaj na smrt bolan, še ni potrjena.
Koliko vojakov so imeli Rusi v boju?
»Times« poročajo iz Harbina: Desetdnevnega boja se je na ruski strani udeležilo: 276 bataljonov pehote, 122 baterij in 173 stotnij dra-goncov in kozakov — v celem torej 200.000 mož pehote, 28.000 konjenikov in 980 topov. Ruske rezerve se še niso udeležile boja.
Ruski uspehi potrjeni.
Poročevalec »Novega Vremena«, Rostovcev brzojavlja iz Mukdena: Vse ugodne vesti, katere sem poročal tekom 17. t. m., se uradno potrjujejo. Med uplenjenimi topovi se nahajajo poljske in goske baterije in mnogo brzostrelnih topov. Zmago so odločili sibirski strelci. Več stotnij Japoncev je bilo ujetib. Mi prodiramo naprej.
Japonci skrbe za bodočnost.
»Vjeetnik mandŽurskoj armiji« poroča iz Girina: Japonci so izdali poseben razglas, ki so ga razširili po vsi Mandžuriji in v katerem poživljajo mlade in lepe Kitajce v starosti 20 do 30 let, da se izšel e na Japonsko. Obljubujejo jim, da jim preskrhe mladih žen in deklet, in sicer vsakemu po Štiri, da bi bilo s tem preskrbljeno za vojaški naraščaj. Vsakemu Kitajcu, ki se naseli na Japonskem, plača vlada vsakih 10 mesecev 800 jenov. Japonke same pa bodo morale skrbeti za hrano teh Kitajcev. Več nego tisoč Kitajcev iz Mukdena in Inkova se je Ke priglasilo, da so voljni se preseliti na Japonsko. _
Deželni zbori.
Gradec, 21. oktobra. Poslanec baron   Rokitansky   je utemeljeval
med neznano gospodo. Kmalu pa seje nekoliko ohrabril, saj se mu je Dora smehljala tako milostno in mu kazala svoje zobčke, bele kakor nov sneg.
Od kolodvora so ga eskortirali vsi trije precej po najbližji poti domov. V mestecu je bilo namreč par krasotic; teh Milanu ni bilo treba videti.
Doma je sledila običajna zabava s klavirjem, pogovori o literaturi in naposled izvrstna večerja. Pozno ponoči je spremil gospod Dvorjan sam Milana v hišo gluhe Mete. Mladi Branski je dobil o Dvorjanovih najboljši vtis, zlasti pa mu je imponirala „dražestna" Dorica, ki je znala tako pametno govoriti o slovstvu, tako briljantno svirati na klavir in vendar tudi obenem tako dobro — kuhati, kuhati!
„No, kako ti je všeč?" je vprašala mati hčerko, preden sta Šli spat.
„Kmetski medved!" seje odrezala Dorica. „Ob, treba ga bo še civilizirati 1"
Vtem pa je stiskal razjarjeni očka Dvorjan svojega sinčka med kolena in ga obdeloval s tanko Šibico, ker se je bil Vilko v kuhinji predrznil vprašati Dorico, čemu hodi tolikokrat posedat k ognjišču, ko je sicer nikdar ni tu, in pa kako je tudi to, da se je suha sestra naenkrat tako zredila?
svoj predlog za postavno prepoved uvažati Živino in meso iz prekmorskih dežel, iz Rusije in Balkana. Poslanec R e s e 1 je utemeljeval predlog glede zgradbe novega poslopja za učiteljišče v Gradcu ter za ustanovitev 4. letnika ženskega učiteljišča, da se ne bodo bodoče učiteljice več vzgajale v samostanskih zavodih v smislu nazadnjaške in ljudstvu sovražne stranke. — Posl. Krebs je utemeljeval svoj predlog za nov krošnjarski zakon. — Poslanec Stocker je poročal o poročilu deželnega odbora, v katerem je vlada odklonila prošnjo za ustanovitev živino zdravniške srednje šole. Poročilo se je vzelo z obžalovanjem na znanje. — Posl. O mig je poročal o sprejemu okrajne ceste II. rezreda iz Ptuja do hrvaške meje med okrajne ceste I. razreda; predlog je bil sprejet. — Posl. dr. Hrašovec je poročal o poročilu deželnega odbora o prošnji občine trga Šoštanja za deželno podporo, da si napravi vodovod. Dovoli se v ta namen svota do 20.000 K pod pogojem, da prispeva država vsaj enako svoto. — Poslanci nemške ljudske stranke so vložili predlog, v katerem se vlada poziva, naj takoj spopolni srednje šole na Štajerskem, da ne bo ta kronovina v tem oziru zaostajala toliko za drugimi deželami. V predlogu se navaja, da je Štajerska glede srednjih šol na predzadnjem mestu med vsemi deželami v Avstriji* Dočim namreč pride po ena državna gimnazija: v Šleziji na 100.000 prebivalcev, na Kranjskem na 102.000, na Moravskem na 109.000, na Češkem na 110.000, v Dalmaciji na 120.000, na Primorskem na 150.000, na Nižjeavstrijskem na 160.000, v Bukovini na 180.000, na Koroškem na 185.000, Salcburškem na 190.000, Tirolskem na 190.000, v Galiciji na 198.000, pride na Štajerskem ena drž. gimnazija šele na 230.000 prebivalcev. (Predlagatelji pa so pozabili navesti, koliko svojih srednjih šol imajo Slovenci na Štajerskem, ki tvorijo dobro tretjino prebivalstva v deželi.) — Posl. P en g g je predlagal ustanovitev učiteljišča na Gor. Štajerskem.
Celovec, 21. oktobra. Deželnemu odboru se je naročilo, naj ukrene z dež. šol. svetom vse potrebno, da se v Spi-talu ustanovi s prihodnjim šolskim letom dekliška meščanska šola. — V imenu finančnega odseka je poročal poslanec B u r g e r o pokritju deželnih potrebščin. Predlagal je, naj se pobira užitninskega davka na vino in mošt 100 odstotkov na deželno naklado, nadalje pa se naj sklene zakon, da sme dežela pobirati samostojno deželno naklado tudi od vina in mošta, ki ga imajo zasebniki za lastno porabo, in sicer bi se od takega vina pobirale naklade po 12 K, od poluvina in mošta pa po 9 K. V mestu Celovcu pa bi naklada ne smela znašati več kot 6 K, oziroma le 3 K. Zaradi te dvojne mere so govorili proti predlogu posl. Kirschner, Weiss, Krampi in Neuner. Posl. Kotz je govoril za povišanje deželne naklade na direktne davke. Sprejel se je za-
In Vilku se je zdelo, da je prejel bolečine popolnoma po nedolžnem, in ko je ležal v svoji posteljici in točil grenke solzice na blazino, je trdno sklenil, da se bo neusmiljeno maščeval nad hudobno Doro, prvič ker ga je denuncirala, da je bil tepen in drugič zato, ker mu ni prinesla v kuhinjo nobenega kompota in nobene torte, ampak je bržkone vse sama pojedla skrivaj v kakšnem kotu!
Drugi dan pa je bila kaznovana sirota Anica. Ker sestrične tako dolgo ni bilo po pečenko — Dora se je hotela pokazati bodočo dobro gospodinjo in je sama stregla — zato je prinesla Anica jed na mizo. Dvorjan in Dvor janka sta se nasmehnila kakor dva ra-beljna — morala sta nečakinjo predstaviti. In glej ga „ kmečkega medveda!" Odslej je vedno povpraševal po Anici in prinašal šopke ne samo Dori ampak tudi njeni sestrični!
Razmere so bile vedno bolj napete. Vselej, kadar so ga napojili in ga spravili v zidano voljo, je naglašal mladi Branski, da se mora „še letos oženiti, naj bo kar koče!" In ker je prinašal še vedno šopke obema, je sklenil obiteljski svet, da očrni polagoma in sistematično nevarno tekmo -
konski načrt v taki obliki, da mesto Celovec pri novih nakladah nima izjeme; nadalje se je sklenilo, da je od vina in vinskega mošta pobirati 120 odstotno deželno naklado. — Končno se je sprejel predlog, v katerem se vlada nujno poziva, da prekliče prepoved glede izvoza klaje.
Dunaj, 21. oktobra. Cela današnja seja je bil nepretrgan škandal. Grajalni odsek je razsodil, da se posl. Vol ki takoj izključi iz seje, ker je reagoval na žalitev posl. B i e 1 o h 1 a w e k a. Trpke levite je čital Luegerju in njegovim mamelukom posl. S e i t z. Dež. maršal je zato tudi dopustil, da so z galerije letele na Seitza najgrše psovke, ne da bi bil galerijo posvaril ali izpraznil. Ko je nekdo z galerije zaklical Seitzu „Elender Schuft", se je Seitz vzdignil ter vljudno prosil dež. maršala: „Gospod deželni maršal, dovolite mi, da se galeriji zahvalim !" — Po seji so kršč. soeijalci priredili Luegerju hrupne ovacije s psovanjem na soc. demokrata Seitza, kateremu so klicali „lump", »izdajalec", „rdeči Žid" itd. Tri bojevite katoličanke so celo tekle za poslancem Seitzem ter pljuvale vanj.
Galicija, 21. oktobra. Posl. grof Dzieduszycki je obširno utemeljeval svoj predlog glede spremembe zakona o naučnem jeziku v galiških šolah na ta način, da bi se v poljskih srednjih šolah omogočilo priučenje maloruščine, v maloruskih pa poljščine. Predlog se je med živahnim odobravanjem izročil nauČnemu odseku.
Brno, 21. oktobra. Deželnemu zboru se je predložil proračun za leto 1905, ki izkazuje potrebščin 24.893.928 kron, rednega pokritja pa 5.479.411 kron. V potrebščino pa ni všteto zvišanje okroglih treh milijonov K za zboljšanje učiteljskih plač. Nadalje se sprejel zakonski načrt, s katerim se spremenijo nekatere pravne razmere ljudskošolskega učiteljstva. Novi zakon določa, da znači prostovoljni izstop iz službe za učiteljico, ki se omoži in za začasnega učitelja, ki se brez dovoljenja okrajnega Šolskega sveta oženi. OmoŽene učiteljice za ženska ročna dela se ne bodo mogle v bodoče stalno namestiti.
Slovanska učiteljišča v Šleziji.
O pava, 21. oktobra Nemški poslanci so dobili ba;e zagotovilo, da se premeste slovanske paralelke z nemških učiteljišč v Opavi in Tt snu, in sicer se ustanovi v Kraljevem gradcu češko, v Polj. Ostravi pa poljsko učiteljišče.
Dogodki na vseučilišču v Inomostu.
In o most, 21. oktobra. Italijanski dijaki so sklenili na svojem shodu spomenico proti sistiranju italijanskega predavanja na medicinski fakulteti. Posebna deputacija je nesla spomenico k namestuiku baronu Schwarzeuau.
Trst, 21. oktobra. Društvo „Pa-tria" je sklicalo za prihodnje dni vse italijanske poslance v Trst, da ukrenejo
valko v očeh bogatega snubača. Lepo po vrsti je slišal Milan zdaj od njenega strica zdaj od njene tete, kako je Anica potuhnjena, lažnjiva, požrešna in kako je vsa mrtva na moške! Odslej je nosil Milan svoje šopke le Še Dori, ki je vsak dan pričakovala, da ji pade zreli ženin v skrbno nastavljene zanke.
Vtem pa je nesrečni Vilko kuhal venomer bridko maščevanje, toda žal, skuhal ni dolgo nič pravega. Mnogo je premišljeval, kako bi se znosil nad „nečloveško" sestro, mnogo je ugibal, saj Časa je imel dosti, ko so bile počitnice. Naposled pa je le izteknil nekaj za svojo črno nakano.
Mama ga je spodila nekega dopoldne zaradi „strašne malenkosti" klečat. Nekaj časa je mirno delal pokoro v nakazanem kotu, pozneje pa se je pridrical v sosedno sobo, v spalnico Dorino. Ker je slišal na hodniku korake, se je hitro potuhnil za postelj. V sobo je prišla sestra.
Ali kakšna je bila 1 Vsa bleda in suha, kakor prej in brez las! Vilko je gledal in gledal in že jo je hotel vprašati, kdo jo je tako grdo ostrigel in če ji je slabo, ker je tako bleda. Tedaj pa je videl naenkrat dolge lepe lase v njenih rokah in pozneje na njeni glavi.
potrebno proti najnovejšim dogodkom v Inomostu.
Hrvaška regnikolarna deputacija.
Zagreb, 20. oktobra. V ponedeljek 24. t. m. se snidc hrvaško-slavonska regnikolarna deputacija, da si izvoli novega predsednika mesto umrlega pl. Franciscija ter da sestavi končno svoje poročilo o novi hrvaško-ogrski finančni nagodbi za dež sabor. Šest let že obstoji isti hrvaški regni kolarni odbor, a še vedno ni dognal svoje naloge, še vedno ni sklenjena finančna nagodba. Sicer sta tako hrvaška kakor ogrska regnikolarna deputacija izvršili celo finančno nagodbo, toda elaborata ni sprejel ne ogrski ne hrvaški parlament. Na Ogrskem se tudi sedaj regni kolarni deputaciji Še nič ne mudi dovršiti elaborat za finančno nagodbo, ker so vsled napovedane reforme opravilnika razmere tako napete, da ni misliti, da bi parlament predloge sprejel, temuč je bolj gotovo, da se državni zbor razpusti ter se izvrše nove volitve. Novi parlament pa si bo izvolil tudi novo regnikolarno deputacijo, in za njo niso veljavni sklepi prejšnje deputacije, dokler teh sklepov ne potrdi kralj. Iz tega vzroka bo tudi v hrvaškem saboru predlagala opozicija, da se elaborat o finančni nagodbi odkloni, oziroma odstaviti z dnevnega reda tako dolgo tolgo, da se reši usoda ogrskega elaborata.
Dogodki na Balkanu.
B elgrad, 24. oktobra. Ekumenski patrijarh Joahim je odstavljen, ker je pospeševal avstro-ogrsko zahtevo glede ločitve pravoslavnih od ekumenskega in podreditev pod karlovački patrijarhat.
Carigrad, 21. okrobra. Rumun ska vlada odločno vpliva, da ae udu kueovlaška propaganda v Macedoniji, ker se boji, da bi sicer lahko nastal . med Kucovlahi in Grki tako krvavo klanje, kakršno se pojavlja med Grki in Bolgari.
Kralj Peter na Bolgarskem.
Sofija, 21. oktobra. Po uradno sestavljenem programu pride kralj Petar v Sofijo 30. t. m. Obisk bo ofici-j a 1 n e g a z n a č a j a. Kralj ostane v Sofiji dva dni, drugega bolgarskega mesta ne bo obiskal. Vodilni mace-donski krogi v Sofiji so sklenili, da se svečanostim umaknejo, da pa istih nikakor ne bodo motili.
Turški strahovi.
Dunaj, 21. oktobra. Turški po slania na Dunaju Mohamed Neddin-beg, ki je bil na dopuatu v Carigradu, je nujno odpotoval na Dunaj Sultanu je opravičil svoje cdpotovanj* s tem, da Avstro-Ogrsks nabira po Bosni vojaške novince, vsled česar je potrebno, da je na Dunaju
Angleži v Tibetu.
London, 21. oktobra. Angleška ekspedicija se z velikimi težavami zelo
MT Dali« v prilogi. W
Videl je tudi, kako si je barvala obrvi in lica in se gledala venomer v ogle dalo. Že je hotel skočiti pred njo in ji pokazati jezik in osla, kar mu je šinila „dobra*4 misel v glavo ! Tiho je odrica na svoje mesto.
Dvorjanova trojica je pridno vodila svojega gosta po krasui okolici; stara dva sta vedela vedno tako uravnati, is sta bila Milan in Dora kolikortolik sama. Tako so se napotili nekoč tu bližnji griček, koder je bila gostilnicu in vrt hladnico. Vilka so pustili vseK doma. To je bilo novo olje v ogenj njegovega maščevanja.
Deček je dobro vedel, kam poj dejo Sel je skrivaj za njimi in se skril za hladnico, koder so sedeli poČctkoma vsi oni štirje.  Pozneje pa sta šla ma mira in oče gledat uljnak.
In zdaj se je zgodilo nekaj straž nega, nekaj, Česar bi Dorica nikdar ne bila pričakovala t
Vilko je namreč nastavil dolgo leseno brizgalko in iz svoje zased«, dobro pomeril na obraz sestre in spro Žil Žarek mlačne vode na pisaui cilj Demonsko so se mu zasvetile oči, ko je tekla „farbarija" sestri z obraza, potem pa je zbežal.
Skril se je za grmom.   Kmalu pa
počasi vrača iz Tibeta. Preko gorskih prelazov so plezali več dni, pri Čemer so vojaki strahovito trpeli, ker so bili težko otovorjeni, zraven pa lačni, žejni in u trn j eni. 72 vojakov se je med potom vsled onemoglosti zrušilo ter so prosili poveljnike, naj jih puste umreti. Šele zadnja straža je onemogle spravila naprej. V noči 17. t. m. je padlo toliko snega, da so se Šotori nad spečimi podrli ter zadušili dva vojaka. Od tedaj pa Angleži sploh ne morejo naprej; ker so vsa pota visoka zasnežena.
Dopisi.
Z Rake ms Dolenjtttsem!
Zadnjič smo Vam poročali o naših treh patronih,   ki  se imenujejo: Tomažin, Bon, Gorenc. Seveda vsi trije kar blju-jejo jeze.  Edina  tolažba   je  še polu hram;   tam   si   posebno  Tomažin teši jezo nad presnetimi liberalci. In potem uboga njegova spoštovana soproga! Re-vica je žrtev, ki trpi radi drugih. Tomažin ima namreč lepo navado in sicer tako,  da ima njegova soproga potem par dni lise, ki spremiujajo na modro in Črno po životu.  Se pač vidi s kakšnimi   podivjanimi   ljudmi  se moramo boriti. Tudi Bonu ni všeč, da smo povedali, da njegova gospa ni učiteljica ampak le vrtnarica. A glej smolo! Resnici na ljubo  moramo  danes to izjavo preklicati ter slovesno konstatirati, da je izprašana samo za roeua dela. In ti humoristi! Nekdo je rekel: „Ona še za _os . . . ou šolo ni!"  A glavna reč je, da je vedela povedati,   da  mora biti učitelj   Četrt   ure   pred poukom v šoli. Potem pa trdite, da ljudsko šolstvo propada!  Jasna slika,  kako naduti klerikalci sovražijo uČiteljstvo. In ta g. Bon je vnet katoliški klerikalec.   Ko bi ga cenjeni bralci poslušali, ko mešetari za konje.  Takrat  poklice vse hudicke in kar je sploh mogoče na pomoč. Takrat kolne kot mešetar. Oba ta dva kapuna so pri zadnji seji izvolili v krajni šolski svet. Oba sta bila že radi zamud kaznovana, oba sta strastna nasprotnika nove Šole. Menda zato, ker ni njima nič koristila.  Ah,  Če bi ustanovili šolo za mešetarje! Brezdvomno bi bila oba zadovoljna Bon kot direktor — Tomažin pa kot kantiner. Raška šola si je pridobila dve neumorni moči v krajni šolski svet. In tudi Gorenc baje še ostane, dasiravno je  plačal  30 K globe radi častikraje učiteljstvu.   škandali  so na dnevnem redu.  Ni čudno, da ve cela Dolenjska povedati, kako surovi ljudje so na Raki in okolici. Mirnega Človeka Dapadejo ponoči, brez vsakega vzroka. Edina parola jim je:  „Cemu hodiš ob tem Času okrog!    Hudič, boš ti hodil na Rako, ti bom že pokazal" itd. Tako je rentačil neki klerikalni falot, ko je napadel g. učitelja iz sosedne šole. Fa-lotstvo je to, ki se godi le v zlo klerikalcem. Si bodo li klerikalci tako priborili ugled ? Za političen boj niso sposobni, oziroma se ne morejo izgovarjati, ker vedo, da je res vse, kar smo poročali. Iz Ljubljane pa pošilja -Obrambno društvo" tako redno vse izrezke, da bi se prizadeti postavili ter se oprali. A zaman vsa korajža! Do danes še nismo brali opravičila. Taki so. Sami rado-voljno priznajo, da je njih početje podlo, nizkotno. In ti gospodje!? Tri imamo na Raki, a niti enega ne,  ki bi povzdignil glas med svojimi pobesnelimi backi, tu jih učil, da je pobijanje greh, da tak človek ni dober katoličan, da je falot. O ne! Dopade se jim, da bi
se je začudil, ko je videl, da se vrača gospod Milan sam po potu in se smeja. Ker je šla pot skozi gozdiček, je stopil k njemu in ga prosil, naj ga nikdar ne izda, da je obrizgal Doro.
