MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UrMnlttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Talafon uradnl&tva 3440, uprava 246: Izhaja razan nadalje In praznikov vsak dan eb 19. url / Valja maaeCno prajaman « upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi p« eenlku / Oglas« •preloma tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Poltnl čekovni račun St 11.400
99
JUTRA”
„SCra8? AnfoR44 pred mm m sodiščem
Ne samo v Avstriji, po vseh evropskih državah zbuja senzačno pozornost pra- j ces, ki se je pričel 2. marca na Dunaju. I Časniki napolnjujejo dolge kolone s po- j drobnimi poročili o skrivnostni zadevi j Ptiča 25. julija 1934 na Dunaju, katerega j žrtev je postal rajni kancelar dr. Doil-fttss. Po drzni zasnovi in brezobzirnosti izvedbe predstavlja dunajski julijski puč edinstveni primer političnega obračunavanja v svetovni zgodovini. 0'lmevi te-Sa puča prihajajo te dni iz dunajskega vojnega sodiš Ja, pred katerim sedi na zatožni klopi bivši dvakratni avstrijski fn>uister !n dolgoletni štajerski deželni glavar dr. Anton Rintelen zaradi suma soudeležbe pri tem puču.
Or. Anton Rintelen je bil med vodilni-nr osebnostmi povojne avstrijske politike. S svojimi izrednimi sposobnostmi, udarno energijo, blestečimi uspehi, politično bistrostjo in redko inteligenco si je v ;\v>tr;^kem političnem življenju kmalu utrl pot in si pridobil takšen sloves, da so ga v vrstah avstrijskih krščanskih so-c:"1 ■ 'v, katerih štajerski šef je bil, nazivni »kralja Antona« štajerskega. Ko sr, bili časi najtežji, so štajerski krščanski soc'alci. ki so,imeli na Štajerskem posebno težavno stališče napram močnim jrar!:sistom in ofenzivnim nacionaMstič-nim strujam, hitlerjevskim, veliko,nemškim in heiinatschutzovskim. trdno zaupali svojemu »kralju Antonu«, ki je nekajkrat pokazal, da ume biti skrajno brez obziren, kadar je šlo za boj proti mar-ks izimu, da pa prehaja ta brezobzirnost v oblike mehkih rokavic, kadar je treba Postopati proti velenemškim nacionalističnim gibanjem ali demonstracijam. fPfriemerjev puč!)
Ob dunajskem procesu je prišlo marsikaj na dan. Ponavljajoče se graške demonstracije proti dunajskemu režimu so bile baje mogoče le zaradi tega, ker jih ie graški »kralj Anton« tiho toleriral. V Ozadju znanih kmetskih uporov v Vo-tauu v decembru 1932 in januarju 1933 ie bila baje spretna intriga deželnega g la Varja dr. Rintelena. ki da je hotel na ta način metati polena dunajski vladi in ji delati preg’a vice. Po izpovedbah nekaterih prič je Rintelen v svoji živahni ambiciji stremel po mestu zveznega predsednika. in to že leta 1924., ko je potekla Predsedniška doba dr. Hainischa. Avstrij ski klerikalni prvaki so mu zelo zamerili, ker je zfasti v zadnjih letih vzdrževal ^alne stike z nacionalističnimi krogi ter se je smatralo na Dunaju, da se je svoje-^isna štajerska separacija Heimatschutza ^logla izvršiti s tihim pristankom deželnega glavarja dr. Antona Rintelena. Dunajski proces pa je tem zanimivejši, se je iz številnih pričevanj pokaza-lo’ da je bilo med vodilnimi krščansko-';ocia!|nimi politiki prav malo ljubezni In Zaupanja, pač pa mnogo sovraštva, ki se !e vse bolj stopnjevalo. Mržnja in nepremostljivo osebno nerazpoloženje sta zi-posebno med rajnkim kancelarjem cjr- Dollfussom in štajerskim »kraljem Antonom«, Državni podtajnik Karwinsky 'e vedel povedati pred vojnim sodiščem, ^ ;e v časti, ko se je pripravljajo iineno-v**nje dr. Rintelena za avstrijskega predstavnika v Rimu, dejal dr. Dollfuss: »Riu 6kna morem uporabiti samo nekje zu-nal avstrijskih mej. V Avstriji je samo kraj, kamor bi spadal, in to je tabo-r<šče v Wollersdorfu.« Tako se je o šta-!erskem klerikalnem voditelju izrazil svo J^asni ideološki voditelj spodnjeavstrijskega krščansko socialnega gibanja.
dnu teh nesoglasij med 2. vodil-Politikoma so bile nedvomno moč-
Grške vladne čete v defenzivi
Potožaš zelo resen in nejasen — Vstaške čete prešle v napad — ¥sa severna Grčija v rokah vslašev - Transporti ranjencev v Atenah
Vstaši zajeli turško Sadio
ATENE, 9. nnarca. Grška državljanska vojna se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo, vendar v zadnjem času tako, da se je položaj vlade znatno poslabšal, vsta Sev pa izboljša!. Vladne čete na severni niso dosegle nobenih pozitivnih rezultatov, ampak so bife nasprotno vržene ne samo s položajev, ki so jih že zavzele, marveč tudi z onih, ki so jih že poprej imele. General Kamenos je s svojimi uporniškimi četami absoluten gospodar vse Trakije in vzhodne Macedonije. Njegove čete, ki so izvrstno razpoložene, tvorijo fronto 350 km. Tudi vstaška mor narica je neprestano v akciji in vzdržuje trajno zvezo med Kreto in Traki jo. Bombardirala je tudi razna pristanišča, med njimi Solun.
Razen tega so vstaši izvršili tudi iz zraka napad na Solun. V Atenah se boje, da bo vstaška mornarica napadla tudi Pirei. Poveljnik vstaške mornarice admiral Demostlkos je poslal Caldarisovi vladi ultimatum, v katerem jo poziva, da odstopi in preneha z boji, ker bo sicer napadel Pirej in ga porušil, kakor tudi Atene. Vstaši so pričeii osvajati tudi že Epir in ker je nastala vstaja tudi v Larisi, ki leži v sredi med Atenami in Solunom, obstoja velika nevarnost, da bodo vladne čete v severni Grčiji odrezane
od Aten in obkoljene. Vlada sama poroča, da je vladinim četam na severu zrna n j kalo municije in so zaradi tega morale prekiniti svojo ofenzivo. Zaradi teh neuspehov je baje atenska vlada generala Kondilisa upokojila, vendar se ta vest uradno še ne potrjuje.
V	pokrajinah kjer je vlada gospodarica položaja se vrše dalje aretacije veni-zelistov, ki se odpošiljajo v zapore in taborišča. Število aretirancev dosega že več tisoč in so med njimi tudi častniki vseh činov do generalov, poslanci in bivši ministri, kakor tudi nižji in najvišji uradniki. Nagla sodišča poslujejo neprestano in so izrekla doslej že več smrtni!', obsodb. Nekatere justifikacije so bile tudi že izvršene. Vendar je položaj vlade zelo kočljiv in so mogoča velika Iznena-denja. V tej zagati se zatrjuje, da namerava vlada izklicati monarhijo, ker upa, da bi se na ta način njen pojožaj okrepil, poznavalci razmer pa menijo, da bi to državljansko vojno še bolj razpalilo. Govorilo se je tudi o zunanji intervenciji, vendar pa jo vlada odločno odklanja in izjavlja, da je Grška suverena država in se nima zato nihče pravico vtikati v njene notranje zadeve.
ATENE, 9. marca. V bojih vlade z vstaši še vedno ni odločitve. Položaj je
docela nejasen. Izgube so na obeli straneh velike. Po zadnjih vesteh je položaj za vlado zelo kritičen.
Vstaši so povsod prefli v protiofenzivo in so vladne čete že v defenzivi. V severni Grčiji so vstaši absolutni gospodarji, na jugu pa prehajajo v napad in osvajajo položaj za položajem. Vlada seveda izjavlja, da so uspehi vstašev le začasni. Vlada se bo preskrbela z mu-nicljo in bo nato zopet prešla v ofenzivo, najbrže že danes popoldne. V Atene prihajajo neprestano vlaki z ranjenci. Vse bolnišnice so polne in se naglo urejujejo začasne po šolah, ki so vse zaprte. Mimo tega grade za ranjence tudi baraka Samo v Atenah je že nad 1000 ranjencev* število pa stalno narašča. V krajih, ki jih drže vstaši, so oblastva po nalogu vlade sežgala že za 300 milijonov drahem bankovcev.
ATENE, 9. marca. Turške pomorske oblasti so ustavile pet vsfhških transport nih ladij, namenjenih na Kreto. Vstaši so zato s streli s križarke »Georgios Ave-rov« turško ladjo » Ko n yo « za* jeli ter izjavili, da je ne izpuste, doKler turška vlada ne izpusti vsfašklh ladij
V	Atenah se boje mednarodnih zaplet-Haiev.	/*	"
Nevarnost konfliktov na Balkanu
NAPETOST MED BOLGARIJO IN TURČIJO. — VELIKO ZBIRANJE BOLGARSKIH IN TURŠKIH ČET NA MEJAH.
ŽENEVA, 9. marca. V zvezi z državljansko vojno v Grčiji nastajajo na Balkanu resne nevarnosti, ker bi se mogla zmeda na Grškem prenesti tudi na druge balkanske države. Bojgar-ska vlada je namreč poslala tajništvu Društva narodov neto, v kateri sporoča, da zbira Turčija na njeni in na grški meji ogromne množine vojaštva in orožja. Vsa meja izgleda kakor taborišče za časa vojne. V turški Trakiji so zbrane tri divizije pehote, prihajajo pa še tja vedno novi oddelki. Turška vlada izjavlia sicer, da je zbrala svojo vojsko na Balkanu zaradi obrani be Dardanel, bolgarska vlada pa je zaradi tega vendarle vznemirjena, Na sprotno pa zatrjuje turška vlada, da so njene odredbe le odgovor na bolgarske. Po teh trditvah je poslala Bol garija na grško mejo vse svoje razpoložljive čete in Izvedla tudi delno mobilizacijo. V Ankari se bojie, da bi Bolgarija izkoristila zmedo v Grčiji in vdrla v Trakijo ter Macedonijo. V tem primeru bi turška vojska morala nastopiti v zaščito Grčije, ker tako
določajo pogodbe z Grčijo, kakor tudi one balkanske zveze. Položaj je tako zelo resen in vzbuja skrbi.
Poloiai v Evropi nevaren
LONDON, 9. marca. Po vesteh iz Berlina izgleda, da nemški zunanji minister Neurath ne bo potoval v London, kakor se je poročalo. Včeraj so se razširile govorice, da bo Hitler poslal namesto Neuratha v London svojega posebnega zaupnika in strokovnjaka Ribbentropa, iz Berlina pa sedaj demantirajlo tudi te govorice. Istočasno se poroča, da v Berlinu vendarle pričakujejo še obisk sira Simona, in sicer za prihodnji teden. Ves položaj pa je še vedno skrajno nejasen in raznih vesti in napovedi trenutno ni mogoče kontrolirati. Splošno se sodi, da je po objavi »Bele knjige« postal položaj v Evropi mnogo bolj kompliciran in poln nevarnosti, ki se poprej niso pričakovale.
