102. številka.
V Trstu, v soboto 23. decembra 1893.
Tečaj XVIII.
„EDINOST"
izhaja dvakrat »a teden, vnako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane s
za vso leto f. 6,— ; izven Avstrije f. 9,— za 7 leta „ 3,— ; „	„ 4.50
za •/« leta „ 1.50; „	„ „ 2.95
z „Novicar"-jem :
za vse leto f. 7.— ; izven Avstrije f. 10.— za 7, leta „ 3.50; „ „ „ 5.— za 74 leta „ 1.75; „ „ „ 2.50 Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nvč., v Gorici in v Ajdovščini po O nvč. -NOVIĆAR« po 21 nvč.
EDINOS
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Oglasi s« račune po 8 nvč. vrstica v petitu; za naslove s debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vntic. roslana, osmrtnire in javne zahvale,, domači oglasi itd. ne račune po pogodbi.
Vni dopisi naj so poiiljajo uredništvu: Pmzza Caserma 6t. 2. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije so proste poBtnine.
•f T eđinonti Ja moć f .
Vabilo na naročbo.
Z novim letom bode „Edinost" izhajala po trikrat na teden, v Šestih izdanjih in v povečani obliki: ob torkih, četrtkih, in
■ohotah v z jutranjem in večernem izdanji, tako da bodo naročniki sleherni dan dobivali svoj list.
Da se bolj ustrežemo tržaškim naročnikom, pošiljali jim bodemo list na dom po raznaševalcih, zbok česar jih prosimo, da nam natančno označijo svoja stanovanja.
Obojno izdanje „Edinosti" bode izhajalo na dveh straneh v primerno povečani obliki in bode stalo:
za jeden mesec	gld. —*90
za tri mesece	„ 2.60
za pol leta	„ 5*—
za vse leto	„ 10*—
Po tabakarnah v mestu in po okolici se bode list prodajal po novčiča.
Listu bodemo redno prikladali poštne nakaznice, da olehčamo naro-čevanje.
Prve številke bodočega leta dobe na ogled vsi naši naročniki in tudi drugi rodoljubje, pozneje pa bodo dobivali list le tisti, ki se na roče nanj in tudi n apre j p 1 a č a j o naročnino vsaj za jeden mesec.
Konečno pa resno besedo n a-š i m dosedanjim naročnikom. Ker se list z novim letom preustroji in nastopi tako rekoč povsem novo življenje, urediti nam bode tudi upravništvo na novi podlagi.
PODLISTEK. Zvonilec — topničar.
Humoreska. — Hrvatski spisal Avgust Š o n o a.
I.
Mojster biti ni šaln, posebno pa še cehovski uiojster, ki ima dva pobradka in trebuh za tri druge, po katerem bi mogli z dlanom nabijati, kakor po velikem bobnu. Tak star cehovski mojster je bil stari Miklavž Celinič, po svojem poklicu Čevljar. Ker je imel opravke samo z obuvali, mu ni bilo skrb za glavo, to je : glava ga ni nikoli bolela od modrosti, tako, da so ljudje govorili: Miklavž hodi vedno po svojem lastnem razumu. A njega je malo brigalo tako besedičenje. Vdaril je samo po svojom žepu, da so zlati zazveneli v njem, in rekel jo :
„Govorite le, govorite — denar pa je razum".
Mojstor Miklavž je bil v rasnici grd človek in tudi žena Julika si menda ni nikoli oprala se spomladanskim snegom obraza, kajti na nje obrazu je bila koža podobna staremu nagubanemu čevlju. Imela pa sta hčer, ki je bila tako lepa, kakor da je oprana v samem mleku in kakor da je vzrastla ob sami božji rosi. Očesi sti joj bili prekinjajoči, lasje so jej sezali do tal, obrazek kot rožica in ustni, joj, na ti ustnici bi poletela tudi čebelica. Marica je bila okrogla, zdrava, hitra, sra-
Ko se prične novo življenje, zaključiti treba tudi stare račune. Zato opozarjamo, da vse one, ki do novega leta ne plačajo svojega zastarelega dolga, izročimo goRp. odvetniku dru. G r e g o r i n u. Kdor torej noče imeti sitnosti in stroškov, poravna naj takoj, kar je zaostal!
Upravništvo „Edinosti".
Za Tržaške Slovence.
V uvodnem članku poslednje številke amo se obrnili tudi do netržaških rojakov z iskreno željo, da bi podpirali naš list duševno in gmotno. Pri tem smo se sklicevali na veliko važnost tržaške pozicije za n&rod slovenski in vso državo, nagla* šujoč posebno, da treba braniti periferijo že zato, ker se s tem brani tudi središče. Le nespameten lokalen patrijotizem rojakov v sredini slovenskoga ozemlja mogel bi si zatiskati oči pred to notoriško, vsakemu razsodnemu rodoljubu gotovo dobro poznano istino. Nočemo pisati dolgih očitanj — saj bi tak6 in tak6 nič ne koristile, pač pa morda škodovale —, ali to že moramo naglašati, da je bilo mej nami Slovenci takega nespametnega in pogubnega lokal-kalnega patrijotizina vert kot preveč. Tudi danes Se ni tako v tem pogledu kakor bi moralo biti, tudi danes imamo še celo mej poslanci može, ki menijo, da so že vse storili, eko so kako mrvico priborili za svoj volilni okraj ali k večemu za svojo kro-novino. Širšim masam bi človek še ne zameril nesrečnega separatizma, ker ima tu poglavitni svoj vzrok v mejsebojnem ne-poznanju, v nepoznanju vseukupnega po-loženja n&roda slovenskega ; voditeljem nA-
mežljiva kot popček, lehka kot metuljček — v vsem Zagrebu joj ni bilo para. A.ko povprašaš po nje razumu, tedaj vedi, da bi mogla tudi drugim kaj prodati od svoje soli. Bila je lepSa in razumnejša od svojih sturišev.
„Kje venderje mojster našel Marico?" povpraševali so po Zagrebu, „to jabolko pač ni padlo raz to drevo. Taka je kot kaka podoba na oltarju, očo pa jej je kot kak vitoz na kolaču, in tudi pri materi ni sledu Maričinemu obrazu."
Ko so tako povpraševali, pogledal je Miklavž na svojo ženo rekoč: „Kje sem
vzel Marico ? Hm ! Mogoče je —--
na kar gaje žena pretrgala : „Pojdi, pojdi, neverni Tomaž, da si si zupomnil račun, ne bi sumničil poštene žene." „No, no," zagodrnjal jo mojster Miklavž. „Nič ni nič, ženka, račun je čist."
Odkodi je prišla Marica P Bog jo je dal t&lco in Bogu moramo biti hvaležni na takem darilu; v ponos je domu in imenu in sije po hiši liki ogledalo. Miklavžev denar velja dvakrat već, ker ima poleg denarja tudi Marico. To je on dobro znal ter se ponosno nabijal po trebuhu. Oblačil jo dekle z llnim blagom, obuval je z rumenimi čevlji, zapenjal jej oprsnik h srebr-nimi zapornimi, napajal z medico in negoval jo Icot. ptiček svojo ptičico v gnezdu, govoreč : .Visoko je drevo, na njem je rudeča deklica — nasa Marica/' Kakor sem že rekel, dekle je bilo razumnejše od starišov in ho ni oinehkuŽilo vzlic vsemu
roda pa — in poslanci so vender poklicani voditelji naroda! — moramo že zameriti, ako tirajo neumestno in škodljivo „Kirch-thurmpolitik", ako se brigajo le za tiste stvari, ki so jim vidne se zvonika njih lastne rojstne vasi. To je žalostno, gotovo zelo žalostno !