„Zakaj si jo pa?" ga je vprašal Branski.
„Zato ker me zmeraj toži in zato ker je tako potuhnjena in se laže, da sama kuha, pa nič ne zna, vse mora Anica opraviti, Dora pa samo dobro je in romane bere in tuje lasi nosi in že iiina Čaka!"
„A tako! In Anica je tudi taka?"
„Ne, Anica pa ne! Midva z Anico sva prave reve ! Najrajši bi ušel kam v Ameriko, pa nimam denarja! Anica tudi zmeraj joka, ker jo tako dajejo !"
Drugo jutro je bil Milan že precej zgodaj na Dvorjanovem vrtu. Imel je mnogo, mnogo govoriti z Anico. Opoldne pa je prišel v svečani črni obleki in s šopkom, ki je bil večji in lepši, kakor prejšnji. Gospodu Dvorjanu in gospe sta rdela obraza od veselja, da se je Milan vendar enkrat ujunačil in nastopil kot snubač; takoj pa je luč veselja ugasnila na njih presenečenih potezah, ko je poprosil gospod Branski za roko — Anice. Le obraz Dorice se ni izpremenil, temveč se je svetil v stari krasoti, zopet lepo oslikan z novimi barvami. M. N.
le mogli kakega učitelja magari ubiti. In tako ljudstvo je dobro — katoliško! Škandal za Rakol A priznati moramo, da je takih ljudi le malo, seŠteje se jih na prste. Ce niso pravi klerikalci so pa njihovi hlapci. Drugo ljudstvo je dobro ter se veseli, da ožigosamo tako početje. Se še vidimol
Akademija.
Pripravljavni odbor je v svojem prvem dopisu že podal glavna načela, na katerih stoji novo društvo, cilje in smotre, ki za njimi stremi njegovo delovanje ter sredstva, s katerimi hoče dosezati svoje uspehe. Danes hoče podati glavne točke društvenih pravil.
V njih naj razsodni čitatelj povzame in to povsem objektivno ter brez strasti, bode li delo novega društva v kvar ali v prid narodu slovenskemu, ki mu je to delo namenjeno v prvi vrsti.
Pravil točka I. glasi: Društvo se imenuje „Akademija" Ijudsko-izobraže-valno društvo s sedežem v Ljubljani. Njegov delokrog se razteza po Kranjski, Štajerski, Koroški, Goriški, Trstu z okolico in Istri. II. Namen društvu je, delovati za umstveno iu moderno-nrav-stveno izobrazbo. Ta namen izvršuje društvo: 1.) sklicujoč javne shode in sestanke; 2.) izdavajoČ izobraževalne časopise in spise; o.) razširjajoč knjige in spise med članovi; 4.) s čitalnicami in knjižnicami; 5.) z znanstveuimi in strokovnimi predavanji in razgovori; 6.) s peticijami, spomenicami; 7.) s slavnostrui, veselicami in drugimi slič-nimi pripomočki. III. Člani društva so: 1.) redni; 2.) izredni; reden član je lahko vsaka oseba, ako plača vpisnino in prispevek ter izvršuje pod štev. II. izraženi namen društva; izreden Član je, ki plača vpisnino in redni prispevek. Člane vzpre-jemlje in odklanja odbor društva, razlogov ne navaja pri tem. IV. Kdor hoče postati   redni   Član, javi   to pismeno.
V s i člani imajo pravico obiskovati društvene prostore, rabiti društvena izobraževalna sredstva, udeleževati se predavanj, občnih zborov in staviti predloge in nasvete. Redni Člani imajo razen tega še na občnih zborih glasovalno in volilno pravico. Točka V. govori o prenehanju Članstva, točka VI. o vodstvu društva. VII. Občni zbor ima pravico: 1.) tolmačiti in izpremi-njati pravila; 2.) določati vpisnino in društveni prispevek ; 3.) nadzirati delovanje društvenega odbora in posameznih sekcij ah klubov; 4.) voliti društveni odbor, namestnike in pregledovalce računov za dobo enega leta; 5.) odločati o predlogih in pritožbah, ki se morajo teden dni poprej naznati predsednika. Točka VIII. govori o volitvah na občnem zboru; točka IX. obsega delokrog društvenega odbora; točka X. nadzorovanje društvenega premoženja; XI. o razhodu društva; XII. določa, da občni zbor odločuje o tem kaj se zgodi z imetjem društva v slučaju razhoda društva; XIII. o razsodišču; XIV. o slovenskem poslovnem jeziku in končno pravi točka XV. da društvo ni politično.
Smer društvenemu delovanju je v teh pravilih jasno očrtana. Kaj hočemo doseči in kako hočemo doseči svoj namen pa je podrobno slikano v brosu-rici „VseuČiliška ljudska predavanja", ki jo je spisal prof. dr. F r. D r t i n a ter iz češčine prevel Anton D e r m 11 a. To knjižico je založil pravzaprav Akademije pripravljavni odbor ter jo potemtakem z vso pravico smemo imenovati prvo društveno
Kouklave L 1903.
m.
(Darje)
Ko je Pij IX. zatisnil za vedno svoje oči, se je splošno sodilo, da postane njegov naslednik kardinal Franchi. To je bil duhovit, eleganten kardinal, živega temperamenta in modernega na-ziranja. Franchi je bil Rimljan in zlasti Rimljani so želeli, da bi zopet enkrat nosil papeško krono siu večnega mesta, saj je bilo do tedaj kar po vrsti osem papežev, ki niso bili doma iz Rima nego iz raznih kmetskih vasi. Franchi je imel toliko več upanja, ker so mu bili španski glasovi zagotovljeni.
Za papeško krono pa se je potegoval tudi kardinal Pecci. Glavni agitator za izvolitev Peccija je bil premeteni kardinal Bartolini in takratni tajnik izrednih cerkvenih zadev Galimberti, ki je za svojo agitacijo dobil kardinalski klobuk.
Dve uri po smrti Pija IX. so se seŠli Bartolini, Galimberti in grof Erkole Graziadei in izdelali načrt za agitacijo v svrho izvolitve kardinala Peccija.
Kardinal Bartolini je prevzel nalogo, da pridobi tudi Franchija za svojega kandidata Peccija in izvršil je svojo nalogo res čudovito izvrstno. Obljubil je Franchiju z enim milijonom na leto
delo v zmislu točke II št. 2 društvenih pravil. V dodatku imenovani knjižici je opisano delovanje pripravljavnega odbora.
Redni občni zbor se vrši kakor že naznanjeno v sredo 2 6. t. m. zvečer v h o t e 1 u I li r i j a. Dnevni red: 1.) nagovor predsednika; 2.) poročila pripravljavnega odbora, čitanje pravil; 3.) določitev vpisnine in društvenega prispevka; 4. volitev društvenega odbora, namestnikov in pregledovalcev računov za dobo enega leta; 5. slučajnosti.
Pripravljavni odbor«
Glasovi z Jesenic.
— Pretečeni teden je bil pii tukajšnjem orožništ^u ritmojst r g. Ha-»sU*r radi dogodkov 2 okt;>b-ra t. 1. Nemci dnliijo c roiništvo, da je bilo takrat — pristransko. Zadostuje naj, če povemo, da je šlo orožništvo z nasajenimi bajoneti proti do siojnšm slovenskim demonstrantom, medt m ko so smrli Neorcoi kamenje metati in peti »Die Wacht am Rhein« pod varstvom — bajonetov. Iu ta druhal {e še tako nesramna, da trdi, orožništvo je držalo — s Slovenci. Ti ljudje res zaslužijo, da se vsakema par gorkih naloži.
— Nemško žandarmerija na Jesenicah hoče m -ti nemška država v Kantini. Čovek ne ve, ali bi se smejal ali jezil nad tako strahovito neumnostjo. Mi jim svetujemo, naj se obrnejo do nemškega eesarja v B e r o 11 n u , da jim pošlje par penzioniranih pruskih »lajbgar-di&tov«, ker za tukajšnje nemške razgrajače je v resnici potreba — posebne žandarmerije.
— Inžener Bachmann ni v občinskem odboru, kakor smo zadnjic pomotoma poročali. To nas seveda prav veseli, ker ga pri prihodnjih volitvah vsaj ven ne bi treba ▼reci.
— Svoje junaštvo so poka zali v prav lepi luči nemški tur narji, ki so pijani zašli v nedeljo v neko slovensko gostilno, ko zasujejo okrog sebe slovenske glasove, bo bili mahoma trezni in izdali so se za — Slovence. »Die Waoht am Rhein« mora res trdno stati, ker taki junaki ne bodo reševali nemške domovine.
— Kantiner Paar še vedno straši s svojo debelo postavo po Jesenicah ter grozovito laže, da se ni ▼ nedeljo 9. oktobra v kantini streljalo na mirnega slovenskega mladeniča. Mož se strašno boji državnega pravdništva, kar ima tudi popolnoma prav. Mi mu povemo, da mu vse laži nič ne pomagajo, ker je bilo poleg vel prič, o katerih se Paaru niti ne sanja. In te priče lahko pod prisego izpoved o, da se je vse tako vršilo, kakor smo poročali.
— Državno pravdništvo je dolžno, da vso zadevo o streljanju natanko preišče, ker menda vendar ne bo dovoljeno, da bi se v kon-stitucionalni državi streljalo na ljudi kakor na muhe!
— Savska tov. godba, ki sestoji iz večinema slovenskih delavcev ter tudi pri si oven s k i h prireditv*h rada sodeluje, vrlo napreduje pod energičnim vodstvom gosoo-dov Pongratza in Pospišils. Za leli bi le, da bi se malo bolj oziralo na slovanske skladatelje.
dotirano mesto in Franchi, misleč da 10 let starejši Pecci itak ne bo dolgo vladal in da bo on potem še z veliko večjo sigurnostjo izvoljen, se je res dal ujeti.
Za obdelavanje inozemskih kardinalov se je napravil cel komplot. S pomočjo kneginje Potenziani in raznih drugih dam takoimenovane Črne aristokracije so Peccijevi agitatorji prevarili razne velike liberalne liste in vanje vtihotapili članke, v katerih je bil Pecci popisan kot utelešena miloba in dobrosrčnost, kot inkarnacija plemenitosti in pobožnosti, kot mož, ki Živi samo za znanost in umetnost, in katerega sta Pij IX. in kardinal Antonelli samo zaradi tega 40 let preganjala, ker se je vnemal za spravo med cerkvijo in Italijo in se sploh postavljal na stališče, da naj se duhovščina nikar ne vtika v posvetne zadeve.
To je bila seveda sama „farbarijaw, a to „farbanje" se je vršilo sistematično in kakor smo že rekli v prevaranih liberalnih listih „Fanfulla", „Gazzetta d'Italia", „Figaro", „Times", „Presse", „Pester Lloyd" itd. Ze omenjeni grof Graziadei in grof Grabinski, brat kneginje Potenziani, pa sta obdelavala di-plomatične zastopnike raznih držav v Rimu in jim dopovedovala, da je kardinal Pecci edini mož, ki zasluži zaradi
— Drugi razred nemške šole se je odprl na Savi. Kot učiteljica je nastopila službo gosp ca Reissnerieva is Ljubljane.
— Novemu železniškemu poslopju bi bilo želeti tudi nsrodno zavednih uradnikov. Kdsj bo prišel med naše uradniŠtvo tisti duh, ki ga dobimo pri nemških? Kaka j bi ne posnemali ees. kr. nadre?ideatt Quereha in nadinienerja Maksa, ki služita isti državi, kakor slo venski uradniki. O ta hoječnost in ponižnost!
— Naš občinski od bo r na j-brže spi. Kdai se bodete začeli poteg »vet* za novo slovensko šolo na Jesenicah? Ni. že vendar kdo sproži pri • nčinsai seji to zadevo in naj se vloži primt rna prošnja na deželni Solaki svet za petrazrednico in meščansko šolo. Ah vas niso zadnji dogodki še spametovali? Z1aj je čas, da se potegnete za slovensko meščansko šolo, kamor boste po štljaii svoje lastne otroke, da jim pomorete do boljšega kruha. Ni noge tore) grspod župan Klinar in gospodje odborniki in preko nemške gospode za slovensko stvar
— Jeseniškemu »Sokolu« je obstanek zagotovljen, ker ima že čez sto rednih, oz<r;roa pod p'm h Članov in enega u*t*novnika. V telovadnici se prav pridno dela Strokovna navodila prihajajo od ljubljanskega »Sokola« po in ej jati vab gosp dr. Murnska. Vsako nedeljo nas obišče g. B. Drenik, ki si je »ploh za ustanovitev našega društva pridobil veliko zaslug.
— Ustanovitev potuioče knjižnice na Jesenicah je bila od »Prosvete« izborna misel, ki vrlo uspeva. Knj ge se nepričakovano pridno čitajo, le žaliboar, da jh je premalo. V kratki dobi 2 mesecev
I se je izdalo že okreg 30 legitimacij. Veselega erca gledamo v bodoČnoat, ko bodo hodih po naši lepi dolini zavedni narodni možje. Miad naraščaj je naše upanje, ker pri starejšem rodu je pri nas — priznati moramo — naroden čut skoraj popolnoma otrpel
— Malo manj neraškuta-renja in nekoliko več narodnega ponosa bi priporočali nekaterim jeseniškim gospi-cam. Zakaj bi se ravno nežni spol ne smel zavedati svojega materinega jezika.
Strelice iz selške doline.
— ČoČov Frence, deževni poslanec, uživa sedaj sladke počitnice za svoje »trudapolnoa delo. Frence se je moral na pamet učiti »dolge« govore, ki jih je potem na pamet izblebetal, kakor naučena papiga. Mi ubogi liberalci pač nismo tako »srečni«, da bi s Frencetom prišli skupsj, da bi nam ta kapaciteta kluba deželnozborskih poslancev katoliške stranke dala priliko ga »intervievati«. Le kakšen razboriti oča Prevo ali »Ta žganeov« imata to srečo, da Frence »interviva« s njima. Takoj po drugi seji je prišel Ć č)v Frence domov in imel je interviv z očetom Prevcetn in drugimi učenimi politiki čeSnjiškega krepanega konzuma. Prevc: Na France, povej nam, kaj si že za nas dosegel in kako liberslce nebijaš v deželnem zboru? France C >čov se odkašlja in potem s polževo hitrostjo odgovarja: Nekaj sem pa že storil. Precej sem že storil. Nekaj bode že izdalo. Nekaj sem že I
svojih zmožnosti, zaradi svoje zmernosti, zaradi svojega plemenitega značaja, da postane papež.
To je bilo jako premeteno nape • ljano. Inozemski kardinali so na dan svojega odhoda v Rim že iz svojih domačih listov bili poučeni, da je Pecci edini mogoči kandidat in vtis je bil toliko večji, ker so Pecciju peli to slavo — liberalni listi.
Že 10. februvarja so se začela v stanovanjih rimskih kardinalov pogajanja. Za Peccija so delali kardinali Nina, Panebianco, Mertel, De Falloux, Consolini in Franchi, poleg teh pa glavna agitatorja Bartolini in Galimberti. A delo je bilo težko.
Španski kardinali so se bili s svojo vlado dogovorili, da bodo glasovali za Franchija. Francoski kardinali se niso hoteli ogreti za Peccija in velevplivni kardinal Randi je udaril ob mizo in vzkliknil „Pecci ne dobi nikdar mojega glasu; Če hočemo imeti grandseigueurja za papeža, volimo kneza Chigija, če hočemo imeti pobožnega papeža, volimo Martinellija.
Ali vzlic temu je poglavitno vsled vpliva nalaganih in ogoljufanih liberalnih listov Pecci že tiste dni smel upati, da bo izvoljen.
Dne 18. februvarija zvečer se je začel konklave. Navzočnih je bilo 59
dosegel. Liberalci bod i le videli kaj sem napravil in dosegel Navzočim se dobro zdi pri tem odgo^ru in Prevc zopet vpraša: Ali si Š berja Že obtožil, da bi ga dali na »ga*ge«. Pa glavarja in Žendarje?! čočov Frence: Pa prav dobro sem jih dal, pa ssj sem vam že pravil, kako jih bodem. »To sem jih!« Ta iganeov vpraša: »Ali si kaj povedal, da hočejo liberalci »nas posestnike« kar uničiti in nam vero vzeti ?« Frence: To še pride na vrs o Tudi zavoljo ceste jih bodem dal. Bodo že videli, zakaj niso vožnje nam na Cešniici v ko nz u mri trn društvu izročili. Prevc, Ta ftganeov in drug: d bro, dobro F<-enc \ da s dr Strdkom in s»lštim T om že i še en večji shod skl Čite, da »bodrm' « Še drugim ljudem tvoje uspehe « znanili.
— Shod se skliče na češ-njici. Franca poreĆa: Dr. Skrek pri-d guje črz liberalce. O to farb-j) ljudi.
— Razsodni volilet v selški dolini paO ičovejra Franceta ja»no vprašajo: Frerc! Ali si zato voljen za poslanca, da bodeš v dižćlucm zboru stavil interpelacje, ker Ti p ) celi dolini pravi vsak le *čo6ov Frence«, kar pravzaprav tudi si? Asi si zato izvoljen za poslanca kmetom loekeg* in kranjskega okraja, da bodeš na dolgo in široko zabavljal Čez občinske volitve v Sel-c b, kjer si se le po sili u«edel na županski stol? Ali bodeš svoja Županske zmote, vstrd katerih so te morali crožmti naznaniti, izrabljal v poslaniško imuniteto in zabavljal p.i tem na vestne orožnike in skrbnega načtlnika okrajnega glavarstva? Ali p o k n a š kmečke potrebe?? Ali je kmečka potreba zabavljat*, ker ai ti Čdčov France imenovan? Ali je kmečka potreba, če Č^Čovega Fren-četa nečejo napredni občinski odborniki izvoliti za župana?
— Liberalci se smejejo Čočovemu Frenoetu, ker je v deželnem zboru dosegel samo blamažo in posmehovanje. Uspeha pa nobenega, prav nobenega. Zaradi občinskih volitev — ničesar dosegel, zaradi orožnikov — ničesar dosegel, zaradi glavarstva — ničesar dosegel, zaradi ceste — ničesar dosegel.
— Dosegel pa je čočov F r e n o e okrog 200 K, katere je dobil ta plačilo kot poslanec. In to je edini uspeh, katerega bi pa tudi dosegel »Žane z Iolane«, Če bi ga slučajno volili za poslanca.