Priprave za volno v
Afriki
PARIZ, 9. marca. Kljub italijanskim uradnim izjavam, da je sklenjen sporazum med Adis Abebo in Rimom o ustanovitvi nevtralne cone med Abe-sinijo in Somalijo, se v Parizu izve, da pošilja Italija še dalje z vso naglico nove čete v Vzhodno Afriko. Tako je bil iz Neapla in Firence že odposlan v Afriko prvi del divizije generala Grazijanija, dočim so parniki »Gand«, »Belvedere« in drugi odpeljali topove, strojnice ter oddelke topništva in tehničnih čet. Mimo tega so odposlali v Afriko 900 letalcev in mehanikov.
HITLERJEVCI V BELGIJI.
BRUSELJ, 9. marca. Na področju Eupena in Malmedya so odkrila belgijska oblastva močno aktivnost narodnih socialistov, ki so organizirali posebne čete ih pripravljali akcijo za plebiscit ali pa nasilno odcepitev tega ozemlja od Belgije. Kakor znano sta bila Eupen in Malmedy prisojena Belgiji po svetovni vojni.
ARETACIJA ŠKOFA.
LONDON, 9. marca. Po še nepotrjeni vesti iz Mehike so tamkaj prijeli in zaprli nadškofa glavnega mesta.
ne ambicije, ki jih je kazal »kralj Anton« in ki se jih je rajnki Dollfuss najbrže bal. Po politični bistrini in udarni volji je štajerski »kralj Anton« rajnkega avstrijskega kancelarja najbrže precej nadikrilje-val. K temu so sc priključila različna politična gledanja. Dollfuss je zorel v izraziti agrarni miselnosti. Takšen pečat so imela vsa njegova politična stremljenja. Rintelen je živel v Gradcu, tern vedno tlečem žarišču vsenetnške misli. OČito so v Rintelenu prevladali nacionalistični notranji klici nad oziri ozkega avstrijstva in katolicizma. V tej smeri se je gibalo
tudi naziranje Rintelenovo v taktičnih vprašanjih. Bil je ves čas za sodelovanje s hitlerjevci. Uvidel jc, da drevi dunajski režira v pogubo, ako bi imel nekega dne proti sebi marksistično in nacionalistično vsenemško fronto. Nerazpoloženje med obema rivaloma so potem netili drugi. Potek dunajskega procesa je dokazili, da so bile lažnive svoječasne vesti, češ, da so bile Rintetenu v Rimu zaupane važne naloge, marveč, da se je Dollfuss hotel rešiti Rintelena, ki mu pa ni hotel zaupati berlinskega mesta, ampak ga jc rajši izročil kontroli svo
jega prijatelja Mussolinija, kateremu je bil zaupal svoje težave, ki jih ima z Rm-telenom.
Proces tli doslej bistveno razjasnil, ati in v koliko je bil »kralj Anton« soudeležen pri .misterioznem julijskem puču. Dejstvo je. da je 25. julij zrušil oba tekmeca hi položil enega v grob, drugega v politično rakev. Vprašanje je, kdo je imel pravilne poglede? Samoavstriječ Dollfuss ali Vsenemee Rintelen? Koga ho nemška zgodovina poveličevala in koga teptala?	-c.
Dnevne vesti
Odmevi marsejskega zločina v Mariboru
PRI PREISKOVALNEM SODIŠČU BO ZASLIŠAN MARIBORČAN, KI JE BIL SVOJČAS USLUŽBEN PRI TVRDKI ANGELINI V TRSTU.
V teku preiskave proti marsejskim zlo- izpovedal glede vrst orožja, ki so se dobavljale in prodajale s strani omenjene tvrdke. Francoski preiskovalni sodnik, ki zbira gradivo o marsejskem zločinu, se je preko zadevnih instanc obrnil tudi na tukajšnje okrožno sodišče v zadevi zaslišanje te osebe. Gre za zasebnika Josipa Vidmarja stanujočega v K^čevmi 57, ki bo v tej stvari te dni zaslišan pri tukajšnjem preiskovalnem sodišču. Morda hrani g. Vidmar v svojem spominu še dru ge stvari, ki bodo dragocenega pomena v razjasnitvi dobavljanja orožja teroristom.
čincem se je dognalo, da je izhajalo orožje, ki so ga našli pri zločincih od znane tvrdke za prodajo orožja Angelini v Trstu. Tudi se je ugotovilo, da je oskrbovala omenjena tvrdka orožje raznim dru gim terorističnim skupinam. V končni razjasnitvi je važna ugotovitev, katere vrste orožja so se od omenjene tvrdke dobavljale raznim strankam. V tem oziru je tukaj posebno naključje, da imamo v Mariboru človeka, ki je bil svojčas, in sicer od leta 1914. do 1929. uslužben pri omenjeni tvrdki in je danes v toliko neovirani prostosti, da bo lahko vse točno
Darovi za kraljev spomenik v
Mariboru
Odbor za počastitev spomina blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelju v Mariboru je prejel nadaljnja sledeča naklonila:
Industrija platnenih izdelkov d. d. Jarše pri Domžalah 2.000 Din; upravnik glavne carinarnice v Mariboru g. Živko Mihajlovič je zbral znesek 1.350 Din. Kot odbornika sta darovala po 1.000 Din gg. dr. Alojzij Juvan, odvetnik in Miloš Oset, veletrgovec iz Maribora. Po 1.000 Din so poklonili gg.: dr. Hugon Robič, primarji; dr. Makso Žnuderl, odvetnik; Jakob Kogej, notar; dr. Oton Blanke, od vetnik, Maribor; Josip Benko, industri-jec, Murska Sobota in JuKo Meinl, veleposestvo, Apače.
Po 500 Din vso prispevali; Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, Maribor, Schlarafia-Marpurghia in gg. Franc Lužar, mestni živinozdravnik (zbirka) in Oskar Turad — Albert Fuchs, trgovca, Maribor.
Razna uruštva so pa prispevala kot članske prispevke : Zveza Maistrovih borcev 200 Din; Društvo Šola in dom, Maribor 200 Din; Jugoslovanska gozdov niška liga, Maribor 200 Din; Švabsko-nemška prosvetna zveza, Marenberg 200
Din; Združenje gostilničarskih podjetij, Konjice 100 Din; I. mariborska lovska družba, Maribor 100 Din; Pevsko društvo Ruša 100 Din; Podporno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru 100 Din; Strelska družina Ruše 100 Din; Društvo ljubiteljev ptičarjev, Maribor 100 Din; Kolo jugoslovanskih sester 150 Din; Društvo gluhonemih, Maribor 12350 Din; SK Rapid, Maribor 280 Din; Jugo-slovansko-češkoslovaška liga, Maribor 150 Din; Društvo starih upokojencev j.ž. Maribor 100 Din; Sokol Tezno 88 Din; Društvo katoliških mojstrov, Maribor 120 Din; Podružnica Ciri'-Metodove dru žbe, Slovenska Bistrica 67 Din; Kmetsko bralno društvo, Št. Lovrenc na Pohorju 70 Din; Sokolska četa Spuhlja-Ro-goznica 70 Din; Žel. pevsko društvo »Kri lato kolo«, Maribor 50 Din; Podružnica Ciril-Metodovc družbe, Tolsti vrh-Gu-štanj 50 Din; Podružnica Kola jugoslovanskih sester, Marenberg 75 Din; Delavsko pevsko' društvo »Enakost«, Studenci 50 Din; Pevsko društvo »Savinjski zvon«, Št. Peter v Savinjski dolini 50 Din; Katoliško prosvetno društvo, Svečina 50 Din; Obč. odbor Rdečega križa, Sv. Lovrenc na Pohorju 40 Din,
ui. Delo jc ena najboljših letošnjih dramskih predstav. Pri tej predstavi veljajo globoko znižane cene od 15 Din navzdol.
Feldmanovo uspelo tragikomedijo »Proie-
sor Žič« ponove v torek, 12. t. m. za red D.
KINO
GMJSKMUNO
Od sobote dal e največji film te sezone
ESKIMU
Velika pesem velike ledene poljane.
Pripravljamo „POLJStčO KRP z našim rojakom Svetislavom Petrovičem v glavni vlogi.
Kino Union. V soboto zadnjič Madame Dubary. V nedeljo najnovejši ruski film »Pesem na Volgi.«
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
Pred oltar. V Mariboru so se pretekli teden poročili: posestniški sin Jože Zupanič in posestnica Marija Kranerjeva iz Jelenč; ključavničar Franc Jelen in delavka Frančiška Posedelova; tkalec Dra go Pupis in predica Pavla Semičeva; brivski pomočnik Milan Perko in predica Hilda Polakova; delavec Engelbert Bo-hak in delavka Marija Lešova; usnjarski pomočnik Lojze Hanšel in kuharica Jo-sipina Polakova; delavec Jože Šrok in delavka Frančiška Haucova od Št. lija v Slov. gor.; posestnik Anton Naveržnik in železničarjeva hčerka Julijana Perje-va iz Smolnika; posestnik Mihael Leskovar in Ana Kvacova iz Žreč; posestnik Lojze Elšnik in posestnica Marija Draj-zibr.erjeva iz Svečine; kaznilniški paznik Roman Stramec in Vinka Kevčeva; delavec France Pristovnik in delavka Elizabeta Jurhanova iz Počehove; vrvar Ivan Vohel in delavka Roza Babičeva; posestnik Anton Pajnkihar in posestniška hčerka Neža Murkova; rudar Ciril Do-beršek in posestniška hčerka Tončka Zupančeva iz Laškega; posestniški sin Jakob Golob in Terezija Šalekarjeva od Sv. Trojice v Slov. goricah; tesar Konrad Koren in kuharica Veronika Krošlo-
Žensko društvo v Mariboru je prispevalo, odnosno zbralo 1.000 Din za spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. S takšno požrtvovalnostjo je poleg drugih zavednih društev in združenj dalo vzgled tudi drugim društvom, ki so naprošena, da sodelujejo pri nabiralni akciji, tako, da prispevajo ali zberejo vsaj po I Din za vsakega člana.
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, je prispevala za spomenik blagopokojnemu kralju Zedinitelju znesek 8.300 Din. Posojilnica kot zavod je darovala 5.000 Din, člani upravnega odbora 1.400 Din, člani nadzornega odbora 900 Din, uradniki in nameščenci pa so zbrali 1.000 Din. S tem velikodušnim činom so zavod, upravni in nadzorni odbor, uradniki in nameščenci ponovno izpričali požrtvovalnost tega našega starega narodnega zavoda, ki je vedno po svoji moči podpiral vsenarodne in socialne akcije. Spomeniški odbor upravičeno pričakuje, da bodo tudi drug] denarni zavodi sledili temu vzgledu!