Z druge strani pa nam je pripoznati lojalno, da ta nesrečni separatizem v novejšem času vidno gineva, umikajoč se čutu vseslovenske vzajemnosti. In to je tolažilno v sedanji dobi težkih borb, v dobi, ki je najbrže odločilna za vso bodočnost našo, da se je jelo utrjati in širiti spoznanje, da se moramo zanimati drug za druzega, da si moramo pomagati. Spoznanje se mora širiti, da vsaka ped zemlje tudi na najskrajnejši točki ob periferiji je last vsega slovenskega naroda in da je torej vsemu n & r o d u dolžnost, braniti in čuvati to ped zemlje, oziroma podpirati one, ki se na dotični poziciji se svojimi poslednjimi silami in obupno bore proti skupnemu, neizprosnemu protivniku. Iz kratka: vsaka, na videz morda tudi neznatna korist življa ob periferiji je eminentna korist skupnega ndroda.
To spoznanje se mora ukoreniniti mej nami, brez tega spoznanja ni rešitve za nas ; ako se ne utrdi to spoznanje, m o-ramo pasti; a z našimi padcem zruši se jeden glavnih stebrov obstanku naše narodnosti.
To spoznanje, Žal, še ni postalo vae-obče, vender se množe znamenja, da se širi in utrja. V tej veseli nadi nas utrja Članek, kojega jo priobčil nedavno „Slovenski Narod" pod zaglavjem „Slovenske šole v Trstu in v Gorici". Prav od srca bdio se razveselili tega članka. To so vam besede, razgrevajoče in vne-
majoče slovenska srca; to so tolažilne besede, vnemajoče v nas pogum in poživljajoče nas, da vztrajamo v trdem boju: pojav je to vseslovenske vzajemnosti. Tako toplih in od srca prihajajočih besedi nismo že dolgo čuli is one in iste Ljubljane, iz središča mile domovine slovenske, kamor se naše oko ozira le strahom, ker so moramo bati, da odurni mejsobojni prepir popolnoma uduii zmisel in čut za trpeče brate po obmejnih pokrajinah.
Opisavši v živih bojah trdi boj Tržaških in Goriških Slovencev za svoje najsvetejše ndrodno pravo, za svojo narodno šolo, in obsodivši krivično postopanjo odločilnih činiteljev, pravi član-kar po vsej pravici, da bi se Tržaška velika komuna morala sramovati, da si Slovenci sami, so svojimi krvavimi groš i, morajo plačevati in vzdrževati svojo zasebno šolo.
„Ta sveti boj GoriSkih in Tržaških Slovencev napolnjuje nas na jodni strani z usmiljenjem do trpečih bratov, na drugi strani pa s srdom, da je kaj tacega posebej mogoče v mestih, ki niso tako zel6 od Ljubljane oddaljena". — Po tem kipeoem vskliku opisuje člankar, kako hlastno je v Ljubljani vlada prisilila ob* Čino, ustanoviti nemško šolo, in dokazuje s tem velikansko, kričečo razliko mej postopanjem v Ljubjani in v Trstu, oziroma Gorici. G. člankar opozarja tudi vlado na neoporečno resnico, da slovenske šole v Trstu niso samo narodnega, ampak da so tudi eminentno avstrijskega pomena. Na to se obrača do g. pl. M a d e y s k e g a toplimi besedami, da naj ne sluša tistih laških prvakov, ki so samo se svojim
ljubkovanju, ampak si ohranilo zdrav razum in dobro voljo. Ni gledalo kvišku, in tudi ne ob tla, ampak naravnost tje, kjer raste poštenje liki dišeča travica.
Dobro in predobro znato vsi, da so popček enkrat mora razcvesti in odpreti dekliško srce.
Blagor ros*, ki se nameri na rožo, in blagor mladeniču, ko poljubi dekle. In kako je to ? Vprašaš, kako ? Pismouki niBo napisali knjige o tem in uprav zaradi tega so znoreli. Kako to P Oko se ozrč in vžgč srce. Pride čas, ko godna jabolka sama padejo komu v naročje. Marica je imela gorko kri in se je dozdevalo, da ta cvetka kmalu najde čebelico. In res je tako. Iskrica je šinila na jedno in drugo stran, pogledala sta so, ljubila sta se. Marica pa je ljubila zdravo, iz polnega sroa, ter ni prestala ljubiti, kajti oni, ki se mu to blaženstvo naseli v srce, ta ga no izpusti več iz srca, ampak hrani je na veke. Povprašujte le, kako stu se zaljubila ! Posebno ve mlado ženico in deklice rado povprašujete in čitate, kako jo moška prilika našla žensko priložnost. A uprav tega vani ne morem povedati, ker sam ne vem, Marica so je bila zaljubila v tega svojega mladeniča že pred tristo leti v Zagrebu — jaz pa sem to prepisal iz stare, cun-jaste kronike, in uprav dotični listek j* iztrgala neka roka. Gotovo je bili* komu žal, da se ljubijo mladi ljudje. Nič ne de. Zadošča, čo znamo, da se nista sovražila. Pozabil som pa povedati, kedo jo bil on,
kaj da je bil in čegav je bil. Skozi kak« mala vrata no bi bil mogel vstopiti, ker bi bil udaril z glavo ob vratnico. Porodil se je v kmečki hiši poleg cerkve v Štinah pri Zagrebu; vadil seje Čevljariji v Zagrebu; pred časom je postal mojster, a mimo tega je bil tudi zvonilec pri sv. Marku. Po odmevu zvonov se je poznalo, kedo je zvonil. Molil je Boga iz vsega srca in šival čovlje kakor malo kateri — vina ni pil. Znanoi so so mu smejali, govorili so, da je sramežljiv kot dekle, trpežen pa kot vosek. Po očetu in krstu so ga zvali: Janka Dobriloviča. Ni umel le zvoniti, ampak tudi streljati na Veliko noč, o Božiču in o s v. Rešnjem Telesu pri procesiji. Topiči so grmeli pred cerkvijo prav tako kakor pred devetdesetemi leti, ko je bil v Zagrebu potres in jo zvonik porušil cerkev sv. Marka. Streljal jo iz topičev tudi o družili prilikah, posebno pa, kadar so mestna gospoda grozdje pobirala v vinogradih. Tedaj so si izposodili pri mestnem župniku zvonilca in topiče ter so streljali v dobro zdravje, da so trepetali hribovi. Ker jo bil Janko Dobrilovič ubog kmečk otrok, ki jo pričel preživljati se i lastnima rokama, trebalo je še mnogo truda, da postane človek, po katerem povprašujejo drugi ljudje. Tega ubozega mladeniča je ljubila bogata Marica Celiničeva. Sicer bo je pa ona jezila nanj pri vsej ljubezni, ker je bil, kakor som žo opomnil, sramežljiv kot deklo.
(Daljo prih.)
želodcem t Avstriji, se svojim srcem pa onkraj sinjega morja, ampak da naj privošči „našim bratom trpinom tisto, kar jim je po zakonu odkazano".