— Frtičar pa po svojina« vadi laže in ljudi farba, ker pravi, da so orožniki dobili ssradi »inter-špilacije« Čočovegs Frenceta — ukor. Frtičar, to je debela katoliška laž! Cočov Frecca je Šel z dolgim nosom is Ljubljane.
— Čudni ljudje so na češnjioiin na Rudnem. Ravno pred 1 tednom so postavili neko znamenje na Rudnem, ki jihjeitilo nad 1000 K. Oikritesrfino rečemo, je to čudno, da imajo tisočake za znamenja delat', potem pa prosijo v imenu zadruge za državno podporo. Ako je res potreba zadrugi podpore, ne močite denarja za neplodonosno zidovje. Če imate pa toliko tisočakov odveč, da srojo babarijo izkazujete, potem ne beračite za podpore!
— »Trgovino s patino-š t r i« ima že dalj Časa v Železnikih tista sitna osa — Štrajnar. Oi kdo ve kje dobljene »patanoštre« trapastim ženskam in tudi moškim pro-
kardinalov. Naslednjega jutra je bila prva volitev, pri kateri je Pecci že dobil 19 glasov. Popoldne jih je imel že 26 in ko se je izvršil „decessitu že 34.
A potem je Šlo težje. Opozicija ni odjenjala. Ravno najuglednejši in naj-pobožnejši kardinali, kakor Gianelii, Sacconi, Randi, Amat, Martinelli, Fran-zelin, Monaco in Še sedaj živeči Oreglia so bili odločno proti Pecciju in so napeli vse sile, da preprečijo njegovo izvolitev.
Končno je bil boj dobojevan. Odločili so po nalaganih liberalnih listih preparirani inozemski kardinali in je bil izvoljen Pecci. A dobil je samo dva glasa več nego je predpisano. Med listki je bil eden, na katerem je bilo zapisano „Eligo im sum-mum pontiticem em. ac rever. Cardi-nalem neminem. (Volil za papeža . . . kardinala Nikogar.)
Koj nato so papeža oblekli v beli talar. Starodavni običaj je, da pa« pež pri ti priliki sname svojo kardi-nalsko čepico in jo dene na glavo tajniku konklava, kateremu je s tem zagotovljeno kardinalsko dostojanstvo. Pecci je pač snel svojo čepico iu jo smehljaje — vtaknil v svoj Žep 1 (Dalje prih.)
đaja sa tako ceno, da je grdo, da ta deževna glista tako ljudi oblezuje. Zares je to impertinentno, kakor že ljudi ožemajo s patanoštr , lurško ▼odo, misijoni itđ. Ako kak drug trgovec le najmanjši pregrešek naredi, ga oblastno primejo, take ljud ske pijavke pa puste, da pijo kri ljudem in navadno najbolj revnim ljudem.
— Kaj pa bode sedai,ko je deželni zbor zaključen? Cočov Frence pravi: »Mi ne odnehamo!« Živio!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 22 oktobra.
— Osebne vesti. Iz Bel-grada se nam poroča: Ob priliki satvoritve jugoslovanske umetniške razstave v Delgradu dne 23. t- m. je minister za prosveto in nauk prečital kraljev ukaz, s katerim se odlikuje oela vrsta jugoslovanskih umetnikov. Oi Slovencev so odlikovani: R i kar d Jakopič in prof. Ažbe s redom sv. Save III. vrste; Ferdo" Vesel, Iv. Grohar in Fran Gove-kar z redom sv. Save IV. vrste; Jo s. Germ in Henrika Šant-Ijeva z redom sv. Save V. vrste. Izmed Hrvatov so bili odlikovani: z redom sv. Save III. vrste: Jos BrunŠmid, Sandor Gjalski (Babic) in R. Valdec; z redom sv. Save IV. vrste: Dr. Dežroar, KL Crnčić, Bela Cikoš, R. Frargeš, Mih. Nikolić, O Iveković, Cel. Medović, dr. Vidrić in Ferdo Kovačević; z redom sv. Save V. vrste: Jos. Bužan in Jos Biuer. Izmed Bolgarov so dobili red sv. Save III. vrste: I/. Mrkvička in A. Vešin; red s v. S a v e IV. vrste: 17. Angelov, A Mitov in I. Todorov; red sv. Save V. vrst e: A. Protič, N. Mihajlo v in H. Tačev. Izned Srbov so bili odlikovani: S?. G^o-rović, I. Dučić in dr. M;l. Vasic z redom  sv. Save IV.  vrste; Al.
"v
Sintić in P. Vučetić z istim redom V. vrste; Rista Vukanović pa z redom belega orla V. vrste. — Red sv. Save je ustanovil kralj Milan 1. 1883. Ta red se podeli za zasluge na književnem, umetniškem, šolskem in cerkvenem polju. Redovni znak je zvezda z modroobrobljenim belim križcem, v čigar sredi se nahaja slika sv. Save s srbskim orlom.
— Subvencij oni rana opozicija. Klerikalci se gredo zdaj nekaj časa sem opozicijo in časih celo govore, da delajo v državnem zboru obstrukcijo. Ta opoiioija in obstruk-oija pa menda vladi nič preveč skrbi ne dala, kajti če bi bila resna, bi je vlada gotovo ne honorirala v obliki podpore klerikalni gospodarski organizaciji. Ta podpora je jasna priča, da so klerikalci od osrednje vlade kupljeni in plačani in da je njih opozicija subvencionirana. Vlada seveda nima nič proti temu, da klerikalci opozicijo markirajo. Celo všeč ji je to, da le v odločilnih trenotkih pari-rajo. I a to store ti neustrašni klerikalci z vso zanesljivostjo. Ko se je zadnjič šlo za volitev delegac je, so hrabri klerikalci kot pravi, prismi in plačani vladni lakaji pustili Čehe na ced lu in so Kdrberja rešili iz največje zadrege. Ali se je čuditi, če vlada tako opozicijo z veseljem sub-venoijonira? »Slovenec« se izgovarja, da je ta subvencija po 15.000 kron dovoljena v gospodarske namene. To lahko pove otročajem, ne razumnim ljudem. Da je gospodarska organizacija naših klerikalcev navadno sle-parstvo za eksploatiranje slovenske zaupnosti in neumnosti, to Čivkajo že vrabci na strehah Kolikokrat so Že sodišča užgala tej organizaciji pečat Bleparstva na čelo! In tako organizacijo naj bi vlada podpirala iz gospodarskih razlogov! To je pre-neumno. Vlada pravi, da plačuje tO subvencijo za pokritje stroškov za revizijo posameznih zadrug. Ali te stroške plačujejo dotične revidirane zadruge same. Vladi služi ta orga nizscja le za pretvezo, da lahko vrže klerikalcem nekaj tiscčikov. Vsakdo ve, da mora vlada državni denar porabljati za tiste namene, v katere je določen in da torej ne more possmeznim strankam drugače izkazovati »priznanosti«, kakor po-om subvencij za različne navidezne
javne namene. Vlada ve prav dobro, da ja klerikalna gospodarska organizacija občeškodljiva, a podpira jo, ker na drug način ne more klerikalcem ničesar dati. Gorapodarska organizaoija je le kana), skozi katerega teče vladna subvencija v stran ske kanalčke (akspenzarje itd.) ter se steka v posamezne žepe, in zato imamo popolnoma prav, če oči« tamo klerikaloem, da je nj h »opoii-oija« od dunajske vlade subvencionirana.
— Klerikalna obštrukcija je požrla kranjskim kmetom prepotrebne podpore. Kranjski kmetje so pričakovali, da se jim v letošnjem zasedanju deželnega zbora dovolijo prepotrebne deželne podpore. Ali ta up je šel po vodi! V času de-Želnozborskih volitev so klerikalni deželni poslanci mnogo obetali in obetali ter se kazali kot edine kmetske prijatelje. A sedaj vemo: Kranjska bo rešena z občo volilno pravico. Kranjski kmet si bo zasadil svoje vinograde z občo volilno pravico. Popravil si bo žnjo po ognju in drugih elementarnih nezgodah razrušeno gospodarsko poslopje. Uravnal si bo žnjo vsa polja razdirajoče vode in napolnil si bo žnjo vse vodovode in zgradil vse ceste. Z občo volilno pravico pokril bode stroške za šolske stavbe. Iz vseh kotov naše domovine done obupni klici po podporah, toda klerikalna stranka nima srca za kmeta. Z kričanjem je požrla kranjskim kmetom prepotrebne podpore. Sedaj odpri kranjski kmet svoje oči na stežaj in spoznaj, da te klerikalna stranka tira v vedno večje ubostvo!
— Koliko je veljal deželni zbor? M nolo zasedanje je traj&io 21 dni, potem je bilo vsled klerikalnega škaniala zaključeno. Deželni zbor je v teh 21 dneh reši eno samo stvar, veljal je pa a tiskovinami vred okroglo 2 2 0 0 0 K.
— Častno obeanstvo podelila je občina Slap pri Vipavi Karolu grofu Lanthicriju, graščaku v Vipavi.
— Repertoar slov. gledališča. Jutri v nedeljo vprizori se popoldne ob 1 a3 uri ob znižanih cenah velezabavna burka »R c z e r v i s t o v a svatb a«, zvečer poje se pa Četrtič in poslednjič v sezoni Meverbeerova velika opera »H u gen o ti«. — V torek, dne 25. t. m. vprizori se prvič na slovenskem odru Maksima Gorkega sve tovneznana drama »Na dnu«. V drami nastopa ves dramski ensemb'e, režijO pa ima g. J.*roslav  T i š n o v.
— ,,Na   dnu".   Pred nekako dvema letoma se je raznesel po vsej Evropi glas, da je spisal ruski m »derni pisatelj   Maks i m  Gorki-P j eškov novo dramo, ki je tako originalna po vsebini in obliki, da se ne more meriti ž njo nobeno drugo dramatsko delo. „Na dnu" razkrinkava baje docela nov svet, nove „bivšeu ljudi, družbo na dnu človeške družbe, izvržek ruskega naroda, izmeček velikomestja. Toda Gorki je predstavil te propalice vzlic vsemu v luči simpatije in ljubezni. „Vse razumeti — vse odpuščati!" — mu je bilo geslo. Pisalo se je, da je Gorki poiskal v blatu bisere, v obes en jakih plemenitost in  mehko  dušo.  Ljubosumnost dveh sester   zaradi   istega   moškega, tatu Pepla, in zločin, ki je posledica tega tekmovanja, tvorijo jedro te drame, ki se je mahoma razširila preko vseh ve likih odrov Evrope.   Samo berolinski „Kleines Theater" je uprizoril dramo pod naslovom „Nachtasyl" dvestokrat zapored. Melanija Dornvjeva je zbrala dramsko družbo   ter kupila od tvrdke Marchlevski   v   Monakovem izključno pravico, da sme tekom dveh let v 189 nemških in avstrijskih mestih in severne Evrope uprizoriti Gorkega senzacionalno dramo. Seveda se igra tudi na Dunaju, v Pragi in v Gradcu;  v Zagrebu je dosegla drama pod naslovom „Na dnu života" najsijajnejšo uprizoritev in velik uspeh. Ker je dobil Gorki za to svoje delo tudi   državno ustanovo  ter si je potom založuištev in gledaliških agentur pridobil ogromne honorarje in tantijeme, je danes nekdanji bosjak PjeŠkov tudi po ruskih pojmih bogat mož z dvema hišama!  Tako ima danes Gorki razen evropske slave, ki ga stavi poleg Dostojevskega,  Turgenjeva in Tolstega,
tudi sijajno gmotno stališče, in to vse zaradi drame nNa dnu". Drama se vrši v nočnem zavetišču, kjer se shajajo delavci, obrtniki, igralci, baroni, potepuhi, berači, vlaČuge in najrazličnejša sodrga. Vsi ti ljudje so brez dela in kruha, brez zmisla za redno življenje, a tudi brez razumevanja, kaj je dobro in kaj zločin. Življenje jih je pahnilo v prepad, ker so bili brez energije, slabiči volje in brezodporna igrača usode. Le v spominih Žive, hrepene k luči, iščejo izhoda, a ga ne najdejo, ker so brez trdne volje iu brez moči, da bi premagali v sebi beštijo. Iu grizejo se z ironijo, potapljajo se v cinizmu ter zvračajo vso krivdo na usodo. „Romar w Luka — glasnik Gorkega — pa se kreta v tej bosjaški družbi kot pridigar, razlagajoč in oproščajoč ter troseč I ju bežen. Sličen je Akimu v Tolstega drami „Moč teme", Čigar naivna narodna filo zofija vstaja brezuspešna spričo brutalne naivnosti, v kateri igrata želodec in seksus glavno vlogo. Na slovenskem odru je uprizoritev te drame literaren in dramatski dogodek prve vrste. „Dramatično društvo" izvršuje s tem le svojo dolžnost, ki ga teži že dolgo časa. Letos pa je uprizoritev možna, ker imamo zadostuo velik ensemble, primerne dekoracije in kostume. Prevod je oskrbel g. prof. suplent K o b a 1.
— Slovensko gledališče.
Repriza »Hoffm*nnovih pripovestt« se je vobČe lepo obnesla. G)spa Ska lova je bila prehlajena in se je to občinstvu naznanilo po režiserju. Ostali člani in zbor so jako dobro peli.
— Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1905. Ialalo in založilo ved st'o. Ta lični koledar, ki si je zlasti med podporniki družbe sv. C rila in Metoda pridobil mnogo prijateljev, obsega poleg običajne koledarske vsebine in skrbno ter natančno sastavljenoga »vestnika družbe sv Ci rila in Metoda« tudi več zanimivih spisov različne vrste in sicer životopis s sliko rodoljuba in p satelja dr. F/aoa Šsofioa, prevod Kollarjeve pesmi »Slovan« in več Resmanovh pesmi, spomine na koroškega rodo Ijubnega prosta S rajnika, črtico »Kdaj sem se smejal«, spis češke osrednje šolske matic* in nove podrobnosti o Prešernu. Koledar velja 1 K 20 h.
— Zopet nov dokaz nemške presernosti. Dne 15 t. m. smo čitali med oorlasi »Laibacher Zeitung« sledeče: »Komis gesetzten Alters Ddut^oher, der tdovenisehen Spraohe ma^htig. woorlo\rlich mili-taerfrei, fiidet sofort Aufaahm« in meinemo E^sen - Spezerei- und F*rb-warengS <cl aft. Tenoristftn oderTur-ner b^^orzu^t. Lichtbild erwu\nobt Josćf Hirtelma, G >ttschee.« — Tako inserira nemška tvrdka, ki se živi v precejšnji meri od slovenskih g r o š e v! Ali ni to skrajna preštrnost? To nam daje povod, da apeluje na slovenske trgovce, da p> strnejo na slovenskih tleh tudi toli radikalni, kakor nam kaže taslučj, kajti to nam bo le v korist. Ako bi se vsak trgovec držal tega principa, bi bilo narodni stvari veliko poma gano.
— Bolniško in podporno društvo pomočnih uradnikov
ima v sredo, 26 oktobra t. 1, ob 8. uri zvečer v steklenem salonu J, Au*ov)h dedičev (\Volfove ulice 12), izreden občni zbor, na kojega dnevnem redu je: nastavitev društvenega zdrav n i k a. G)bpodje člani se zaradi važnosti predmeta prosijo za obilo udeležbo.
— .Matice Hrvatske1 člani, ki še ms) plačati za leto 1904., naj blagovoe poslati letnino 0 K do konca t~ga meBeoa poverjeniku gosp I ■/■mu Vinovniku, župniku v Ljub Ijani, ali njegovemu pcobUščeneu knjigovezu in tvoisatč&r,u Ivanu B-j-naču isto**rn.
— „Rdeci prapor" naznanja bojkot proti čevljarskemu mojstru gosp. Zamljenu v Ljubljani. Nato je opomniti, da pri g. Zamljenu sploh ni štrajka, kajti delavci niso opustili dela, marveč jih je g. Zamljen sam odpustil zaradi vporabe delavnega materijala.
— Iz   Šiške.   Letos priredi »Martinov večer« prvikrat ši šensai »S)koU dne 13 novembra v Koslerjevi zimski pvovarn*. Sporeda odlična t^čka bo ples!
— Zglasitev nabornikov. Vsem v Liubl)ani stanuiočim leta 1882, 1883 in 1884 rojenim mladeničem se je tekom meseca novembra t. 1. sglasiti pri mest nem magistratu k zabeleibi. Mladeniči, ki nimajo domovinstta v Ljubljani, morajo k tej zglasitvi prinesti s seboj rojstni list ter domovin-
ski list (ali pa delavsko oziroma pos. knjigo) — Naborniki, ki žele, da se jim dovol1 nabor i t ven njih pristojnega okraja, moraj*) pri zglasitvi vložiti koUkovano in opremljeno prošnjo. Kdor zglssitev brez nepremagljive ovire opusti, zakrivi prestopek in sa kaznuje z globo 10 do 200 K ali pa s primernim zaporom
— Javni vinski semenj v Krškem« Ker sta se lanska vin ska semnja v Krškem tako dobro obnesla, priredi se tudi to jesun javni vinski semenj in sicer prvo sredo po sv. Martinu, t. j. dne 16 novembra. Pričakovati je obilo vinskih kupcav, slasti ker je letošnje vino Še nekaj močneje od lanskega in prav dobrega okusa. Na ta semenj prineso vsorce svojih vin vinogradniki is celega kr-Akega okraja in sosednje Spodnje Sta;erake. Kupsem bo dana ugodna prilika prepričati se o dobroti vinskega pridelka iz raznih znamenitih vinskih gorio krškega okraja ter brez vodnikov in posredovalcev skleniti kupčijo s dotičnim vinogradnikom. Zbirališče bo na vrtu g. Gregoriča V slučaju slabega vremena bodo saloni na razpolsgo.
— Osnovalni shod „Društva za zavarovanje goveje živine" vršil se bode prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Vipavi.
— Novo brizgalno tako imenovano »u n i v er z a 1 k o« (90 mm) je naročilo gasilno društvo v Dolenji vasi pri Ribnici pri tvrdki R. A. Smekal v Zagrebu S.roj je na ličnem štirikolesnem vozičku prire jen za snemanje. Lahko pa se rabi po potrebi kar na vozu Ima tudi napravo proti zmrzlini. V nedeljo (16 t. m) se je britgalna poskusila ob navzočnosti g Fr. Simsa, zastop nika imenovane tvrlke. Vodo je gnala v močnem curku 28—30 m daleč, dasi je pritiskalo le 8 mož brez vsakega napora. Ljudje kar niso mogli prehvaliti krasnega uspeha. Zaradi nizke cene s* priporoča ta brizgalna osobito revnejšim občinam. Sestava je tako preprosta, da vodi stroj lahko tudi manj izvežban delavec. Večjim gasilnim društvom bole »univerzaika« dobro služila pri požarih za prvo silo, ker se da urno kretati ž njo.
— Nesreča v Celju. Na celjskem kolodvoru se je hotel Maj-dičev hlapec skobacati na težak pa-rizar, ki je bil naložen s pšanici. V tem sta konja potegnila in hlapec je padel z voza ter bil tako hudo po škodovan, da najbrže ne bo okreval.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih ak.demikov „Sava" na Dunaju si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik: phil. Sever, podpredsednik: med. Hočevar, tajnik: phil. Matjašič, blagajnik: phil. Saj o vi c G?., knjižničar; ph:l Kmet, arhivar: teh. \Vid maver, gospodar: med. vet. Lam pret, namestnika: phil. Vavken in iur. Salberger.