Raj v Italiji. Kakor je splošno znano in smo tudi mi že o tem poročali, vlada med našim ljudstvom tam preko meje silna beda in pomanjkanje. Odkod pa naj tudi vzamejo kako liro, ko gre vse za davke, k zaslužku pa so pripuščeiii samo Lahi, dočim stojijo naši s praznimi rokami ob strani. Te dni je prispelo pismo z Goriškega. Piše ga edini neza-dolženi kmet v vasi svojemu sinu v Jugoslavijo. V njem toži: »Ne morem več Vse gre za davke. Naknadno še moram za leto 1932. doplačati davke, ker so bili baje takrat premajhni, so pa v resnici vsako leto mnogo večji. Prodati moramo in iti. Posestva se rubijo zavoljo davkov, na nje pa pridejo Lahi z juga. V občini X bo moralo 180 posestnikov z domače grude za kruhom po svetu, in to že s 1. majem. S tem pride 180 italijanskih družin samo v našo občino. Kaj hočemo med njimi? Kaj bomo dobili za svoje domove, ko pa nihče nič nima?«
Naši peki zahtevajo nočno delo. V Beogradu se mudi deputacija pekovskih mojstrov iz vse države in zastopa mariborske pekovske zadruge g. Jakob Ko-
ftč na M mornr
r J e m ,
Nov sneg, nova zima
O	'letošnji muhasti zimi govori in piše ves svet. Ne samo pri nas, tudi v drugih krajih imajo muhasto zimsko vre me. Prave zime še letos sploh ni bilo. Lo nekaj dni jc bilo prav mrzlih in samo neko jutro v februarju je zdrknilo živo srebro v toplomeru na 17 stopinj C pod ničlo. V splošnem pa je letošnja zima mila in brez snega. Še prod dobrim tednom je vse kaza o, da ne bo več snega in mraza, da ne bo voč zime in da se nam bo kmalu prismejala prijazna pomlad. Njo so napovedovali tudi vremenoslovci in pa narava sama. V parku, drevoredih in sadovnjakih je pričeo poganjati zgodnje drevje. Na solnčnih re-brih pa so se bohotno razcvete trobentico in druge cvetice, znanilke pomladi. Tudi ptički so pričeli žgoleti ženitvene pesmi in po tanili jutrih se je pridno ogla šal kos. Vsemu temu veselemu pričakovanju pa je napravil konec nov mrzli val, ki je pripodil s severa nov sneg in novo zimo. Včeraj dopoldne je pričel naletavati sneg v drobnih kosmih. Snežilo pa je vso noč in je bila davi pokrita z cm lja z okrog 30 cm debelo snežno plastjo. Ker pada sneg na zamrznjeno in suho podlago in ker je tudi sam zelo suh, v celoti ostane. Nove zime in snega so veseli naši smučarji, ni je pa vesel naš kmetič.
Kandidature na ]evtičevi lisU v Mariboru
Danes dopoldne je bil v Narodnem domu volilni sestanek, ki sta ga sklicala člana glavnega volilnega odbora za Jev-tičevo listo, banovinski svetovalec in krčevinski župan g. Janžekovič in mariborski veletrgovec g. Ferdo Pinter. Navzoči so bili predstavniki raznih nacional-
nih, stanovskih in drugih organizacij, med njmi tudi številni člani in zastopniki organizacij JNS. Razpravljalo se je o postavitvi kandidatov za mariborski levi okraj na listi ministrskega predsednika g. Jevtiča. Sprejet je bil predlog, da se postavi za prvega kandidata, ki naj zastopa predvsem prebivalstvo mesta Ma ribora in ožje okolice, upokojeni državni tožilec g. dr. Jančič, kot njegov namest nik pa zastopnik obrtništva g. Miho Vah tar. Kot drugi kandidat, predvsem za podeželje, se določi banovinski svetova lec in krčevinski župan g. Janžekovič, kateremu bo namestnik strokovni učitelj g. Ivan Rabnik. G. Avgust Lukačič bo kandidiral v ljutomerskem okraju.
Narodno g edalište
REPERTOAR.
Sobota, 9. marca ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Red A.
Nedelja, 10. marca ob 15. uri: »Veseli kme-tič«. — Ob 20. uri: »Zdravnik na razpotju«. Zadnjič. Globoko znižane cene od Din 15.-— navzdol.
Ponedeljek, 11. marca: Zaprto.
Torek, 12. marca ob 20. uri: »Profesor Žič«. Red D.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 15. marca ob 20. uri: »Štambulska roža«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora.
Prva popoldanska uprizoritev »Veselega kmetiča« bo jutri, v nedeljo, 10. t. m. ob 15. uri. Ta opereta vsesplošno ugaja, kar ie zasluga njene divne muzike in njenega minljivega, mestoma pa prav zabavnega dejanja. Snov je zajeta iz kmečkega življenja. Naslovno vlogo igra P. Kovič.
»Zdravnik na razpotju« zadnjič in po globoko znižanih cenah. Duhovito in učinkovito komedijo »Zdravnik na razpotju«, delo slovitega angleškega satirika Bernarda Shawa, uprizore v nedeljo, 10. t. m. zadnjič v sezo-
zalo jc v njihovem interesu, če izroče svojo obleko V kemično C Stenje. S tem si prihran jo marsikatero nabavo nove obleke
va; Ferdinand Pučnik in posestnica Alojzija Furmanova iz Konjic zdravnik dr. France Brumen in učiteljica Veronika Podbojeva iz Ptuja; kovaški pomočnik Albin Birsa ir. delavka Karolina Goriškova s Pobrežja; mizarski pomočnik Franc Rudi in delavka Marija Arbeiterjeva; delavec Pavel Jagodič in delavka Ivanka Mlačnikova s Pobrežja; pekovski pomočnik Martin Muršič in kuharica Jera Kujavčeva; železničar Henrik Jošt in tkalka Terezija Horvatova; orožniški na rednik Alojzij Jelnikar in posestniška hčerka Pavla Otičeva; železničar Viktor Gradišnik in Rozalija Kurbusova; trgovski pomočnik Maks Stitek in tkalka Zora Peršejeva; zidar Adolf Fras in natakarica Ivanka Ribičeva ter delavec Martin Šturm in Elizabeta Lahova iz Studencev. Bilo srečno!
Šahovski turnir v Moskvi. V XVI. ko lu je bil zopet poražen naš mojster Pirc. Premagal ga je Ragozin. Stanje je naslednje: Botvinik U in pol, Flohr in Las ker 10 in pol, Lowenfisch 10, Capablanca 9 in pol, Ragozin 9, Romanovski in Spielman 8 in pol, Rabinovič 8, Kan, Liliental, Rjumin 7 in pol, Goglidzc 7, Alatorcev in Stalberg 6 in pol, Pirc 6, Lisin 5 in pol, Bogatirčuk 5 in pol, Če-hover 5, Mer.čikova 1 in pol. V XVII. kolu se oo srečal naš mojster Pirc s Stal bergom.
Masarykova proslava naših rotarcev.
Na svojem zadnjem sestanku se je mariborski Rotary-klub spomnil 85. rojstnega dne T. G. Masaryka, ki je sam član tega svetovnega gibanja. Lik velikega prezi-denta Češkoslovaške republike je po u-vodnih besedah predsednika g. Sabothyja orisal v pestrih in vznešenih besedah g, dr. Vinko Rapotec.
ren. Deputacija se bo oglasila pri trgovinskem ministru in ministru za socialno politiko ter zahtevala ukinitev uredbe, po kateri je bilo zabranjeno nočno delo v pekarnah. Zahtevali pa bodo peki tudi ukinitev 3% prometnega davka na pecivo. ker peki plačujejo ta davek že na moko.
Opozorilo banske uprave. Banska upra va je ugotovila, da se je v zadnjih letih razpasla prikrita trgovina z nekaterimi trošarinskimi predmeti, zlasti s špiritom in kvasom, kar na eni strani prikrajšajo banovino in občine na zakonito zajamčenih dohodkih, na drugi strani pa ogra-ža legalno trgovino. Banska uprava opozarja prizadete kroge, da bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva in napravila konec škodljivemu pojavu ter bo prot* krivcem uporabila najstrožje kazni.
Mestno poglavarstvo v Mariboru raz* glaša: Rekrutni spisek v Maribor pri' stojnih voj. obveznikov r. 1. 1915 je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg Šili med uradnimi urami in sicer od 10. do 20. III. 1935. Pozivajo se glavarji rodbin-da se prepričajo glede točnosti vpisa rod binskega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe in, da za primer nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrutnem spis*11 popravilo. Dan rekrutacijc bo pravočasno razglašen.
Našim ptičicam na pomoč! vabijo »Sv-Save prijatelji zaščite prirode«. Kdor premore — če ne drugega, vsaj drobtinice ali stari kruh, naj zdaj misli na -m-še uboge ptičice, vsaj v parku in na Kalvariji! Prispevke sprejema tudi g. P'^TC’ Slovenska 22, (»Marstan«}.
akao 2^ bonboni
Pri oboleli sivorumenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da iizpijete nekaj dni zapored vsako jutro natešče kozarček naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Izlet z avtokarom na Dunajski velesejem. Odhod v nedeljo 17. t. m. ob 5.30 (Hotel »Orel«). Povratek v torek 19. (praznik). Odhod z Dunaja ob 18. uri (Hotel »Kongress«), Dunaj IV. pri južnem kolodvoru. Vozna cena z avstrijskim vizumom 293 Din. Takojšnje prijave in šilinge po najboljšem dnevnem tečaju pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-22.
Veliki adresar za mesto Maribor in šir šo okolico: Celje, Ptuj. Ker bomo nabiranje podatkov za adresar zaključi'! in pristopili k tisku, prosimo cenj. društva in tovarne, da nam eventualne bistvene spremembe v vodstvu, oziroma v obratovanju, ki so nastopile po 1. januarju t. 1. sporoče. Istočasno pozivamo vse tiste, ki nam naših formularjev izpolnjenih do sedaj še niso vrnili, da to čimprej store, ker je to v interesu splošnosti in prizadetih samih. Prednaročila na knjigo adresar sprejema Tiskovna založba, Maribor, Gregorčičeva uilica 2(f. tel. 2970.
Mizarski risarski tečaj. Učni tečaj za mizarsko risanje se otvori prihodnjo sredo 13. t. m. Priglašenih je preko 30 udeležencev. Predavanja se bodo vršila v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. — Udelež. se zberejo do pol 8. ure zvečer v risalnici v pritličju šole. Predavanja se bodo vršila po sklepu udeležencev vsak torek, sredo in petek od ‘^8.—‘Mo. ure zvečer in vsako nedeljo ali praznik od 8.—ll. ure dopoldne.
Za mojstrska izpitna predavanja poteče prijavni rok v ponedeljek 11. t. m. Prijava se lahko izvrši pismeno ali ust-tneno v pisarni obrtnozadružnega nadzor ništva na sreskem načelstvu 11-42.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden imata nočno lekarniško službo dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri svetem An-hu« na Glavnem trgu in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanov! ulici.
Občni zbor občinske organizacije JNS v Studencih bo drevi ob 19. uri v Špai>re-jevi gostilni, člani in somišljeniki vabljeni.
Danilo Viher:
Mladina Masary'*u
V	Zagrebu, 8. marca. Dolžnost je, da se tudi mi mlajši spomnimo velikega prezidenta bratskega češkoslovaškega naroda, enega največjih borcev za boljšo bodočnost Slovanov, obenem pa velikega ideologa demokracije. Masaryk ni bil samo Čehoslovakom njihov vodja, ne, njegove ideje so prodrle do vseh slovanskih narodov, katerih osamosvojitev po svetovni vojni, je v veliki meri zasluga visokega filozofa.
Ko proslavljamo Masarykov 85. življenjski jubilej, bi bilo potrebno predvsem onim, ki bodo morali naslediti starejšo našo generacijo, mnogo več povedati o tem iskrenem Slovanu, kot pa se pove. Potrebno bi že enkrat bilo, da se izdajo vsaj važnejša Masarykova dela na našem jeziku, tem prej. ker so še danes naše univerze preplavljene z nemško filo-eofijo.