Slednjič pričakuje člankar od gospodov poslancev, da ne ladremljejo glede slovenskih šol v Trstu in v Gorici, ampak da pokažejo dejanski, da jim je slovenski narod mnogo več, nego pa ljubezen starega in politično onemoglega grofa II o h e n-w a r t a4'.
Temu pozivu se pridružujemo seveda tudi mi od vsega srca, ljubljanskemu glasilu pa se zahvaljujemo na toplem sočutju s trpečimi brati ob sinji „Adriji*. Ljubeče in sočutne besede dejo dobro, zlasti srcu onega, ki trpi sovraštvo od vseh strani, a čuje le rekdo o krščanski ljubezni.
Slovenskim glasilom v središči našem brez razlike v politiškem menenju velja konečno naša iskrena prošnja: vzbujajte, kamor koli s e z a vaša beseda, zanimanje za trpeče brate ob periferiji, podpirajte nas v trdem boji za obstanek, kajti naša korist, vaša korist in korist vseukupnega niroda!
Slovenski delavci pri javnih skladiščih v Trstu.
Interpelacija poslancev Nabergoja in tovarišev do njeg. ekscelence, gospoda ministra za notranje stvari. Pri podjetju javnih skladišč (magazzini generali) v novi luki tržaški, katera so, kakor znano, last mestne občine in trgo* vinske zbornice tržaške, dela stalno kacih 30 delavcev slovenske narodnosti, večinoma iz okolice tržaške. Ti delavci so služili po-pred pri carinskem uradu na južni železnici ter so prestopili po odpravi proste luke v službo javnih skladišč.
Kakor je čitati po časopisih so ti ljudje od strani upravu skladišč dosledno preganjajo radi njih narodnosti. Že pri vsprejemu v službo se jim je zaukazalo, da morajo v službi govoriti le italijanski mej sabo j. V petek, dne 1. decembra zjutraj, je nadzornik Kevasini, pročitavši imena delavcev kakor navadno, za-pretil, da morajo mej seboj govoriti le italijanski in ne slovenski, ako nočejo izgubiti službe.
Kur ta dogodek potrjujejo tudi druge priče, katere so to ćule na lastno uho, ker ee po postopanju uprave skladišč, in posebno nadzornika Revasinija, krčijo v državnih osnovnih zakonih zajamčene aplošue pravice državljanov, si dozvoljujejo podpisani povprašati Njeg. ek^celenco:
„1. Ali je njegovi ekscelenci znano opisano postopanje uprave skladišč v Trstu P 2. Kaj misli ukreniti njega ekscelenca, da se omenjenim državljanom ne bodo več krčile pripoznane državljanske pravieo P
Na Dunaju dne 14. decembra 1893. Nabergoj, Pfeifer, Kušar, dr. Gregoreo, dr. Lagiuja, dr. Ferjancič, Klun, Povše, dr. Klaič, dr. Bulat, dr. Gregorčič, Perič, Biankiui, Dapar, Robič, Supuk, Spinćić, Borćič, Alfred Corouini.
nikov z njih družinami, in 16.257 Slovencev in Hrvatov.
Občinski urad je se slovenskim dopisom z dne 9. marca 1888 št. 325 vrnil te razglase c. kr. volilni komisiji z opombo, da so se mu najbrže doposlali po pomoti, kor volilci sodnega okraja podgrajskega ne umejo italijanski ter je prosil slovenski ali hrvatski sestavljenih razglasov.
Na to je dobil župan podgrajski od c. kr. okrajnega glavarja na Voloskem nemški sestavljeni dopis z dne 15. marca 1888 št. 1819, kateremu je bilo pridejanih tistih 25 italijanskih razglasov, in s katerim se poživlja pribiti te razglase na navadni način v tamošnji občini, sicer ga zadene kazen 20 gld.
Župan je oporekal se slovenskim dopisom z dne 17. marca 1888 št. 348 doposlanem na c. kr. okr. glavarstvo, proti zapreteni kazni, ker se ni branil prijaviti razglase, ampak je le prosil slovenskih in hrvatskih razglasov za slovensko in hrvatsko prebivalstvo istega okraja, z opombo, da trgovinska in obrtna zbornica na Kranjskem razpošilja svoje razglase tudi v nemškem jezika, da-si imajo tam samo 5 odstotkov Nemcev, in da je vzlic temu prevel razglas na slovenski jezik ter ga objavil; volilni komisiji v Rovinju pa je vrnil volilne liste se slovenskim prevodom razglasa vred, pridavši uradno potrdilo, da se je pravilno objavil.
A tudi s tem ni bila zadovoljna o. k. volilna komisija. Na nje zahtevo je c. k. okrajni glavar z dopisom z dne 10. aprila 1888 Št. 1928 pozval župana, zapretivši mu zopet z globo 20 goldinarjev, naj takoj prilepi italijanske razglase ter dopošlje iste c. kr. okrajnemu glavarstvu s potrdilom, da so se objavili.
Se slovenskim dopisom z dne 14. aprila 1888 št. 482 je župan odgovoril c. k. okrajnemu glavarstvu, da ne more več prilepiti razglasov, ker je volilne listo že doposlal c. k. volilni komisiji v Rovinju.
Na to ei je o. k. okrajni glavnr dal iz Rovinja doposlati volilne liste ter pozval župana z nemškim dopisom z dne 21. aprila 1888 štev. 2641, da mora objaviti italijanski razglas, zapretivši mu z denarno kaznijo.
Župan je storil tako, zajedno pa je dne 28. aprila 1888 št. 541 potem c. k. okrajnega glavarstva uložil slovenski sestavljeno pritožbo na c. k. namestništvo proti postopanju c. k. okrajnega glavarstva na Voloskem in c. kr. volilne komisije v Rovinju.
C. k. okrajno glavarstvo je prijavilo županu z nemškim dopisom z dne 23. maja 1888 št. 3524, da je c. kr. namestništvo z naredbo z dne 18. maja 1888 št. 8006 odbilo pritožbo kot nedovoljeno.
Proti tej odloki c. k. namestništva je uložil župan dne 10. junija 1888 št. 844 slovenski utok na ministerstvo za notranje stvari.
Vsled namestništvene naredbe z dno 23. junija 1888 št. 9746 je c. k. okrajno glavarstvo z nemškim dopisom z dne 28. junija štev. 4404 vrnilo županu utok na c. k. ministerstvo za notranje stvari, ker ni pripraven, da bi se ga predložiti na višjo mesto.
O tem se je interpelovala vlada že dno 13. septembra 1888. v seji deželnega zbora istrskega, a vlada še do danes ni odgovorila na dotično interpelacijo.
Stvar se jo jela ponavljati v miuolem v mesecu. Ker je župan podgrajski, pre-jemši italijanski dopis od c. k. volilne komisije za trgovinsko in obrtno zbornioo istrsko z dne 7. novembra t. 1. št. 1124 z volilnimi listami in italijanskimi razglasi vred — vrnil to poslednjo z opombo, da prebivalstvo občino ne razume italijanski ter naprosil, da se mu dopošljejo slovenski ali hrvatski razglasi, ga je c. k. okrajno glavarstvo na zahtevo c. k. volilno komisijo za trgovinsko in obrtno zbornico pozvalo z dopisom z dno 14. novembra t. 1.
št. 10.063, naj razobesi italijanske razglase po posamičnih vaseh krajne občine.