— Nove stavbe. Projektirane so naslednje nove stavbe: Vila višjega inženirja Julija 11 Iberta na Del Cottovem svetu; vila Terez je Poto-kar islotam; vila dež. nadtnženirja I/. Sbrizaja na istem svetu, in vila zasebnega uradnika Amošta Bazenska; nova hiša Andreja Taškarja ob Stari poti, in slednjič pritlična hiša pora. uradnika »Gospodarske zveze« Alojzija Peloa na vogalu Kopal, in Zeljarskih ulic. — 1'.med novih stavb ki se že grada in ki bodo do zime pod streho, pa je omeniti še: Hiša dr. L. Požarja v S >dnijskih ulicah, ki je do pritličja dograjena, Fr. K a-m.*noeva hiša v podaljšanih ^kofjih ulicah, ki je dograjena do pritličja, in ubožna hiša. Pohlove ustanove v Gradaških ulicah, ki je dozidana do prvega nadstropja. Ob Elisabetni cesti (na Del Cottovem svatu) so dogradili skupno h>šo Jos. Kos in J. Koželj do prvega nadstropja in eno vilo do parterja; v Metelkovih ulicah pa grade S Treotovo hišo, ki bo prihodnji mesec pod streho. O splošnem stavbnem gibanju letošnjega leta poročali bodemo ob drugi priliki.
— Stavbne priprave za novo pokopališče. Na ljubljanskem polju, t. i na stavbišču novega pokopališča (tjer bo njegov vhod), so pričeli dovažati stavbni materijal — pesek, apus in kamenje, ker pri-čno z zgradbo mtžnarije, župmšča in cerkve še to jesen ozir. zgodaj spomladi. Zidarji in delavci so lato-tako že na mestu.
— Tlakovanje ulic« Pretekle dni so pričeli s tlakovanjem prehodov na Miklošičevi cesti ob križpotu iz Sodnijskih ulic.
— Def ravdant Jenner prijet. Kakor znauo, je pret. mesec sluga nemške centralne banke na Dunaju, A. Jenner, poneveril 235.000 K ter zginil. Iskali in lovili so ga po celi Evropi, tudi po Ljubljani, dočim je bil Jenner na Dunaju. Vsled obvestila z Reke je namreč včeraj graška policija prijela na kolodvoru nekega 2Sletnega Ludvika
P t licka in 24letno njegovo ljubico,*od svojega moža ločeno Viktorijo Auer. Oba sta rojena na Štajerskem. Pnick je takoj priznal, da ima okoli 9000 K Jennerjevega denarja pri sebi. Nadalje je povedal, da mu je neki Gottstein prinesel  dvajset  dni  po Jenuerjevem poneverjenju   136.000   do   137.000 K, naj jih v raznih deželah naloži. Ptlick se je z denarjem res peljal v Varšavo in Odeso, a stvar se mu je vendar zdela nevarna ter se je vrnil na Dunaj in Gottsteinu ponujal nazaj denar, ki ga pa ta ni hotel sprejeti. Nato se je Pnick peljal  na Reko,  kamor pa je prišel Gottstein za njim, ker  mu ni prav zaupal.  In Pflick je Gottsteinu  na stranišču  hotela  vrnil  ves  denar razen 9000 K.  O tem je Pflick nekoliko zaupal nekemu  prijatelju, ki ga je policiji izdal. Z Reke se je Pflick peljal v Gradec, a od tam se je hotel vrniti baje na Dunaj. Končno je tudi povedal graški  policiji,  da je Jenner še vedno  na  Dunaju   skrit pri fotografu   B a u c h b u c h n e r j u. Policija je vse telefonično naznanila dunajski   policiji,  ki je Jenner ja res našla pri omenjenem foto grafu v neki temni Čumnati. Pri njem pa so dobili le 7200 K; pozneje pa se je našel pri njem tudi načrt kraja, kjer je denar zakopan. Priznal je, da je razen 230.000 K poneveril še dve denarni pismi s 40.000 K.   Pflicka, pravi, da ne pozna. Povedal je   da je po poneverjenju sicer zbežal z Dunaja,  spal podne ter hodil ponoči.   Toda ko je čital  v časopisih opis svoje osebe, se je bal, da bi ga spoznali, zato se je vrnil na Dunaj ter se skril pri omenjenem fotografu. Fotografa so tudi zaprli.
— Najden denar in njega ooraba. Pekovski vajenec Alojzij Bezjak je našel v nedeljo nekje v mestu malo sivkasto torbieo, v kateri je bilo 2."> K denarja. Torbico je bila izgubila baje učiteljica g. Kristina Mullerjeva. Ko je Bezjak denar našel, je začel premišljevati, kako bi ga porabil. š;uila mu je pa takoj v glavo dobra misel. Spomnil se je, da ga, kadar nosi kruh okoli, psi lajajo, kar njegovi živci silno težko prenašajo. Takoj si je šel kupit samokres, da bi med donašanjem kruha te njemu tako nadležne živali postrelil. Toda ni imel sreče. Nek, pomočnik mu je samokres hotel vzeti, ta pa je tekel ž njim na sv. Jakoba nabrežje in ga za neko desko skril Kupil si je bil potem še dve srajci in ostali denar v znesku 11 K 20 vin. pa je nesel na magistrat kot najdnino. Ko je policija izvedela za vajenčevo pol-poštenje, sli so iskat samokres, katerega je bil izza deske pa že nekdo vzel. Tudi srajce so se mu odvzele. Bezjak se bode pač prepričal, da je njemu spadalo od najdenega denarja le 10 odstotkov, ne pa Čez polovico vse svote.
— S flobertom je streljal včeraj popoldne neki dijak iz neke hiše v Križevniških ulic v šolo na Cojzovem grabnu in tam ubil Šipo. Flobert se je ko uti s ko val.
— Delavsko gibanje. Vče raj je Šlo iz Hrušicc v Reko 10 llrva tov, iz Podbrda v Zagreb pa 16.
— Na*la Je Terc/iju Kuaussova denarnico z manjšo svoto denarja.
— Plesna dola. Priljubljeni učiteh plesa, g. M rir.rra, je doapel v L ubijano in zopet otvonl svojo plesao šolo.
— Ljubljanske društvene godbe koncert sa vrši danes zvečer v »Narodni kavarni« v Gosposkih ulicah. Začetek ob 9 uri zvečer. — Vstop pmst.
— Brzoparnik nLa Lor-raine" je 8 vinotoka iz Havra odptul in 14. vinotoka srečno v Ntwyork dospel. Vozil je 6 dni 6 ur Zaatop potovalna p sarna Ed. Šmarda v Ljubljani.
— Hrvaške novice. — Veliki župan virovitičke Župa nije bo baje imenovan poslanec in veleposestnik  Anton  p 1. M i ha lovi ć, — Za   glagolioo   so   se is-n kti duhovniki križevaake dt-kin*|e — Toča  v   oktobru.   Dne 11 t m. je zapadla po nekaterih zagor skih krsjih ob štajerski meji na l cm debela toča.  — Demonstracij zoper dalmatinskega namestnika   barona   H a ud l a   e nrire dilo občinstvo v gledališču v Z viru dne 18. t m.   Ntinr-stmk « - bil prt« šoten vloži. — lntrski »Narodni Ust«  ▼ Voloaki Opatiji je prenehal izhajati.
*   Najnov J4e   novica. —
Tvrdka Tauasig na Duuaju premore baje vkl,un milijonskemu sleparfetvu enega svojih snunejltrljev še baje toliko, da pcnuli svojim upnikom 40 odstotno poravnavo.
— Kolera v južn. Kutiji je skeraj popilnoma prenehala.
— Za podpiranje protestantskega gibanj a v Avstriji se je ustanovila v Hjlandiji svesa pridigarjev.
— Vojaška obveznost na Angleškem Vsled novega zakona
pas- Daljo v prilogi. ~fM|
se je določila na Angleškem vojaška s'užha za moštvo pri stalni vojski devet let, v rezervi pa tri leta
— Na dan Lueger j evega rojstnega dne prihodnji ponedeljek je sklicala sooialno demokratična stranka na Dunaju v Šestih okrajih ljudske shode z dnevnim redom: »Krščarrsko socialni naskok na ljudsko šolo«
— Mlad samomorilec Na Dunaju ie skočil is strahu pred kaznijo 13Ietni učenec A1. Kdoig s 4 nadstropja ter se ubil.
— Prineezinja Lujiza K o-burška je predložila včeraj vrh. dvornemu maršalstvu na Duoaju prošnjo, v kateri navaja tri iranoo ske psihiatre, ki naj preiščejo njeno duševno stanje.
— Svojega očeta je ustrelil v Vel. Varadinu posestnikov gin v tistem trenotku, ko ga je oče zalotil, kako je nagovarjal svojo mlado mačeho k nezvestobi.
* Medved raztrgal dva turista. Iz Yellowstone National-nega parka, se poroča, da je v prekrasnem  tr«zdu  nanudel v^lik nu-d-
turist* iz Pennt»yt>auije, James "vVJsona in njegovega nečaka. Oba sta prišla semkaj, da si ogledata prekrasno naravo. Ko sta šla peš in brez vodje po gozdih, ugledala sta v neki gozdnati dolini velikega med-Tfda. D?Ček, kateri je imel seboj malo pučko, je ustrelil na medveda, kateri ju je, ker je bil razkaleo, takoj napadel. Z nogami je objel nesrečnega dečka in ga na mestu zmečkal. Stric je hitel dečku na pc-nuč, da8iravno ni bil cb^rcžen in tako ga je medved grczno razme 8*ril. Ko so drugi turisti, ki so slišali klice na p. moč pr hiteli na lice mest-, je bilo že prepozno. Medved bi dečka gotovo ne napadel ako bi slednji nanj ne streljal.
' Mati — morilka. V Kalternu na Tirolskim vlada velika razburjenost. Soproga nekega delavca ime-kom Pernaticb, katera je bila nepo pisno pobožna, je na skrajno barbarski način umorila svojo štiriletno hčerko. Nečloveška mati j* s polenom tako neusmiljeno pretepla otroka, da mu je zlomila roke in noge. Na to je vrgla ubogo deklico v temno t umne to in jo tamkaj pustila, dokler ni revišČe od bolečin gladu in žeje umrlo. Morilka je truplo svojega otroka najprvo skrila, potem pa raz rezala in v peči sežgala. Sedaj so našli kosti in so divjo mater takoj zaprli
* Priporočana previdnost.
Nrki francoski list je prinesel sledečo staro, a vendar dobro v*st: Nekemu možu je umrla žena Iz četrtega nad stropja so jo nesli po ozkih in tem nih stopnicah na eesto. Vdove« je bil zelo žalostec Sicer mu pokojna iena ni bila vedno ljubezniva in prijazna tovaršica, toda končno sta se privadila d»-ug drusremu ter sta preživela 15 let v dobrih in slabih časih. V ilrugeni nadstropju je eden nosilcev spodrsnil, krača je padla po tleh, pokrov je odskočil — in splošno 8trmenje! — žena je pogledala. Pa dec jo je bil zbudil z navideznega smrtnega spanja. Zakričala je, vstala ter odšla po stopnicah k svojemu možu, ka<cor da bi se ničesar ne bilo zgodilo. M.jž so je moral seveda zelo rnve9eliti in začela sta živeti zopet Bkupaj staro življenje Ćez d-set let pa je žena res umrla. Ko so jo nesli zopet po isVh ozkih stopnicah, pri tekel je m .ž za ni.silci ter z jokajo-čim glasom klical: »Le prrvidao in počasi, posebno skozi drugo nad-atopje. da se zopet ne pripeti kaka Httsr^ča!«
* Zooet Mor t Pelee* Ognjenik Mont Pelee zopet bljuje, toda se danje bljuvanje ni nevarno. Tekom zadnjih dni je bilo opaziti na gori vulkansko delovanje in pred tednom dni je iz ognjenikove odprtine prihajal dim in pepel. Dne 29. septembra prihajal je iz odprtine neprestano velikanski steber para, kateri se je kakih 10.000 čevljev visokoJJ'v^ zraku izpremenil v gost dim. Proti večeru je bljuvanje pare prestalo biti tako jako, toda po noči je gora bila žareča, dočim se je ob vznožju pojavila, nova velika odpr lina, iz katere se je razlival ogenj v dolino, ne da bi napravil večjo škodo. Mornarji vseh parnikov, kateri so pluli mimo otoka, so videli ogenj in pepel, kateri je prihajal iz ognjenika. Vsi bližnji otoki so zameteni s pepelom. Ker je brzojavLa zveza z otokom Mar-tinique pretrgana, prihajajo poročila od tamkaj zelo počasi. Med Cape Haytien in otokom SanDomingo izvršujejo promet le mornarji. Ognjenik Mont Pelee bode najbrže zopet tako bij u val kakor pred dvema letoma, kajti vsa okulica otočja Contra Vientos je obdana s pepelom. Direktnih poročil iz Fort de France še ni. Člani parobrodne družbe A. E. Out-erbradge & C, katere parniki izvršujejo promet med New Yorkom in oto kom Martini(jue, naznanjajo, da niso dobili drugih poročil, nego ono, kar je zgoraj navedeno. Ako  ognjenik sedaj
tudi bljuje, ne bo več usmrćenih toliko ljudi kakor pred dvema letoma, dasi ravno je mnogo vasi v vznožju gore v nevarnosti. Najbrže pa so prebivalci ostavili svoja domovja, kakor hitro so se pojavili znaki o preteči nevarnosti.
* Japonski običaji v vojni. Japonci najraje tabore na prostem, toda večinoma v skritih gorskih pokrajinah in ne ob glavni cesti. Ob glavni cesti ostanejo le tedaj, ako zasedejo kak prelaz. S seboj imajo japonski vojaki vso hišno opravo, spleteno iz slame. Armadi sledi množica žensk, ki ji ku hajo jedila in skrbe za ranjence. Japonci ne zažigajo nobenega ognja, ampak sede raje celo noč v temi. Prenočišča stražijo nočne konjeniške in pehotne čete. Tudi imajo japonske čete pogosto odmor. Japonci plačujejo zelo slabo ter izdajajo Že zdaj pogosto nakazila na rusko vojno odškodnino. Hiše in polja puste Japonci nepoškodovana. OnečaŠčenje žen je sicer prepovedano, vendar pa jim morajo Kitajci proti plačilu prepustiti gotovo število žensk. Oblastev se Japonci polaste ali jih pa podkupijo. Vse one, ki se nočejo pokoriti njihovim poveljem, Japonci takoj pomore.
* Socijalna manifestacija.
Duhoviti Parižan Ernest Bluni se je razljutil na široke klobuke, ki jih nosijo novejši čas v gledališču O tem piše: Spominjam ae, da je sloveči komik u I Pt-rez, ki je bil zelo majhen, dobil enkrat v varete gledališču sedež za klobukom, ki je imel več nadstropij, in ki mu je branil pogled ne samo na oder, tetnuČ tudi na svetilko na stropu. R-zk&-čen, da prote*tuje, si je tudi G i Perez povadil klobuk na glavo. Seveda so gledalci za njim taknj začeli hrupno vpiti: »Klobuk dol! Klobuk d »1!« Isto je vpil tudi Peres s«fn. »N «, vi »nam.te klobuk, vi tamle!« se mu je klicalo od vseh strani »Zakaj baš jaz? Moj klobuk ni ca polovico tako vel k kakor klobuk te le gospe!« — »To nič ne de ona ima pravico, ali vi ne smete imeti ki buka na glavi. Dol s klobukom!« G I Per«*z se je moral vdati, toda mislil je na strašno maščevanje. M->d odmorom po prvem dejanju je šel k neki avoii koleginji v ložo ter jo poprov 1: »Prosim vas, posodite mi klobuk. P trebujem g« za neko socialno manifestacijo!« Igralka mu je rada storila to uslugo, m ko se je zastor zopet vzdignil, stopil je Gil Perez z ženskim klobukom v dvorano in ne oziraje se na homerski smeh, ki je zaoril po vsem gledališču, je sedel na svoje mesto Izposrjeni n|eg >v klobuk je bil izreden eksemplar ter se je lahko ponosno meril s klobukom go*pe, ki je pred njim ssdeSa Vendar ni nihče za komikom proti kiobusu 8**daj več protestiral, daai | jn jO zakril ves pogled na Gder. Ž*llbog je ta lepa manifestacija le malo časa trajala« zakaj prišel je policijski komisar ter zaprosil Pereca, da o>ide ž njim iz dvorane. Dame pa še d*nes nosijo klobuke v gledališčih.
* Organizacija služkinj.
Socialno gibanje na O^rsfeem je vzou-dilo organ>zacijo služenj V Košiei uatanove društvo vs-h vrst služkin; »Svjetlo«. Pred kr»t&im se je vršii ustanovni shod. G'avno besed i p imela kuharic-« nekega odvetnika, ki je tako g nljivo sokaia socialno stanj s užkinj, da so se nekatere udele ženZe pričele jouati. Seiniič so sestavile svoje z*htev»-: G » 8 uri zvečer mora biti vsaka a užt<o|a prosta, da lahko gre ven in m« r* imeti svoj ključ od hišnih vrat. (!!) U^iiti ae morajo tudi njih »ve p a;-e Dojki s^ mora dovoliti, da odvede seboj tu-ii dojčka. Dalje sme služkinja sprejeti svojega zaročenca ali rojaka, ta Ur hoče. Tudi morajo jesti gospodinje s s užknjjami pri eni in isti mizt. (?) Svoje zahteve bodo predložile svojim iiroapodinjam. Društvu jri pristopilo 300 služannj.
* Kako |e treba ravnati s petrolejskim! stetilkami. Pobuda pri svt-uim   v kalen   je p-> trolej, se mora od čusa do  časa it plakniti z zelo vročo  sodo,  ker petrolej vedno izločuje nesnago. Stari st^nj iz prejšnjega l?t« raout je naj b »l| napačna štedljivost,   ki   se maščuje s slabo   svetlobo    Si n. se ne amo prireza vat i, teonuč se mora rg » rek s papirjem  odrgniti   Votli prostor pod lučjo se mora v-»ak dan »z-rirgmti  z  v., to.   ki   ae  navije okoli kake tre£čioe. da se ne  zbirajo tam saje in oicorki  stenja, kar provzroča gmr&d.   Da  cilindri   ne   pokajo, ni druge pomoč-',  kikor  kup ti  le n»j bolje blatfn ter jih varovati prevelike sprememb« v temperaturi  pred pri-žganjem svetilke.   SvetilKe, ki stoje v n« zakurjenih prostorih,  ne morajo prenesti že Četrt ure neprižgane tja, kjer naj flrorijo.
* Nove skrbi nemškega cesarja. Cesar Viljem si je n»r<jmi pri dvornem graverju covi pisemski papir. Dosedaj je rabit papir z državnim grbom z redom bU6 ie pod veze (z zlatim napisom »Honni soit
qui mal y pansr«) in s verižico reda Črnega orla. C :sar je sam izdelal skice za papir ter se je tudi papir moral izdelati popolnoma po njego vih željah. N >vi papir preprega beli maltenški križ, čez katerega se kri žata maršalski palici. Cesarska krona se je morala izdelati vsčja. Ker je križ bel, določil je oesar sa papir svetlo modro barvo. Ako je cesar ns morju, rabi zopet drugačen p»pir, in sicer čisto beli z državnim grbom in oessrsko ter kraljevo zastavo. Ubogi oesar, ki ima pri vladanju toliko skrbi!