Zato bom v tem članku opozoril na eno najzanimivejših knjig, ki jib je Masaryk spisal med svetovno vojno, knjigo, ki Predstavlja veliko obtožbo pangermani-zma, a obenem podaja vse temeljne ideje, za katere se je boril s takim ognjem, takrat že 68-letni učenjak: to je njegovo Znamenito delo »Nova Evropa«, s podnaslovom' »Slovansko stališče«. Napisano je bilo v Petrogradu in Kijevu v 1. 1917-18.. nato je Izšlo istega leta v angleškem in francoskem jeziku 'm to v
Masarykova proslava bo jutri dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani »Uniona«, ki bo kurjena. Sodelujejo tudi g. Dušan Bogunovio, predsednik J. Č. L. v Zagrebu, vojaška godba in gdč. prof. Vedralova. Vstopnine ni.
Spored jutrišnje Masarykove proslave: Češkoslovaška himna; 2. Otvoritev. C. minister dr. Vekoslav Kukovec, predsednik J. C. L.; 3. Deklamacija; 4. Slavnostni govor g. Dušana Bogunoviča, predsednika J. Č. L v Zagrebu; 5. Jugoslovanska himna; 6. Dvorakov karneval, »uvertura. Vojaška godba. Dirigent g. Jos. Svoboda. 7. Solopetje sdč. prof. Vedralove. Spremlja g. prof. Kozina; 8. Fantazija iz Smetanovih oper. Vojaška godba; 9. Jos. Svoboda: Sedmi marec. Koračnica. Vojaška godba.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga vabi vse svoje člane in prijatelje, kakor tudi prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda in zlasti še številne spoštovalce njenega velikega prezidenta T. G. Masaryka, da se udeleže Masarykove proslave jutri dopoldne ob 10. uri v Unionu.
Mariborski Sokoli praznujemo 85-let-nico prezidenta Masaryka s polnoštevilnim obiskom proslave J. C. Lige v nedeljo 10. t. m. ob 10. uri v Unionski dvorani. Vstopnine ni!
Društvo »Nanos« poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno ude eži pro slave 85-letnice rojstva Masaryka, ki bo v nedeljo dopoldne v Unionski dvorani. Udeležba za vse člane strogo obvezna.
G. Marjan Kozina, ki se je predstavil mariborski koncertni publiki na decern-berskem koncertu Glasbene Matice, je naštudiral drugi koncert, ki ga priredi Glasbena Matica v tei sezoni. Po uspehu sodeč, ki ga je dosegel prvi koncert, obe ta postati tudi drugi, ki bo v sredo 13. marca v veliki dvorani Uniona, prvovrsten umetniški dogodek. Koncert bo prenašali po radiu. Zaradi tega je občinstvo naDrošeno, da zavzame prostore pravočasno, ker začne koncert točno in bodo morala biti vrata med posameznimi točkami nemotenega prenosa zaprta.
Lutkovno k''dališče Sokola Maribor Matice v Narodnem domu uprizori v nedeljo 10. t. m. ob 16. uri pravljično igro v 4. dejanjih »Vragov svak«.
Ljudska univerza v Mariboru. Za prihodnji teden napovedani predavanji univ. prof. tir. lvšiča se morata zaradi predavateljeve bolezni preložiti. Namesto tega bo predavala v ponedeljek, 11. t. m. ga Tsuneko Kondo-Skušek o japonskem narodu, pokrajini, Šoli, pisavi itd. in sicer na podlagi bosate zbirke projekcijskih slik. V torek, 12. marca bo pa predavala o japonskem rodbinskem življenju, položaju žene, otroka, prehrani, verskem življenju, umetnosti itd. V drugem delu bo pa plesala japonske plese, dočim bo njena hčerka gdč. Erika igrala in pela japonske pesmi,
Washingtonu, končno dve leti kasneje v Pragi in obenem v Zagrebu.
Knjiga je eden naglobljlh doneskov k problemom svetovne vojne, našega osvo bojenja, a obenem boja za nove ideale človeštva za novo Evropo. Jugoslovanska mladina mu bo za vse to večno hvaležna, saj je s tem svojim delom mnogo doprinesel k naši svobodi. Navajam nekaj odstavkov iz te knjige, da spoznamo velikega državnika naravnost iz njegovih del, ker se mi dozdeva najlepši način faktične proslave njegovega jubileja:
»Zahtevamo razdelitev Avstro-Ogrske.
Ta naš program ni samo negativen, nasprotno, je pozitiven, naga samostojnost mora biatl del politične in soc’alne organizacije vse Evrope in človeštva.«
»Ena izmed močnih demokratskih sil je narodnostna težnja, težnja podjarmljenih narodov za politično samostojnosti in težnja, da se narodnost prizna za višji, pomembnejši princip, kakor pa je država.«
»Problem malih narodov in držav je isti kot problem takozvanega malega človeka. Gre za to, da priznamo človekovo vrednost, človekovo individualnost brez ozira na materialne razlike. To je pravi smisel in jedro onega velikega humane-ga gibanja, ki označuje novo dobo. Moderna humanost priznava pravico slabej-šega; saj leži prav v tem ves zmisel prizadevanja za napredek in priznanje člo-
1	vekovega dostojanstva.«
Pevsko društvo »Jadran«. V nedeljo
10.	marca t. 1. ob 9. uri zjutraj bo redni letni občni zbor v društvenih prostorih Narodnega doma, vhod Kopališka ulica. Vabljeni so vsi člani, da se udeležijo občnega zbora točno in polnoštevilno.
XXII. redni letni občni zbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev podružnice Maribor bo v nedeljo, dne 10. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega do ma z običajnim dnevnim redom. Tovariše prosimo, da se tega občnega zbora za nesljivo udeleže. — Odbor.
Občni zbor Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov v Mariboru bo v ponedeljek, dne 11. marca z začetkom ob 20. uri v restavraciji Povod-nik (preje Halbvvidl) v Jurčičevi ulici. Najemniki, zavedajte se, da je le potom močne organizacije pričakovati uspehov!
Uprava trgovske samopomoči opozarja svoje članstvo na občni zbor, ki bo jutri v nedeljo 10. marca ob pol 10. uri pri Povodniku.
Združenje krojačev v Mariboru sklicuje v nedeljo 10. marca 1905 ob pol 15. v prostorih Gambrinove dvorane svojo red no letno skupščino. Vabimo tem potom vse članstvo k sigurni in točni udeležbi. Predsednik Reicher Franjo s. r.
Novost v čokoladnih dobrotah. Znana domača tvornica kanditov in čokolade »Union« je ponovno prijetno iznenadfa svoje mnogoštevilne odjemalce. Po odličnih proizvodih »Kiki«, »Bronhi«, »Rum ko« prinaša zopet novost, in sicer čokoladne, porcelanaste like (figure), katerih sistem izdelave je z zakonom zaščiten (patentiran). Čokoladni, porcelanasti liki so užitni in silno lepi ter jih težko razlikujemo od pravega porcelana. Priporočamo vsem svojim odjemalcem ogled teh likov, ki bodo služili tudi kot zelo lepa in praktična darila.
Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš »Jajnine««. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s salato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno julio. Jajnine požlahtijo vsako jed!
Svengalijevi čudodelni eksperimenti v nedeljo popoldne v »Veliki kavarni«.
»Grajska klet« danes koncert. Odprto do 3. ure zjutraj.
Opozarjamo na današnji inserat »Praškega eksportnega sejma«.
Dela dobi. Borza dela išče torbarja za izdelavo usnjatih ženskih torbic in aktovk. Interesenti naj se javijo med dopoldanskimi uradnimi urami v Gregorčičevi ulici.
»Evropo so organizirale države in cerkve, organizirale so jo v prošlosti, ko se narodnostni princip ni priznaval tako, ka kor se priznava v modemi dobi.«
»Analiza pojma narodnosti jasno pove, da se narodnost in jezik, kakor jih daje priroda in zgodovina — ne moreta reducirati niti na ekonomske, niti na politične (država) odnose — narodnost je samostojna politična sila.«
«Svetovna vojna je nazorni pouk svetu, da je prvi vojni problem politična rekonstrukcija vzhodne* Evrope na narodnostnem temelju.«
»Madžari obračajo vse svoje energije proti Slovanom, posebno proti Slovakom (madžarski pregovor: T6t nem ernber — Slovak ni človek), dalje proti Maloru-som, Jugoslovanom in Romunom. Njihova protislovanska gonja je v veliki meri kriva za to vojno.«
»Nemci se sklicujejo govoreč o svojem prvenstvu, na svojo filozofijo in znanost, opozarjajo, kako se poslužujejo znanosti v vsej administraciji In vojaštvu, v gospodarstvu in trgovini. — Nemška znanost ie v resnici aktivna, a ni svobodna, ona je samo del uradnega sistema; nemška vseučilišča so duševne kasarne. Nem ška filozofija je globoka, ali znaten del te globine je prisiljen, umeten, ker nima svobode; nemška filozofija, ko'ikor se ne naslanja na neke speclelne znanosti, ni nič drugega kot nedeljska propoved za akademsko inteligenco, bodoče državne in cerkvene uradnike.'
Današnji trg v snegu. Zaradi današ^ njega slabega vremena je bil slabo založen tudi trg. Prav tako slaba pa je bila kupčija. Kmetje z Dravskega polja so pri peljali 31 voz zaklanih prašičev in vo« jabolk. Na Vodnikovem trgu pa ni bilo niti enega voza* Pičla izbira je bila na trgu za perutnino. Primanjkovalo je mleka in mlečnih izdelkov. Zelenjave je bilo sorazmerno že precej, ki pa so jo kmetice v poznih urah ponujale že pod ceno,
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 176 prašičev. Kupčija je bila zelo slaba in jih je bilo prodanih 45. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 65—80 Din, 7 do 9 tednov stari 90—120 Din, 3 do 4 mesece stari 200—280 Din, 8 do 10 mesecev 300—380 Din, leto stari 480—550 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 4.50 Din, mrtve pa 7 do 9 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.8 stopinji C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 4.8 stopinje C pod ničlo; barometer je kazal pri 16 stopinjah 747, reduciran na ničlo 745; relativna vlaga 91; vreme je oblačno in sneži; preteklo noč je padlo 25 cm snega; vremenska napoved napoveduje nov sneg, nebo se bo pa v nekaj dneh zjasnilo ter bo padla temperatura.
Radio
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 16, t. m. Ob 7.30:	Predavanje o sodobni
kmetski kulturi; 8: plošče; 8.20; poročila; 8.30: mandolinistični sekstet; 9: ver sko predavanje; 9.20: prenos iz trnovske cerkve; 9.35: plošče; 10: predavanje o tuberkulozi; 1020: plošče; 10.40: pevski koncert; 11.40: mladinska ura; 12: čas, radio-orkester; 15: plošče; 16: pevski zbor; 19.30: nacionana ura; 20: čas, poročila, program za ponedeljek; 20.10: komičen večer. — Spored za ponedeljek
11.	t. m. Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: Počitniško potovanje; 18.20: plošče; 18.40; slovenščina: 19.10: zdravniška ura; 20: prenos iz Zagreba, v odmoru čas, poročila, jedilni list. program za torek.
Daruite za spomenik Viteškega kralfa Aleksandra I. ZedinlteSia v Mariboru?