Podpisani so pobližje opisali to zadevo na podlagi dotičnih spisov, da vnovič pokažejo, kako ae po slovenskih in hrvatskih okrajih Istre nastavljajo Italijani kot c. k. uradniki, in sicer tudi taki, ki ne umejo jezika prebivalstva ; kako ae z italijanski tiskanimi razglasi o. kr. volilne komisije za trgovinsko in obrtno zbornici istrsko po slovenskih in hrvatskih občinah ne le učinjajo iluzorične (navidezne) dotično volitve, ampak tudi, kako c. k. oblasti v protislovji z jasnimi določili državnih osnovnih zakonov naravnost usiljujejo italijanski jezik slovenskemu in hrvatskemu ljudstv u, preteč mu z denarnimi kaznimi, in kako se pritožbo slovenskih in hrvatskih občin proti postopanji c. kr. oblasti niti ne predlagajo na višje mesto, in si dozvo-Ijujejo podpisani povprašati njeg. eksce-lonco gospoda ministra za notranje stvari : „Ali je pri volji njeg. ekscelenca za-ukazati podrejenim oblastim na Primorskem, naj se drže državnih osnovnih zakonov, da naj ne usiljujejo italijanskega jezika slovenskim in hrvatskim občinam, in po* sebno še, nuj v opisanih ali podobnih slučajih ne delajo volitev iluzoričnih (navideznih) z italijanskimi razglasi po slovenskih in hrvatskih občinah,
Na Dunaju, dne 12. decembra 1893. Spinčič, Biankini, Špindler, dr. Bulat, dr. Brzordd, dr. PacAk, dr. Slavfk, Hajek. Purghart, Šupuk, Tekly, Dapar, dr. Gro-gorec, Čestmir Lang, Krumbholz, V. Ve-sely, dr. Gregorčič*.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Gosposka zbornica je sprejela soglasno brez razprave poročilo združenega juridičnega in politiškega odseka o i z-jemnih naredbah v Pragi. Zatem so razpravljali o provizoričnem pro-računu. Nemški levičar knez S c h o n-b u rg je odobril v imenu levice gosposke zbornice brezpogojno program koalicijske vlade. Odobraval je tudi volilno p r e-osnovo v tem zmislu, da varuje prej ko slej interese in privilegije velikega posestva in kapitala. S posebnim veseljem je pozdravljal vladino namero, po kateri hoče odbijati energično državi pogibeljno elemente. (Kaj cika to na Mladočehe ? Ur.) V teui zmislu smatra levica zs svojo dolžnost odobriti proračun in izreči vladi o tej priliki zaupnico vladi.
Opat II a u s w i t h je izjavil v imenu srednje stranke, da jo izjavila vlada v svojem programu popolnoma jasno svoj program. Njegova stranka vsprejema z z a-dovoljnostjo na znanje to izjavo, ter se nadeja, da bodo vlado podpirale vse stranke. Srednja stranka hoče podpirati vlado v nje načrtih in zbok tega odo-bruje tudi proračun.
Grof Falkenhayn je izjavil v imenu konservativne stranke, da čuti globoko spoštovanje do vlade, kateri zaupa presvetli cesar. Ako se deluje na vzdrža-nje vojne sile države, pridobljen je s tem temelj za skupno, mirno delovanje, katerega nasledek bode zmernost in menda zadoščenje tudi široko narazen tekočim, raznim zahtevam, Desnica pričakuje popolnim zaupanjem, da so doženo ta svrha, ter obeča svojo dobrohotno podporo vladi. Desnica ostane tudi v naprej zvesta svojim načelom, vendar pa bodo spoštovala v podpori vlade tudi druge nazore. Desnica odobruje seveda tudi proračun v tem zmislu. — Po izjavi treh strank bil je začasni proračun vsprejet soglasno.
Zanimive so te izjave žo zaradi tega, ker so kljubu svoji dozdevni zložnosti pokazalo vendar temeljite razliko v svojih nazorih. Levica odobruje vladni program brozuvetno seveda le s sebičnega kapitalističkoga stališča in kaže nekako strastno jezo proti „državi pogibeljnim ele-
mentom", kateri bi sicer mogli biti tudi anarhisti, česar pa visokorodni g. kne* ni povedal. Misliti si moremo zatoraj, da je govornik menil pri tem vse kaj druzega. Srednja stranka hvali vladni program kot j»-ihn, če tudi j« jako pomanjkljiv in posebno za slovanska plemena jako nejasen. Kako naj pridejo torej vse itrauke do tego, da podpirajo vlado P — Desnic* govori po grofu Falkenhaymu z nekako visokega stališča. Globoko spoštovanje se nikakor ne strinja z dobrohotno podporo. Kar so dostaje zadoščenja raznim zahtevam, torej tudi .slovanskim, in spoštovanja drugih nazorov, o tem nas pouči bodočnost.
Po tej seji preložilo se je zasedanje gosposko zbornice.
V	deželnem zboru Moravskom je predložil poslanec T u č e k «»• konsk načrt, s katerim so določa, da smejo otroci stopiti samo v tisto ljudsko šolo, katere učnega jezika so popolnoma zmožni.
Vnanje države.
V	srbski skupščini prišlo je o razpravi o proračunu do lepih nasprotij. General Hrvatovič je trdil, da je proračun neistinit, kajti zakriva deficit nad 4 milijone in pul! Finančni minister je branil proračun kakor je le mogel in znal, in zares ga jo skupščina odobrila v splošni razpravi.
V	Belemgradu se nahaja prodsednik drž. sodišča Velimirovič v razpravi proti zatoženim ministrom bivšega Avakumovi-čevega ministerstva v jako težkem položaju. Predsednik n i juriBt, med tem ko so med zatoženci trije izvrstni odvetniki. Prvi dan razprave ugovarjali so toliko, da sodišče niti ni dočlo do čitanja obtožbe. Obtoženci ugovarjajo kompetentno-s t i sodišča radi tega, ker sta dva sodnika v sorodu z dvema obtožencema, zbok česar zahtevajo, da bo ju izključi.
V	italijanski poslanski zbor niči so se prav pošteno ^prepirali. Dne 20 t. m. je prečital C r i s p i vladni program, v katerem je naglašal, da je položaj Italije jako kritičen in da se jo lotiti tacega dela, kakoršnega še ni bilo, odkar velja italijanska ustava. Crispi priznava, da vlada obča nezadovoljnost in da je kredit Italije v veliki nevarnosti. — Med tem, ko so člani centra in levioe pritrjevali Crispiju, so ga pa znani iredentovci Imbriaui, Cavalotti e tutti qi:anti strastno napadali. Zlasti Imbriani je bil tako srdit, da opaža celć „II Piccolou, da je njegov govor „intelegrafabilo", to je, da bi ga pri nas ne bi smeli natisniti. Napadal je trozvezo — Avstrijo seveda v prsi vrsti — zahtevajoč, da premeni Italiju svojo vnanjo politiko, da zmanjša vojsko ter da skrči kraljevo dotacijo. Z osi-rom na obupni gospodarski položaj Italije ter na take silne izbruhe sovraštva Sproti Avstriji, pač ne vemo, kako koristi je ta. država za trozvezo?
Različne vesti.