* Psi obedujejo kakor milijonarji. Še meden človek ni opazil, da ameriška denarna aristokracija uprizoruje duhovit-* zabave K«r ame riški denarni aristokraciji primanjkuje na duhovitosti, to nadomešča z za smehovanjem Človeških čutil. Ta denarna aristokracija, ki smatra de lavoe za navadne pse, zapoveduje svojim slugam in služkinjam, da stre žejo psom in mačkam pri obedih in večerjah. Te dni je priredil ii/rry L«-hr, dvorjan milijonarjev in milijonark v Newportu knežji obed desetim višjim ps m. Pjiček častite dame Lehr, ki čuje na sladko ime »M>ghty Atom«, je praznoval tretji rojstni dan.
V to svrho so bili povabljeni še drugi presvetli psi na slavnostno pojedino, pri kateri jo streglo pet služkinj. Miza je bila okrašena a cvetlicami ter obložena z najboljšimi jedili. Ali ni t » škandal, da se prirejajo p« o no bogat« pojedine, pri katerih strežejo ljudje. na|višja bitja na svetu f Sjloh pa mislimo, da hi bilo za g H-»rry Lifhra najpripravnejše ime »pes«, ker stremi za pasjo družbo Ako bi nas kdo vprašal, h kateremu pasjemu plemenu naj to prazno glavo prište varno, tedaj bi svetovali, naj se ga uvrsti med opičarje.
* Belgijska grozodejstva.
V Cincinnati je dospel misijonar £. £. Farri8, kateri se je mudil sedem let v državi Kongo. Farris pripoveduje o groznih razmerah, katere vladajo v koloniji belgijskega kralja Leopolda. Misijonar je bival večinoma v mestecu Bolengi ob ekvatorju, kjer je angleški konzul Roger Casement preiskoval tamošnje žalostne razmere. V Bolengi je našel Farris mladega zamorca, kate rega je njegov oče zastavil za 10 dol., da tako poplača zemljiški dražbi dolžne davke Vojaki morajo dati od vsakega izstreljenega naboja račun. Ako ustrele kakega domačina, kar je v Kongn na dnevnem redn, odsekajo mrtveca enostavno roko, katero prineso Častnikom kot dokaz, da so patrono pravilno porabili. Ako kak vojak ustreli antilopo, potem odseka kakemu domačina tudi roko, da tako lažujivo dokaže, Čemu je rabil naboj. Na ta način so vojaki v šestih mesecih pomorili 6000 domačinov.
* Suho mleko. Neki Just in Hatmuker sta iznašla način, kako se more dobiti iz mleka snh ekstrakt. Mleko počasi teče med dvema votlima valjarjema, ki se sučeta, kakor da bi mleko mlela. Skozi valjarja se pri tem s j »ušća para, da se ugrejeta na 110 stopinj. Vsled tega mleko med njima kipi, iz katerega se voda izhlapi, dočim se posušeni ostanki oprijemljejo valjarjev v obliki skorje. Ta skorja se odlušči in stolce v prašek, iz katerega se delajo kosi v podobi opeke. Ta tvarina ima le 6 odstotkov vode, dočim ostanejo obranjene vse ostale sestavine mleka ter se morejo dolgo ohraniti nepokvarjene. Ako se ti koščki pomešajo s primerno količino tople vode, se dobi tekočina, ki popolnoma odgovarja mleka. Na ta način je mogoče posebno na potovanju vedno nositi sabo dobro mleko.
* Ameriki glasbeni kri« tik. Ameriški list „Menestrel" je prinesel sledeče poročilo o nastopu neke inozemske pevke : „Glas gospice I. se razvija kakor hučanje divjega viharja in groraenje lokomotive, ki vozi z vso paro. Svoj glas zadržuje v skokih, ki so vredni divje mačke, a ga zopet stopnjuje podobno tožbi zapuščenega psa. Gospića prekine ravno toliko časa, da vjame zopet dovolj sape, potem se vzpne na prste napihne prsi ter čudovito posnema taji ost veno rjovenje, ki v državi Dakoti napoveduje snežno burjo. Leopard starega krotilca Barkerja, ki ima svojo bišo za gledališčem, se je tako prestrašil visokih not gdč. L, da se je zaril v zadnji kotiček. Upajmo, da gospodična I. pride Čimpreje zopet k nam . . ."
Katoliško vseučilišče pred konkurzom. K»t »ošao vse u^iitšoe v \V au >^t .ou bo najbrže pr« padlo, ker zgubi skoraj co!o svoje pr^rn žen;*' B *»g%jni* in upravitelj, duhovnik W*g*r*man7 je namreč z»-p-avil z drzo m špekulacijami vse učlišču 900000 dolarjev S cer je k*rd<•:<*. G bbons isjavil, da r d irt-vuje celo svo;e z >s bno ort motenje, da le re b"1 treba vi^uč 1 šč* zapreti, t-da t**l?feo d*-na |a najbrž^ re z-nore. Tuli več cerkvenih občin je Wairga-iii-iii osieparil z • visoke svole, n pr. eerkev m dekliško akademijo v G »orgetowQU *a 150000 d tarjev Pribežal bo najbrže v — Evropo.
* Zakaj pa T   Neka stara go
spodična je trdao sklenila, da se ne bo nikdsr možiis. Prijatelj jo vprsša, zakaj tsko trdovratno brani moža. »Zaksj bi se pa motila?« odgovori. • Imam psa, ki vedno renči, papagaja, ki kolne, in caačka, ki se cele noči okrog potepa«
* Pred Por * A rt ur jem. V jarku ležita ubita Rus in Japonec. Zbudita se iz smrtnega spanja, in Ras vpraša Japoncs: »Zakaj'sva pa midva pravzaprav ubila drug dru sega?« — Japonec: »Ravno to sem mislil jaz tebe vprašati«.
* Mesto, ki no mmrm železnice |e prastaro Čarobno Uzeće švicarsko mestese Greiers v kantonu Freiburg. Te dni so otvorili električno železnico Montbrunn-Bulle, ki vosi skozi celo deželico ter se ustavlja v vsaki vasi, le mimo mesta Gr«ierza drdrs, ne da bi se ustavila, zakaj meščani nočejo železnice, osi-roma pn«taje
* O posestrimi vrhniške železnice. V badenskem mestecu Mosbaod ja izdala policijska oblast sledeče svarilo: Kdor bo še v bedoče želesnico zadrževal v teku z obešanjem na »puferje«, bo kaznovan z zaporom do 8 dn*.
* Srečni kurjač. Kot kurjač je zapustil pred tremi leti u'JOgl Anglrž Albert Wint«r svojo domovino. D- lal je potem v nekem kam nolomu v Avatraliji. Ko ja nekega dne lomil kamenje, vid*! je v bližini golobe. Zagrabil i« kamen, da ga vrže v golobe* a predno je vrgel kamen, ga je negledal. Videl je, da ima v rokah kremen, ki je imel ▼ sebi znatno zlata. Pridobil si je do tični kamnolom in izkopal je toliko dragocenegi kamenja, da se sedaj k sv( jt stari materi vrača v domovino kot milijonar.
* Ozdravljen opatov želodec. Angleški sralj Henrik III. je prišel nekega dne f,r<?oblečen v s! j večo opatijo Waltham, kjer je »poveljeval« opat, ki je bil znan sladko-snedež. K* r je prišel kralj ravno opoldne, povabit ga je op&t kot od ličnega tujca, dasi ga seveda ni spoz nal, k obedu u^at mu je dal prinesti najbolje pečenke, in kralj je bil lačen ter je s!astno jedel, skoraj za dva. »100 cekinov bi ti dal, ako bi m gel tako jesti kakor ti!« je rekel (pat nevoščljivo zroč na lačnega gosta. »2*libog prenaša moj slab želodec kvečjemu le pečeno pišČe.« — Dva dni nato so prišli orožniki po opata ter ga odvedli v trdnjavo To-Wt*r, kjer |e bil ob samem suhem kruhu in vodi 14 dni zaprt, ne da bi vedel zakaj. Potem so mu nepričakovano prinesli dve pečenki, ki ju je s pravo volčja požrešnostjo pojedel. Tedaj pa jo stopil kralj v |eČo Ur zahteval od presenečenega opata 100 cekinov.
* Izgredi na španskem dvoru. Oo mrtvaškem odru prin 0'zinje avstrijske so se pripetili v kraljevem gradu veliki izgredi. Velika množica je zahtevala vstop k odru ter naskočila notranje prostore. Goječa je bila smrtnonevarna, strašno ae je sricalo, mnogo oseb je bilo ran|en<h. Več žensk se je onesvestilo, drugim so v gnječi strgali oDleto i života Sodrga. ki je nikjer ne manjka, posrbno v Madridu ne, je začela ropati ter c lo trgati damam zlate, ukane iz ušes. Redarji so začeli sekati s sabljami v množico, s čemer pa so splošno zmešnjavo le še po večali. Končno so pnšii k njenikt, da so izpraznili dvor. Mnogo oseb Sj zaprli.
* Krvav prizor v kaznilnici. I' Kaznilnice v Panaracu (Cršar) je hotel te dni pobegniti kaznenec Kasou ter je udaril z vso bilo po glavi pašnika K^saseca, ki ga je hotel ustaviti. Paznik, ki je vsled udaren s nrtnonevarno rj»pj*n, jn imel še toliko moči, da je napadalcu porinil sabljo v irebo^h. Kesona so prenesli nezavestnega v bolnišnico ter gi.t >v* um»je.
* Čudno ozdravljenje blaznosti. V Lazah pri Mariji Bistrici Živi kmet Franjo Gabnd, kateremu se je pred mnogimi leti zmedlo ter je bil tudi v norišnici v Stenjevcu. Toda ker je bil miren iu nenevaren blaznež, pustili so ga domov. Neprestano si je domišljeval, da ga preganjajo upuiki, dasi nikomur ni bil nič dolžan. S toni svojimi upniki se je v domišljiji vedno boril. Pred dobrim mesecem je sklenil iz strahu pred upniki, da se umori. Vzel je velik štirivoglatjžebelj, ter si ga začel s polenom zabijati v kot desnega očesa proti čelu. rto je bilo že pol Žeblja v glavi, prileteli so domačini, ga zvezali ter poslali v Marijo Bistrico po zdravnika dr. Neubara. Zdravnik je izvlekel možu žebelj iz glave pri čemer je priteklo le nekaj kapljic krvi; izpral in obvezal mu je rano ter ga začel opazovati. Ko je videl, da je Gabud miren ter mu nič ni, je naročil domačinom, naj pazijo nauj ter odšel. Gd tedaj je Gabud popolnoma pameten, govori resno ter marljivo dela.
Tadi zdravniku se  je prišel osebno
zahvalit za Čudežno ozdravljenje, pri kateri priliki se je tndi zdravnik prepričal, da ima pred seboj popolno nor malnega človeka.
Književnost.
— Novo delo S. Gregorčiča. V založbi „Narodne tiskarne" v Gorici je izšla »Svetopisemska knjiga Job in psalm 1 18." v slovenskem prevodu Simona Gregorčiča. Pridana je razprava „Po-jasnilni uvod v knjigo Job", ki ga je sestavil dr. Franc Sedej. Čisti dobiček je namenjen »Šolskemu doma" v Gorici. Gregorčičev prevod stane mehko vezan 1 K 80 vin., vezan v platno 2 K 30 vin., z zlato obrezo 2 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Sedejev uvod stane mehko vezan 40 vin., po pošti 5 vin. več. Obe knjigi skupaj vezani staneta : v platna 2 K 70 vin., z zlato obrezo 3 K 20 vin. po pošti 20 vin. več. Lepota in pesniška vrednost Jobove knjige in psalma 118. je svetovno znana. Gregorčičev prevod tega znamenitega umotvora je naravnost klasičen. Kar čuditi se mora bralec, ko Čita orijen-talsko iantastične opise, nežne lirične pesmi in pretresujoče elegije, da je Gregorčič tako pogodil izvirnikov ton in našel za prevod primernih pesniških izrazov. Gregorčičev prevod je pravi umotvor in zasluži to najnovejše njegovo delo toplega priporočila.
— „Učiteljski Tovariš"
ima v 30. številki naslednjo vsebino: Prevarane nadc ! — Tržaško slovensko šolsko vprašanje. — Isti smotri. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — In-serati. —
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 22 oktobra. Ministrski predsednik KOrber je imenovan namestnikom kuratorja cesarske akademije znanosti in umetnosti.
Dunaj 22. oktobra. Danes so socialni demokratje uprizorili pri blagoslovljenju nekega vodnjaka veliko demonstracijo proti županu Luegerju.
Dunaj 22 oktobra. Socialni demokratje so za jutri mobilizirali dunajsko in sploh nižjeavstrijsko delavstvo. Jutri popoldne ob pol 5. uri bo imelo delavstvo obhod Socialni demokratje računajo, da postavijo 50.000 mož na noge. Vzpričo velikanske razburjenosti, ki vlada med socialnimi demokrati in med kršč. socialci, je vlada odredila stroge varnostne odredbe.
Dunaj 22. oktobra Državno sodišče ie danes razsodilo, da morajo carinski uradi na nenem-ška oglasila izdajati v ' istem jeziku sestavljene pobotnice
Dunaj 22. oktobra. Ujeti tle-fravdant Jenner je danes \ m svoja dejanja priznal. Povedal je, kar doslej ni bilo znano, da je 12. septembra defravdiral zavaro-valniei „Germania" 50.000 K. Od te svote je dal aseknrančnemu uradniku Schebeifri 40.000 kron 10.000 kron pa je zapravil. Sche-bell je brat Jeimerjeve ljubice. Dne 13. septembra je pri centralni banki nemških hranilnic defravdiral 235.000 K. Od te svote je dal spraviti slugi moii-tanske družbe Gottsteinu 80.000 kron, Seliehellu je dal 25.000 K. poštnemu asistentu Bruelibiieh-nerju, pri katerem je bil skrit, pa 30.000 K. Ostanek je sam sjira-vil. Bruehbuchner je nesel denar v Monakovo, kjer se je danes dobil pri njegovi sestri. Gottstein je pobegnil, a je bil danes opoldne v Libereah na Ceskeni aretovan. Policaja je doslej od poue\erje-nega denarja dobila sele kakih 70.000 kron.
Dunaj 22. oktobra. Tu cirkulira vest, da se je v Parizu are-tovana morilka dunajskega hišnega posestnika Sikore, Klein, v zaporu obesila.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 22. oktobra. Car je za u kazal mobiliziranje rezervistov iz 120okrajev.
Petrograd 22. oktobra. Na bojišču je najbrže vsled utrujenosti vojaštva nastala pavza. Danes ni doslej nobenega poročila z bojišča.
London 22. oktobra. Pripravlja se nova velika bitka. Rusi delajo zanjo že velike priprave in se utrjujejo tako ob reki Šaho kakor ob reki Hunh o ter na takozvani Mandarinski cesti.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Stagnacija oa žitnem trgu je karakta ristikon kupčije v tem tednu. Od no bene strani ni spodbude, ki bi pre-minjaje vplivala na tendenco. Sicer prihajajo danes iz teh, jutri iz drugih inozemskih tržišč poročila, ki naj bi oživila leno kupčijo, toda budimpeštanska borza ostaja večinoma hladna — kurze spreminja le bolj radi lepšega. Značilno pri vsej tej leni kup čiji pa je vendarle, da vkijub skrajno omejenemu popraše vanju ponudbe nele postajajo usiljiveiš*, da, često potrebnih ofert nedostaje. Ie tega bi se dalo logično eklepati, da se morajo cene vsaj do spomladi ojačiti, čim ae moki odpre pot med odjemalce. Moka pa se žal le gromadi v skladiščih, nakupi izostajajo Odtod prihaja, da je zanimanje zapšerrco tako neznatno, kajti le kolikor moke gre v denar, Čeprav šeie i a pozneje posiljatve, to liko ali manj pšenioe si nabavljajo mlini.
Pšenica je še danes tam, kakor je b la pred tednom, pa tudi pred nnkaj tedni. Neznatne fluktuacije med 10 25 in 1015 za oktober in 10 65 ter 10 57 za spomlad pri kupčijah ne pridejo niti v poštev, kajti kršenja se razteza na 2 -5 vinarjev od dneva do dneva — efektivno blago pa pri resničnih nakupih notira per saldo vedno enako.
Koruza cstaja slej kot prej zanemarjena, toda ne odneha v ceni niti vinarja, da, tendenco ima — pri prvi večji porabi cene dvigniti. Majev kurz je z onim v zadnjem poročilu nespre menjen in notira 7 45.
Oves ima istotako skrajno malo prijateljev, vzdržuje pa cene trdovratno. Aprilov kurz je z onim v zadnjem poročilu enak, namreč 7 35.
Moka ima le slab konsum, vendar pa je ni več volja na oficialne cenike dovoljevati popustov.
Špirit je moral vsled ogrske konkurence odnehati za 2 kroni, to pa brezdvomno le bolj mimogrede, kajti povišek je v najkrajšem času bržčas neizogiben.
Riž tendira nespremenjeno pa trdno.
Petrolej za enkrat nespremenjeno.
Sladkor. Kakor smo že orne njali, nočejo večje rafinerije oddajati blaga po cenah, kakor ga manjše rafinerije, večinoma le bolj navidezno, ponujajo — to dokazuje, da se bodo razmere zopet ozdravile. Surovi sladkor notira proti preteklemu tednu za 50 vin. višje, ker se statistično izkazuje znatna manjša letina sladkorne pese, nego lansko leto — situacija pa je začasno še nejasna. Govori se tudi o pogajanjih rsfioerij glede združenega postopanja. Če se to uresniči, bo znatni poviški neizogibni.
Kava nottra nespremenjeno.
Poslano.
Velecenjeni gospod urednifc !
Z ozirom na dnevno novico, pri-občeno pod naslovom »zdravniška siužoa v tobačni tovarni« v 224 številki Vašega Cenjenega Leta, dne 1. oktobra 1904, blagovolite spre p. ti resnici na ljubo, četudi se ne sklicujem n$ 19 člen tiskovnega zakona, sledeči popravek:
Nt res, da sem se po gostilnah norca delal iz gg. kolegov.
Ni res, da sem javno govoril, da službo gotovo dobim in da je razpis službe le formalnost.
O svoji kvalifikaciji soditi nisem kompetentan. Da so pa trditve o moji kvahfikactji v omenjeni dnevni novici neresnične, dekazuje dejstvo, da me je slavno c kr. generalno ravnateljstvo zu tobačno režijo na Dunaju, ki je imelo v svrho imenovanja tudi zdravniško mnenje o kvalifikaciji kompeti*jntovna razpolago, blagovolilo imenovati zdravnikom o. kr. glavae tobačne tovarne v Ljubljani.
Za vsprejem tega pojasnila v Vaš neseni list se Vam naprej zahvaljujem ter biJežim
z odličnim spoštovanjem
Dr. Ivan Zajec,
zdravnik c. kr. glavne tobačne tovarne.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vsblmo na *ovo nsročbo, stare gospoda naročnika pa, katsrlm je potakla koncem mesece naročnina, prosimo, ds Jo ob prsvem času ponove, ds poiiljsnje ne prenehs In ds dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
U
."% ■  i ■ m ■  i m .i, im i     mm *ji m~% ■ ■ i i
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na  dom:
Vse leto. . K 22-— I četrt leta . K 6*50 Pol leta . . „ 11*— I En mesec . „ 1 90
Pošiljanje na dom se računa ze vse leto 2 K
S pošiljanjem po posti velja;
Vse leto . . K 25 I Četrt lets . K 6*50 Pol leta . . h 13*— I En mesec . „ 2*30
OT Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. fcJT List se ustavlja 1Q. den  po potekli
naročnini brez ozira  vsakemu,  kdor ne
vpošlje late ob prsvem čssu.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Ceneno domače zdrsvllo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Mollovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOttL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8—14
Svila za bluze
od 6( ~r. dollgld. 35 kr. za meter —
zadnje novosti! — Franko in že ocarinjeno. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za t*vilo Heniieberg-, Ziirieh. 6 75-4
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem ozira preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Kose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. b
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIX. (1904).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot ns mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt
let« a K 30 h. Za vse neavstnjske dežele n K 20 h ca leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Zahtevajte
▼ ivoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno rnamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih posnemkov.