»Nemci pa so pri vsej svoji znanosti in učenosti prav v tej vojni dokazali, kako znajo biti kratkovidni; vojaško so se dobro pripravili, še več — pripravili so se edino oni, ali niso predvidevali, kako se bo vojna končala: podcenjevali so Rusijo, precenjevali Avstrijo, niso umeli Anglije in Amerike, varali so se o Franciji, katero so proglašali za degenerirano, Vobče so se Nemci prav v tej vojni pokazali. kako so poleg svojih zmag vendar majhni.«
»Nikoli nisem bil nacionalni šovinist, povedal sem že često, da sem narodnost doživljal vedno s socialne in etične strani — zatiranje narodnosti je za mene greli proti človeštvu in človečnosti.«
»Nemško kulturo sem vedno cenil, a malo kedaj sem se počutil v njej kot doma. Ne more me ogreti. Posebno Pruske ne morem ljubiti, a trudim se, da bi bil napram njej pravičen. Ako že kaj mrzim, je to avstrijanstvo, bolje rečer.o ono hubsburško dunajstvo, oni dekedentni aristokratizem, ki se izživlja v napitnicah, oni hinavski, nizki habsburgizanv
»Obnova Češkoslovaške je samo del naloge, katera čaka Evropo, oziroma zaveznike pri reorganizaciji vzhodne Evrope; obenem s češkoslovaško državo more nastati samostojna zedinjena Poljska In samostojna zedinjena Jugoslavija. To so med akutnimi narodnostnimi vprašanji najakutnejša v pasu malih držav.*
»Jugoslovani (Masaryk že takrat upa-
Masarykova proslava »Češkega krožka" na klasični gimnaziji
USTANOVITEV KROŽKOVE KNJIŽNICE.
V	četrtek je priredil »Češki krožek« na klasični gimnaziji malo, skromno, a iskreno proslavo velikega prezidenta bratske ČSR. Otvoril jo je krožkov prod sednik Fr. Štuiar, nakar se je pričel spored z recitacijo češkoslovaške narodne himne (Cvetko). Nato je predsednik očrtal slavljenčevo življenje in poudaril, da je T. G. Masaryk pred vojno z živo in pisano besedo neustrašeno vzgajal češki narod in ga pripravil na boj za osvo-bojenje, ki ga je v visoki starosti sam vodil m uspešno zaključil. Zlasti dobro je omenil, da je Masaryk Čehom in Slovakom velika avtoriteta, a ne avtoriteta pesti in oborožene sile, ampak avtoriteta modrosti in ljubezni, kar se dobro vidi v tem, da ga ne imenujejo »duce« ali »Fiihrer«, ampak tatiček. Sledila je Ma-sarykova najljubša pesem Teče voda, teče (Trstenjakova), na kar sta Kociper in Pinič recitirala več odlomkov iz slavljen čevili del. Uspela je zlasti Simčičeva deklamacija »Pet in osemdeset let«, ki v vezani besedi pesniško prikaže deio in pomen Tomaža Masaryka. V daljšem predavanju je nato prav to pokazal prof. Oven, ki je omenjal zlasti slavljenčevo etično silo in boj za svobodo in pravice naroda, pri čemer je stala za njim vsa slovanska mladina, zlasti češka in jugoslovanska.
Krožkova tajnica Maly je nato poročala o sklepu vodstva, da se ta veliki jubilej velikega Slovana proslavi tudi dejansko na ta način, da se prav ob tej priliki ustanovi krožkova knjižnica čeških literarnih del in prevodov o Češkoslovaški. Člani krožka naj neprisiljeno prispevajo letno vsaj 10 Din v ta namen, po možnosti pa tudi darujejo knjižnici na leto po eno knjigo. Knjižnica nam je že res potrebna, saj se vrši tečaj češkega jezika na naši gimnaziji že peto leto, odkar ie tu prof. Oven; a še pred tem so se dijaki naše gimnazije udeleževali čeških tečajev, ki jih je prirejala tukajšnja Ju-goslovansko-češkoslovaška iga na šoli v Cankarjevi ulici, kjer je učila učiteljica češke šole. Krožek sami pa obstoja interno na našem zavodu že dve leti. Njegovo delo ni hrupno, ampak vztrajno in intenzivno, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče. Sklep, da se prav ob tej proslavi položi temelj krožkovi knjižnici, je bil sprejet z odobravanjem.
Proslavo je zaključi' prof. Oven s pozivom, naj se člani pridno pripravljajo na izlet v Češkoslovaško, ko jim bo morda dano, da ob tej priliki tudi osebno lahko pozdravijo velikega prezidenta, okrog ka terega slike jih. je danes zbralo njegovo duhovno bogastvo. Naj živi veliki Slovan Tomaž Garrigue Masaryk!
Obrtniška izobrazba
UČNI TEČAJ ZA TEHTNIČARJE V PTUJU.
Dne 7- t. m. je mariborska poslovalni-' ca zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda otvorila v Ptuju učni tečaj za popravljanje tehtnic, kar je za naše kraje izreden dogodek, ker takega tečaja do-zdaj v naši banovini še ni bilo in menda tudi ne v državi. Tečaj je bi! skrbno pripravljen ob iniciativnem sodelovanju Odbora za strokovno in splošno na-obrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja, ki mu načeluje zbornični svetnik g. Milko Senčar. Obrtnozadružni nadzornik g. Založnik je ob otvoritvi posebno naglašal lep namen tečaja, ki naj u-sposobi večje število kovinarskih podjetnikov za dela, katera je doslej smela daleč naokrog opravljati samo ena ptujska tvrdka, in ki naj zboljša pridobitne razmere saj nekemu, čeprav zelo omejenemu številu podeželskih obrtnikov, kateri danes tako močno trpijo pod pritiskom brezposelnosti.
Za tečaj se je prijavilo na davi otvoritve 17 udeležencev iz srezov Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota. Dolnja Lendava, Maribor desni breg in Maribor levi breg,
rablja ta izraz za Srbe, Hrvate in Slovence) so na jugu ono, ker so Čehoslo-vaki In Poljaki na severu — zid proti nemški in madžarski agresiji.«
»Jugoslovani zaslužijo simpatije demo* kratske Evrope. Srbi v Črni gori, v Srbiji, v Dubrovniku, so pokazali veliko vztrajnost in sposobnost, upirajoč se Turčiji in braneč svobodo; njihovo kulturno stremljenje je močno, težnja da izbrišejo sled. stoletn. pritiska, je iskrena in uspešna. Srbski narod, a to velja tudi za Hrvate in Slovence, je nadarjen in zelo sposoben. Doslej so Jugoslovani bolj kot katerikoli narod trpeli, ker so bili razdeljeni.«
»Zedinjenje in svoboda vsega jugoslovanskega naroda je vsekakor ena glavnih zahtev bodoče Evrope.« (Str. 104.)
».Demokracija je društvena organizacija, ki temelji r.a delu; v njej niti posamezniki niti razredi ne izkoriščajo dela drugih; v demokratski državi ni militarizma, ni tajne diplomacije, notranja m zunanja politika spada pod kritiko in u-pravo parlamenta. Demokracija je diskusija: ljudi vodijo argumenti, ne pa samovolja in nasilje; demokracija je organizacija napredka na vseh področjih človekovega delovanja.«
To je nekaj misli iz dela, ki ga je pisal Masaryk v letih, ko je bila Evropa v rokah germanskih tolp — in vendar mu je zgodovina pritrdila.
med njimi 9 mojstrov (ključavničarjev in mehanikov) in 8 pomočnikov. Udeleženci tečaja prispevajo k stroškom malenkosten znesek, ker je za kritje stroškov že država prispevala znatno podporo in je tudi zbornični obrtnopospeševalni zavod prevzel na sebe stroške strokovnih predavateljev, kar je g. Senčar pohvalno o-menjal v svojem pozdravnem nagovoru. Mestna občina ptujska, ki take prireditve obrtnikov zelo prijazno podpira, je tudi v lem primeru dala brezplačno na razpolago ne le delavnico za praktične vaje, ampak tudi prenočišče za zunanje udeležence.
Tečaj je bil prvotno preračunan na 3 do 4-tedensko trajanje, se je pa moral zaradi previsokih stroškov skrajšati na 10 dni. Vendar bodo v tem času trajale prak tične vežbe po cele dni od 8.—17. ure. k čemur še pridejo teoretična predavanja. Praktične vaje vodita dva strokovno iz-vežbena monterja (gg. Albin Zupanc in Martin Vrekar) tt. Rebek iz Celja. — Otvoritveno predavanje pa je imel v četrtek dopoldne g. Tone Rebek sam, ki je na zelo lahko razumljiv način raztolmačil udeležencem osnovna fizikalna pravila o tehtnicah in utežih. Podobna tečajna prireditev je določena za prihodnje leto v Mariboru.
škodljivih 10, ki so oboje zaščitene vse leto.
Značilna v tem členu je zlasti določba, ki se glasi: Loviti ptice, ki so navedene
v	gornjem členu, sme dovoliti ban v izjemnih in upravičenih primerih. Prav ta-
ko sme dovoliti ban ubijanje in pokon* čavanje onih koristnih ptic, ki jih ni pri nas, a bi se tu in tam od časa do časa pojavile. Predmetno uredbo je dobila savska banovina najbrže kot prva v naši državi.	,.
Kulturne vesti
Pet in trideset let igralskega dela Hinka Nučiča
Lovski problemi
Banovinska uredba k zakonu o lovu.
V »Službenem listu« savske banovine je v letošnji 36. številki objavljena uredba, po kateri se v smislu ustave :n na podlagi zakona o lov« urejajo razmere lova z ozirom na predpise navedenega zakona o lovu. Uredbo je skenil in sprejel na zadnjem zased, savski banovinski svet. Važni med drugimi členi te ure d be so zlasti členi o zaščiti ptic. Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito ptic so namreč zaščitene vse leto z zako nom o lovu ptic pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice, kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči. Loviti omenjene ptice sme dovoliti po čl. 17. zakona o lovu izjemno le ban.
Doslej je bil v bivši Hrvatski in Slavoniji glede zaščite ptic v veljavi zakon z leta 1893, Koristne ptice so bile zaščitene vse leto, neškodljive od začetka meseca marca do sredine septembra, lov in po-končavanje škodljivih ptic pa sta bila dovoljena s potrdilom lovskega upravičenca vsakomur. V uredbi, ki jo je sprejel na zadnjem zasedanju banovinski svet savske banovine, pa je imenoma navedenih kot koristnih 128 ptic, kot ne-
Sinoči je zagrebška igralska organizacija in vsa zagrebška kulturna javnost na nenavadno svečan način proslavila pet in trideseto obletnico igralskega in režiserskega dela Hinka Nučiča, enega največjih gledaliških ljudi sodobne Jugoslavije. V odbora, ki je priredil in izvedel proslavo, so bili vsi glavni predstavniki zagrebške družbene in umetniške elite, proslava sama se je pa izvršila v velikem gledališču na Trgu kralja Aleksandra z uprizoritvijo nove Feldmanove tragikomedije »Na oglu«. V tej tragikomediji je igral jubilant glavno ulogo čistilca čevljev Le-dinova.
Ta zagrebška proslava je obenem tudi naša, saj je Hinko Nučič Slovenec, ki se je svojega slovenstva tudi vedno zavedal in se ga še danes. Rojen v Ljubljani l. 1883. se je že tako mlad posvetil igralstvu. da je postal z 18 leti član takratnega ljubljanskega Deželnega gledališča.