Srečen Božič 1 Najsvetejši, največi praznik sveto katoliške Cerkve ju gotovo isti, kateri nas spominja na rojstvo Zveli-čarjevo. Kako globoka misel leži v tajni: včlovečil se je Sin Božji, da odreši človeka, vstvarjenega po Božji podobi, večne pogube ! . . . „In beseda je mes6 postala tei med nami prebivala !" Te besede sv. piHma prešle so v kri vsaoega vernega katoličana]; navdajajo ga o božični dobi z nekim neopisnim, radostnim občutkom, kateri ga približuje Bvojemu Stvarniku. Vsa-cogu vernega katoličana, pravimo ; ali ne velja ta izraz za ves uaš narod slovenski, ki je od nekdaj zvest sin svete katoliške Cerkve? Dk 1 Slovenski rod odlikuje se in odlikoval se je vselej v zvestobi do sv. Cerkve in cesarja ter v ljubezni do lepo svojo domovine. Zvest sv. Cerkvi občuti globoko odmev angeljnkoga petja:
Občevanje mej oblastmi na Primorskem v jezikovnem pogledu.
Interpelacija posl. Spin čiča in tovarišev do njeg. ekscelenco g. ministra za notranje stvari v seji poslanske zbornice 12. decembra 1893.
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornioo istrsko je z italijanskim dopisom z dne 1. marca 1888. št. 237/07 doposlala občinskemu uradu v Podgradu italijanski sestavljene volilne liste in 25 istotako italijanski sestavljenih razglasov za sodni okraj podgrajski, v katerem okraju živi 24 Italijanov, iu sicer urad-
Slava Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem, ki so blažega srca! Najprvo Bog, potem človek; najprvo skrbi za svojo dušo, potem za telo ; najprvo stori svojo dolžnost proti Cerkvi kot veren katoličan, potem se raduj in veseli počitka, katerega ti je dal Bog! V tem zmislu razumemo mi praznovanje in v tem zmislu kličemo Častitinf našim čitateljem : Srečen Božič! Vesele prazniku !
Imenovanje. C. kr. redarstveni komisar g. Bernard Bacher je imenovan višjim komisarjem. Mi smo zadovoljni s tem imenovanjem, ker nam je g. Bacher poznan kot vesten uradnik in jednako pravičen na vse strani. Po lastni marljivosti se je tudi priučil slovenščini.
Kdo pomore najložje ? Mir ljudem na zemlji I Ta božji klic bode odmeval te dni po vesoljnem krščanskem svetu, milijoni človeških koprnečih src bodo pošiljali svoje molitve k Bogu, da jim podeli prepotrebni blagi — mir. Mir tudi slovenskim časnikarjem — saj so ga krvavo potrebni. Miru Želimo te dni sebi in svojim časnikarskim tovarišem broz razlike v politiškem mišljenju. Mir torej, mir — in zato nočemo odgovarjnti ljubljanskemu »Slovencu" tako, kakor bi bili morda sicer, ampak lo pogovoriti se hočemo ž njim po domače, prijateljski. — V svoji 291. številki nas poživlja „Slovenec* na odgovor, kaj je ukrenilo politiško društvo „Edinost" gledš napisov na novem državnem poslopju za c. k. pošto in financo P Ker „Slovenec" na-glaša z razprtimi črkami — stvar mu je torej jako dobro znana —, da smo svoje-Časno pozvali vsa slovenska politična društva, da kaj store v tem pogledu in ker se ta stvar tiče vse Primorske, Dalmacije in Kranjske, naj nam „Slovenec* ne zameri — prosimo ga za to —, ako malo obrnemo ukusno, ponuđeno nam bržolico ter ga vprašamo : kaj so s t o r i 1 a d r uga p ol i ti č n a društva za to stvar in kaj je še posebej storilo konservativno p o I i t i č n o d r u i t v o za Kranjsko P Ker pripadamo mi (vsaj dozdeva se nam tako) k tistim „destrukttvnim elementom", katero je postavila na indeks sedanja doba, utegnilo bi to poslednje imenovano društvo veliko ložje kaj doseči, nego mi. Mi vsaj se spominjamo, da je neki konservativni list tudi s tem zagovarjal koalicijo, da je rok«!, da se po mejsebojnem, prijateljskem in ustmenem občevanju veliko ložje odstranjujejo nesporazumljenja. Vidite torej, kako lepa prilika se vam ponuja zdaj pognati se za slovenske napise na poštnem poslopju potem onih gospodov slovenskih in tudi slovenskih poslancev, kateri posedajo z nemško liberalnimi ekscelencijami cel6 pri šumečem šampanjcu. Ni vraga, da bi kaj no dosegli, ko se njihovim priporočilom tu pa tam ce!6 to posreči, da pride kak nedomačin na važno mesto — na slovenski zemlji. Jasueje nočemo govoriti, kajti: mir ljudem na zemljil
Češko plemstvo in koalicija. V Straži pri Indrihovem Gradci ima svoja posestva bivši državni poslanec češki, baron L e-o n h a r d i. Kakor znano je ta plemenitaški veleposestnik položil svoj državno-zboruki mandat, ker je hotel glasovati proti izjemnim naredbam v Pragi, a bi bil prišel s tem v navskrižje bo štatuti kluba, kateremu je pripadal. Vsled tega moškega koraka mu jo tamošnje občinstvo dne 18. t. m. priredilo velikanske ovacije. Vele-zanimiv jo bil govor gosp. barona, s katerim se je zahvaljeval deputacijam, ker nam jo odkril marsikaj. Rekel je mej OBtalim, da bi morali pozabiti tisočletno zgodovino domovine iu na one slavne čase, ko so je narod neustrašeno boril za svoje pravice, ako bi hoteli zatajiti češko rodo-Ijobjo. Naglašal jo tudi, da jo pooblaščen do izjave, da mnogi češki veleposestniki nikakor ne soglašajo z govorom Schvrarzenberga, s katerim je plemeniti princ zagovarjal izjomno naredbo. Da, So več: rekel jo, da dotični veleposestniki protest u joj o proti govoru
Schwarzenborgovem. To so tisti veleposestniki — je pristavil baron Leon-hardi — kateri bo no čutijo samo veleposestnike, ampak tudi zveste sinove naroda češkega in so pripravljeni vztrajati z narodom v žalosti in veselju. —■ Besede barona Leonhardija so v veliko tolažbo narodu češkemu, kajti pričajo mu, da se mu ni izneverilo vse plemstvo, kakor se jo mislilo v obče. A tudi glede nemških konservativcev nam je podal g. baron Leonhardi zanimiva pojasnila, ker je povedal brez ovinkov, da je le grof H o h e n \v a r t zavel konservativce v sedanji nenaravni položaj, v zvezo z nemško levico. — Slednjič je baron Leonhardi povdarjal resnost sedanjega položaja, poživljajoč navzočo naj puste na strani uesrečni domači prepir ter da naj složno delajo za blagor domovine. — Ali ne bi bil ta Leonhardijev poziv primeren za naše slovenske razmere P
Za „Božićnico* so nadalje darovali: ga. P. Ipavic 1 gld., ga. A. Laščak 1 gl., gč. H. Legat 2 gld., č. g. I. Benkovič in M. S. 1 gld. 50 novč., petorica drž. poslancev g. prof. Spinčiču 16 gld., ga. Natalija Truden 18 tricot-jopic, ga. Ljudmila Valenoio 3 rute, 12 p. zapestic, 6 p. no-govic, 8 krilc; gd. I. Klemene: 12 spodnjih jopic, 5 tricot-jopio, 7 p. nadnogovic; ga. M. Milavc 4 predpasnike, 2 ruti ; gd. Ivan Mankoč : božično drevo; gosp. Ivan Umok en par čevljev ; ga. Virginija Furlan 3 gld. 13V> novč., katere je prihranil v škrabici nje ranjki sinček Vladimir. — Gč. A. M. 1 gld.