'e
L'a
Zgodovinska povest
iz
Lcosktla časov
(ponatis iz „SIov. Naroda")
WP je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
IztJs po K l*60, pO pošti K la80.
po9 ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, j« želodčna tinkturo ie kur na t-ju §*t-ccaiija v M+j ubijani na MMnnajski 7 cesti. Zunanja naročlia po povzetju. 18
ff
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretna stročnica.
obiva sa povsod. 871-33 SUvia zaloga: Duaj, i, PruM-argasu S.
mu
Ulidrove žitne kave
DOMAČI PRIJATELJ"
Specla iteta „KUNER0LA." znano is aadn kokosove palme narejene, zajamčeno čiste rastlinske masti je njega dolga trpeznost. Ker .KUNEROL" v razliko od vseh drugih žival skih in tudi vegetabilskih tolše ne obsega prav nič tolščnih kislin, ga je na primeren način moči spraviti, ne da bi količkaj izgubil na kakovosti Pred malo vrednimi, slepi Ino podobnimi ponaredbami nujno svarimo.
Mnogo denarja
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnioi: Dne 19. oktobra,: Fran Gerjol, dninar, 32 let, ietika   —  Blaž SbaSnik, dninar 71 let, Carcinoma. — Marija Zupančič*, pori ca, 56 let, Pneumonia.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 21. oktobra 1904.
b«n*r i bi*«,
99-vo! 100 11
ftelozbt-ul |Mt|»irJl
4°-, majeva renta
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znane antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dimno in odstranjuje u t-prijet 11 o ttapo i/, umi.
t MteHlenlca z navodom 1 14.
Melusine zobni prašek
1 isUatIJtea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno posto. !       Edina zaloga« •==.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, mediciualnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana kusteka, v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
*>Ueg novozgrajenega Fran Jožeiovega
iubii. mosta 38—42
si prihranite, če si doma barvate obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je  nepričakovano lep
in ne stane skoraj nič, Če rabite za to za k.
.,   , - -r-.--..—=-— —■ I i-/, srebrna renta..... 99 85 101
navar. barvilo sa blago „FM,Q*>>. Po«ku.     4#-J ^ kroQ^ r^ \\
sni zavitki po 20 h^ originalni lončki vsake I 4$/ barve k 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blan) 10 h več).   Poskusni zavitki »o zastonj, ker se za to založenih 20 h pri nav kupu originalnega lončka odSteje.
podjetjr   bar m 11  za blago Dunaj, VI., Wallgasse 34.
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljšo sredstvo proti kur-&05        jim očesom, žuljem Itd. 31
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
Dunaj -Moldling.
5 Luser-ie? »s§s?
vaj JUWMVI Jw" po K1-20. Dobiva se v vseh lekarnah.
Meteorologično poročilo
Višina nad morjem 306 2.    Srednji zračri tlak 73 BO mm
21.19. zv. 737 0 21 7.sj. 73*1
9 9 si. zah BI ! si.vzsvz
jasno megla
2 pop 734 5    14 5 si. evzhod jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 10 9e, normale: 9 5°. — Padavina 0 0 mm.
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana :
Bizjak Lj   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ, A. Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin, A. Breg št. 6. Kušar, J. sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A.# Sodnijske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek A., Mestni trg št. 25. Sešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M.f trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Skofja Loka: Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik : Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Makso Japel, trgovec.
Cerknica : Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja.
Beguuje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Št. Peter na Krasu:
Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domu".
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Celovec. Sovva Josip, časopisni bir6.
Gorica:
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Trst:
Bevk M, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-sorma št. 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Via Moiin pic-colo št 8.
Pulj:
Schiitz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Potošnjak A, Via del Molo. časopisni biro „Globus", via
Adamich št. 2.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Alserstrasse št. 9.
zlata
4fl/„ ogrska kronska „   .   .   . 97-9»' i*U     .    alata      .... 11905 4% posojilo dežele Kranjske . *V|0/g posojilo mesta Spljet . *•/,•/.       - n      Zadar .
4»/,% bos.-herc. žel. pos. 1902 4*/c češka dež. banka k. o.    . ji *7o    »      p      ,    i. o. . *7:" .j        pisma gal. d. hip. b. 4,/t*/<> peSt.   kom.   k.   o. «.
10"/0 pr.......107-10
♦Vi'/« sa^t. pisma Innerst. hr. 100'50 *'/»7o    »      *     ogrske cen.
4dL Iv.......100*50
*V«*/o     pis- ogr. hip. ban.   . I 100*— ogr.  lokalnih Železnic d. dr.....; 100*—
41 ,°/0 obl. češke in d. banke . |[ 100*75 4°/» prior. Trat-Poreč lok. šel. 4°/0 prior. dol. žel
119*75 119
4«/, 70 obl
9k
iti
9950 101
10025| 101
100* —' lOo
100-80 101 HO
9960 100 .
99 60, 100 -
10150 10- i
108-lij 101-2'J
101 20
100 90
101 .
IOITj
3%    „   juž. žel. kup. V/f
41/l°'tt avst. pos. za Žel. p. o. . lOr—
Nrerke.
Srečke od 1. 18601/, .... 185"—
•   . 1&«4..... I 266-
„     tizske...... I1 101*—
„     zem. kred. I. emisije . 310- -
•      ,11.      „     . 299'--
„     ogr. hip. banke .   .   . 272*—
„    Brbske a frs. 100—-   . I   94 —
„     torSke...... 131 75
Basilika         Brečke .   .   .   . 2090[
9850 99-!
307 50 309 ' j
102
188 -269 -164 ti 32- -309'^ 280-—
98 132 Tj
21-90
Kreditne „ ....    480 — | 490
Inomoške „ .   •   .   . '   78*—
Krakovske „ .   .   .   . :    84- —
Ljubljanske „ .   .   .   . ;   67-—
Avst. rud. križa 9 .   •   .   • ||   64' -
Ogr.    n     „ „....I 2880
Rudolfove „ ....     65*—
SalcburŠke n .... 77*—
Dunajske kom. „ .   .   .  . ;' 630'—
Delnice.
Južne železnice.....ji 85*10
Državne železnice    .   . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      ,        9       .   .   . II 784 — Živno<*tenske w       .   .   . j: 249- —
Premogokop v Mostu (Brtti) .    660 —
83-88 M
n
56 -
trti
70 -81 540-^
8610 648 — j 649-1638-—11648- -669*26, 670J5 785 -250- -670- -
Alpinake motan.....| 482 50 483 L)
Praske žel. indr. dr. . . Rima-Mur4nyi .... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
2418 - 2428 -
52825 312— 526- -182 —
Tnlnte.
C. kr. cekin.......I| 11-35
20 franki........, 19 07
20 marke........I 99*50
Sovereigna.......I 23-03
Marke......... 117*52
Laški bankovei...... 95*20
Kubi. i......... 253 50
Dolarji
484
530 H 315 530- -185 -
||*tl
19 91
19*51
24 117 T
9f. WM 6-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 19. oktobra 1904. Termin.
Pšenica za oktober .   .   .   sa 50 kg K 10-12
„ „ april .   . .
Rž „ april . .
Koruza „ maj ....
Oves „ april ....
EfrktU.
5 vin. ceneje
„ 50 „ „ 1043
• 50 „ „ :
n 50 m n f-U
, 50 » . 7
Zahvala.
Za mnogobrojno izraženo sočutje povodom smrti naSetja velezaslužnega nadomestcega ravnatelja gospoda
Matevža Treuna
zasebnika, lastnika zlatega križca ■ krono za zasluge itd.
izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. 'J063
Trgovsko bolniško in podporno društvo v LJubljani
Fran Terček
ravnatelja nam.
Alojzij Lilleg
tajnik.
[ Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze t>lažil-nega aofutja. ki so nam do&ii oh bolezni in smrti  našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, orni roma brata
Silvo Dimnika
od naSih aorodnikoT, znancev, prijateljev in tovarišev, izrekamo tem po*om vsem svojo najtoplejši> a.» hvalo. 3(i62
Iskreno se  zahvaljujemo tudi vsem darovateljem prektasnih ten* cev in šopkov ter sa nepričakovn mnogobrojno, zelo Častno udeležbo pri pogreba preblagoga pokojnika
Posebej se pa se kar najtopleje zahvaljujemo prećastitima g spema pcoi 0 rož no vi in prof Stefa novi, kateri stt nam ob Časa bolezni m smrti nepozabnega rajnega a veliko luSno požrtvovalnostjo &o posebno lajšali veliko bolest.
V Ljubljani, 22. okt. 1904.
Žalujoči starši In bratje.
JQ
MV
26
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v
takih slučajih Često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača.    6—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
s  posebnim   vhodom   na Miklošičevi cesti Štev. 6, II. nadstropje, nasproti hotela „Union" se s 1. novembrom odda. Zve se v pritličju. 3.69—1
Dva zmožna
11
takoj sprejme z dobro plačo Jernej Bitenc, mizarski mojster v Postojni. 30".5 i
zmožna slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme za manutakturno trgovino v Ljubljani. 3073 — J
Ponudbe pod „spretna prodajalka" na upravništvo „Slov. Naroda".
Mlati trgovski pomočnik
kristjan, dobro vajen stroke kolonialnega blaga in razpošiljanja, jako posten, uren, agilen toda skromen, se takoj sprejme za tržaško eksportno hišo.
Detajlirane ponudbe postni predal št. 69, Giardino Publico, Trst.
3071-1
Solidna
blagajničarka
se išče za večjo trgovino na deželi, koja mora biti tudi v špecerijski stroki dobro izvežbana. Kje, pove upravn -Slov. Naroda". 3047-1
" Praktikant
dijak V. gimn. razreda, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta v kakem kontoarju tovarne ali večje trgovine. — Prijazne ponudbe blagovolijo naj se poslati pod ,,500" poste re-stante, Ljubljana. 3'OH-l
Tarrt. inamka: Sidro.
Liniment. Caps'ci comp.
nadomestilo za    8018—1
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izielak.
lileliterjevu lekarna pri Zlatem levu v Pragi,
KJiiuua c. b. Razpošiljanje veak dan.
21 let star, izučen trgovine z mešanim blagom, želi menjati svojo službo. Naslov pove uprav. „S1. N." 3068—1
že rabljenih, v vsaki velikosti, kupi
I. Razboršek
trgovina z  mešanim blagom In Izvoz namiznih Jabolk.
v Šmartnem pri Litiji.
Istotam se sprejme tudi 3069—1
učenec.
Po vseh kulturnih državah re gistrirana
ovratnike in manšete
. Joss&Ldvvenstein
e. in kr. dvorna dobavitelja hhi
avarna
Jlirija'
jc tsako soboto iu nedeljo iu vsaki praznik
celo noč odprta.
kavarnar 3C60—i
Kolodvorske ulice št 22.
V hiši .Narodne tiskarne')
v Knaflovih ulicah št. 5
se odda za 1. februvarij 1905
stanovanje
v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja.
Več v upravništvu „Slov. Naroda".
-J
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št- II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—40
VOZOV.
Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. Djlgoletno službovanje pri slovecih tu- in inozemskih tvrdkab me usposablja kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolid-nejSe zadostiti svoji nalogi bodisi v tapetniški ali dekoracijski stroki, kakor tuli v izdelavi vsakojakib pohiStev.
Istotako bi uBojam pripomniti, da imim v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Pretzamem naročil« v kompletno opremljenje sob in event. prenavljanje obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd.
Z zagotovilom najekiaktnej« postrežbe in točna izvršitve priporočam se al. občinstvu v blagohotno uvaževanje
VeleepoStovanjem 3074—1
Ljubljana, Breg, štev. 20. Cojzova hiša.
v en
3van Černe,
5868808888»» i_
*WL '^-«>'^ffT|» mm mm mu~mr m „
8 AVGUST REPIC
sodar 46 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(■v Trnovem)
izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po najnižjih cenah.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
HkT15C t* «-> eeiie«
Prodaja na drobno In debelo.
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu
1. MtaO »-
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi >ne v to itroko upadajoče predmete lailnega Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
aa
m
Stic
m
1 H*3
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
6*
9
ftl
J. ZALAZNIK
fil.jalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
P
si
& &
si si
sa
p si
8
Avgust Agnola
II
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
Prodajalka Sadna razstava v Radovljici
za trgovino s papirjem, Šolskimi in pisarniškimi potrebščinami dobi takoj službo v Gorici. — Ponudbe je poslati „Goriški tiskarni" A. Gabršček.
Sprejme se le gospodična, ki je že bila v enaki trgovini. 3030—3
Na prodaj je
nova hiša
v Ljubljani 2712-1
ob glavni cesti blizu kolodvora, ter je še 12 let davka prosta. V njej je več let obstoječa gostilna, hlev za živino, vrt in nekaj zemljišča. Pogoje pove lastnik hiše, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 40.
XJrttdnc cLoTrol^er^e-
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 aoes
priporoča In namečea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
z izvrstnimi spričevali in dobrim slovesom
za Ijjubljano In drugod. Potnlnn t u U u J. — \a(uii4iie|e v pluarnl« — Vestna In  kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Brezskrbno
'rodovinsko srečo jamcV rprevažna   knjiga o pre-H^obilem blagoslovu z otroki. Z več kot tisoč zahvalni-[cami pošilja diskretno z*i L90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, SW.JM, Liindaiutr. &<»■
Samo 2 gld.z verižico
in tokom velja moja najnovejša edino prava nikljasta re-montoarka s sidrom, sistema Ro8kopi, s šarnir. pokrovcem in orig. plombo; gre 36 ur in je natančno repasirana, za kar se jamči pismeno 3 leta. Prekaša glede zunanje opreme in kakovosti vse dosedanje izdelke in se kot ura za trpež vsakomur najtopleje priporoča. Denar se povrne ali se pa ura v nepokvarjenem stanju tudi zamenja v teku 6 mesecev. Pcšilja po povzetju to-varzi-Išlca,   naloga, -jlt
Iv. Živny
2905-3
Dunaj XV. Mariahilfergiirtel 37 N.
Ilustrovani cenovni ki gratis in franko.
Lcvsjepuške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 3C07-2
Peter Wernig,
c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
Cenovniki zastonj iu poštnine prosto.
	mmmmz^mf^m\^TYZ^ammz^		
			
			
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gli.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna paran cija; ze?o lepa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briijantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mo&njiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-.;latih mansetnih in srajCnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff niklast žepni nožek, 1 ft toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in So 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev nisi, zastonj. Krasnih 325 komadov a uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz po&iljalnica
S. Kohane, Krakov
at. ««S.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3046 Maogo pri znat ni h pisen.
je odprla le ie kratek čas!
Vsakdo naj torej hiti, da si jo ie ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer.
Vstopnina 30 vin. 2787—23
G-cspica
se priporoča p. t. damam v hišo, izvežbana v vseh praktičnih ter najfinejših modnih oblekah, gre tudi na deželo. Ponudbe pod „Spretnost 222" na uprav. „Slov. Naroda". 3061
se sprejmejo kot pomočnice za žensko krojastvo. — Rimska cesta št. 7 v pritličju na levo.       2905 3
Išče se inteligentna, zanesljiva
gospodinja
vešča tudi nemščine za 1. november t. I. Več pove uprav. „Slov. Naroda". 3039-2
Gospodična
ki je dovršila trgovski kurz, vešča slovenskega in nemškega jezika, ieli mesta v kontoarju najraje v Ljubljani.
Ponudbe pod N. N. 208 poste restante Ljubljana. 3di—4
Pekarija
se odda s I. novembrom na Gorenjskem. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3067-2
Zelo dobra
z gotovimi odjemalci se radi nesporaz-umnih familijarnih razmer proda po ugodni ceni. — Ponudbe pod Seli. 3 na upravništvo „SIov. Naroda'*. 3032—2
Hiša naprodaj
Židovske ulice št. 5.
Več se izve istotam v II. nadstropju.
3016 -3
Kdor želi  kupiti   tinih hrvatskih
češpelj
v sodih za žganje kuhati, naj se obrne na Peter Žerovnika, gostilničarja v Kamniku. Cene ugodne! 3044-2
Lepo solnčnato
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kubinjft, shrambe in z uporabo vrta, se odda za I. november,
oz.roma pozneje, v II nadstropju, Kuhnova cesta št. 23 3050-2
Jecljanje!
V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. Neštevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došla od ozdravljenih, kojim se bolezen ni povrnila. — Prijave sprejema uprava lista »Edinost" v Trstu ali pa Mad. A. Nagel, Spracliheilanstalt, luterlaken Švica). 3031-2
Lep mlin
na 10 kamnov in dvanajstimi stopami ter s vedni moSno vodno silo na Primostku, tik okrajna ceste, od pokojnega Franca Premerja, pol ure od mesta Metlike, aa proda po nizki ceni. Poleg mlina je tudi še pctebno poslopja, dve Šupi, konjski in iivinjaki hlevi, veliki svin jaki, koiolo (topla:). |dl in koielo; zraven je tudi sadni vrt, travniki in hoata t debelimi hrasti do 8 oral, aa prašieio in živinsko rejo jako ugodno Natindneje ae izve pri lastniku Fr deriku Skušek, trgovcu in posestniku v Metliki, Dolenjsko.   3066—|
20
4134
8570
LAY
77
60
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno vrstne i 5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očim t se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Prag-i, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ VHctikozI sloviinsko • naredno upravo. 3—122
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljaniv degar pisarne ao v lastnej bančnej htii
a%e<
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen j uje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
tasti
zmožen popolnoma slovenskega in nem-Skega jezika, vešč špecerije, inteligenten in zanesljiv, se sprejme takoj.
Kje, pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3024 3
Večje
posestvo
s prcstorno hišo
in velikim sadnim vrtom poleg glavnega kolodvora se proda iz proste
roke. — Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskega Naroda." 3^54—2
Postali zaslužni
60—lOO K na mesec in še več si lahko prisluži vsaka solidna oseba z nabiranjem naročil na nove patentne izdelke. Vsakdo, ki ima znancev, pošlji ponudbo na naslov: Fran Hamaček, Praga 1134—II.      2960 - B
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, B šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 5e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 3070 se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Gh.Jungwirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Singer-je vi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji s° *zorni v *'»—^edbi. OHginal Singer šivalni stroji s° ■**twsw za obrt m domačo rabo. Original Singer šivalni stroji s° ™^ razširjeni v tovarniških obratov^m.
Original   Singer ŠlVdlni  StrOJi 80 neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti
Original  Singer ŠiValni StrOji  80 posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6.
365-19
Sedlarstva
si želi učiti deček poštenih starišev z dežele, 14 let star, ki je dovršil šest razredov ljudske Šole. 3063—2 Ponudbe pod ,,Sedlarski učenec" sprejema upravniŠtvo „Slov. Nar.".
Od o. kr. vlade konc.
privatno učilišče
Eme Schlehan
v Ljubljani
Židovske ulice št. I.
Sprejem učenk vsak dan nd 9.—IZ. ure dopnldne.