Že zgodaj je pokazal svoje izredne sposobnosti in je postal pozneje prvi reformator slovenske gledališke umetnosti v smislu modernih stremljenj in tako predhodnik MUana Skrbinška in drugih. Med vojno je bil Nučič prvič v Zagrebu, ob
..imrTrn JV.ZUTSaSB
Specialna knjiga o kmečkih napakah
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino že več let opaža, da se pojavlja pri učiteljstvu osnovnih šoi želja in potreba po priročni knj;gi, ki bi obravnavala kmetijstvo v obliki, ki bi bila prikladna za pouk v višjih razredih ljudskih šol, v kmetijsko-nadaljevalnih Šolah itd. Merodajni činitelji, kakor tudi vsi zainteresirani krogi uvidevajo veliko potrebo take knjige. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino proučuje to zadevo in bo izdalo predvidoma tekom tega leta tako knjigo v lastni založbi, ki bo specialno obravnavala v krat ki, jedrnati obliki »najhujše napake pri kmetijstvu, ki jih je treba nujno odpraviti«. Potreba kmetijstva in praksa velevajo izdajo take knjige, ki bi omogočila učiteljstvu obravnavati najvažnejše napake, ki jih je treba nujno odpraviti. Društvo je prepričano, da je poklican zlasti učitelj osnovne šole, da de,-uje v tej smeri. Odprto pa je vprašanje gmotne strani izdaje take knjige, ko ni upati, da bodo šli merodajni činitelji zadostno na roko. Vendar bo društvo izdalo knjigo čim prej mogoče. Društvo vabi vsa sres-ka učiteljska društva in sploh učiteljstvo, da čim prej odgovore na zadevno okrožnico.
Dispozicija za knjigo je sledeča:
1. Predgovor. II. Metodika osnovnega kmetijskega pouka v osnovni šoli. III. Živinoreja. 1. Hlevi, svinjaki, gnojišča. 2. Govedoreja. 3. Prašičjereja. 4. Mala živinoreja. a) Perutninarstvo, b) Reja kuncev. c) Ovčarstvo, č) Čebelarstvo. IV. Mlekarstvo. 1. Mleko. 2. Maslarstvo. 3. Sirarstvo. V. Poljedelstvo. I. Žitarstvo.
2. Okopavine. 3. Pridelovanje njivskih krmil. 4. Poljski škodljivci in. bolezni.
VI. Travništvo. VII. Pašništvo. VII!. Planšarstvo. IX. Sadjarstvo. 1. Osnove sadjarstva. 2. Uporaba sadja. 3. Zatiranje bolezni in škodljivcev. X. Vinogradništvo. XI. Kletarstvo. XII. Hmeljarstvo.
XIII. Naravna umetna gnojila. XIV. Kmetijske organizacije. 1. Kmetijsko zadružništvo. 2. Ostale kmetijske organizacije.
XV. Kmetjisko računstvo. XVI. Kmetijsko spisje. XVII. Kmetijsko knjigovodstvo.
Društvo je izdalo lani tudi knj. »Kmetijsko beri'o I. del«, ki jo je uredil naš znani strokovnjak g. Josip Štrekelj.
Pet in dvajset let gledališkega dela Milana Skrbinška. Za Nučičevo 35-let-nico v Zagrebu se pripravlja v Ljubljani ter pozneje v Mariboru proslava 251et-
prevratu je organiziral in vodil prvo leto ljubljansko dramo, nato je pa postal v jeseni 1. 1919. ustanovitelj Narodnega gledališča v Mariboru, katerega je vodil kot ravnatelj, režiser in igralec do konca sezone 1. 1921., nakar je odšel kot režiser in igralec v Zagreb, kjer so se njegove velike režiserske in igralske sposobnosti še razvile in dozorele do sedanje višine. Lani je bi! nekaj časa celo vršilec dolžnosti ravnatelja zagrebške drame.
V teli pet in tridesetih letih si je pridobil Hinko Nučič ogromnih zaslug za slovensko in hrvatsko gledališko umetnost, največja njegova zasluga pa je in ostane ustanovitev in organiziranje poklicnega slovenskega gledališča v Mariboru, ki deluje še dar.es na osnovnih te-meliih, ki jih je on postavil. Zaradi tega mislimo, da bi bilo na vsak način potrebno, da bi se Nučičeva 35-letnica proslavila tudi v Mariboru, morda s kakšnim gostovanjem, kakor je bilo lansko? K vsem onim, ki se klanjajo umetniškemu delu Hinka Nučiča, se pridružujemo tucli mi.	•	-r.
nice režiserskega in igralskega dela drugega slovenskega pionirja modernega gle dališča in enega pionirjev Narodnega gle dališča v Mariboru. O tej proslavi bomo še poročali.
Konjce
Seja občinskega sveta. Pretekli petek je imel občinski odbor trške občine sejo, na katori je bila na predlog predsednika g. Rada Jereba soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, da se iz enomiljardne-ga fonda za javna dela prvenstv. upošteva poprava za dravsko banovino ve-Ievažna cesta St. lij - Ljubljana. Ta resolucija je bila odposlana vsem merodajnim faktorjem ter vsem v poštev prihajajočim občinam. Upamo, da bo vlada u-poštevala upravič. željo, kajti vsa dravska banovina je navezar.a v pretežni meri Ie na tujski promet, ki pa spričo skrajno slabe glavne prometne žile vedno bolj hira. Saj je znano, da se številni avtomobilisti, ki prihajajo preko Avstrije iz Češkoslovaške in Nemčije, vračajo že po nekaj kilometrih vožnje po naši državi nazaj, ker je cesta za avtomobilski promet neporabna. — V prehranjevalni odbor so bili poleg predsednika občine g. Rada Jereba izvoljen še predsednik g. Alojz Križnič, občinska odbornika Jože Konec in Martin Šumer ter kmetovalec Ignac Kuk.
Za priključitev k trški občini se je zopet pričela akcija. Klerikalcem očito ne gre v glavo, da so izgubili oblast v trški občini in bi radi zopet prišli nazaj. Zato se sedaj trudijo, da bi se priključila okoliška občina k trški, s čemur upajo dobiti zopet večino. Ne oziraje se na dejstvo, da je vsak up na »zmago« povsem iluzoren, so tudi vsi tržar.i odločno proti priključitvi. Okoliška občina je namreč visoko pasivna in ima 190%> doklad, trška pa je zaradi umnega gospodarstva sedanjega občinskega odbora, v prvi vrsti pa župana g. Rada Jereba, aktivna in pobira samo 55°/» doklad. Zdi se, da je namen tu povsem jasen!
Pust ie bil letos v znamenju krize. Na
pustno soboto jo priredil samo orkester Sokola v Narodnem domu čajanko, ki je bila dobro obiskana, dasi srno pogrešali marsikoga, ki se sicer rad pohvali s svo-jim naprednjaštvom. Mnogo veselosti in razigranosti je vzbudila originalna kmečka »ohcet«, ki so jo inscenirali agilni člani Sokola. Takih večerov sl 'želimo Se več!
Alphoiise Daudet:
ROMAN.
29
Bi me sploh ljubila, če ne bi bil princ in sin vojvode? Dvomim. Premlada je, da bi jo privlačevala moja mladost, kakor je razdražila že bolj zrelo baronico, prijateljico moje matere, pohotno in željno mladega mesa. Dasi se po moji posta-
vi	in zlasti po mojih širokih plečih ne bi moglo ugeniti, da mi je komaj osemnajst let, so jo ta leta vendarle motila, prav kakor nedolžnost in čistost, o kate-• ri je bila prepričana, da me še vedno diči. Uboga ženska!
Še so na svetu sentimentalne ženske. Moja metresa spada med one, ki pravijo: »Pojdi, da se zjočeš v mojem naročju!« Da, ko smo že pri tem, naj Vam še povem, kako sem zlomi! njen zadnji odpor; to Vam bo ob priliki utegnilo koristiti, dragi Wilkie! Neke noči sva bila sama v hišici koncem parka. Koliko spretnosti je bilo treba, da sem jo spravil tja! To pa je tudi bilo vse, kar sem dosegel: niti s prošnjami niti z besedami nisem mogel več doseči. Ob takih prilikah je najlažje postati smešen. Tako je bilo tudi z menoj; malo prahu mi je padlo v oči. Dobro sem jih otrl in nadaljeval svoja moledovanja; moje oči so postale rdeče. vlažne in že sem čutil, kako se pola-
goma vdaja: »Ti se jočeš?... Dvomiš v mojo ljubezen?... Ah! Ne. ne jokaj se, ne dvomi, vzemi me!« In še danes je v zmoti, trdno misli, da sem silno zaljubljen v njo, a ona sama me ne ljubi preveč.
Ni li malo čudno, da se je spustila v tako pustolovščino s tako malo vroče strasti? Je res, kar pravi, da »se ji je studilo lagati«? In vendar ni to nič grdega. V dvoboju med moškim in žensko se mi je zdelo orožje slabotnih, orožje o-trok in žensk, lepa nežna in perverzna laž, lagana z malimi, spretnimi rokami, vedno najprijetnejša igra... Ne njej se laž ni studila, ni je vznemirjala. Bilo ji je samo dolgočasno; to je bilo vse! Ker je bila žrtev monotonega in nezaposlenega življenja, je ljubila vdajanje muham mojih osemnajstih let, Vsem nevarnostim z zubljem slame gretega zrakoplova. Cesa se more nadejati? Ako se tudi loči od svojega moža, mi ostane še vedno tisoč izgovorov starosti in položaja, da je ne poročim. Sicer pa ne more biti sedaj o njeni ločitvi niti govora. O njenem možu g. F., o katerem so bili vsi prepričani, da je docela hladen in brezbrižen človek, mi piše A!exander, da poka od
Ptuj
Obveznost ljudskega dela. (Kuluk) Banska uprava v Ljubljani je odredila na osnovi zakona o nedržavnih cestah za te koče proračunsko teto ljudsko delo (kuluk) in odkupnino v dveh enotah in povprečno dnino na 10 Din. V smislu čl. 17 pravilnika o uporabi ljudskega de’a so obč. uprave dolžne sestaviti seznam-ke zavezancev za ljudsko delo, in sicer ločeno za osebe, ki delajo same ali po na-
-	mestniku ter ločeno za osebe, ki plačujejo svojo obveznost v denarju. Pripomni sc. da ženske davkoplačevalke ne morejo dati ljudskega dela odslužiti, temveč morajo plačati odpadajočo odkupnino v denarju. Da bo seznam točen, se poživljajo vsi prizadeti, da v mestni u-pravi pregledajo seznam obveznikov ljud skega dela za leto 1934 in podajo morebitne pripombe, v kolikor je obstoječi seznam nepravilen. Enako se ima podati tudi izjava do najkasneje 12. marca t. 1. ali se bode obveznost z delom odslužila, ker se bode sicer plačilo v denarju predpisalo. Na morebitne izpre-membe v tem oziru se pozneje ne bo o-ziralo.
Iz politične službe. Sreski podnačelnik Franc Devičnik, ki je imenovan za okrajnega glavarja v Logatcu, je te dni zapustil Ptuj in se podal na svoje novo službeno mesto. G. Devičnik je služboval 3 leta v Ptuju in si je med tem časom pridobil zaradi konciliantnega nastopa in ker je bil strogo pravičen mož, simpatije prebivalstva vsega okraja. Padi tega o-stanc g. okrajni glavar tukajšnjemu prebivalstvu v najboljšem spominu.