Leto&nja božićnica je bila krasna nad vso nje prednice — gotovo najlepša mej vsemi, kolikor so jih priredile do sedaj naše vrle ndrodne dame.
Dvorana je bila tako prenapolnjena
—	vzlio delavniku in vzlic dežju — da so morali mnogi stati pred vratmi. V prvi vrsti je sedelo lepo število duhovščine v kras in ponos tej krasni veselici. Poleg radujočih se starišev odlikovala se je tudi posvetna inteligencija po izredno mnogobrojni udeležbi.
Ko so otročiči odmolili, jo pozdravil mnogobrojno občinstvo občespoštovani vodja našega zavoda pri sv. Jakobu. Opisujoč v kratkih a značilnih črtah težki boj tržaških Slovencev za svoje šolstvo, je naglašal, da družbi sv. Cirila in Metoda je namen postaviti narodni mejnik tja, od koder so ga premaknili naši nasprotniki. Zahvaljujoč se iskreno vsem dobrotnikom in dobrotnicam, jo zaključil g. vodja svoj lepi govor.
Na to se je jel vršiti vspored. Prva točka je bila lopa deklamacija deklice iz otroškega vrta, kateri je sledil mičen pri-zorček „Povračilo". Predstavljali so ga štirje otročiči. Jezušek jim je prinesel lepih daril, a treba, da se no prepirajo, ampak ljubijo mej saboj. On prinaša ljubezen in mir. Ta primerni prizorček je Bestavila vrtnarica gospodičina M i k o t o v a. Glavna točka vsporeda je bil „Sveti večer", deklamacije s petjem, spremljevanjem na glasoviru in harmoniju. Pri tem prizoru je pel zbor kakih 50 otrok „Hrepenenje po Jezusu". In kako so peli ! Na betlehemski ravniui smo. Pastir bdi, okolo njega spe tovariši. Cujejo se čudni glasovi — pa-stiici se zbude, radi bi šli gledat „kaj se godi". „Stojte možjo betlehemski" — jim zakliče nasproti prihajajoči angelj — »"rečen bodi vaš rod !" Na to jih sprovede k jaslicam. Zares ginljiv prizor. Po velikem, milo odpetem zboru je prišla na vrnto deklamacija „O božičnem drevesu". — Ko so zopet dvigne zavesa, zazrli smo 8 potnikov v Riu> na Cirilov grob. Otročiči so igrali izborno. — Zoptt naši mali pevci! Pri tej točki so nas prestavili v betlehemski hlev
—	bila je res živa poooba. Marija, lepa kakor angelj, Jožef in vso polno pastireov. (Vso te obleko je izgotovila vrtnarica gospodičina Kavčičeva). — Po velik >m zboru je sledila „Zahvala" nekega dečka iz otroškega vrta, „Cesarska" pa jo zaključita to lepo otroško slavnost. Pripomniti moramo
še, da je na glasovirju spremljala gospodičina Reichraanova, na harmoniji pa g. M a cd k. Da sta izborno izvršila svojo nalogo, ni treba posebno omenjati.
Se nekoliko opombic o petju naših otročičev. Otroci so poli dvoglasno. Ubrano petje je zvenelo kakor strune glas in se je družilo s harmonijem v čarobno harmonijo. Vse je bilo tako precizno in ubrano, kakor da jo iz jednega grla. Nam se je topilo srce od samega veselja na takih otročičih. Srečen zavod, ki ima take učiteljske moči! Gosp. učitelj P r e t n e r se je pokazal izbornega puvovodje, a posebna hvala gre tudi g. MacAku in gospodičini R e i c fara a n o v i na spremljevanju in obilem trudu. Tudi gospodičina Delkinova se je mnogo trudila. Vsi, vsi bo storili svojo dolžnost v polni meri. Nam vsem pa je dolžnost, da jih podpiramo, da jim dajemo pogum, da ne obnemorejo pri svojih naporih. Ros škoda bi bilo, ako bi izgubili take izvrstne moči ! Živeli!
S i I a n o v i č. .Božićnica" podružnice sv. Cirila In Metoda na Greti vrši se danes popoludne ob 4>/■ uri popoludne za otroke vrtcev na Greti in v Rojanu v zadnjej sobi „Rojan-skega pos. in kons. društva* v Rojanu po zadnjič objavljenem programu. Ker je ta božičnica edina v okolici, vabi odbor okoličane in meščane, da se je obilno udeležć ter vidijo sami lepe vspehe poduka na otroških vrtcih.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti priredi na Silvestrov večer domačo zabavo z raznoličnim programom, kojega objavimo prihodnjič.
Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval mestni župnik, vč. gosp. Ivan Vrhovnik v Ljubljani, Anton Nedvedov „Albun 12tih pesmij". — Slavno uredništvo „Mira* nam je poslalo 121 gld., nabranih kot prve krone in izkazanih z imeni darovalcev v št. 26 do 32., — vsega vkupe je dosedaj nabral „Mir* 952. Neimenovani dobrotnik v Celovcu nam je poslal obligacijo srebrne veljave za 100 gld., vč. g. Jos. Oernko, župnik v Vuhredi 26 gld. 40 kr., deloma kot udnino, deloma kot darove dobrotnikov na Remšniku ; g. Franjo Petscho, prvo-mestnik Starotržke podružnice pri Rakeku 23 gld. 30 kr., in sicer nekaj udnine, nekaj pa v pusici nabranega denarja kot narodno kazeu ; družba „Omizje* v Mozirji z geslom : „Mir Vam bodi* četrti prispovek v znesku 5 gld.; Zalogarji v Tolminu 6 kron, in vč. gg. mestni župnik I. Vrhovnik in deželni arhivar A. Koblar po 4 krone, odkupnine novoletnim voščilom. — Vrlim koroškim Slovencem, zlasti naklonjenemu nam domorodcu v Celovci, kakor vsem požrtvovalnim rodoljubom, iskrena hvala! Darovatelja odkupnine novoletnim voščilom naj dobita povsod po Slovenskem kar največ posnemovalcev ; zlasti prosimo slavna prvomestništva naših podružnic, naj ne prezrć našega te dni objavljenega poziva, ter naj blagohotno v [svojem delokrožji nabirajo odkupnine novoletnim voščilom.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metod.a
Iz Sežane se nam poroča nastopni izid volitve v pomnoženi okr. šol. svet: K a r 1 S t e p a n o i č, župan v Temnici, Ignac T e n o e, župan v Nabrežini, Alojz S t re-kelj podžup. v Komnu, Alojz Jerič, posestnik v Kobdilji, Muha A n t., župan v Lokvi, Dujoc Ivan, župan v Naklem, P u p i s Anton župan v To maj i in ZeniČ Pavel, župan v Vel. Repnu.
Veliki ples „Del. podp. društva bode letos dne 20. t. m. v gledališču „Politeama Rosetti". Kakor čujemo, delajo se za to običajno in priljubljeno veselico žo sedaj velike priprave: gledališče bode sijajno odičeno in plesali se bodo razni narodni plesi v narodnih nošah. Pričakovati je tem gotovejo ogromno udeležbe, ker je to pro-koristuo iu za slovenski živelj v Trstu neobhodno potrebno društvo zares vredno vse podpore. Del. podp. društvi služiti koristim dolavca, a delavec je važen činitelj v našem narodnom in socijalnom gibanji — to naj-
si zapomni vsa inteligencija in uredi toaiu primerno svojo postopanje nasproti t^rna društvoma. Pašo nekaj: dulavtc potrebuje v prvi vrsti, gotov.*, gmotna podpore, a on potrebuje tudi moralne v»podbuje — ,ka-lero mu pa damo le s tem, ako stopamo žnjim v dotiko. In za to ne nadejamo, da se snidemo vsi pri plesu „Delal. podp. društva".
Vabilo k rednemu letnemu občnemu zboru „Slovenskega bralnega in pevskega društva v Boljunci" dne 31. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludno, v hiši g<>sp. Ivana Kraljiča št. 159. Vspored: 1. Pozdrav in naznanila predsedništva. 2. Razdelitev pristopnic in društvenih pravil društveni-ko m. 3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Poročilo pojedinih odbornikov in pregledovalcev računov. 5. Razprodaja starih časopisov. 6. Pobiranje društvenine. 7. Sklepanje o društvenem prebitku. 8. Volitev treh pregledovalcev računov za bodoče leto in dveh overovateljov volitev. 9. Volitev odbora. 10. Razni nasveti.
Bombe In bombe. Soproga guvernerja v Valadolidu na Španjskein jo dobila te dnij zabojČok v „božično darilce". V za-bojčku je bila lepč zamotana — nedolžna bomba. — Kakor je znano našim čitateljem so vrgli nedavno anarhisti bombe v Barcelonskem gledališču „Licej* ; sedaj jav> Ijajo iz Madrida, da je anarhist Cotina pripoznal, da je vrgel jedno bombo v gledališču.
Slepar. Po Trstu klatari so že nekoliko dni nek slepar, katpri pripoveduje, da je sin znanega trgovca Ivana Begoviča is Vrlice (okraja Spljetskega) in prosi denarja v posojilo. Policija pazi že na tega tičk«. Pozor torej !
Za Josiplno Kavčič sta nam doposlala gg. Jajčič in Kravos 10 kron, katere so darovali: Dr. Glaser 50 stot., N. N. 1 krono, Dekleva Ivan in Perhavc Jakob po 80 stot., Bubnič Andrej, Jajčič in Ipavio po 60 stot., Čokelj A., Bubnič, Kolb Josip, Nikolajevič, Slovan, Počkaj, Kpaboc in Spilar Ivan po 40 stot. Stoka R. J. Fabjan, Bizjak Josip, Mozetič Anton, Sirca Anton, in Volčič Vekoslav po 20 stot., Okretič 10 in Šuo 4 stotinko; N. N. 1 krono.
„Slovanskega Sveta" poslednja številka tega leta ima naslednjo vsebino : Slovani leta 1893. — Slovenci leta 1893. — Letina v Rusiji lota 1893. — Predspev „Slavo Ilčori". — Iz Krčovinskih potočnio (Elegija). — Sovet, (Pesem.) — Ura duhova (Ilrv. pesem.) — Rieci gradu (Hrv. pesem). — Opravičenje. (Ruska pesem poleg slovenskega prevoda v latinici in cirilici). — Ruska pesom. — Zakaj so ljudje živi P (Ruski izvirnik in slovenski prevod povesti). (Kon.) — Značaj narodnega junaka v južnih Slovjena. (Kon.) — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu.
—	Kujižovnost. — Slovenski in slovanski časopisi, politični, zabavni in znanstveni.
—	Vabilo na naročbo in program „Slov. Sveta".
„Slovanski Svet",
ki izhaja v Trstu, 10. in 25. dne vsakega meseca na 20 velikih straneh stopi sedaj v VII. leto s svojim slovanskim kulturnim programom. Program listu je ; nacijonalna avtonomija vsakega naroda Avstro-Oger-ske, z njeno pomočjo dosezanje historiških državnih prav, zagovarjanje skupnega lite-raturnega jezika za v.se Slovane, razkrivanje zgodovine cirilometodijske cerkve med za-padnimi Slovani, pospeševanje smisla za slovansko narodno poezijo in umetnost, seznanjevanjo slovanskih narodov po poročilih o dogodkih, kulturnem in literaturnem delovanju.
„SLOVANSKI SVE T"
stoji -/a celo leto........4 gld.
za pol leta........• . 2 „
za četrt leta..........1 „
Za učitelje, učiteljico in dijake, na leto po 40 novč. manj. Naročnina se pošilja upravništvu v Trst.
Upravništvo „Slovanskega Sveta"
v Trstu.
Mama, ali dobim za Božič novo d o-datno omarico? Tako čujemo poi vpraševati mnogo otročičev, in previdnejša mej njimi pristavljajo se : Kama ta in ta
številka mora biti in tudi sidro mora biti na njej, sicer je ne morem rabiti k moji aidra*t» omarici kamenenih stavbenic. Da, tako je tudi, kakor ju razvideti iz lepega cenika tvrdke F. A d. R i c h t e r & C o m p. na Dunaju, zbok česar moramo priporočati čitateljem, da so previdni, kedar kupujejo omarice se kamenenimi stavbenicami. Neprijetno bi bilo, nko bi se na praznik prepozno prep.ičali, da nismo kupili slovite omarice s kdiuenenimi stavbenicami se sidrom, ampak le kako manj redno pona-rejenje; bilo bi ob lep del veselja.
Mej božičnimi darili stoje slej ko prej omarice se kamenenimi stavbenicami na prvem mestu; kdor je je videl pri prijatelju, kupi je gotovo tudi sam, in kdor jih že ima, ^omnnžuje jih vsako leto z edno ali več omaricami. To ni mož no pri drugih igračah, ki zgube kmalo svojo vrednost. Omarice s kamenenimi stavbenicami pa ostanejo dobre mnogo let in se torej glede na trajnost najcenejše darilo. —
,Commei*olo' in ,Te d e a oo'
v ulici Caserma, glavni shajališči tržaikih Slovencev vseh stanov. N* razpolago »o časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča A h ton Šorli. Cl	kavarnar.
SVOJI K SVOJIMI
Josip
Pcrtot urar v r^rstu' "uda
Vecchia št. 1. prodaja in popravlja uro po nizki ceni. Priporoča se slavnemu občinstvu.	1 — 52
fifietilno ^aIto" staroznana pod ime-UUOUlIltfl „OlUKd , no,u „Belladonna", poleg kavarne „Fabria", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo bo izborna vine istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino i.« debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Josip Kocjančič,
Via Bnrriera vec-chia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižein in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi priilelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča Blavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila so bodo samo domača Izvrstna vina. 104 21
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri TrBtu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre-*nrbIjeno
(v ulici Belvedere št. 3> pristopno zadružnikom in nezadruŽnikoiu, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi Bvojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Fertotovo) 10 minut oddaljimo od taesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna domača vina, teran, pivo v
steklenicah itd. Točna postrežba z gor-k ini in mrzlimi jedili.
Novi člani
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6 — 7 ure zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure predp.	104—5)
Antnn Pnrlrai na voglu ul,ee GheB*
mi lUII rUUIVdJ, in Cecllia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnske poštne tiskanice.	Cl
Martin Krže,
Pia^za S. Giovanni št. 1 ima trgovino z mnogovrstnim lnsenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
B. Modic in Grebene, sVt^i
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
ROMSKO POSOJILNO IN KON'SDMNO DRUŠTVO
naznanja p. n. gg. zadružnikom in slavnemn občinstvu, tla je odprlo dne 15. t. m. lastno
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja goveje in telečje mešo, po naj, nižjih tržnih cenah. Priporoča se slavnemu občinstvu in udom.	2—3
Božična drevesca
prodajajo se na senenem trgu (Piazza del Fieno) po jako nizkih cenah. — Priporoča se slavnemu občinstvu	3_.s
Martin Miklavčič.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	1-52
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma 4, Trst (naspr. pivarni Pilssn)
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) so prireja v Hichterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstn, P. Grande) obče poznano bolečine tiblažujoče drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki ao previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen L6wen.
Prag.	41—44
Gostilna „Alla Citti di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprojemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti iudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Auburu po 42 nč in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. B rov eda ni. 101-85
Jak. Klemene
TRST	_
2]«r Via S. Antonio St. 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnem občinstvu
novo prispelo blago za moško in žensko obleke, volnene robce in pletene zavrntnike, spodnje ki ti je pletene in iz štofa, ogrinjala iz tianele, barhent beli, sivi in raznobarvan, mnje,, spodnjo hlače iz volne in kotonine, nogovice volnene in iz kotonine, rokovice, flanel za obleke, srajce belo in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židano zavratnike za moške, dežniku, židune robce, čepice, volnene komaše, volno za nogovice, knžuhovino in mufo, kakor tudi vso ostalo predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in pošteno postrežbo.	55
J Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl Via LaZZ&retto vecchio it. 12 prodajalnlco sadja In zelenjave. Prodaju m rudi vino v steklen'cah, mleko, smetano i. t. <1. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam so »1. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanj^in
52—25	Matevž Furlan.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torro o št. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako oku sa jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Prodajalnica
jedilnih stvari po j a k o nizki ceni. Prodaja Jožef Cerne Piazza della Caserma št. 1 uhod Via Ghega).	Cl.
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
je najbolje sredstvo v obvarvanjo zobov pred nesnago, ki jih čisti broz da se dotekne njih ste-klenine. — Skatljiee p« 80 in 50 nvč. se dobi vajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(„Ai due Mori")	102
mestna palača — Trst.
C. kr. dvorna lekarna
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
' Podpisani naznanja si. občinstva, da j« prevzel I gori omenjeno lekarno o«! dedičev pok. Honodottu ! Vlaeh-Miniusaija, priporočajoč se najtopleje in ob-| ljubljujoč natančno postrežbo z umorjenimi ce-! nami. Članom .Delalskcga podpornega društva pa naznanja so posebej, da mu jo odbor istega dovolil -prejemati recepte od njih v slučaju, uko njim taksne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebo so priporoča 101 — 28	Ivan Mlx/.nn.
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza ddle Legna 1.
Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih [br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije r. Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanj sko žveplo za ž/e-pljanje trt. 104—36
brivec v 9 ulici Stadion št. 1, priporoča se p. n. slovenskemu ob in-stvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Najbolje sredstvo
proti
(Znamka tovarne.)
kakor tudi
proti vsem drugim boleznim dihalnih
organov so PASTILJE
prirejeno po lekarju
G. Piccoli v Ljubljani.
Te blažilne in odvajajočo pastilje je pri-poiočati vsakomur, posebno pa onim, kateri pri izvrševanju svojih dolžnostih potrebujejo čist in močan glas, n. pr. pripovednikom, učiteljem, pevcem itd. Cena oni »kutijici kr. — Naročbe se izvršujejo nemudoma proti povzetju. Zaloga v lekarnah : Leiten-burg, Ravasini, Biasoletto, Serravallo in Praxmarer.	24—24
POZOR !
Podpisani priporoča svojo v via Nuova št. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v iste j prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi zidane in volnene robce
52—37	Itff. Milič.
Zdravnik 11-43
Dr. M. Lukšić - Nižetio
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju poirobo tudi po noči).
Gostilna „AH' antico moro"
v ulici Solltarlo št. 12.
toči izvrstna vipavska črna in¥ bela vina iz pr-vaških vinogradov in kraška iz Šk rbino. Vipnvska po 32—40 kr., kraški teran po 40 kr. litor. Na sveti večer so priredi
božično drevesce in srečknnje.
Nadejam se, da me slavno občinstvo, ravnajoč so po izreku „Svoji k svojim* počasti v obilem številu.
2-13	Anton lfodopivec.
i Dominik Lušin ^
<*!	„	S?
v Kopru	<t>
priporoča svojo veliko zalogo razno-<f|>;	vrstne lesenine, kakor :
trame, žagance, morale, dlle, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
i^J- Naročila izvršujejo se točno in po naj-^ji	nižji ceni. 104 — 19
•v'
Škropilnice in žvepljalke za trte v
|	inžinirja Živica,	35
J mlini in stiskalnice za vino,
P sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste

H 111 pipe, motori (ali Stroji za gouitev drugih strojev) na par
^ in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje vse za stroje potrebno
bc> dobiva zmiruj v zalogi tvrdke


111
(Živic in družb.)
V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU.
it

J^icliterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic
so slej ko pri'j nedoseženo ter so liajpi'iljnbljenejSe božično darilo otrokom, ki so čoz tri leta stari Tudi so cenejše, nogo vsako drugo darilo, kajti ono trpijo imio^o let in jih je moči celo po daljšem času popol-niti in povečati. Pristne
sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d.
roprozentujejo jedino igro, ki jo v vseli deželah žela nepristransko pohvalo, in katoro vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoča. Kdor so so ni seznanil h tem srodstvom, da so otrok igrajo prijetno zabava, katori igri skoro ni najti primero, naj si naroČi čim hitreje od podpisano firmo novo bogato ilustrovani cenik in naj čita v njem natisnjena mnjenja, ki so izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se izročilo 'zahtevati: Rlchterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic (Richter's Anker-Steinbauknsten) in naj so odločno odkloni vsaka omarica lire/, tovarniško znamko sidra ; kdor to ne st'»ri, dobi lahko posnetek, ki je menj vreden. Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so dobe za cono 35, 70, 80 kr. do 5 gbl. in viio in so •v vseli, flnojšlh trgovinah z igračami. Novo! Kicliterjevo strpljivostne iirre: Jajce Kuliiiubovo, strelovod, tešitelj v jezi, preganjalec muh ali trm, Pythagora/. itd. Novi zvezki sodržujojo tudi velezanimivo zadačo za dvojne igre. Cena igri .1i> kr. Pristno hiiiiio s si lrom !
F. Ad. Richter Sl Cie.,
I. avstro-ogi*rska c in kr. priv. tovarna sidro-omurie s kamenčki za grajenjo hišic, Ihmaj, I., NibelungongasMo 1, ltudolstadt, Nori m h erg, Olten, ltotterdam. London B* New*York.	' l -18
Lantnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Moka Cotifc.
Tinkam* Dolanr1 f '' u