Kroji se prodajajo po meri.
s staro gostilno, z magacinom in hlevi za konje v Sv. Florjana ulicah,
so proda
pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje: Konc. pisarna Jos. Perhauca, Ljubljana, Dunajska cesta Št. 6. 2972-2
Pariška svetovna razstava 1900.
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
00
to
I
8 it
Prodajalka
popolnoma zmožna špecerije, inteligentna, zanesljiva v postrežbi, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma vešča, se sprejme do 1. decembra v Ljubljani. 3GB2-2 Ponudbe sprejema Karel Planin-šek, Ljubljana.
V najem se da
takoj  ali z novim   letom staroznano
£AUDENTIFBlC^ DuD0CTEUR P1ER$
jpil 1U111M1UU
v Trebnjem, Dolenjsko.
Gostilna obstoji iz 4 lepih sob, veže, kuhinje, ledenice in hleva. Pri hiši je lep senčnat vrt za goste. Gostilna stoji pri veliki cesti, 1 minuto od farne cerkve in 4 minute od železniške postaje oddaljena. 3C25-3
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 2921—5
Grenčica
„Florian"
in liker B-949
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri. 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzihal Anasee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ftanz^nsfeste, Ljubno. Dunaj, Ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, HeS, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11.Juri 54 m dopoldne o-obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli ara See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.1, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trat-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni tlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer 03obni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve'er. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Amerikansko avtomatične
4-42
samobasalne puške na šitre
5i5tcm Sropning.
Istotako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. Se vljudno priporoča FRAN SEVCIKl
Ceniki na zahtevanje za- . ju _
stonj in poštnine prosto.       pUSKar,   ZldOVSKO   ulice 7
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
V Ljubljani Sv. Petra cesta t*tev. 2
Filijalka: Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najboljše urejeno laloso rai-llenega  papirju, trjto%-Mltlh m ponio«nltt Itiijla;, moImIaIIi ztezlaov, bilje** tilr, ernlla Itd. Dimnik,  Avstrijska /*•»-doilna aa IJucflslir tolr. i\Mlenekr table aa I ml % -
eevo rarunlro. ftolslie ItnJIge  za ljudske Molr.
Molitvenike v raznih vezeh. Tinkarine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Hipe MloteiiHkililllcrMloi. Kaznu jralanler. blag-o itd.
Nizke cene, točna In solidna postrežba,
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorska ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjsko potrebščine.
—Cene nizke. ■ m
c
L (6
O
O
O N
Najboljši kosmeti&ki predmeti so
A A A
d*l miio po 60 h cream po I K
za olepsanje polti in telesa.
fla ustna voda amamma zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
jljalasna voda _lasna pomada
po i K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „AmV, ki so oblastveno varovani, bo naprodaj le v
Orlovi
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij u iil j a n L
Nadomestke za „Aidou zavračajte.
3v.3eunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 41
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž|lh cenah: t U*. HO  h, ve« a  #0 h, pri
nakupu večje množine Be ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
oepremočljivo mazilo
za  počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Jzvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
ONTE CHRISTO
Pazite
na oblastveno zavarovani vtisk „MOSTE CHRISTO".
Naprodaj w vsaki kontumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
TVORNICA AP0L0N0VIH SVEC in MILA na DUNAJU, Vil.
1867-17
^907
11669216
69
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja
pri*.   ^< huiimu- IpoihrUr
Frankfurt a. HI. 541—35
• posteljno perje!
5 kg novega akub\jenega K 9G0,  boljšega K 12*
belega, jako mehkega, skubljeuega K 18.—; K -V— snežnobelega, mehkega, akubjjenega
^   ~-----—o—7-----v---o —
K 30"—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 2       proti povrnitvi postnih stroškov. 3002
Benedikt Sachsel,  Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
Kupujte naravnost od izdelovalca!
XaJ popolnejše 2724-10
za dimeljno in popkovo kilo, suspenzorije, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in povoje za krtico (kreno žilo), držalce in ortopediške zravnalce za skrivljeno hrbtenico. Umetni deti telesa in bandaže vseh vrst.
Edina solidna izdelovalnica
Bohuslav Pecka
andažist in ortcpedist w Prag i. Juiifftiiuno--a  tridn  lit 11.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Bra"c u CJeriei
priporoča gg. kremarjem in zasebnikom pravo pristno 2959—4
vino
z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah.
Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litr. naprej in na željo tudi vzorce.
Obenem priporoča
najboljše sadje.
"l'oćna postrežba«
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barcellini št. 20.
Tovarna pečij |
ustanovljena 1. 1H8J».
Založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Trnovo x Opekarska cesta X Veliki stradon št. 9
pri poroča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnej&h in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, Becesion itd. kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v bvoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 2
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami fl. —*70 90 „ —-85
127     n       „ I-20 140     „        „ I-60 211 .. 2-—
253 Črk fl 2-40
354   „   „ 3--
*68   „   „ 3-60
640   „ 5--
809  .. e-—
J. LEWINSON# tovarna štampilj in gumijevi!* tip, graverska dela. Do^j^<^^lfl 7 'n
Kastopnilil ae Iseejo.
cenovnik o vsakovrstnih štampihjah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigaln) pečati, pečatne marke z  vzbočeiiina tiskom. Preše za vz bo če ni tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
ODESA na Ruskem, Puškmskaja 16.
Ceno%nlltl zastonj. 76—42
Ljadevit Borovnik
puikar   v   Horo v IJ ali (Ferlaeh) na korotikriii
»e priporoča  v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluj« stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvifiuje. Vse puške bo na c. kr. preskuae-valmci in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 42
uniu. med. Jernej Oem$ar
se je po dveletni špecijelni izobrazbi  na  dunajski  občni bolnici  (na  oddelkih prof. Richla, Neumanna in Langa) in na polikliniki (na oddelku prof. pl. Frischaj povrnil ter prične začetkom novembra ordinirati
za kožne in spolne bolezni in za kosmetiko,
3040-2
Prešernove ulice, Mestna hranilnica, II. nadstropje.
—I
^Vj vVj        wr %J*
Priporočam
p. n. občinstva vsakovrstne čevlje domačega izdelka po meri. Strankam ustreženi vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 30C6 2 Delam po najnovejših oblikah. Sprejemam tudi popravila-
Fr. Kukman
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska lmilili ti
v Frohlihovi hiši) Z. d^rorlšće na levo
j
Urarstvo.
Nujno svarilo.
Častit« »ktinstvo v njega lastnem Intereeu opozarjam«. 4a se delaj« poizkusi rastlinsko mast pod razliriiau iaieiii in znamkami pt-v*lir*vati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
ROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jed Ina mast
priznana od avtoritet. 2568—8
Popolno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli B kg brutto po 6 K 60 h za škatljo, Iranko na vsako avBtro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeee-
mapa« \ te&ssćsl [j
valce po železnici v zavitkih po '/i aii 1 kS» 1
«6isra
zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene !
Breiure m limmti izpriMvaa zastonj.
Prva in najstarejša \mm za raitliiiko mast
v monftrliljl
Emanuel Khuner Sk vin
Dunaj XIV 2. EJabama \MQ
Zaradi bolezni iščem dobrega, vestnega v urarski stroki popolnoma »zvedenega poslovodjo, ki bi mu mogel svoj urarski posel po vse poveriti ali mu izročiti svojo obrt, namreč urarsko cbrt. prodaja vseh glas benih instrumentov in popravkov in prodajanje mefcaniških stvari, kar se vse nahaja v moji lastni hiši. Prevzeti bi se moral moj obrt v celem ali deloma po dogovoru, ter bi dal poštenemu in vestnemu kupcu svoj obrt tudi na obroke. Sprejmem tudi takoj mladeniča, ki je že bil pri urarskem obrtu in **e učil, a še ni svojega nauka do kraja dovršil, ali pa takega mladeniča, ki želi še prakticirati. Plača po dogovoru Prodam tudi lep nov harmonij, lastnega proizvoda napravljen na Dajnovejši ameriški način z 11 registri. Osobito je prikladen za kako cerkev ali za kako pevsko društvo, kjer ima vrlo lep in močen glas. Dam ga dobremu kupcu tudi na obročno odplačilo. 0(6 - 2
FranjO    BajC,   urar Sn mehanik
v Karlovcu, Hrvatska.
Ravnokar je izšla mnogo zahtevana
slovenska koračnica
„TRIGLAV"
Jul. Fučika M 7 3
c. in kr. kapelnika 86\ pehot. poka.
Izdanje za klavir dvorečno K i SO. Partitura za orkester ali za pihala v prepisu po K 3 — neto. Tiskani glasovi izidejo skoro. Ta jako priljubljena koračrica rale* znamenitega skladatelja je ca rep« r-toirju vseh vojaških in civilnih godb.
Jana Hoffhianna V1'
Praga M«9 flul.»   harlina    tal t«*- °£fft
harica
spisala
je izšla
založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obsega na 576 straneh več nego 1.^00 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel ?n je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo v se: kuharica s svojega atrokovnjaškega stališča, literarna kntika zaradi lepega. lahko umevnega
jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
"V
uno j*.- fSk\W zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi   - Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN
1U82—33
Ustje
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Dobiva se povsod!
Ustje
X
X. X X X X
XXXXXXX XXX XX KXXX^X KXX\XXXXXXXXXXVXXXXXXX«XX
pi«$ni poal<
9
:xxxxxx
X
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
5f,;
xxxxxxvxx
Naznanjam svojim  čaatitim podpornikom in znancem, da sem dospel in da pričnem zopet 8  W*   pleanlm iMiikoni ~VMH
in sicer, kakor hitro mogofe.  Prijave in vpisi se vrse vsak dan od 11, do 12. ore dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu pri Slonu, vrata 73. Z veleapoStovanjem
2754— 5 GiuIlO Morterra, plesni učitelj.
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven sransje
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
samo gld. 60
u. «»*>-»...   pronio hrano.
Odhod iz Ljubljane vsak ponedeljek,   torek   in četrtek
v tednu. 9603 -7
Izvrstna  sigurna  vožnja z brzoparniki
samo a <lni samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno
a čevlje najboljše čistilo na svetu!
^_ _ _ X »•! ..ki daje čevljem temno-
Fš^t*ntf^I»riilT«VOŠC,,° 23  Čevlje crn blesi m ohranjuje
■ v8 ■ I»5«jif71s1*l usnje stanovitno.
FANMlIoniH1 lOŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej B   m71 p S QM m%S m H mM LBnMMunaBi lepo svetijo i usnje konservira
__y _ _ ... (rmn I o i* c* 11 it» MMi \ nalašč za
s£frg*aVm)£m\Im&k7%mu m m rMlgMn kozje t^Kid) usnje, chevreau-. gamsovo-,
■ ^B ■■^P ■ w ■■ M *   bsbbbbbsbsbi gagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—43 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
SW¥"  Dobiva se3 povsod. ~W£
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr- dvor- dobavitelj. Dunaj, I. Sclmlerstrassa 21. Na razstavah: v Parizn „Zlata svetinja", v Londonu „Grand PrixM.
Štefan Fernolendt
±4>4>    +    +    +    ±    +    :m ^
e x
> X
s**
o
b >
ta o
g«
sx ta
f 5
s S5
0 v
S X
Preselitev trgovine!
S tem javljam čast. p. n. občinstvu, da svojo
na Starem trgu štev. 13 preselim s I. novembrom
na Resljevo cesto štev. 3
(Trog'a.l   S^r.   P'etra ceste).
Zahvaljujoč se navdaneje Čast. p. n. odjemalcem za doslej mi izkazano zaupanje, prosim, da me počaste s svojim obiskom tudi v moji novi trgovini. 3(51 i
s spoštovanjem Qa Gerhauser.
x M
&>
x 3
5:
ti
x -i
A
C/3
x o
s?
cT
x g; pr
X o X h
y RĆ SI 3
X ca
T
t f  t T
Stanje vlog:
K 6.485.28217
Rez. zaklad:
K 98.238'4
loiiica
ur*-i : j - ■ 3£
ril
1::- '■- ii
5
JU
X X ♦X
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi i a st»i i hi*i
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 *
brez oilltitka reiitnt;$a <l.tvk««?   featert^** plačuje
posojilnica nalila kh vl«%nikr. 905 30 ^
x
Posojila po 5"|„ in po 5'|4°f«.
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let j^j ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
URADNE URE: razun nedelj in praznikov vse"* dan od
8.—12. nre dopoldne ln od 3.—4. ure popoldne. &
Telefon m*. ••»•». Poštnega hranllnl^nega urada ši. 828.408. .jjj-.
Venci • trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporom a veliko zalogo vsa-vre mn ocal, naočnikov« daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravi'a in po-5tn uaročitve, se izvrse točno cen 6 in t a S: o j
Josip Reich
-h parna **-
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
so priporoča za vaa v to stroko spadajoča dela. Postrežba to rut*. 44 Cene nizke.
^1
t p-   r-:-   -s-        ,-.c-.--->■ *\ - -
1
!
i
m
i
:
3
i i
CD
CD
spredaj ravna obilna,
no t,iš<^i iia želodec, priporoča v največji izberi
jUojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
5
S #
♦
E m
i
i
«> 4»
I   Tovarna in prodaja oljnatih I
t I
II? ta nov
f|Rno
barv, flrneža ln lakov.
Električni  obrat. j-*—
Brati Eieri ■
ista
S42.
Prodajalna iD komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. ir. c. kr. prlv. luž. želu. |
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja. |
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovili f barv v tubah za akad. slikarje, f
Zalojcri* čopičev za  pleskarje, sli- v M  karje in zidarje, štedilnega mazifa za h hrastove pode, karbollneja Itd.
^  Posebno priporočava slav. občinstvu f
I DajnovejSe, najboljše in neprecenljivo f
g   sredstvo za likanje sebnih tal pod ^
imenom „r»pi*3cV\
Ž  Priporočava se tudi si. občinstvu za I
^ vse v najino stroko spadajoče delo v
mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah
Su   nih ostankov veliko v zaiogi
U jeseosto ni mm sezono
t
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z  manufakturnim blagom
HDGOIHL
I    x x x y Ljubjanl x x x y   i $pitalskih ulicah št. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela
restavracijo
Ambrožev trg 1*      Ambrožev trg 1.
Točila bodem pristna vina: Štajerca, dolenjski  cviček, prosekar
dobivalo se bode pri meni vedno sveže puntigamsko pivo in postregla bom z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili.
K mnogobrojnemu obisku se slavnemu občinstru vdano priporoča
Antonija Dermelj.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in j»la»ž.a^« v veliki izberi se i Mm|o
le pri zastopniku NamSke deln družba za gramofone
RUDOLFU WEBER
Ljubljana
i i 11... i .-v t, ..  eeHta tkt. oo
(Hribarjeva palača nasproti kavarne Evropa").
Prodajan .. ..
na .. ,.....
obroka
.. Zamenjavam ...... stare
1716-16
za jesen ali za zimo kaj lepega in dobrega iz konfekcije za gospode, dame in otroke kupiti po najnižjih tvorniSkih cenah, naj ne zamudi, ogledati si prej velikansko zalogo blaga
v Angleškem skladišču oblek"
ftlestni trg št. 5.
Mnogobrojnega obiska prosi z velespoštovaojern 3066 ;
Oroslav Bernatovič.
fcfa
ba i
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
priporoča
pravi rženi kruh, mešan in trn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva,
fj^F" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauzu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. i638u
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. tiigieniski transportni reze vi i& krah iu pecivo.
■V
rt
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. L
S
A Na; ^aanjatn,  da sem prevzel  od »Naroda« Tiakarne" t Ljubliani
jm. v izkljućno razprodajo Jurčičeve   brane spise, potaa letnike j©" ln posamezne Številke ..ljubljanskega Zvona  m vse one W kujige, katere so izsie v aložbi ..Narodne Tiskarne", ■"j Te knjige so:
:«e S
S
Josipa Jurčlda sbrajui spisi, zv* zek 1.
do XI., broširan a »»o kr., elegantuo vezan a 1 gld. Pocamezoe   Številke ^Ljubljanskega
Zvona** po l«> kr. Zbirka zakonov.   L  Kazenski zako-
niK. vezar. a 3 gld. Zbirke zagonov. H. Kaz. pravdni red,
WM -.an h    g i d. 80 kr. Zemlkovl  zbrani  splst   1 svsssk,
broširan a 5u kr. Dr,   Ncvesekdo:    ^4000''. Povsst,
broa. a 50 kr. A. Aškerc;  Izlet v Carigrad, b;oš. a tu kr.
Turgenjev: Otol in sinovi. Romac, 4:       broširan a kr,
S- d tiri novele, brod. a 20 kr.
XBenes-Tfebizsky:   Blodne    daie. i Roman, broširan h 10 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, bro&i~aD a hO tir.
Stat Domims u u L. t a: Časnikarstvo ln naii časniki, broftir.i o a 40 kr.
J • l i u e k: Ukrajinske dami, Pg.
brofiirana a kr. HaK \ y: Dnevnik, broširat: k 15 kr. -- Bazne pripovedke,   erostraes a 40 kr.
— Dve povesti, bro8. a 25 kr. Tksn rist:   Undlna.  Povest,  bros. h
10 kr
A. Trstenjak:   Slovensko gleda
llftoe, broširan izvod a 1 gld. Jurčič   Ielstkl, brv     | . kr.
— Gregorčičevim j.rf.tikom, bros. k 30 ki.
Avstrijski patri j o t: , JPartol wesen der Slaven"  bro4a-«.no a bO kr.
Romau, broširan
^ Po znižani ceni pnpuroCam: Frau Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
bU kr., sedaj sMseseei MO Ur.
prejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "TJ^J
li. 4.4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-4-
Zaradi pomanjkanja prostora prodajam svojo veliko zalogo
[nagrobnih vencevin trakov
x napisi in brez njih
po jako znižanih cenah.
Vsi venci so razstavljeni v posebnem prostoru in si jih lahko vsakdo ogleda, Le da bi moral kaj kupiti. Na obilen obisk vabi   _ _     __ mmjm
FR. IuLIC
b«o-b na Mestnem trgu št. II.
I iz chevreax-usr»Ja, boxcalf-usnja, teletine itd. je |iri/iiMn«> iiajboljae
GLOBIN
ki brez truda povzroča     II 2448—8
prekrasen blesk!
Kon8ervira in ohranja usnje mehko.
1" i* e |» r o h t o   i-rti iittiije! "^HB
Dobiva se skoro v vseh trgovinah.
FRITZ SCHULTZ jun., Akt-Ges., Eger i. B., Leipzig.
u^BM
POSLAJEN
odvajalne kroglice.
že več let preizkušene in od mnogih odličnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo,
ki prebavljanja ne motijo m so popo noma neškodljive. Ker so kroglice
poslajene. jih uživajo radi tudi otroci Škatljica 8 15 kroglicami stane 30 vin , zvitek z 8 škatljicami, torej 12U kroglic samo 2 K Kdor po&lje K 24i naprej, dobi poštnine prosto zvitek skatljic. Zalite*«Jte Filipa „Neusteina odvajajoče kroglice-. Pristne samo, č> ima vsaka Škatljica na zadnji strani v rdečem tisku obl. prot. varst. znamko „sv Leopold-. Nase registrirane škatljice, navodila in embalaža morajo nositi podpis „Philipp Neustein, Apoth^ker"
Filipa Neusteina lekarna pri M Leopoldu'1, Dunaj, I., Plankengasse G.