Ptujski živinski sejmi. Vkljub hudemu mrazu in pustnemu dnevu je bil konjski in goveji sejem v torek 5. t. m. razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 223 konjev, 122 volov, 18 bikov, 22 juncev, 180 krav in 47 telic, skunaj 612 glav živine. Od teh so prodali 159 glav Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 2.50—4 Din. krave 1.50—3 Din biki 2.50—3 Din, junci 2—3 in telice 2 50—3.55 Din; konji so se prodajali od 600—3.200 Din eden, žrebeta pa od .250—650 Din eno.
Sejem za prašiče v Ptuju v sredo 6. t. m. je bil dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 128 svinj in 214 pra scev, skupaj 342 rilcev. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: nršutarji 4—5 Din. plemenske tudi 4—5 Din, debele pa od 5—6 Din ena: prasci stari od 6—12 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer od 60—120 Din eden. Prihodnji sejem za prašiče bo 13. t. in., konj ski in goveji seiem pa 20. t. m.
Težka telesna poškodba. V ptujsko bolnišnico so spravili I8letncga čevljarskega pomočnika Antona Zajca iz Apač
z nevarnimi poškodbami, ki jih je dobil na pustni torek zvečer s sekiro od neznanega storilca. Udarec, ki je bil namenjen njegovi glavi, je Zajc k sreči pari-ral z levo roko, ki je omilila udarec, sicer bi bil udarec smrtonosen. S težko poškodbo so pripeljali v ptujsko bolnišnico z rešilnim avtom 32-letnega Jakoba Molnarja z Brega pri Ptuju. Pri običajnem pogrebu pusta v četrtek je prišlo med vinjenimi fanti do pretepa in je Molnar pri tem dobil z ročico udarec po glavi, da se je zgrudil in obležal nezavesten.
Velikodušni dar. Eksportna tvrdka Reinhardt v Ptuju je darovala za kuhinjo ptujskih brezposelnih 65 puranov. Brezposelni se za velikodušni dar tem potom najlepše zahvaljujejo.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl še komaj 18 let stari mladenič Ljudevit Rojko iz Rogoznice pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Podlegel je pljučnici. N. v m, p.!
Št. Janž na Dravskem polju
Občinski proračun za leto 1935-36 je bil sprejet na seji celokupnega občinskega odbora, dne 3. marca 1.1. V primeri z lanskim je nekoliko višji, a predstavlja v celoti smo mo nadaljevanje občinskega gospodarstva v okviru, ki si ga je uprava začrtala jeseni 1. 1933. Prav zaradi popolne izvedbe začrtanega občinskega gospodarskega programa, je bil povišek neobhodno potreben. Izglasovani proračun je docela realen in kaže stremljenje občinske uprave za povečano aktivnostjo, tako, da bo mogla svoje delo usmeriti na nova pota, ki ustrezajo sedanjemu času in pa izpremer.jeni zakonodaji. — Sprejet je bil soglasno. Proračunsko sejo je vodil delavni in neumor ni predsednik občine g. Lešnik.
Ribolovna pravica v dveh rokavih Drave in večjem odcepu Kaniža je sporna zadeva med tkzv. »Sosesko« in oblastjo. Posestniki obdravskih zemljišč, združeni v »Soseski«, so se že nad sto let posluževali pravice ribjega lova v o-menjenih rokavih, vse do zadnjega časa, dokler ni osporilo te pravice ribolovno društvo. Gospodarski odbor št. I. v Staršah (Soseska), ki je opisan v ribarskem katastru banske uprave, je doslej jrida-ial pravico ribjega lova vsako leto na dražbi. Z izkupičkom je vzdrževal brod in pa odvozne ceste do njega. V zadnjem času pa je prišla prepoved, češ, da pripada pravica ribjega lova v stranskih rokavih edinole ribarskemu društvu. Spor je hudo razvnel duhove in je v interesu prizadetih, da se zadeva čimprej in obojestransko zadovoljivo uredi.
Pogodbena pošta je zaradi povečanega prometa bila nedavno pomaknjena v višjo skupino. Želeti bi bilo, da bi kmalu tudi dobila telefon.
srda in bi naju mogel nekega dne prav lahko napasti. Vendar se mi zdi ta ljubosumnost moža dosti manj čudna ko ljubo sumnost mojega očeta, generala.
Da, moj dragi Vallongue, moj oče je na mene ljubosumen in do blaznosti zaljubljen v mojo metreso, ki pa goji na dnu svojega srca globlje občutke za junaka Wissembourga. kakor za njegovega neizkušenega sina. Ali je to občutje rodilo usmiljenje, ali ic obstojalo že pred generalovo boleznijo? Ne vem; vem pa, da sem ju gledal mesece in mesece, njo uri glasovirju, njega v njegovem bolniškem naslanjaču, kakor izmenja bolj od besed pomembne poglede, in tedni sem občutil, da mi je ta bolni človek, obtežen z leti in slavo bil najbolj nevaren tekmec. A starec me je soregledal. ni se zanesel na »cavato«. ker bil ie preoričan, da bom naposled lc jaz triumfiral, že zaradi svojih nog in vsega onega, česar sam ni več imel. Ali, kako sem ga onesrečil, kadar ie prišla na Grosbourg, da ostane v družbi, jaz pa sem jo vodil no vsem gradu in vrtu. Predstavite si dona Juana brez nog, predstavite si tega prevejanca nad prevejanci. ki je — kakor je sam. dejal — nreslenaril ves svet. med tem ko ni njega nihče oresleparil! Predstavite si tega človeka, priklenjenega na naslanjač, prisiljenega me zasledovati samo na razdaljo, izza oken, ki se ves čas sprašuje: »Kje sta? Kaj1 sedaj delata?« Predstav-
Pragersko
Pogreb ponesrečenega Zorca. V nede ljo se je odpeljalo veliko število naših železničarjev z opoldanskim vlakom v Ptuj k pogrebu tragično umrlega tovariša g. Zorca. Kakor smo že poročali, se je pokojni vračal v petek s popoldanskim vlakom, kateremu je bil dodeljen z drugim vlakospremnim osebjem, domov. V Ptuju je skočil iz vlaka, a med tem se mu je suknja obesila na kljuko vagona. Nesrečna usoda je hotela, da ga je potegnilo pod vlak in ga na mestu ubilo. Pokojni je bil doma iz logaške okolice in star komaj 29 let. Bil je jako vesten v službi in splošno priljubljen med svojimi tovariši, ki so mu na zadnji poti poklonili tudi dva venca. Od pokojnika se je pri odprtem grobu poslovil g. Bračič, ptujski železn. pevski zbor pa mu je zapel nekaj žalostink. Pokojni zapušča ženo in dva sinčka. Žalujočim ostalim naše sožalje !
Novi grobovi. Na Črešnjevcu je umri v 68. letu starosti tamkajšnji posestnik g. Lah, stric pragerskega učitelja g. Laha. — Na Spodnji Polskavi je pa za vedno zatisnil svoje oči upok. železničar g. Vodenik. Dosegel je lepo starost 91 let. Na Pragerskem je izdihnil blago dušo v 70. letu svoje starosti g. Kac. Pokojni je bil oče gostilničarke ge. Slavinčevc m brzojavnega mojstra g. Kaca. Naj v miru počivajo, ostalini naše sožalje!
Samomor. Iz Zagreba je prišla vest, da se je tam zastrupila s svetilnim plinom služkinja Šobova, doma iz Starega loga pri Pragerskem. Vzrok samomora ni povsem znan.
Himen. V nedeljo sta se poročila v tukajšnji farni cerkvi na Sp. Polskavi gospod Zafošnik, uslužben kot ključavničar v marib. drž. delavnici in gdč. Mila Rajt-aiajerjeva. Novo poročenemu paru obilo sreče!
Lepo uspela prireditev. V nedeljo se je vršila v sokolski telovadnici na Pragerskem maškerada železničarske godbe. Prireditev je bila dobro organizirana, poset zelo obilen in z ozirom na to je bil tudi gmotni uspeh zelo povoljen.
Crna pri Prevaljah
Pismo g. dr. A. Lajovicu. Obmejna naloga Mežičanov in narodno-obrambni interesi slovenskega naroda so tako globoki in dalekosežni, da ne smemo javno razpravljati o Vašem članku, napisanem v »Jutru« št. 43 pod naslovom »Slovenci in spomeniki«. Ako pa se g. dr. želite prepričati o pomenu naše akcije, smo Vam potom privatne korespondence ved no na razpolago. Prepričani smo, da ste le zaradi nepoznanja obmejnih razmer razlili na nas svojo ironijo. Naše mnenje oa je, da bi namesto Vašega zaooznele-
ljajte si ga, kako se jezen in poin sumov vleče po palicah, da nama jezen, žalosten in zasolzen prisluškuje. In ta človek je bil moj oče. Ah, kako dobro razumem, da se mu je, le da se reši teh muk, porodila misel zapreti me v Stanislas! A na to sem odgovoril takoj z dvojnim begam, svojim in njenim... Sedaj, ko se je najino potovanje polomilo, bi se mogk prav lahko zgoditi, da izkoristi moj oče mojo mladoletnost in me znova zapre v Grosbourg ali pa v Stanislas. Ne, bilo b: vendar preneumno, vrniti se spet v predavalnico ... S svojo metreso, kaj ne? Tunika bi ji tako dobro pristojala. To jc rešitev, na kakršno gotovo ni mislila.
Sicer pa, je sploh kaj slutila? Težko b mogel na to odgovoriti: saj je res nekaj čudnega in neverjetnega, da se dve bitji, kakor sva midva, ki živiva drug ob drugem in spiva pod isto odejo, tako malo. poznava in sva tako zagonetna drug drugemu. Cesto mislim, kako bi od groze kriknila, ko bi nenadoma pogledala v mojo notranjost, kako bi se prestrašila, ako bi prebivala v moji duši, tako temni in zmedeni, da se v njej še sam izgubljam in se bojim! Ko bi čitala le to pismo... To bi ubilo v njej še tisto malo ljubezni, razen ako se ne zgodi prav nasprotno. Katera je bila tista vojvodinja srednjega veka, ki je trdila, da je mogoče moškega samo tedaj ljubiti popolnoma, ako se ga nekoliko prezira?
la članka dali rajše pravočasno pobudo za anketo vseh obstoječih akcijskih odborov, na kateri bi se iahko zadevno razpravljalo. S to pobudo bi lahko splošni akciji koristili, tako ste ji pa po našem mnenju le škodovali. — Akcijski odbor za postavitev spomenika blagopokojue-mu Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju, Črna pri Prevaljah.
Zanimive številke iz človeškega življenja.
človek, ki doživi starost 70 let, prespi v svojem življenju 23 let, dela skupno 19 let, počiva in moli, če je kristjan, 10 let, >3 in pije 6 let. potuje 6 let, bolan je 4 leta, za oblačenje pa porabi 2 leti.
Otrok z živalskim glasom.
V	Romuniji so v neko bolnišnico pripeljali II letno deklico, ki ne zna govoriti. Deklica ni mutasta, vendar ne more govoriti, marveč samo oponaša razne živalsko glasove. Našli so jo orožniki, ko je bila stara nekaj let v nekem gozdu v mali koči, kjer je stanovala s svojimi mu tastimi starši. Deklico bodo poslali v Bukarešto, kjer jo bodo natančno preiskali strokovnjaki.
Francozi bodo fllmali našo riviero.
Po sijajno uspelih filmih raznih nemških filmskih družb o naših krajih, zlasti o primorju, se je navdušilo neko veliko francosko filmsko podjetje, da bo letos pomladi filmalo našo jadransko riviero.
Novosti v zračnem prometu.
Francosko društvo za zračni promet »Air France« namerava še letos uvesti stalno zračno poštno službo med Francijo in Južno Ameriko. Poštna letala bodo startala z letališča v Toluzu in bodo v 3. do 4. dneh preletela s postanki dolgo pot do najvažnejših južnoameriških mest. Tudi so francoske tvornice konstruirale posebne motorje za ta poštna letala.
Vzrok.
— Čemu meniš, da je naš pes bolan?
— Ker ne laja, ko ti poješ.
Raziskovalec v Jugoslaviji.
— S čim se bavite?
— Z raziskovanjem.
— Kaj pa raziskujete?
— Iščem tovarno, obrat, podjetje, kjer ni zaposlenega nobenega tujca.
Vprašanje.
Bosanski kmet: Vidite, gospod,-tazstlina tu pred vami je tobak.
Velemeščan: Kdaj pa bodo dozorele cigarete?
Spomin na očeta.
Sodnik: Kje ste dobili ta ponarejeni ključ?
Vlomilec: Gospod sodnik, to je dra gocen spomin na mojega pokojnega oče-
Napredek v teieveziji
IZUM NOVEGA VAŽNEGA APARATA.
Z izumom nekega novega aparata so zabeležili strokovnjaki velik napredek v televiziji. Z novim aparatom je mogoče snemati vse kretnje in govore oseb na javnih svečanostih in ob sličnih prilikah, kakor tudi kretnje, ki niso preveč komplicirane. Doslej so morali najprej proizvesti zvočni film in šele pozneje razporediti slike ha filmu, ki jih želimo videti. Več berlinskih strokovnjakov se je že leto dni bavilo s televizijskimi poskusi. Njim se je posrečilo spraviti v sklad razna televizijska poročila in sprejemanje slik tako, da pri novih aparatih te
vrste lahko istočasno poslušamo govor po radiu in opazujemo kretnje govornikovega obraza. Prvotno so tak aparat priklopili k navadnemu telefonu, kar je tehnično lahko izvedljivo, vendar pa zvezano z velikimi stroški. Nemški izumi telji pa clclajo na tem, da bi izkoristili navadne oddajne telefonske kable, ki bi jih lahko istočasno uporabiia1' za navadno telefonijo in televizijo. Razumljivo je, da bi tak izum zrevolucioniral vso radio telefonijo. Prvi tak kabel je položil član nemškega prometnega ministrstva in zvezal po kablu urad prometnega mi-
nistrstva z neko telev zu Berlina. Kabel je lahko prenese v 1 električnih tresljajev, do nastale v službi temeljite spremembe, vizija bolj popularna,
izijsko postajo bli-tako občutljiv, da sekundi 1,200.000 Verjetno je, da bo-telefonskih kablov ko bo postala tele-kakor je dandanes.
Radio osvaja svet.
Število lastnikov radia je znašalo ob koncu lanskega marca na vsem svetu nad 50 milijonov. Od tega števila odpade na Evropo okrog 20 milijonov. Največje število lastnikov radia ima Rusija. Na posamezne države pa se ra zdele tako le: Anglija 6 milijonov 254.400, Nemčija 5,424.755. Francija 1,474.698, Švedska 474.400, Nemčija 5 milijonov 424.755,
Francija 1 milijon 474.698, Švedska
697.000, Češkoslovaška 605.000. Danska 552.000, Belgija 489.000. Avstrija 488.000 Italija 388.000, Madžarska
335.000, Poljska 329.000. Švica 313.000, Jugoslavija pa le 59.270.
Starost, ki io dočakajo nekatere živali.
Izmed vseh živali ima najbolj trdo življenje krokodil, ki dočaka starost 300 let. Slon živi 150 do 200 let, Sokol 160 let, jastreb U5 let, labud 100 let, krokar, papiga, orel in vrana okrog 100 let, sova in štorklja po 70 let, gos 50 let, galeb 44 let, vrabec 40 let, pav 24 let, tiger in lev pa okrog 25 let, volk in opica do 20 lat. Med morskimi živalmi pa je naibolj trdoživ kit, ki doživi nad 500 let.
Mali o
Razno
JOS riCHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega biaga oo kom kurečnih cenah
SPREJMEM ABONENTE
na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino po Din 8.— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vice!, Rotovški trg 8. 501
TAMBURAŠI POZOR!
Nudi se Vam izredna prilika za nakup tamburaških instrumentov po izredno nizki ceni. Interesenti dobe točneiše informacije v Beograjski ul. 18  	919_______________
DIN 100«.— DAM TAKOJ OSEBI,
ki mi preskrbi stalno službo hišnega monterja, kurjača ali sluge. Ponudbe pod »Stalno« na upravo »Večernika«. 970
Posest
PRODAM NOVO HIŠO
z velikim vrtom. Lovska ul. 26, Pobrežje.	969
PRODAM HIŠO
na Pobrežju. Cena 50.000 Din. Vprašati Sodna 20.	954
VELIKA HIŠA
z dobroidočo gostilno. več drugih lokalov in stanovanj,
480.000. Hiša. 2 sobi, vrt,
26.000.—. Pisarna »Rapid«. Gosposka ul. 28.	987
Prodam
Sobo odda
BOLJŠEMU GOSPODU
oddam opremljeno sobo s strogo separiranim vbodom iz stopnic. Jože-Vošnjakova 19-1, vrata 3.________973
LEPO, ZRAČNO SOBO~~
oddam s 1. aprilom boljšemu gospodu. Poizve se v trgovini Kravos, Aleksandrova 13. 992
Stanovanje
SPREJMEM USLUŽBENCA
ali tovarniškega delavca na stanovanje 111 hrano. Pobrež-ka c. 13. Vprašati v krojaškem lokalu.	077
SOBO IN KUHINJO
oddam v najem. Zrkovska cesta 33, Pobrežje.	978
Centralni trs čehotiovaške industrije
Praški eksemrtni se^m
od 10. do 17. marca 1935
Najboljše tržišče za industrijske proizvode
5B°/o popust na čehoslovaških zelezniiaii, 25-50° 0 na inozemski!) železniški!!, paroinoPnii) in zračnih 'linijah
Nadaljne informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma, ALOMA C0MPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2 ČEHOSLOVAŠKIKONZULAT
PUTNIK, Gajeva ulica za nebot čnikom	,jSS
ali direktno pri Direkciji praškega velesejma, Praga VII, velesejmska palača
GOSTILNA »TRIGLAV«
V nedeljo koncert, prisina ljutomerska črna vina, liter Din 8.—, pekerska liter Din 12.—. Abonenti se sprejmejo po najnižjih cenah, prvovrstna domača kuhinja. Se priporoča cenjenim gostom gostilničar Henrik i.akoše. 989
Posojilo
POSOJILA
manjša, kratkoročna, daje Jugoslovanska hranilnica, M.a ribor, Kralja Petra trg. 968
 V najem
ODDAM V NAJEM
reč lokalov, pripravnih za trgovino, obrt ali pisarno. Naslov v upravi »Večernika«. 942
Dam v najem takoj
SOBO. KUHINJO. VRT
in pritikline. Poizve se v nedeljo 10. marca v Studencih, Jurčičeva ul. 95 pri Mariboru.	985
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
PREGRINJALA ZA DIVANE,
posteljne in namizne garniture, moderne tkanine za pohištva in zavese, odeje, blazine, preproge najceneje pri Novak-u, Koroška 8, Vetrinj- j ska 7._________________  971
Na prodaj
KOMPRESOR
v brezhibnem stanju. Ponudbe pod »1000« na upravo »Ve eernika«.________________973
Na prodaj
DECIMALNA tehtnica
(300 kg), velik brusilni kamen in trgovska oprema. — Vprašati Aleksandrova c. 26. Kantner.	984
TRISOBNO STANOVANJE
v I. nadstropju, z vsemi pritiklinami, oddam s 1. aprilom. Vprašati v trgovini Siko.šek, Koroška cesta 102.	988
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda. Koroščeva ul. 5-II, vrata 9.	998
Službo dobi
ZABOJE
ugodno proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26.	981
JABOLKA
kg Din 2 Eksport Kora-
žija, Aleksandrova c. 43-1. 994
NOVA KUHINJSKA OPREMA
bela, 800 Din, naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 6.	997
PRISTEN AJDOV MED
po Din 10,— za kg oddaja »Kmetijska družba«, Meljska cesta 12. Telefon 2083.	1005
Lokal
DELAVNICO IN KLET.
pripravno za vsako obr:, kakor tudi stanovanjc sobo in kuhinjo oddam s 15. marcem. Vojašniška ul. 12.	982
Iščemo za takoj prvovrstnega, zelo sposobnega RUDARSKEGA INŽIMRJA, ki je vešč zlasti v lignitskih rudnikih. Nastop takoj. Ponudbe s prilogo spričeval o praksi, kakor tudi reference o dosedanji praksi na Publi-citas, Zagreb, pod 39834. 695
SLUŽKINJA
pridna, poštena, delovna, zdrava, za vsa hotelska dela, in pomožna kuharica se sprejme takoj. Hotel »Novi Svet«, Maribor, Jurčičeva ul, 7. 949
Hranilne knUžice
vseh denarnih zavodov kupujemo po najvišji ceni.
Posolila
dajemo drž. uradnikom in privatnikom proti jamstvu, kakor tudi na hranilne knjižice. Obrnite se direktno na
Bančno kom. savod
Aleksandrova cesta 40
991
Prima
:i
UCENCA
z dobrimi spričevali sprejme trgovina Jakob Lah, Maribor 972
najceneic pri firmi	1000
Andraschitz - Maribor
Siciljamke rumene in rdeče
pomaranče
sveže, plemenito blago, so dospele. Prodaja na debelo. Solidne cene.
Jakob Kuntner
izvoz in uvoz sadja Maribor, Kopitarjeva ul. 12.
SLUŽKINJO
pridno in pošteno, staro 30 do 35 let, ki zna kuhati, šivati ter opravljati vsa hišna dela, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Večernika«. 974
UCENCA
z dobrimi šolskimi spričevali in poštenih staršev sprejme trgovina i. Preac, manuiaktu-ra, Maribor. Glavni trg 13. 990
Pouk
,sinite se CMD
POSOJILNCA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
safroBBSB
irmll
Stanje hranilnih vlOS 60 milijonov Din Rezervni sklad 9,668.000 Din
*
Sprejema hranilne y!oge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Otvoritveno naznanilo ž
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvori! z današnjim dnem na Koroški testi v lastni hiši
gostilno pri „PALM
(C
■ v v- * • I, •	*	”	■	•	*
Točil bom prvovrstna štajerska in dalmatinska vii Se priporoča za obilen obisk gostilničar J| jjJsPsjjl
NEMŠČINO
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. H. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6.	947
s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi ^skladiščenja izvršuje najceneje
SELITVE
Pmiwl.lrani[lna II. SClliilll BF K ll.
Telefon 20-44
MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naložba dmnarja, kar jamii za vloga pri taj hranilnici Dravska banovina s talim svojim premoženjem m z vso svojo davžno močjo —~ H r a n i I n i c a is vri u j a vse v danarno stroko spadajoče posle tožno in k u i a n t n o
Sprejema	Podružnica:	CELJE	"»te&r«3««kSh»pHWi«»fCi
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izda jat el b 'n urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.