Dobiva se v vseh lekarnah. 2980—2
Po visoki kralj, deže.n. vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna alkallško-muriatiško-iitijska slatina, bogata ogljikove kisline
i
V' i •
izvrstna kristalno cista namizna voda.
Gjasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri siadkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih bolezmh. Analizirala sta jo prof. dr. E Lud\vig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Bošnjaković
Odlikovana na mnoirili strokovnih rtzstifti s (5 zlatimi svetinjami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice'1
Zagreb, Ilica št. 17. 437-72
Dobiva ne po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah In gostilnah.
Zastopnik za'Kr iiijdko : C MKVAKIU v I J u t> ljHni.
♦ -I
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
nove  sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smckal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Z^LG-KEB 7-22 skladišče vseh gasilnih predmetov! brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
FR. P. ZAJEC   Služba distriktnega zdravnika
urar :
p Ljubljana
Staritrgšt.26.
Nikelnasta remontoar ara od gld. i*f»o. Srebrna cilinder rem. ara od gld -a«—.
Ceniki zastonj in franku ~W
1
1
Salon
za moderne kmk kbboke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mastni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904 1905.
Svoj bogato Mustro-vani cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno.
1
1
Važno!   XMm Važno!
gospodje, trgovcezivincrejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re- | dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi en«" aparate in |»otre-l»i«elne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter,  encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
—h Drogerija n-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenbiirpve ulice 3.
,:+L.'+: 3Z 33
21
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blitaro, nizke cene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 44 močljivih
havelokov
i. t. d.
Oblaka po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
se odda v trgu Vransko pri Celju.
Plača obstoji iz deželne subvencije letnih 540 K in 1% občinske doklade okoli 220 K, skupaj 760 K. Zdravljenje ubožcev se iz okrajne denarnice posebej honorira in je sedaj pavšalirano na 560 K. liistriktni zdravnik more prevzeti tudi opravke sodnega zdravnika. Razven sposobnosti po § 15. postave z dne 23. junija 1892, dež. zak. štev. 35, se zahteva tudi temeljito znanje slovenščine. — Ponudbe je poslati do 15. novembra 1904
2987 -3
zdravsko d i striktne m u odboru na Vranskem.
Schwentner, načelnik.
N
»O
G*
Optični zavod
■
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Sent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naroČitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone • spalne in Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-42
r\* V V V V V ^ ▼ ▼ ^ V V V V V W V V ^ V ^ W ^ ^ ^ W -^TV
r
samo
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v Ne^-Tork
Prosta hrana že v Bremenu.
15rzoparniki:
Kaiser filleli II. Kronprinz fOkeli Kaiser Wilhelm fler
&FĐSS6 I
(največji in najhitrejši " parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pr' meni w za«*;~^b povišajo cene ameriških železnic. 2431—8
Lili T lil U  1(11 ll 1    Kolodvorske ulice 35
lrr 1    '   nasproti stari MTišlerjevi^ gostilni
31
Ustanovljeno 1. 1862.
ti
Telefon štev/584.
map/*
^ ^     c In kr. dvorni ' "^JIkST strojnik
T>TJIV^4.J, VIL, Kaiserstrnsne 71,  vogal Burggasse.
peci
navadnih In tudi najelegantneiše ——   opremljenih. ———
E^Stir-    Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske
polnilne peči od K 15 — naprej.
*~ Štedilniki, ognjišča m strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2459-15
vseh velikosti.
Specialni katalogi zastonj in poštnine prosto.
Ernest Hammerschmidta nas!.
Madile, VVutscher &
trgovina železnin in kovin
Ljiljana, Valvasorjev trs štev. 6.
Največja izbera
nagrobnih križev
in sploh vseh 3023-3 v železnino  spadajočih predmetov.
!
New-Tork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti tema, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 k c m ado v amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov n „      Jedilnih žlic;
12 kemadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srehrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10- 19 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov sknpal   samo  gld. «»*C»0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Aineričansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ntkakftnt sleparl|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to i*r •*»■!© garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ienitovanjsko in prilo±xxostno davilo
kakor tudi z» viako boljše gospodantvo. — Dobiva ae edino I© v
A. HIllSl UBEHG-a
eksportni hiši  američanskega  patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
PoBilja se v provincijo proti povzetju, ali če 8e znesek naprej vposlje. t Čistilni prašek za njo stane 10 lir. \ ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleeelt Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  gami iro sem
;.ako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pe§p. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vasa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi p< šijete Se :3dno. — S t. Pavel pri Preboldu.
Ur. Eamilo B:hm, okrožni in tovarn iski zdravnik.
(
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkojejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: ^Iegtna lekarna« K«-greli. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 2477 8
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Št. 36, poleg cerkve SV. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 cluea« (19 steklenle) * 14. j S ti u en te |Ih atekJenle) !!«;«> 14. « ducata («4 uteltlenlc) * 14.15 ducatov ("<» Hteklenle) 1?*— K. S dueata (36 steklenic) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župrik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena I. 1360,
== Zdravje je največje bogastvo!
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
•troji po naj mlaj t eenl.
IBielkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobre ln ceno.
A. KUNST
Ljubljana 4-
3 Židovske ulice <l.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposiati.
0WfVfVfTfTVffffVfffffVVVT?
9> ►
nMmnn%n»nnnnn%%%nnn%%%n%n»»n
M
n n n n n n
% n n n
B
n m n n % n n n
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichcva hiša)
priporoča svojo bogato zaiogo
&tedilx&ii& o graj i i*-&
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z Solto medjo ali mesingom montiranih za obklade i pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsć.
n n n n n n n n n n n n n n n n n n
s
m a
s:
A.KRACZMEm,
Ljiljana Sv. Petra te$ia 6.
priporoča
popolno zaloaro
kratkih
kiavi'jev, mignonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfor, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stlngl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje st podlaganja z usnjen strokovnjatto li pre-skrbno io zaračunavajo Rajcenejso.
b:
®/4^a^©
Ostati
za polovico cene
Min lis
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
I Ljubljana 44
B Špitalske ulice štev. 5.
I
|oaa»aaa
A	Marijaceljske želodčne kapljice edino prave iz         Mehopfio** Ifk.rnf  „Zur (.n.drn. mutter4< v JflarlJInent Olju (Mariazell) v stekleničicah po ftO in »O \tn.
Varstvena roamka. ITstanovljf i i   i " : -	Pristne le v atekieničicah, zavitih v zelenobelo pasaste ftkat- 1 Ijice z  varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celju
	
Dobiva se v Ljubljani pri gosp   f*ul»flelu    a*l<*<-oll|n^ dvornem lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Će ne pa se naj naroče naravnost.	
Pri z ležati, škrafrlnlh, Miiel**wlil bolr/nl, «ptiMraJlhf putlkl, t r. .unjii. iraliilh in pijm nlli liou/nlh. prrhlajrn | u, ZMMtarrlrmu ^ cluMlJI-veittu kačlju, v ojarenje in okrrpijfnjr Hlaboinlli in malo, kr»nlli otrok priporočam sedaj zopet svoje priljubljeno, od ztlrainlltot rento odrejeno
Lahusenovo m^m ^ 0nei
a|l»€»l|d^ sk na|vee|lm ačlnkani. T? r
kri, obnavlja Mokoir, p<iM|>rMUJr tek   in  poteča v kratkem  umu t< lesne mori. Da naj se mu prednost pred vsemi podobnimi preparati in zdravili. Vsled dobrega in prijetnega oktiM«. ga rado uživa staro in mlado Letna poraba vedno rase. najboljši dokaz dobre kakovosti in priljubljenosti. Mnogo izpričeval in zahval. Cen 3 H j 511 itn. in 3 14., zadrja se bolj izplača pri dalifti porabi, %'ftrujte ae ponarejanj In  pav.tte pri kupovanju na Hrtu« Izdela«alelja   lekarnarja M^n kusena v Bremtiu.  —   lt»l»l Me vwett Irkurnuh. — Cilavne v Ljubi )aui v lekarnah: „Pri Mariji Pomagaj'   na  Resljevi cesti, ,,pri orlu" na Jjr. čičevem trgu št. 2, ,,pri angelu'-  na Dunajski cesti, „pri jelenu" na Marijinem trg^ ,,pri enorogu" na Mestnem trgu. 2^1^
Naznanilo.
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedaDJem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo.
Vsem  svojim  cenjenim  odjemalcem,   kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljao naklonjenost.
IVAN MARGHOTTI
tra>ovre z u« nje tu £92 J—5
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30.
Št. 34 109.
Razglas nabornikom.
3049-;
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora  1. 1905 naato;
razglaša:
1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1882., 1883. in 1884. rojenim mladeničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
se je tekom meseca novembra ifMM
pri tukajšnjem uradu k zabeležbi zglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj kazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti staridi, varuhi drugi pooblaščenci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v      31, 32, 33 in 34 rojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti nio januarja ali februarja 1905 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglas, izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omeir-ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, sluŽeČih v dejanski službi in onim mladeniči ki so nameščeni pri vojni opravi ..vojni mornarici) in so v nabornih letih, ie ravnotako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega za. izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za p ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka noj it magljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 20O kros ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 7. oktobra llX>4.
****XU***nMKnUKK*UKHU*U**KH*%
K
n n n n n n n n n n » *
3
n n x
X X X X X X
Avgust Žabkar
v tjubljani, Dunajska cesta
85H-32
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo iu popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah ln sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega iu kovanega železa iu hkcp: grobne kri/«*, kotle, pct-I, vrtne klopi, iiil/.r. stebre, trombe za votlo Itil.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih dil: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
TNit«-i-ii iu prora^uui »o tut zahtovnnfo ua razpOltt^o, vso i>»i i>o prlmerulh tovarni&tkik couuh.
* *
i n
* *
*
xxnxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx»
Karlovovarskl
m
pr««el^ za pretifiA^ljanje
e'porrovo meto. „ Varstvena znamka kaoa", prijetnega okusa, zdravniBko priporočen io. uporabljen pri motenju prebavtjanja, kron. želodčnem kataru, želodčnih krčih, gorečici. vzdigovanju v želodcu, neprijetnem vonju, klslikastemu vzpeha-vanju, pomanjkanju slasti. Neprestana vporaba odstrani vse želodčne slabosti. S506- 8 Priznanja dohajajo vsak dan.
Kimam Skamtlflcam 2 KL« Pri 6. Skatljicah franko. Glavna izvelovainica in razpošiljalnica: Medvedova lekarna v §uinperku na jloravskem *t. 48. Naprodaj skoro v vseh lekarnah, če ne, naj se naroči naravnost.
ed s-.itar ime deča zvezda *
Jintuicrpen
družbe pri  V^LU SJork
pošteni in j / snažni po
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
strežbi.Natančen i ftull-J^I^LIj«
zanesljiv pouk »n   T0,maC,PDIQ
veljavne listke po
^% ^n! za železnice CvJgl#   in barRc
dobite v 978-23
J(elodvorskih ulicah St. 41
---od Južnega kolodvora na desno. =
Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE*
Ivan Nep. Besman,
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite ravoeasno na barko v soboto  zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, aderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
ittotid
najpopolnejši pisalni stroj.
Vsekdar ravne vrste.
Avtomatski  odtis k,
10 Iett'jamstva. >—<  Pošiljatev na poizkusnjo.
za  -u»r e j azi j e
dopisov, obrazee
prospektov, vacoroev,
2399-10
časopisov   i. t. <i.  i. t. d.
Praktični pisarniški predmeti.
Ferdinand Schrev
Dunaj L, Karntnerstrasse 26.
novo došlo
modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr;
SVile  in  baržlini   meter   od  65  kr. naprej;
flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr;
SLlkna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk;
Žensko in moško perilo, kravate in razne pletenine;
Velika zaloga preprog in posteljnih garnitur.
1W Novo vpeljano!
Konfekcija   za   dame:    bluze   (lastni izdelek),
krila, površne jopice (paletot), i. t. d. po
ZnanO   nizkih   cenah   le   edino   pri tvrdki
A. Primožič
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
2992-3
% © ^ ^)    ^ ^ ^ ^ 0^ ^ Off'Gj) ^ ^ ^ ^ ^
Najvrtja zaioga navadnih da najfinejših
otroških vozičkov
In navadna do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
leznanln naročnika« m pošilja s povzetja«.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočala
svojo bogato zalogo
M,
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
3{rasno izbero
I^onfcl^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
vsakovrstne preproge
i. t. a., p rlp o ro ca
Anton Sckter
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
X X
Solidno blago. 0 Nizke cene.
x<xxxxxxxyjKXx^<xxxxxxxxxxx:
Veliko zalogo
rokavic
za dame
mm
gospode
kravat za gospode
toaletnega blag
■
I
dalje
SEetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
> O
3t
C
"O
£
C >
ca
m
o M c
44 O
ca
N
'Z "19 o?ue«i* poj
PIMOS UBA|
C^OJOđuđ 44
I ueqz| m\\9h a j u| qeuo6ej m?[9Aou[eu a
ni ojpni[p
N »
O N« 3
p
a
3
O
<
•as «s?
Kaj boljšega nego je barva za lakiranje poda z medvedovo znamko, sploh ni.
V zalogi Jo Ima
2 25*54-2
HENRIK VVIBBE
= izdelovatelj barv in lakov Ljubljana« Sv. Petra cesta 2.
Št. 918.
Mestna občina v Črnomlju
razpisuje
3027-3
ki se ima ustanoviti.
Letna plača 1600 K, varščina 1000 K. S pomnoženjem prometa se plača zviša. — Ponudbe naj se stavijo mestnemu županstvu v Črnomlju
do 15. novembra 1904.
MI©©%ao  županstvo Oxxxoxxxolj
dne 16. oktobra 1904.
Župan: Janko Purtek 1. r.
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCIIUPPLER o o
INŽENIR I\ MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. Da|je   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   varie* mostove, vodne in
kanalizacijske naprave, 235—40   člstline naprave za kap-
nlco , utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna deta vsake ------------ yrste -
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
j£        Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
£   )8 milijonov kron     nad 550.000 kron.
IMestnahranilnicaljubljanska
&      na Mestnem trgu zraven rotovža
J£ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopola £ dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti £ vsacega pol leta h kapitalu. Rertni davek od vložnih obresti ^ i-iacnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vla W gateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv-W nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem £ W svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. £ Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar jgj maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranim ce.
Posoja se na zemljišča po 4s/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih , tedaj mora plačevati na leto 6°,0 izposojenega kapitala. 223-10
j Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in 1 sicer po 4l/.•/• do 5°/0.
»
05221103
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
156-44
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl.
BflP    !%»Julije e«*n«». Vaj*oBI<In<Jblayo< ~wmfM
Nagrobne knže,
slamoreznice, bakrene
kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso železnino, in tudi kompletne kuhinske oprave
se dobivajo najcenejše pri
Karel Kavšeka nasl.
2916-5
Schneider & Verovše
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
K. Kosala
2839-7
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po
§MT najnižjih, cenah. ~VH
i Največja zaloga,
najboljfta in najcenejša tvrdfca
za naročevanje ozir. nakupovanje
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
X Copićev
mizarje.
i aknv pristnih angleških, za, U.ai\UV| vozove.
Emailne prevlake,
pristne, v posodicah po '/„ '/4 '/, in 1 kg.
Jantarjeve glazure
«0   r AHp     Edino  trpežno in £a   MUUC,   najlep&e mazilo za trde in mehke pode.
X Voščila, štedilnega,
X
X X X
"K
A
X
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
D2 riiHnla Pravnega za vsa-ndjJiUUId! ko vrstne prevlake
Priinnlino^ barvanje narav-Dl UMU III Id nega lesa i pohištva.
Oljnatih barv, *5w5» Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
IT j r p o 7 p prirejenega iz la nenega I  11 llwA.d olja; pristen, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gi rt O O    al ab as trškega in I pod, Stukatarnega.
Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv »pno.
R o r u c 11 h i ki kemičnih, prste-DdlV|^UIllll#nmi rudninskih.
K S O j a za niizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših.
2422-17
Olje proti jpt*£ktxxx.
ADOLF HAUPTMANN
. kranjska lovama oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.   i «««»<>* u...... i.
h
Krasno malo
blizu Lj
je naprodaj.
Kje? a« igre v uprsTniitTU »SIot. Naroda«. a'.'SB -3
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo cenila izredno laskavo. „Zlato knjigo** moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi ^Slovenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta boglasDa ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju nafte lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote\ nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Slnaerr.  i-SdauizTn ark«
j
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska. Str>ha prihodujosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz ilovice. 2076—14
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
te Giince pri Ljubljani, o
ŽELODCA
tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in prebavljen je pospešuj nče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani anane nasledke nezmemosti, sl<tl>u diete, prohla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr, Kosr balzam za ztfoilec i/, lekarne B. FKAGNEKJA v PRAGI.
ft VARILO!
Vsi deli embalaže f imajo postavno de-S "^7 ponovano varstveno znamko.
(«lttvna žalosti
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
=   ..pri   rrneni  orluu =
i I
Praga, Malš Strana, ogel Nerudove ulice 203.
Po pošti razpošilja  %t vsak lan. Proti vpoSiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1*60 mala ste* klenica na vse postaje avstro-ogerske
monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll. U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b     detschlager, J. Mayr. 2678-3
^frogo solidna
manufal^furna frgovina.
€ssssm
— Gežnife § JPilavec —
Jijubljana x Inngarjeve ulice x Iiju6ljana
priporočala slav. oččinsfvu 06 nakupovanju
jescns&fi in jims^ifi poircftsčin svojo Bogato jaiogo
rajnovrslnega očlačilnega 6laga.
Gene najnižje. == Točno posfrc|6a.
i
2801- 3
»toj !   Ka m V
K
PerSChetu, Pred škofijo 21
o
N
»O
o >
«0
S)
Mmm m
O
o
CD 3 CD
zadnje novosti!
2*50 4
Franc Dolenc
v Ljubljani, Marijin trg št. i.
zraven fra>nčišl£a.nsls:e cerkve.
Slavnemu občinstvu vljudno nazuanjam, da zaradi preselitve svoje trgovine 2914—3
v lastno hišo Stari trg št. I. „pod trančo",
se razprodaja vse
v zalogi nahajajoče manufakturno blago, obstoječe iz suknenega, modnega, perilnega in platnenega blaga, kovtrov, ko-cov, preprog, tepihov in garnitur, belih in Jagerjevih srajc, ovratnikov, manšetov iu kravat, zidanih, volnenih in zimskih robcev, po znatno znižanih cenah.
Ostanki vseh predmetov pod lastno ceno.
K obilnemu obisku se vdano priporočam
Franc Dolenc.
2
Izredna prodaja.
u
"-G) * <9-—-
Zaradi skorajšnja preselitve svoje prodajalnuv in popolne opustitve potrebfidiii /a krojače m Šivilje, kakor: £ipk9 pozametiterijef gumbov, šivalne svile, trakov, svilnatega blaga, žameta, pliša
in družili malih, v to stroko spad^očita potrebščin, boni odslej prodajal vse gori navedeno blago
»O^/o do 40°/o
pod nabavno ceno.
Omenim se, da je blago popolnoma pristno in je bilo nakupljeno izvedine Be zii preteklo s^/.ouo.
Naj to priliko porabi vsaka šivilja in vsak krojač, ki le količkaj potrebuje takega blaga; priporoča, se pa tudi trgovcem, da si nakupijo večjih množin.
Za obilni obisk se priporoča S813 4
trgcuina z mednim blagem -Sf^-
3- 5- S^n^cliK*
sedaj na Starem trgu, tekom meseca novembra pa v Prešernovih ulicah v palači mestne hranlln Ice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne".