■ o
¡ -í :o !o
iP^
Ptuj, petek, 12. marca 2010
letnik LXIII • št. 20 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport Rokomet •
Komu devetnajsta pokalna lovorika
O Stran 11
Strelstvo •
Raušlova pričakuje prvi vrhunec sezone
O Stran 13
Po naših občinah Soviče • Zakonca Cafuta s svojo platjo zgodbe o prevozih O Stran 3
V
Po naših občinah Ormož •
Zavarovalnica določa vsa pravila O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Verige imajo občinski blagoslov
Z> Stran 7
Štajerski
Ptuj • Nov sneg, nove težave
Da bo Ptuj blestel tudi ponoči
Nov, upajmo, da zadnji pred pomladni sneg, ki nas je presenetil v noči s srede na četrtek, je povzročil kar precej težav predvsem cestarjem in vzdrževalcem, da o čiščenju snega pred domačim pragom ne govorimo.
Čeprav so bile nove snežne padavine napovedane, je bil v četrtek zjutraj na Štajerskem marsikdo zelo presenečen, saj je bila snežna odeja debelejša, kot je bilo napovedano. In tako je bilo treba znova prijeti za snežno lopato ter se spopasti z belo, sedaj že marsikomu osladno opojnostjo. Morda smo pričakovali nekoliko več živahnosti med nekaterimi izvajalci zimske službe, saj so poročali s terena, da so bile mnoge ceste še naslednji dan slabo splužene ali celo nesplužene in tudi ne-posipane.
Odmetavanja odvečnega in s cest zrinjenega snega so se lotili tudi delavci Komunalnega podjetja Ptuj - ročno ali s pomočjo strojne opreme, njihova vzdrževalna ekipa pa se je s specialnim vozilom, ki je opremljeno s hidravličnim dvigalom, lotila tudi zamenjave čez zimo pregorelih uličnih svetilk, tako da bo stari Ptuj tudi ponoči blestel v vsej svoji lepoti.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podlehnik • S seje občinskega sveta
Borl • Nejasna prihodnost gradu
Pismo premieru in ministroma Na situ politike?
Podlehniški občinski svet je na marčevski seji brez enega samega vprašanja in brez stavka razprave sprejel predlagan osnutek proračuna. Pravzaprav je bila celotna seja zelo tiha, pretežno je govoril le župan Marko Maučič.
Po objavi članka o (ne)obnovi gradu Borl se je vsul plaz kritike na delo kulturnega ministrstva.
Na tokratni seji pa se je prvič zgodilo, da prav nihče od občinskega sveta ni imel ne pobude in ne vprašanja pri točki Razno. Zato pa je imel precej povedati kar župan sam; namreč, zaradi nerešenih zadev okoli državnega prostorskega načrta za bodočo avtoce-
sto Draženci-Gruškovje, kjer še vedno niso bile upoštevane nekatere pomembne zahteve občine Podlehnik, se je odločil spisati protestno pismo, naslovljeno tako na premiera Boruta Pahorja kot na ministra za promet Patrika Vlačiča in na novega okoljskega ministra
Roka Žarniča.
V pismu je med drugim navedeno: „DPN za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje je v zaključni fazi priprave projektne dokumentacije in bo kmalu v obravnavi v Državnem zboru. Z zadnjimi popravki smo bili seznanjeni na MOP-u 23. februarja 2010. Iz predstavitve je bilo jasno razvidno, da nekatere naše pripombe in zahteve iz postopka javne razgrnitve niso bile upoštevane. Pri svojih zahtevah vztrajamo, zato bomo naredili vse, da bodo načrtovane tako, kot smo predlagali. Ne bomo dovolili, da se ravno na našem odseku iščejo cenovno sprejemljivejše rešitve pred tistimi, ki bi nudile sožitje objekta AC z lokalnim prebivalstvom.
O Stran 8
Dejstvo je, da se je doslej za grad zanimalo kar nekaj interesentov, vsak pač s svojimi pogledi na bodočo namembnost in seveda tudi s svojim predlogi ter (finančno) ponudbo soudeležbe. Prav tako pa je tudi dejstvo, da je med najresnejšimi interesenti, ki se že osem let neuspešno pogaja z ministrstvom, Anton Krajnc, ki v daljši izjavi za javnost pojasnjuje, da je zelo razočaran nad tem, da ga sploh ne jemljejo resno in da nima možnosti uresničiti zastavljenih ciljev.
Krajnc med drugim piše, da se je z Damjano Pečnik srečal nazadnje novembra lani in da je bila od njega zahtevana natančna predstavitev namembnosti vsake sobe v gradu, enako naj bi bilo zahtevano od drugega interesenta, Miha Ba-loha, nato pa naj bi se izbrala boljša ponudba med obema. Krajnc je svoj del opravil in
predložil zajetno dokumentacijo z vsemi obrazložitvami in finančnim vložkom. Odgovora z ministrstva do konca februarja še ni dobil, razen potrdila, da je bila vsa dokumentacija sprejeta.
„Za obnovo gradu Borl se zavzemam že osem let. Resnično ne razumem, zakaj se me tako ignorira!" piše Krajnc.
O Stran 2
Foto: SM
Foto: SM
Cirkulane • Nejasna prihodnost gradu
ki ga je naslovil na ministrico Majdo Širca. V njem je zapisal: „Grad Borl že vrsto let čaka na
grnitev zanjo. Prepričan sem, da bi okrepitev sodelovanja lokalne skupnosti in civilne
Borl na situ politike?
Po objavi članka o (ne)obnovi haloškega gradu Borl, v katerem odgovorni na kulturnem ministrstvu pojasnjujejo,da bodo za evropska sredstva za obnovo zaprosili šele takrat, ko bo sklenjena najemna pogodba s primernim in ustreznim najemnikom, se je vsul plaz kritike na delo omenjenega ministrstva.
temeljito obnovo v gradbenem družbe ter ministrstva za kul-
Dejstvo je, da se je doslej za grad zanimalo kar nekaj interesentov, vsak pač s svojimi pogledi na bodočo namembnost in seveda tudi s svojim predlogi ter (finančno) ponudbo soudeležbe. Prav tako pa je tudi dejstvo, da je med najresnejšimi interesenti, ki se že osem let neuspešno pogaja z ministrstvom, Anton Krajnc, ki v daljši izjavi za javnost pojasnjuje, da je zelo razočaran nad tem, da ga sploh ne jemljejo resno in da nima možnosti uresničiti zastavljenih ciljev.
Krajnc vztraja že osem let
Krajnc med drugim piše, da se je z Damjano Pečnik srečal
Uvodnik
nazadnje novembra lani in da je bila od njega zahtevana natančna predstavitev namembnosti vsake sobe v gradu, enako naj bi bilo zahtevano od drugega interesenta, Miha Ba-loha, nato pa naj bi se izbrala boljša ponudba med obema. Krajnc je svoj del opravil in predložil zajetno dokumentacijo z vsemi obrazložitvami in finančnim vložkom. Odgovora z ministrstva do konca februarja še ni dobil, razen potrdila, da je bila vsa dokumentacija sprejeta.
„Za obnovo gradu Borl se zavzemam že osem let. Resnično ne razumem, zakaj se me tako ignorira!" piše Krajnc.
Ob tem Anton Krajnc kritizira predvideno namembnost
Ne kdo je čist, pač pa kdo je manj umazan
Čeprav so afere, umazane politične in ko-ruptivne igrice, ki zadnje dni padajo kot strela z jasnega, za nekatere kot huda nočna mora, so vendar grenka realnost, ki je močno zarezala v naš nacionalni ponos, v čustva ljudi in tudi v toliko opevane demokratične in druge ustanove mlade države. Iz afere v afero gremo, od pasje do nečednega političnega trgovanja, kije sprožilo policijsko akcijo proti ministru in dvema poslancema, kar lahko pripelje do tega, da se bo zaradi političnega mešetarjenja in jemanja podkupnine za zapahi znašel tudi poslanec. Da o skoraj pričakovanem odstopu kmetijskega ministra, vse resnejših težavah na državnem tožilstvu, nediplomatskem pisanju nekdanjega zunanjega ministra in kritičnih razmerah v gradbeništvu zaradi finančne nediscipline ne govorimo. Da je mera polna, se je nad nas spravila še narava s hudim vremenom, rušilno burjo in snežnimi zameti. Skoraj nekake izredne razmere, v vseh pogledih.
Toliko hudega, nizkotnega, umazanega in nedopustnega v tako kratkem času. To je preveč tudi za vsega hudega vajene Slovence, zato je logično, da seje sprožil pravcati politični vihar. Ljudje so ogorčeni zaradi nizkotnosti dejanj tistih, ki so jih izvolili za svoje predstavnike, saj so izigrali njihovo zaupanje, žal tako eni kot drugi, da človek ne more verjeti skorajda v nikogar več.
Čeprav so omenjenega poslanca ujeli med jemanjem zajetne podkupnine in čeprav so tudi njegovemu strankarskemu šefu s prisluškovanjem telefonskih pogovorov dokazali, daje šlo za nečedne, nemoralne in nedemokratične posle, je javno izjavil, da naj bi bila vsega kriva maščevalna politična zarota notranje ministrice. Ob tako očitnih in trdnih dokazih si prvak nacionalne stranke močno prizadeva dokazati, da naj bi bil čist, da to, kar je počel on, tačas počnejo vsi politiki in da je politično trgovanje nekaj čisto normalnega pri nas in po svetu, čeprav za denar. Da naj bi bil čist, si prizadeva dokazati tudi kmetijski minister, čeprav je dejstvo, daje moral odstopiti zaradi vse hujših pritiskov, ki so se stopnjevali vse od pričetka umazanega pranja pasjega perila. Povsem čista naj bi bila notranja ministrica, ki je zaradi nenehnega blatenja njenega ministrskega dela in imena zelo jasno in glasno povedala, da ima vsega dovolj, da zahteva za vse, kar ji je očitano, trdne dokaze, sicer bo svojo čast in resnico branila na sodišču.
Vsekakor gre pri iskanju prave resnice tako za osebno kot za politično odgovornost posameznikov, kar je ugotovil tudi predsednik vlade, ki je ob tem trdno obljubil, da bodo tokrat resnici prišli do dna. A po vsem tem, kar smo doživeli, videli in slišali, po mojem in verjetno še katerem mnenju sploh ne gre več toliko za to, kdo je čist in kdo ne, ampak predvsem za to, kdo je manj vpleten, ali če hočete, kdo je manj umazan!
Martin Ozmec
Anton Krajnc ne odobrava načrta kulturnega ministrstva, da grad Borl preuredi v luksuzni hotel, za morebitni še en razpis za najemnika pa pravi: „Sam se zavzemam za grad Borl že osem let, brez uspeha! Še en razpis je po moje le izguba časa!"
gradu kot luksuznega hotela in meni, da je to zgrešena naložba, čeprav jo na kulturnem ministrstvu podpirajo in je tudi dokumentacija za obnovo narejena prav v tej smeri. „Kako naj bo takšen luksuzni hotel, ki zahteva vsaj 40 redno zaposlenih, v današnjih časih in v tem okolju ekonomsko uspešen?! Popolnoma nemogoče je, da bi deloval profitno, tudi v tujini se danes na veliko prodajajo propadli hoteli v gradovih,o čemer se je možno prepričati tudi preko interneta. Osebno se strinjam, da bi lahko eno krilo gradu preuredili v neke vrste penzion s ponudbo nočitve in zajtrka, kar bi se lahko izvajalo z veliko manj zaposle-
Foto: SM
Haloški grajski mogotec kljub sanaciji strehe počasi propada
nih, podpiralo pa bi tudi predvidene letne šole in kulturni center, kar je moj cilj namembnosti gradu!"
Krajnc je prepričan, da bo načrtovana poraba skoraj 10 milijonov evrov za obnovo gradu „strel v prazno", če bo grad res preurejen v hotel visoke kategorije,saj bo po njegovih besedah brez dvoma hitro propadel. Sprašuje se tudi, kaj naj bi takšen hotel prinesel dobrega bližjemu okolju in prebivalstvu, in še, čemu naj bi služil še en morebitni razpis za najemnika: „Menim, da gre le za izgubo časa!"
Poslanec Levanič
v ■ ■ ■ ■ ■
sprasuje ministrico Širčevo
Zadnja pojasnila Pečnikove s kulturnega ministrstva so bila razlog za pisno poslansko vprašanje Dejana Levaniča,
in vsebinskem smislu. Za prvi del naj bi poskrbela država, za drugi pa najemnik. Kot kaže, pa se stvari v zvezi s postopki, ki bi vodili do oživitve turistične točke in zbirališča lokalnega ter širšega družbenega življenja, kar je grad nekoč bil, zapletajo. Zadnji poskus ministrstva za kulturo konec leta 2008, da poišče osebo, s katero bi sklenili najemno pogodbo za daljše obdobje, najemnik pa bi najemnino poravnal v obliki nadaljnjih vlaganj, je bil neuspešen. Kot je razvidno iz odgovora ministrstva za kulturo na vprašanje poslanke Silve Črnugelj v zvezi z aktivnostmi prenavljanja gradov z dne 13. oktobra 2009, sta na zgoraj omenjeni razpis prispeli dve vlogi: ena je bila zavrnjena kot nesprejemljiva, druga pa izločena, saj naj bi prispela po preteku roka za oddajo ponudb. Ministrstvo je v odgovoru navedlo še, da nameravajo grad Borl s pomočjo evropskih sredstev obnoviti do leta 2013, s pričetkom del v drugi polovici leta 2010, v času pisanja odgovora pa naj bi že pripravljali dokumentacijo za prenovo. Potencialni investitorji so ob dosedanjih razpisih opozarjali na zapisane nelogičnosti in pomanjkljivosti v razpisih ter na slabo pripravljeno projektno dokumentacijo. Med njimi omenjajo neprimeren način ogrevanja, premajhno število predvidenih parkirnih mest ter neustrezno predvideno rabo kletnih prostorov. Anomalije naj bi bile tako tudi vzrok za nezainteresiranost posameznikov in skupin, ki bi v oživitev gradu prispevali pomemben delež. Nezadovoljstvo izraža tudi zainteresirana javnost. Le-ta v postopek priprave projektne dokumentacije ni bila vključena, niti naj ne bi bila predvidena javna raz-
turo pomembno doprinesla k boljšim, predvsem pa hitrejšim rešitvam.
V petek, 26. februarja 2010, je bil v časopisu Štajerski tednik objavljen članek, v katerem je v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo ga. Damjana Pečnik pojasnila aktivnosti v zvezi z obnovo gradu Borl. Med drugim je dejala, da se zaključuje projektna dokumentacija, da bo ministrstvo pripravilo ponovni javni razpis za najem predvidoma še v tem letu in da projekta obnove gradu vse do podpisa pogodbe z najemnikom ministrstvo ne bo prijavilo na razpis za sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Iz članka je torej moč razbrati, da revitalizacije turističnega bisera, ki bi omogočil prosperiteto turizma na območju Haloz in širše, še nekaj časa ne bo. V zvezi z navedenim sprašujem, zakaj je grad Borl izpadel iz predvidenega financiranja iz evropskih sredstev, dokler ne bo sklenjena pogodba z najemnikom, saj je tudi prejšnji neuspeli razpis predvidel podpis pogodbe šele po obnovi. Glede na to, da so nekateri potencialni vlagatelji večkrat opozorili na nesmiselnost in negospodarnost preurejanja monumenta iz 11. stoletja v hotelski kompleks, me zanima, na podlagi katerih argumentov ministrstvo za kulturo vztraja pri pripravi dokumentacije za tovrstno namembnost. Ne nazadnje, katere aktivnosti načrtujete za realizacijo napovedi o končanju obnove v letu 2012?"
Ministrica za kulturo Majda Širca mora v skladu s pravili na vprašanje odgovoriti v 30 dneh, torej je odgovor pričakovati konec tega meseca. Seveda ga bomo tudi objavili.
SM
Ljutomer • Načrti v prometni infrastrukturi
Krozišči in cesta Bučkovci-Radoslavci
Ljutomerčanom se v letošnjem letu obetata dokončanje dvoje krožnih križišč, veliko denarja pa bodo porabili tudi za ureditev dela lokalne ceste Ljutomer-Drakovci.
Prvo, na prometnici ob podjetju Murales in mostu čez reko Ščavnico, bo zaradi zastoja pri gradnji - odpraviti je bilo potrebno zaplet z enim izmed lastnikov zemljišč - zaključeno šele konec junija. Vrednost del znaša 2.239.631 evrov in obsega izgradnjo krožišča z novim mostom, obnovo vodovoda in kanalizacije, ureditev elektroenergetskih vodov, javno razsvetljavo, prestavitev prenosnega in distribucijskega plinovoda ter zaščito in prestavitve kabelske TV in TK omrežja.
Drugi tovrstni cestni poseg za izgradnjo novega krožišča je na lokaciji Babinske ceste in dovozu k železniški postaji na državni cesti Križevci-Ljuto-
mer. Projektna dokumentacija je že izdelana, v postopku je urejanje premoženjsko-prav-nih zadev (odkup zemljišč), pripravljen pa je tudi sporazum o sofinanciranju ureditve krožišča. Naslednji mesec (april) je predvidena objava javnega razpisa za izvedbo del, pričetek del bo avgusta, zaključek pa najkasneje novembra letos.
Z izbranim najugodnejšim ponudnikom - gradbenim podjetjem SGP Pomgrad iz Murske Sobote - je bila v prostorih županata občine Ljutomer podpisana pogodba za rekonstrukcijska dela lokalne ceste Ljutomer-Drakovci na odseku Bučkovci-Radoslav-
ci. Podpisnika sta bila župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor Pomgrada Tadej Ružič. Vrednost del znaša 637.156,22 evrov, cesto v dol-
žini 5100 metrov bodo pričeli urejati predvidoma 15. marca, naložba pa bo zaključena sredi julija 2010.
NŠ
Podpisnika pogodbe Franc Jurša (levo) in Tadej Ružič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: NS
Soviče • Zakonca Cafuta s svojo platjo zgodbe o prevozih
Zaradi odpovedi 77.000 evrov direktne škode
Kot smo že poročali, je občina Videm sredi februarja odstopila od pogodbe za šolske prevoze, sklenjene jeseni lani z domačim podjetjem Avtobusni prevozi Vrček, Jožica Cafuta, s. p. Na pojasnila direktorice videmske občinske uprave Darinke Ratajc, zakaj se je občina odločila za takšno potezo, sta se odzvala zakonca Cafuta - direktorica Jožica in prokurist Janez - in povedala svojo plat zgodbe.
Foto: SM
Zakonca Cafuta - Janez in Jožica - pojasnjujeta, da so bile spremembe in podaljšanje določenih linij šolskih prevozov dogovorjene s šolo, ki naj bi tudi posredovala želje in informacije o novih potrebah.
„Lani julija, ko je bil objavljen razpis za izvajalca šolskih prevozov, smo se prijavili in tudi uspeli, kljub nezadovoljstvu župana in drugega ponudnika, podjetja Veolia, d. d.. Veolia se je takrat tudi pritožila na izbranega ponudnika na Občino Videm in državno revizijsko komisijo, a s pritožbo ni uspela. V času reševanja
pritožbe je naše podjetje dva meseca opravljalo šolske prevoze na osnovi naročilnice, šele ko je bila pritožba zavrnjena, smo lahko podpisali pogodbo. To se je zgodilo 28. oktobra lani. Pogodba je bila napisana zelo ugodno in v zaščito občini, za izvajalca pa v veliko škodo. Sam osebno v svoji zgodovini nisem videl tako dobro varovane pogod-
be za naročnika," je najprej povedal Janez Cafuta, nato pa pojasnil, da sta bili podpisani dve pogodbi, za prvi in drugi sklop prevozov.
Spremembe šolskih linij dogovorjene s šolo
„Bruto pogodbena cena za vse prevoze po pogodbi je znašala 153.194 evrov, ob tem je v pogodbi jasno zapisano, da 5700 kilometrov opravimo gratis, zastonj, kar znese 6840 evrov - in to je naš prispevek. Za izvedbe prevozov smo morali zagotavljati pet rednih in eno rezervno vozilo ter zaposlovati šest voznikov, in to brez vsake subvencije države, podjetje Veolia pa jo dobi v višini 30 % za vse redne linije, ki jih občasno združuje s šolskimi. Pogodba nam je bila odpovedana neupravičeno, enostransko s strani občine Videm, saj v letu 2009/10 ni bilo prav nobenih težav v izvajanju šolskih prevozov za OŠ Videm in obe podružnici. S takšno enostransko odpovedjo nam je občina povzročila direktno gospodarsko škodo v višini 77.000 evrov za obdobje od sredine februarja do konca junija letos, poleg tega smo morali odpustiti šest redno zaposlenih in odprodati en kombi ter štiri avtobuse," je povedala nosilka dejavnosti Jožica Cafuta.
Podjetnika priznavata, da sta po podpisu pogodbe
konec oktobra želela doseči z občinskim vodstvom skupen sestanek zaradi sprememb voznih šolskih linij: „Tega nikakor nismo dosegli, enostavno so nas odslovili, tudi s tem, da je mož nasilnež in kriminalec. Tudi preko telefonskih pogovorov in dopisov ni bilo napredka. Novembra so nam pisno prepovedali dostop do občine, Janeza je župan ovadil na policiji."
Cafutova pojasnjujeta, da je do sprememb linij šolskih prevozov prišlo 24. oktobra v skladu z dogovorom z odgovornimi v OŠ Videm: „S šolo smo usklajevali vozne rede 24. oktobra lani in tako zagotovili najučinkovitejši prevoz v vseh videmskih ustanovah. Gre za to, da so se podaljšale nekatere linije šolskih prevozov, zlasti za območje Leskovca, deloma pa tudi za območje samega Vidma, zaradi dodatnih linij. Za območje Vidma se niti nismo želeli dogovarjati okoli dodatnega plačila, za območje OŠ Leskovec pa smo želeli doseči dogovor o dodatnem plačilu. Na tem območju so se namreč podaljšale tri linije, ki v začetku septembra še niso bile dogovorjene, predvsem zato, ker so se opravljala nekatera dela na cestah in prevozi niso bili možni. So pa šoloobvezni otroci tudi na tamkajšnjih lokacijah, na kar so nas opozorili v šoli, zato smo linije po odprtju
cest podaljšali in začeli voziti tudi te otroke. Dnevno smo tako v sklopu prevozov za OŠ Leskovec naredili 17,6 kilometra več, kar je pomenilo letno nekaj čez 6520 evrov več stroškov. Samo plačilo teh dodatnih kilometrov smo želeli, nič več! Teh podaljšanih linij ne bi opravljali, če ne bi bilo tam otrok in če ne bi bilo to dogovorno usklajeno z osnovno šolo! Zdaj pa ocenite, ali smo bili korektni poslovni partner ali ne!"
Lanska odpoved Veolie povzročila 88.500 evrov škode
Janez Cafuta ob tem z nemalo ogorčenja še pravi:
„V šolskem letu 2008/09 je bila bruto vrednost pogodbe za šolske prevoze, sklenjene med Veolio in Občino, 197.580 evrov! Zaradi razveljavitve podizvajalske pogodbe z Veolio lani je bilo naše podjetje oškodovano za dobrih 88.500 evrov! Razlog naj bi bile kršitve predpisov in prometne varnosti, uradno dokazana kršitev pa je bila samo ena in še ta zgolj blage oblike, za kar smo dobili le opomin, kar dokazuje odločba sodišča. Nič drugega ni bilo narobe, čeprav se je govorilo o veliko kršitvah!
Ko se je na lanski razpis prijavilo naše podjetje kot samostojni ponudnik, je bila bruto vrednost, skupaj z mi-
nimalnim deležem prevozov Veolie za Sela, 161.000 evrov. Že pri tem je občina lahko prihranila dobrih 36.000 evrov, za katere ne verjamem, da jih bi, če bi bila Ve-olia edini ponudnik brez konkurence. Sicer pa je naše podjetje kot podizvajalec za Veolio izvajalo prevoze že od leta 2005 za zelo nizko ceno in v zelo težkih razmerah. V teh štirih letih smo tako že veliko posredno prispevali v proračun občine!"
Za konec Janez Cafuta še dodaja: „Smatram, da za šoloobvezne otroke, kar se tiče šolskih prevozov, še nikoli doslej ni bilo poskrbljeno tako dobro in varno kot v času, ko je prevoze opravljalo naše podjetje. Kot izbrani prevoznik smo sami, direktno usklajevali prevoze, brez posrednikov, zato ni prišlo do nobenih napak v prevozih. Širši javnosti in davkoplačevalcem občine Videm želimo povedati, da direktorica občinske uprave in vi-demski župan lažeta svojim občanom preko medijev in to samo, ko gre za naše podjetje Jožice Cafuta, s. p.!"
Cafutova sta za naš časopis še povedala, da se na nov razpis za izvajalca šolskih prevozov, ki se pravkar zaključuje, podjetje ne bo prijavilo: „Ši-kaniranja in namernega uničevanja našega podjetja in posla je bilo od leta 2007 že več kot dovolj."
Razlika je le en kilometer
Ravnateljica OŠ Videm Helena Šegula je za naš
časopis sicer potrdila navedbe Cafutovih, da so bile nekoliko spremenjene določene linije šolskih prevozov, dogovorjene med podjetjem in šolo, a hkrati tudi z občino: „Res je prišlo do nekaj sprememb v sklopu prevozov za OŠ Leskovec. Predvsem gre tu za linijo do Zveličarjeve kapele, od koder prihajajo naši učenci in ki je bila dejansko prevozna šele po modernizaciji ceste, prej so pa tamkajšnji otroci morali do avtobusa tudi eno uro pešačiti. Vendar smo na terenu skupaj prevozili vse te linije, tako s Cafutovimi kot z županom, in ugotovili, da gre za dejansko povečanje le enega samega kilometra na dan pri vseh spremembah. Kolikor vem, naj bi to razliko bila občina pripravljena tudi plačati, vendar naj bi bili obračuni podjetja Cafutovih potem drugačni. Jasno je želja naše ustanove, da zagotovimo čim varnejši in učinkovitejši prevoz učencev, vendar moram poudariti, da smo res preverili vse šolske linije, vložili ogromno časa in energije v uskladitev teh prevozov, kot rečeno, pa je bila ugotovljena razlika v prevozih glede na spremembe linij le en kilometer."
Foto: SM
Ravnateljica Helena Šegula: „Manjše spremembe voznih linij so bile dogovorjene z občino in prevoznikom, v končni fazi pa je šlo le za en sam kilometer razlike!"
Ptuj • Kulturna prireditev SVIZ-a ob dnevu žena
Poslanstvo osmega marca še kako živo
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 8. marca prva kulturna prireditev ptujskega Območnega odbora Sindikata vzgoje in izobraževanja, ki mu predseduje Danica Zelenik. Pobudo za prireditev je dala Mira Janžekovič, podprli pa so jo v vodstvu odbora in sindikalni zaupniki v prepričanju, da se je rodila še ena tradicionalna prireditev, ki jih bo povezovala.
Foto: MG
Vox Arsana je ponovno navdušil.
Danica Zelenik se je zahvalila ravnateljici Gimnazije Mela-ni Centrih, da jim je odstopila dvorano, in ravnatelju Biotehniške šole dr. Vladimirju Korošcu za pomoč pri njeni ureditvi. Skozi prireditev je vodil Tonček Žumbar, v.d. ravnatelja OŠ Velika Nedelja. Na prvo kulturno prireditev SVIZ-a ob dnevu žena so povabili tudi glavnega tajnika Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije Branimirja Štruklja in njegovega pomočnika Marjana Gojkoviča, a se zaradi nujnega sestanka na Ministrstvu za javno upravo prireditve nista mogla udeležiti.
Branimir Štrukelj je udeležencem prireditve poslal pismo, ki so ga na v celoti prebrali. Zapisal je, da je bil povabila na ptujsko prireditev ob dnevu žena zelo vesel, saj je želel poudariti, kako je prav, da ne podležemo prepričanju, da se je mednarodni praznik žena kot praznik, ki opozarja na neenakopraven položaj žensk v družbi, izčrpal. Prepričan je, da niti še danes o enakosti žensk v družbi ni mogoče govoriti, čeprav so ženska gibanja za enakopravnost v preteklem stoletju izbojevala pomembno izboljšanje družbenega položaja žensk v zahodni civilizaciji. V zadnjem desetletju smo
v vzhodnoevropskih državah še vedno priča poskusom, da bi ženske spravili nazaj za štedilnike, češ da jih zaposlitev in družbene angažiranost odvračata od družine, ki da je njihovo primarno poslanstvo. Vse večja ekonomska neodvisnost žensk je temelj za enakopravnejši položaj v družbi. Tudi v Sloveniji se je družbeni položaj žensk precej izboljšal. Branimir Štrukelj ob tem spominja, da se učiteljice še desetletje pred drugo svetovno vojno niso smele poročiti, njihova plača pa je bila za polovico nižja ob plače moških kolegov. Osmi marec pa je tudi dan, ko se spominjamo neutrudne borke za enako-
pravnost žensk, učiteljice Angele Vode, ki je tudi za ceno odvzete prostosti pred drugo svetovno vojno in po njej ostala zvesta svojemu prepričanju. Ne smemo pa prezreti, da tudi v Sloveniji ženske bistveno težje prihajajo na višje položaje, čeprav so v povprečju že bolj izobražene od moških. Ob tem pa v povprečju zaslužijo za 10 odstotkov manj zaradi slabše plačanih delavnih mest, ki jih zasedajo pri enaki izobrazbi. Sindikate, delodajalce in politiko zato čaka na tem področju še veliko dela, čeprav Štukelj samokritično priznava, da SVIZ-u pred leti ni uspelo oživiti posebne komisije, ki bi delovala na področju enakih
možnosti spolov, saje je njeno delo kmalu zamrlo.
Tonček Žumbar je spomnil tudi na zgodovinske korenine mednarodnega dneva žensk in prizadevanj a za enakopravnost žensk v Sloveniji. Pri tem je omenil, da je leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Izrednega pomena za slovensko žensko gibanja je leto 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije
na graški univerzi. Splošna volilna pravica je bila uzakonjena leta 1945, kar je bil pomemben korak na proti k približevanju enakopravnosti, leta 1974 pa je bila tudi v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Sedanja kriza je stanje številnih žensk močno poslabšala, zato je potrebno tej problematiki v tem času posvečati toliko večjo pozornost. Sindikat pa je tisti, ki mora v tej igri, v kateri se ve-
liki in močnejši igrajo z usodami malih in šibkejših, odigrati pomembno vlogo, je poudaril Žumbar, ko je spominjal na korenine in poslanstvo mednarodnega praznika žensk.
Za lepe kulturne utrinke je na prireditvi poskrbela skupina Vox Arsana iz Ptuja, ki je tudi tokrat ogrela občinstvo. K razmišljanju o dobroti, življenju in dajanju pa so spodbujale tudi misli zgodbe Obcestne luči Tončka Žumbarja.
MG
Ormož • Z odličnimi fotografijami v Južnoafriško republiko
Fotografija ostaja njen najljubši hobi
Mlada Ormožanka Živa Moravec je bila absolutna zmagovalka fotografskega natečaja National Geographic Junior. V njem je sodelovala s tremi fotografijami v različnih kategorijah fotografij udeležencev do 15 let.
Zmaga jo je popeljala v Južnoafriško republiko, kjer je minuli mesec uživala teden dni, da o lepih knjigah in pozornosti, s katero so jo zasuli, niti ne govorimo. Kot del nagrade jo čaka še izlet v Gardaland in let s helikopterjem.
Živa Moravec je s fotografijo Črte zmagala v kategoriji Ljudje, fotografija Superdog ji je prinesla drugo mesto v kategoriji Narava, tretja fotografija, ki je bila Živi sicer najbolj všeč, pa se ni uvrstila med prve tri. S fotografijami je na istem natečaju sodelovala že lani, ko je s fotografijo divjih gosi dosegla tretje mesto. Intenzivneje se Živa s fotografijo ukvarja zadnja tri leta, saj takšen hobi zahteva kar precej časa, predvsem izbor fotografij, ko se je potrebno odločati med minimalnimi razlikami.
Zmagovalna fotografija je nastala bolj po naključju. Živa se je v tunelu za otroke igrala s sosedo Špelo, ki je naslonila glavo na objektiv. Tako je nastala odlična fotografija
bolj po naključju. Fotografija Superdog pa je v nasprotju z zmagovalno fotografijo plod načrtnega dela. Živa je čez ograjo pregrnila belo rjuho in s pomočjo asistenta - očeta Leona, ki je animiral domačega psa s priboljški - je nastala serija zanimivih fotografij.
Nagrada za zmago je bilo enotedensko potovanje v Južnoafriško republiko, kamor je
z njo odpotoval tudi zaslužni asistent. Obiskala sta dva rezervata in se prav po filmsko vozila na foto safari z džipi in jahala na konjih. Za to je bilo potrebno kar zgodaj vstati, a čudovite barve in prizori so poplačali trud. V prvem rezervatu sta fotografirala živali, v drugem pa rastline, nekaj sta jih tudi posadila. Ogledala sta si tudi izjemen akvarij. Poseben izziv
je bila večerja v enem izmed rezervatov v petzvezdičnem hotelu, sestavljena iz sedmih hodov. Spoznala je tudi honorarnega konzula RS v Južnoafriški republiki. Mimogrede je gostovala tudi v oddaji Čez planke Mojce Mavec, ki je prav takrat snemala v Južnoafriški republiki. Celotno potovanje pa je Živa pridno pofotografi-rala in morda bo kakšna foto-
grafija kdaj tudi na ogled.
Živa najraje fotografira ljudi, še posebej všeč ji je ujeti koga, ki ne ve, da ga fotografira. Pri nabiranju fotografskega znanja so ji v veliko pomoč knjige, še bolj pa revije. Na začetku sta ji pomagala tudi starša. Kot je povedala, le redkokdaj popravlja fotografije na računalniku, rada posname fotografijo takšno, kot jo želi. Fotografira
s canonom, ki ima kar nekaj različnih objektivov.
Po nagradi se je fotografiranju posvetila še bolj in fotografija ostaja njen najljubši hobi. Hobijev pa Živi res ne manjka: končala je glasbeno šolo, obiskuje balet, igra odbojko, trenira aikido, plezanje, poleg tega pa ima tudi veliko ima smisla za estetiko, kompozicijo, risanje. Pomanjkanja časa ne pozna in nekako ji za vse uspe najti čas. Rezultat v šoli, obiskuje Gimnazijo Frana Miklošiča v Ljutomeru, pa je seveda tudi primeren. Res pa je, da zadnje čase manj bere, kot je nekoč, veliko časa pa pridobi tudi, če manj časa preživi na Facebooku. Razmišlja o študiju biologije.
Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Superdog je Živi prinesel drugo mesto in absolutno zmago na natečaju.
Foto: Viki Ivanuša
Živa Moravec, absolutna zmagovalka fotografskega natečaja NG Junior, ima veliko hobijev in zanimanj.
L* BJ 1 I Jfl
^■Foto: zasebni arhiv
Zmagovalna fotografija Črte je izjemna zaradi številnih črt, še posebej tistih, ki se zrcalijo v očeh male Špele.
Ormož • Pacienti se ne zavedajo obsega pravic
Zavarovalnica določa vsa pravila
V Ormožu so v zobozdravstvu koncesije dobili šele 1. 10. 2007 kot zadnji v Sloveniji. Od takrat delujejo tri zobne ambulante s koncesijo, ki so vključene v mrežo in so del javnega zdravstva. V Središču ob Dravi deluje Vesna Vitez, dr. dent. med., v Ormožu pa Emilija Kuliš, dr. dent. med., in Ivana Komes, dr. dent. med. Pravijo, da s kolegi iz zdravstvenega doma zelo dobro sodelujejo, vključene pa so tudi v sobotna dežurstva.
Foto: Viki Ivanuša
Zobozdravnice s koncesijo na ormoškem območju: stojita (od leve) Vesna Vitez in Ivana Komes, sedi Emilija Kuliš.
Teče že tretje leto, odkar delujejo s koncesijo, in večinoma potrjujejo svojo odločitev kot pravilno. V ordinaciji sicer ni skoraj nobene spremembe, a koncesionarke pravijo, da je odličen občutek, ko lahko kot nosilec dejavnosti svobodno izbiraš med različnimi možnostmi. Emilija Kuliš ima le 10 % odraslih pacientov, ostalo so otroci. V Ormožu dela od leta 1980 in opaža, da se je nivo zobozdravstvene kulture v tem času zelo dvignil. To kaže na dobro delo obeh otroških ambulant in preventivne sestre, ki na terenu animira otroke k skrbi za svoje zobe. Povedala je, da je zelo zadovoljna z dobrim sodelovanjem s šolami in vrtci, saj se brez težav dogovarjajo za redne sistematske preglede za predšolske otroke in osnovnošolce.
„To minulo kontinuirano delo se pozna, slika zobovja in nivo zdravstvene kulture sta neprimerno boljša. Redno opozarjamo tudi starše na možnosti ortodontskega zdravljenja, ki je sedaj dostopno večjemu številu otrok, ker je or-todontka v Ormožu." Takoj, ko opazijo, da nivo higiene pade, povečajo svoje aktivnosti v smeri preventive in osvešča-nja otrok. Na vprašanje, ali se otroci zobozdravnika še vedno bojijo, Kuliševa odgovarja, da bo vedno majhen del otrok pri zobozdravniku prestrašen. Z večino se je mogoče dogovori-
ti, jih sprostiti in napraviti, kar je pač potrebno. Je pa to v veliki meri odvisno tudi od sodelovanja staršev. Starši, ki niso zainteresirani in se ne zavedajo, kako pomembno je zdravo zobovje, pripeljejo otroke k zobozdravniku šele takrat, ko bo vsak poseg boleč. Pridejo prepozno, tako da je bolečina neizogibna. Če bi starši poslušali navodila, bi bilo takih slabih izkušenj lahko še manj, je prepričana Emilija Kuliš.
V Središču predvsem starejša populacija
Čeprav so zobozdravnice koncesionarke prepričane, da so dobro opremljene in imajo na voljo vrhunske materiale ter se dodatno izobražujejo o novostih, pa vsega tega nimajo kje uporabiti. Pravilnik ZZZS je namreč takšen, da priznava le standardne materiale in standardne storitve. Zavarovalnica je zelo zaostrila kriterije in marsikdo se včasih čudi, da mora za kakšno storitev plačati. Kot so zatrdile, veljajo za koncesionarje popolnoma enaka pravila kot za druge zobozdravnike v zdravstvenih domovih.
„Pacienti se ne zavedajo, da se počasi in potiho spreminjajo njihove pravice in zavarovalnica ne krije več številnih storitev, ki so bile nekoč samo-
umevne. Pravice se krčijo. Mar-sikakšne reči ne zaračunam, ker je to prevelik šok za ljudi, ampak materiala, ki ga uporabim, zavarovalnica ne krije in gre v moj minus," je povedala Kuliševa. Najbrž bi vsi precej besno gledali, da bi za otroka pri zobozdravniku morali kaj plačati. Vendar bele zalivke na stranskih zobeh tudi za otroke sodijo v nadstandard in je potrebno doplačati razliko.
Vesna Vitez ima zobozdravstveno ordinacijo v Središču
ob Dravi in dela predvsem s starejšo populacijo, ki ji je tovrstna dilema okrog belih zalivk dokaj nepomembna. Pravi, da je mladi kraj zapuščajo, med njenimi 1500 pacienti pa imajo številni potrebo po proteti-ki. Pri tem se pojavlja problem, ker zavarovalnica vsakemu zobozdravniku plača le določen obseg protetike na mesec, in če so potrebe večje, je pač treba počakati. Zato starejši na zobe čakajo zelo dolgo.
Ivana Komes, ki ima ordi-
nacijo v ormoškem zdravstvenem domu, je povedala, da se na protetiko čaka tudi po dve leti. Pri protetiki sodelujejo z zobotehničnim laboratorijem v Ormožu, ki ima od zavarovalnice prav tako določen obseg dela.
Ormožani po zobe čez mejo
Pacienti, ki želijo koristiti pravice iz zavarovanja, morajo
pri protetiki plačati določen del sami. Pri tem pa prihaja do neprijetnih situacij, saj večina pacientov s tem ni dovolj seznanjena. Manjkajoči zobje v stranskem sektorju, če niso trije zapored, se plačajo. Plačajo se nadstandardne zalivke, kovinske proteze in podobno. V primeru nejasnosti je najbolje vprašati. Marsikdo pa potrebuje storitev takoj in ne more čakati, da bo koristil svoje pravice preko zdravstvene kartice. Iz tega razloga veliko število pacientov odhaja v obmejne hrvaške kraje, kjer lahko storitev dobijo takoj in tudi dokaj ugodno. Sogovornice so povedale, da marsikdo ne ve, da lahko samoplačniško pacienti dobijo kvalitetno storitev takoj tudi pri njih, cene pa so menda primerljive s hrvaškimi, saj se zavedajo ekonomske zmožnosti okolja, v katerem delajo. Za samoplačniške storitve izbirajo laboratorije po lastni presoji, glede na potrebe in materiale, ki jih pacient želi, ter tudi glede na ceno.
Zanimiv je tudi podatek, da ime le 65 % prebivalcev, ki gravitirajo v Ormož, tudi tukaj izbranega zobozdravnika. Velik del populacije torej obiskuje zobozdravnike v drugih krajih ali na Hrvaškem.
Sicer pa vse tri zobozdravnice pravijo, da so z odločitvijo za samostojno pot zadovoljne.
Viki Ivanuša
Slovenija • Dimnikarji pozivajo k ureditvi razmer
Nujna ureditev koncesijskega sistema
Izvajalci dimnikarskih storitev - predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Sekcije dimnikarjev pri OZS in Sekcije dimnikarjev Zbornice za komunalno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije - so predsednika vlade opozorili na čimprejšnjo ureditev problematike izvajanja dimnikarske dejavnosti.
Na sestanku, ki je bil v torek, 9. marca, v Ljubljani so predstavniki izvajalcev dimnikarskih storitev predsednika vlade Boruta Pahorja opozorili na vse večjo problematiko izvajalcev dimnikarskih storitev. Pri svojem vsakodnevnem delu se namreč soočajo z različnimi problemi, ki se iz leta v leto povečujejo. Menijo, da trenutno stanje povzroča še večje možnosti za izigravanje zakonskih predpisov tako uporabnikov kot tudi izvajalcev in vnaša še večji nered v izvajanje dimnikarske dejavnosti. S tem pa se povečuje nezadovoljstvo na eni in drugi strani. Opozarjajo, da si želijo le red in razmere, v katerih bodo lahko opravljali svojo dejavnost.
Dejstvo je, da bodo dimnikarji svoje delo lahko opravljali le ob ustrezni podpori države
oziroma njenih organov, saj sodijo med obvezne državne gospodarske javne službe. Na srečanju s predsednikom vlade so med drugim zahtevali:,da se takoj odpravi sklep o ceniku dimnikarskih storitev iz leta 2009 in se uveljavi cenik iz leta 2007 z manjšimi popravki, tako da ne bo več omogočenih kršitev cenika. Zahtevali so tudi, da se takoj odstopijo morebitne pritožbe uporabnikov izvajalcem dimnikarskih storitev za obdobje zadnjih 15 delovnih dni, ki so jih prejeli na Ministrstvo za okolje in prostor; da se takoj preneha obtoževanje vseh izvajalcev dimnikarskih storitev za dimniške požare, da se nemudoma prenehajo »sovražni« govori proti izvajalcem dimnikarskih storitev, saj se s tem povzroča še večje odklanjanje storitev in negodovanje med
uporabniki in tudi povečuje požarna nevarnost in varnost ljudi ter onesnaževanje okolja; da se pripravi in vzpostavi evidenca kurilnih naprav; da se pripravi vsebina in oblika poročil o prvem pregledu male kurilne naprave; da se pripravi vsebina
in oblika poročil o opravljenih storitvah za naslednje leto. Izvajalci dimnikarskih storitev nadalje opozarjajo, da je ukrepanje Vlade RS več kot nujno, saj se z neurejenimi razmerami povečujeta požarna nevarnost in onesnaževanje okolja, ogro-
Foto. M. Ozmec
Na območju Mestne občine Ptuj ter občine Markovci izvajajo dimnikarsko dejavnost dimnikarji iz podjetja Kamin v Mariboru.
žena pa je tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Da bi dobili odgovor na vprašanje, kako bo vlada glede na vsebino omenjenega sestanka ukrepala, smo za pojasnilo zaprosili službo za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade, od koder so nam sporočili:
„Premier Borut Pahor se je skupaj z ministrom za okolje in prostor dr. Rokom Žarničem v torek sestal s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije s področja dimnikarske dejavnosti. Delovni sestanek je bil namenjen izmenjavi pogledov in informacij glede odprtih vprašanj ter vzpostavitvi kvalitetnega dialoga med predstavniki koncedenta in koncesionarjev za opravljanje dimnikarske službe.
Predstavnikom dimnikarske dejavnosti sta bili s strani ministra za okolje in prostor dr. Žarniča predstavljeni dve možnosti za ureditev stanja, in sicer utrditev koncesijskega sistema ob določenih spremembah oziroma prilagoditvah s strani koncesionarjev oziroma priprava interventnega zakona o dimnikarski službi, ki bi uvedel licenčni sistem izvajanja dimnikarskih storitev.
Udeleženci sestanka so se zavzeli za poskus utrditve koncesijskega sistema v naslednjih mesecih ter premierju Pahorju zagotovili svojo konstruk-tivnost pri iskanju dogovora v nadaljnjih pogovorih med predstavniki koncesionarjev in Ministrstva za okolje in prostor kot predstavnikom konceden-ta."
M. Ozmec
Starše • S prve letošnje seje sveta
Še letos nov vrtec pri Marjeti
Svetniki občine Starše so na prvi letošnji seji po drugi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, potrdili letno poročilo mestnega inšpektorata o aktivnostih v občini Starše v letu 2009, potrdili pa tudi dokumentacijo za gradnjo vrtca Pikapolonica pri Marjeti na Dravskem polju.
Prvo letošnjo sejo sveta občine Starše, ki je bila v sredo, 24. februarja, je zaradi službene odsotnosti župana Vilija Du-cmana tokrat vodil podžupan Adolf Šerdoner.
Odlok o proračunu za leto 2010, ki so ga sprejeli že na 18. redni seji 16. decembra lani, predvideva 5.121.046 evrov skupnih prihodkov in drugih materialnih prejemkov, odhodki in drugi izdatki pa naj bi v letošnjem letu znašali 7.113.674 evrov. Primanjkljaj v višini 1.992.628 evrov naj bi po besedah župana Vilija Du-cmana pokrili s presežki iz preteklih let, zato zadolževanje ni potrebno.
Sicer pa so na prvi letošnji seji svetniki občine Starše po drugi obravnavi soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Delež občine Starše je sorazmerno majhen, saj so v skupni upravi vključeni samo pri sicer zelo obsežnem projektu zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Na prvi letošnji seji je direktor Medobčinskega inšpektorata Franjo Švajger predstavil poročilo o delu inšpektorata za leto 2009, ki je bilo na območju občine Starše v skladu s programom dela usmerjeno predvsem v nadzor občinskih cest, ravnanje z odpadki, varstvo okolja, vzdrževanje čistoče in urejenega videza naselij ter drugih področij, ki so v pristojnosti občine.
Inšpekcijski nadzori dvakrat na mesec
V okviru aktivnosti, ki so bile načrtovane v programu dela medobčinskega inšpektorata, je bil na območju občine Starše izvajan redni inšpekcij-
ski nadzor vsaj dvakrat na mesec, sicer pa je bilo v letu 2009 opravljenih 182 raznih inšpekcijskih opravil. Kršiteljem je bilo izrečenih več ustnih opozoril. Vsi zavezanci, so ugotovljene pomanjkljivosti na zahtevo inšpektorata odpravili. Svetniki so postavili še nekaj vprašanj, na katere jim je direktor takoj odgovoril, sicer pa so poročilo soglasno potrdili.
Na seji občinskega sveta 15. aprila lani je bil svetnikom predložen program varnosti občine Starše. Ker so bile v razpravi ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo predlagano, da varnostni sosvet občine Starše, svetnika Marjan Malek in Dejan Bandur skupaj s pripravljavcem programa Stanislavom Mlakarjem pripravijo dopolnjen predlog programa varnosti in ga predložijo občinskemu svetu v potrditev. Tako je na prvi letošnji seji je program varnosti predstavil Stanislav Mlakar, ki je pojasnil, da so zajeti vsi potrebni podatki o občini, ocena ogroženosti in varnostna tveganja. Program so svetniki sprejeli soglasno.
Zaradi novih razpisnih pogojev je prišlo do sprememb pri projektu za novogradnjo vrteške enote Pikapolonica pri Marjeti na Dravskem polju. V razpisni dokumentaciji je namreč pogoj, da bodo sofinancirani le tisti vrtci, ki bodo zgrajeni tako, da bodo zadostili določbam pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, torej da so energijsko učinkoviti objekti. Kljub temu da je bil objekt že v osnovi načrtovan zelo varčno, saj je načrtovano ogrevanje z geotermalno energijo preko geosond in toplotne črpalke, je bilo potrebno urediti še prisilno prezračevanje, povečati izolacijo ter predvideti vgradnjo trislojnih
oken. Zaradi dodatne strojnice v prvi etaži in nekoliko povečanega skupnega prostora na račun atrija se je povečala koristna površina objekta. Ker so vsi ti elementi načrtovano investicijo podražili za okoli 200.000,00 evrov, je bila sprememba projekta nujna, tako da je občinski svet spremembe in dopolnitve projekta vzgojno-varstvene enote Pikapolonica v celoti potrdil.
Naj dodamo, da bo nov vrtec pritličen, s tremi oddelki, od katerih bo eden jaslični. Igralni prostori bodo obsegali skoraj 184 kvadratnih metrov, ostali prostori (garderobe, sanitarije, prostori za osebje, shrambe, razdelilna kuhinja) bodo veliki 219 m2, hodniki pa skoraj 71 m2. .Vse igralnice bodo imele zunanje terase, na razpolago pa bo tudi notranji atrij, ki bo dostopen iz skupnih prostorov. Skupna površina novega vrtca bo 474 m2. Iz vrtca pa bo omogočen tudi dostop do bodoče telovadnice, ki je v fazi projektiranja.
Z dodatnim oddelkom vrtca bo možno pokriti vse potrebe za otroke prvega starostnega obdobja, vključno z oddelkom jaslic, na območju, ki ga pokriva vzgojno-varstvena enota Pikapolonica, to pa so naselja Marjeta, Trniče, Brunšvik in Prepolje. Nov vrtec bo lahko sprejel največ 60 otrok v vseh treh oddelkih, po besedah župana Vilija Ducmana pa naj bi ga pričeli graditi takoj, ko bo vreme to dopuščalo.
Tudi letos največ za kanalizacijo
Sicer pa je v občini Starše v teh dneh odprtih več investicij. Ena najobsežnejših je gradnja primarne fekalne kanalizacije, s čimer sočasno
Ljutomer • Častniki zborovali
Uresničujejo svoje poslanstvo
Na letni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer, ki šteje 102 člana, je predsednik, major Anton Kosi, dejal, da bodo iskali nove vsebine in aktivnosti zdru-
ženja kot elementa civilne družbe, zlasti na področju obrambe, varnosti in zaščite.
Posebno pozornost bodo namenili zadovoljevanju osnovnih potreb in interesov članstva ter
Foto. M. Ozmec
Zupan Vili Ducman: „Vrtec pri Marjeti na Dravskem polju bomo pričeli graditi, ko bo vreme primerno."
poteka tudi sofinanciranje rekonstrukcije centralne čistilne naprave v Ptuju, opravljajo pa tudi zamenjavo salonitnega vodovodnega cevovoda od Slovenje vasi do Zlatoličja. Omenjena dela izvajajo v okviru 1. faze projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega in Dravskega polja skupaj z mestno občino Ptuj ter občinami Hajdina, Kidričevo, Gorišnica, Markovci in Videm, projekt pa je delno financiran s strani kohezijskega sklada
Evropske skupnosti, delno pa tudi iz sredstev državnega proračuna.
Izgradnjo prve faze druge etape sekundarnega kanalizacijskega omrežja v višini 80,47 odstotka stroškov, vendar ne več kot 490.861 evrov, financira Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013.
V tem času poteka tudi
rekonstrukcija ceste Trniče-Brunšvik, ki je delno financirana iz pridobljenih dodatnih sredstev po zakonu o financiranju občin, poteka pa tudi izgradnja pločnika v naselju Zlatoličje - odsek E v dolžini okoli 240 m od krožišča proti Slovenji vasi.
So pa za letošnje leto v pripravi še nekateri drugi projekti. Kot je dejal župan, poleg pridobivanja gradbenega dovoljenja ter priprava razpisne dokumentacije za vrtec Pikapolonica potekajo tudi aktivnosti za pridobivanje gradbenega dovoljenja za parkirišče pri vrtcu oziroma šoli ter pri pokopališču v Staršah. V zaključni fazi projektiranja so še nova vzgojno-varstvena enota Najdihojca v Staršah, telovadnica za podružnično OŠ in vrtec pri Marjeti, ureditev okolja s parkiriščem pri osnovni šoli in vrtcu Marjeta, pločniki v naseljih Marjeta, Trniče, Prepolje in Brunšvik ter krajši odseki v Staršah in Rošnji, cesta od OŠ Starše do Športnega parka Starše in zavijalni pas k večnamenski dvorani pri OŠ Starše.
M. Ozmec
ohranjali, razvijali in krepili ro-doljubje in domovinsko vzgojo med člani. Skrbi ga podatek, da se povprečna starost članstva zvišuje, ker jim pomlajevanje ne uspeva. Sicer pa je združenje v lanskem letu uresničevalo svoje poslanstvo s številnimi aktivnostmi - bilo jih je okoli 50, odlično so sodelovali z lokalno skupnostjo, sorodnimi društvi in Slovensko vojsko. Udeležence konference je nagovoril tudi predsednik Zveze slovenskih častnikov, polkovnik Miha Butara, ter pisni priznanji Zveze podelil Robertu Krajncu in Jožefu Kosiju, častne znake pa Alojzu Filipiču, Bojanu Hladnu, Dušanu Kosiju (na fotografiji levo) in Srečku Kosiju.
NŠ
KOMBINIRANI DEPOZIT NA KRATKE IN DOLGE PROGE.
Novi kombinirani depozit UniCredit Bank je kratkoročna in dolgoročna naložba v vrhunski formi. Polovico depozita vežete za dobo 12 mesecev po izjemno privlačni 5-odstotni fiksni letni obrestni meri, polovica pa bo za obdobje petih let obrestovana po variabilni obrestni meri, vezani na gibanje borznega indeksa evropskih delnic DJ Euro Stoxx 50. Ob izteku petletnega depozita vam zagotavljamo 100-odstotno izplačilo drugega dela glavnice in možnost doseganja atraktivnih donosov. Minimalni znesek skupne naložbe je 1.000 EUR. Pohitite, vpis traja od 15. marca do 6. maja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/kombinirani-depozit
Kombinirani depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnave in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim.
UniCredit Bank
Foto: NS
Podravje • S predstavitve projekta „Mleko"
Za kvalitetno mleko in zdravo čredo
Ptujski kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) se je s projektom pod naslovom Mleko uspešno prijavil na razpis podravskega LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah. Nosilec enoletnega projekta Igor Tumpej je skupaj s sodelavci konec minulega tedna predstavil potek dela, namen, izkušnje in rezultate, ki so jih v dosegli v okviru enoletnega trajanja projekta na kmetijah Podravja.
„V projekt je bilo vključenih 23 kmetij iz vseh devetih občin, ki jih s svojim delovanjem pokriva podravski LAS. Zajeli smo kmetije z zelo različno velikimi čredami krav molznic, od majhnih rej z osmimi kravami do tistih velikih s 55 kravami, s skupnim število 670 glav govedi. Narejenih je bilo preko 2000 različnih analiz mleka, veliko delavnic, pripravljeno je tudi učno gradivo. Poglavitni namen celotnega projekta je bil v izobraževanju rejcev preko skupinskih delavnic, saj bo individualnega svetovanja vedno manj. Rejci pa se bodo, v svoje dobro, morali naučiti brati strokovne podatke in rezultate raznih mikrobioloških analiz, iz njih razbrati, kaj je narobe pri živini, in potem ustrezno reagirati. V nasprotnem primeru bodo izgube večje, kot bi lahko bile, kar pa ni dobro za nobeno kmetijo," je uvodoma povedal Igor Tum-pej.
Dejstvo je, da so tržne razmere v proizvodnji mleka v Sloveniji za proizvajalce vse prej kot ugodne. „Zaradi zniže-
vanja cene mleka je potrebno bolj kot poprej znižati stroške proizvodnje, a vendar ohraniti ali celo povečati nivo proizvodnje. Odkupna cena mleka se že dolgo časa oblikuje na podlagi vsebnosti beljakovin in maščob, števila somatskih celic, krioskopske točke in mikrobiološke kvalitete mleka. Nekateri od parametrov so povezani. Na podlagi rezultatov analiz je možno sklepati o prehranskem statusu črede, zdravju vimena že pred izbruhom bolezni oziroma pred poslabšanjem kvalitete mleka.
Rejci krav molznic dobro poznajo mastitis in njegove posledice, vendar kljub temu običajno podcenjujejo nastale stroške oziroma izgubo, kot je padec v prireji mleka, slabšo kakovost mleka, stroške za delo veterinarjev, zdravila, zavrženo mleko, dodatno delo, izločitev krav in pojave drugih bolezni. Na splošno lahko rečemo, da so izgube, povezane z masti-tisom, večje v rejah z večjo mlečnostjo," je o nujnosti tovrstnih delavnic in izobraževanja povedala Nataša Unuk, ki je
Strokovni sodelavci, ki so uspešni izvedli enoletni projekt pod naslovom Mleko, so si na zadnji predstavitveni delavnici z njim tudi nazdravili. Od leve proti desni: Terezija Meško, Andrej Pengov, Felicita Domiter, Nataša Unuk in nosilec projekta Igor Tumpej.
zbranim podrobno predstavila tudi rezultate mikrobioloških analiz v čredah po posameznih kmetijah.
„V času trajanja projekta smo mesečno spremljali analize mleka glede na vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze,
sečnine in somatskih celic, dodatno pa so bile opravljene mikrobiološke analize z anti-biogramom, ter krioskopska točka. Namen projekta je bil poučiti rejce, kako razumeti rezultate analiz mleka in kako ravnati v primerih, ko posame-
zni parametri analiz odstopajo od priporočenih vrednosti,"je o rezultatih in poteku mikrobioloških analiz še povedala Unukova.
Pri izvajanju projekta je sodeloval tudi Andrej Pengov z ljubljanske Veterinarske fa-
kultete, ki je predstavil paleto sanacijskih ukrepov v hlevu glede na rezultate analiz.
Sicer pa je bila skupna ugotovitev strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu, da na terenu še vedno ugotavljajo, da se rejci premalo poslužujejo rezultatov analiz kontrol prireje mlečnosti, dodatnih analiz pa skoraj ne opravljajo. Posledično ne izvajajo preventivnih ukrepov v hlevih, s katerimi bi velikokrat preprečili padec kvalitete mleka, huda obolenja krav ali celo prezgodnjo izločitev krav molznic iz črede.
O svojih pogledih in izkušnjah pa sta spregovorila tudi dva izmed kmetov, ki sta sodelovala v projektu Mleko, Ivan Zupanič mlajši in Vincenc Kla-sinc. Oba sta se strinjala, da je bilo izvajanje projekta izjemno dobrodošlo in poučno, da sta izvedela marsikaj novega, zlasti glede prepoznavanja bolezenskih simptomov v čredi, pa tudi glede načina pravilnega in zdravega prehranjevanja krav molznic.
SM
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Verige imajo občinski blagoslov
Svetniške pobude in vprašanja so še vedno tista točka dnevnega reda sej mestnega sveta, pri kateri še vedno ne spoštujejo poslovnika. Kljub temu da naj bi svoja vprašanja in predloge (razen nujnih) podajali v glavnem pisno, so ustna vprašanja še vedno zelo pogosta, četudi niso nujna. Svetniki se izgovarjajo, da so jih klicali občani, da so jih prejeli tik pred sejo, med potjo na sejo in podobno.
Svetnik SD Jože Glazer je na
35. seji mestnega sveta vprašal, kako je urejeno označevanje parkirnih mest na pločnikih v starem mestnem jedru in kdo bo kril odškodnino poškodovanim pešcem na parkirnem mestu, zavarovanim z verigo na pločniku, če bo prišlo do tožbe. Zavzel se je za tako označevanje rezerviranih parkirnih mest, ki ne bo nevarno za občane in ne bo kazilo podobe starega mestnega jedra.
Marijana Nikšič Zorko je v odgovoru zapisala, da na pločnikih v starem mestnem jedru ni dovoljeno parkiranje vozil. Verige so bile na nameščene ob soglasju mestnega arhitekta na zahtevo stanovalcev,da vozniki ne bi zaparkirali uvozov stanovalcev starega mestnega jedra na dvorišča. Škodo zaradi nameščenih verig, če pride do nje, krije tiste, ki jo povzroči s svojim krivdnim ravnanjem. V primeru nezadostne pazljivosti pešca je ta lahko soodgovoren za nastanek škode. V primeru pa, da sodišče verige opredeli kot nevarno stvar, za škodo odgovarja imetnik oziroma upravljavec verig. Marijana Ni-
kšič Zorko je svetniku Glazerju odgovorila tudi, da v starem mestnem jedru ni prostora za rezervirana parkirna mesta; parkirna mesta so označena z modro črto in so plačljiva. Jože Glazer je opozoril, da so verige nameščene tudi drugje v mestu, ne samo v Prešernovi; tako območje je med cerkvijo sv. Jurija in mestnim stolpom. O tem, da bi verige odstranili, v MO Ptuj, kot kaže, še ne razmišljajo. Če velja povsod tako kot v Prešernovi ulici, bi si verige lahko omislili tudi v drugih delih starega Ptuja, kjer imajo prebivalci prav tako težave pri uvozih. Obiskovalci, ki prihajajo v mesto, pa tako in tako ne morejo razumeti, da so verige nameščene samo zaradi tega, ker nekateri ne spoštujejo pravil igre. „Prevzgoje" se je mogoče iti tudi na druge načine in najboljše vzgojno sredstvo je udarec po denarnici.
Albin Pišek (DeSUS) je predlagal, da bi v starem mestnem jedru ob sobotah uvedli brezplačno parkiranje.
Andrej Trunk iz mestne uprave je v odgovoru zapisal, da se parkirnina v modri coni
in tudi na drugih časovno omejenih parkiriščih ob sobotah pobira le do 13. ure, po tej uri ter ob nedeljah in praznikih pa je parkiranje brezplačno. Ker so ob sobotah dopoldne odprte trgovine in lokali, delovanje modre cone v tem času omogoča večji dostop v mestno jedro tako kupcem kot tudi turistom. Frekvenca vozil v modri coni je s tem večja. Od prvega januarja 2009 pa je v modri coni mogoče proti plačilu parkirati tudi za krajše ob-
dobje - najmanj za 10 oziroma 15 minut. Na območju Slomškove in Miklošičeve ulice ter na Slovenskem trgu je mogoče parkirati za najmanj deset, za najmanj 15 minut pa v Raičevi, Prešernovi in Lackovi ulici ter na Cvetkovem, Minoritskem in Vinarskem trgu. Do 15 minut pa je mogoče brezplačno parkirati na parkirišču za pošto - z vhodom iz Lackove ulice nasproti trgovine Borovo.
Miroslav Letonja (SNS) se je zanimal, kako potekajo aktiv-
Foto: Črtomir Goznik
Ob Grajeni naj bi po predlogu svetnika Zelenih Ptuja Vlada Cuša uredili pot za pešce, da bi bila povezana z območjem mesta onkraj železniških tirov boljša.
nosti glede postavitve mestne fontane in o morebitni lokaciji za njeno postavitev. To vprašanje bo MO Ptuj skušala urediti v okviru koncepta ureditve ptujskih trgov ob upoštevanju obstoječega programsko-urba-nističnega razvojnega načrta mesta.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je predlagal, da naj se ob potoku Grajena, ki povezuje štiri četrtne skupnosti v MO Ptuj (od naselja Grajena do četrtne skupnosti Jezero in do Spu-hlje), uredi pot za pešce. Ta komunikacija bi lahko pešcem olajšala dostop do lokacij, ki so umetno ločene z železniškimi tiri. MO Ptuj bo pobudo posredovala Ministrstvu za okolje in prostor oziroma njegovi Agenciji RS za okolje, ki je lastnik vodotoka, in koncesionarju, VGP Drava Ptuj, ki pozna razmere na terenu. Kot je v odgovoru zapisala Marijana Nikšič Zor-ko, je MO Ptuj tudi zaprosila za predhodno stališče, ki je osnova za nadaljnje aktivnosti.
Vlado Čuš je tudi predlagal, da naj se ideje za ureditev ptujske Panorame v mestni park združijo z idejami Pokrajin-
skega muzeja Ptuj, da bi tako dobili odločno komunikacijo, s katero bi lažje kandidirali za državna in evropska sredstva. MO Ptuj je Skladu kmetijskih zemljišč RS že predlagala dogovor, na podlagi katerega bi nepremičnine na območju Panorame prešle v brezplačno uporabo MO Ptuj za izvrševanje javnih nalog - za obnovo in vzdrževanje kulturne dediščine ter kulturne infrastrukture, povezane z razvojem turizma in promocijo regije. Na podlagi tega prenosa bi lahko izvedli investicijsko-vzdrževalna dela, da bi lahko nadaljevali aktivnosti pri predvidenem projektu ureditve arheološko-hortikul-turnega parka na Panorami. Uradnega odgovora na ta predlog MO Ptuj še ni prejela, je pojasnila Nina Majcen Ogrizek. O problematiki ptujskih potokov, ki so zanemarjeni, njihovo urejanje in varstvo pa je stvar države, bodo v MO Ptuj intenzivneje razmišljali v prihodnjem letu, ko bodo pristopili k pripravi predlogov in zagotovitvi denarja.
Foto: SM
Podlehnik • Z zadnje seje občinskega sveta
Protestno pismo premieru, okoljskemu in prometnemu ministru
Podlehniški občinski svet je na marčevski seji brez enega samega vprašanja in brez stavka razprave sprejel predlagan osnutek proračuna. Pravzaprav je bila celotna seja zelo tiha, pretežno je govoril le župan Marko Maučič.
Letošnji podlehniški proračun „tehta" kar 3,2 milijona; kar nekaj denarja je namreč predvideno pridobiti iz razpisa za Južno mejo, kamor se je občina prijavila z več cestnimi odseki. Tako so na razpis prijavljeni projekti obnove oz. modernizacije cest Rodni Vrh, Strajna in Ložine v skupni vrednosti približno milijon evrov.
Za ceste 1,2 milijona evrov
Skupno pa je na postavki za ureditev več cestnih odsekov, tudi krajših v lastni izvedbi občine, kar 1,2 milijona evrov. Poleg tega je občina na razpis Južna meja prijavila tudi projekt izgradnje primarnega kanalizacijskega kanala v središču občine v vrednosti slabih 426.000 evrov za približno 1,1 kilometra dolžine, vendar brez čistilne naprave, saj morajo zanjo najprej sploh pridobiti oz. kupiti zemljišče, nato pa še urediti gradbeno dovoljenje.
Župan Marko Maučič je ob predstavitvi proračuna še povedal, da bodo vrtec predvidoma gradili naslednje leto, zanj pa nameravajo večino potrebnega denarja počrpati iz svoje kvote v petem pozivu RRP, na katerega se bodo s projektom vrtca prijavili morebiti že konec maja, sicer pa avgusta le-
Začelo se je s pesmijo Mladih veseljakov, nadaljevalo pa z lepima in kratkima nagovoroma glavnega skrbnika trte Zvonka Arnečiča in župana Janeza Jurgca, ki sta seveda oba pohvalila dosedanjo rast trte in si zaželela čimbolj-šo letino tudi letos.
Med slovesni del prireditve je spadala podelitev posebnega priznanja z nazivom častnega člana najstarejšemu članu Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH); v imenu društva ga je Ivanu Skočirju za 80-letnico izročil predsednik Edi Hojnik. Sko-čir je bil eden prvih mladih kletarjev nekoč izjemno močne in uspešne haloške vinogradniške zadruge, ki je bila ustanovljena že leta 1938 in
tos. Dodal pa je še, da se zna proračun krepko spremeniti in da bo potreben rebalans v primeru neuspešne kandidature za sredstva iz razpisa Južne meje.
Svetniki so osnutek proračuna sprejeli soglasno, padlo ni niti eno samo samcato vprašanje ali predlog, še manj kakšna debata. Podobno se je zgodilo tudi pri naslednji točki, kjer so po razlagi Iva Bana soglasno potrdili tudi nekoliko spremenjeno ime domače osnovne šole, ki se bo poslej imenovala le OŠ Podlehnik in ne več OŠ Martina Koresa Podlehnik. Kot je med drugim povedal Ban, je bilo to poimenovanje šole sprejeto v skupni veliki ptujski občini leta 1971, Martin Kores pa ni bil Podlehničan, ampak Žetalčan, sicer aktiven partizanski aktivist, ki je bil izdan in ustreljen že leta 1941.
Lastniška ureditev lokalne cestne mreže za milijon evrov
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili novo kategorizacijo cest v občini, po kateri naj bi bilo na območju Podlehnika 61 kilometrov javnih poti in 43 kilometrov lokalnih cest. Župan je svetnike seznanil še s
tem, da je Direkcija RS za ceste novo kategorizacijo potrdila, vendar tudi opomnila občinsko vodstvo, da bo potrebno urediti lastništvo vseh cest in poskrbeti za njihovo redno vzdrževanje. Tu pa se zna pojaviti nemajhna težava. Maučič je namreč odkrito povedal: „Vsi podatki o dolžinah cest niso popolnoma natančni, posebno ne tam, kjer gre za zelo strme klance in je digitalizacija nekoliko odpovedala. Potrebni bodo še popravki. Veliko večja težava pa je dejstvo, da je približno 70 % naših cest lastniško neurejenih! Geodetske iz-mere za rešitev lastništva vseh cest bodo občino stale okoli milijon evrov. Čisto nerealno je pričakovati, da bi to lahko rešili v enem letu, bomo pa to reševali postopoma, v več letih."
Na tokratni seji pa se je tudi prvič zgodilo, da prav nihče od občinskega sveta ni imel ne pobude in ne vprašanja pri točki Razno. Zato pa je imel precej povedati kar župan sam; namreč, zaradi nerešenih zadev okoli državnega prostorskega načrta za bodočo avtocesto Draženci-Gruškovje, kjer še vedno niso bile upoštevane nekatere pomembne zahteve občine Podlehnik, se je odločil spisati protestno pismo, naslovljeno tako na premiera
Boruta Pahorja kot na ministra za promet Patrika Vlačiča in na novega okoljskega ministra Roka Žarniča.
Ne bodo sprejeli najcenejših rešitev!
V	pismu je med drugim navedeno: „DPN za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje je v zaključni fazi priprave projektne dokumentacije in bo kmalu v obravnavi v Državnem zboru. Z zadnjimi popravki smo bili seznanjeni na MOP-u 23. februarja 2010. Iz predstavitve je bilo jasno razvidno, da nekatere naše pripombe in zahteve iz postopka javne razgrnitve niso bile upoštevane. Pri svojih zahtevah vztrajamo, zato bomo naredili vse, da bodo načrtovane tako, kot smo predlagali. Ne bomo dovolili, da se ravno na našem odseku iščejo cenovno sprejemljivejše rešitve pred tistimi, ki bi nudile sožitje objekta AC z lokalnim prebivalstvom. Čas sprejema DPN tu ne more biti ovira, saj na AC čakamo že skoraj 40 let in naj poudarim, da v vsem tem dolgem obdobju ni bilo možno zagotoviti niti varnega prečkanj a občanov preko Podlehniške doline, ki jo je cesta prepolovila."
V	nadaljevanju protestnega pisma so nato podrobno opi-
sani štirje največji nerešeni problemi oz. projektne rešitve, s katerimi se Podlehničani pod nobenim pogojem ne strinjajo. Gre za predvideno navadno šti-rikrako križišče enakovrednih cest Podlehnik-Gorca, kjer se predvideva zelo gost promet, zato v Podlehniku zahtevajo ureditev krožišča. Drugi pereč problem je lokacija nadvoza v naselju Nova Cerkev, ki po mnenju Podlehničanov ni dobra in zahtevajo prestavitev nadvoza nekaj deset metrov. Tretji neusklajen objekt je nadvoz Stanošina, kjer po mnenju Podlehničanov prav tako ni izbrana ustrezna lokacija, četrta sporna zadeva pa je predvideno počivališče v Podlehniku, ki naj bi bilo po zahtevah občine nekoliko manjše, zlasti v vzhodnem delu, saj se tovorna vozila iz smeri Hrvaške praktično nikoli ne ustavljajo v Podleh-niku, poleg tega pa je nekoliko više proti Ptuju predvideno še eno veliko počivališče.
Zahtevajo rešitev dostopa na Puhov most
Sicer pa je v zaključku protestnega pisma, ki je bilo s polnim soglasjem podlehniškega občinskega vodstva ta teden že poslano na vse omenjene naslove, zapisano še, da naj se
je v obdobju razcveta predstavljala resno konkurenco takratni zelo znani Ornigovi kleti na Ptuju.
Potem pa se je lahko začela prava rez trte; opravila sta jo Arnečič in Jurgec, ki sta se strogo držala reka, da je trto treba „rezati zelo na kratko, da potem daje na dolgo". Prej razvejana trta je bila po
reši problem dostopa na Pu-hov most v naselju Turnišče pri Suhi veji na regionalni cesti: „Vsi, ki prihajajo po cesti iz smeri Vidma in Podlehnika, se lahko na Puhov most priključijo le preko povezave z Zagrebške ceste, kar pa je povsem izven smeri vožnje za vse, ki želijo na ta most, s katerim naj bi se razbremenil promet skozi Ptuj. Obljubljeno nam je bilo, da se bo vzporedno s pripravo DPN za AC iskala tudi rešitev za to težavo in da bo rešen istočasno z izgradnjo avtocestnega odseka. Prosimo, da nam predstavite izdelane rešitve, saj ne želimo, da bi ta problem ostal v senci reševanja avtocestne problematike. Zaradi navedenih razlogov soglasja na DPN ne bomo mogli podati oziroma ga bomo podali s pridržkom!"
Ali bodo Podlehničani zgolj s pisnim opozarjanjem uspeli kaj spremeniti oziroma rešiti v svoj prid, je zelo težko napovedati. Kot se je pokazalo doslej, jim ni ravno uspevalo, zdaj pa jim, kot pravi rek, „pelje že zadnji vlak". Tega se zaveda tudi celotno podlehniško vodstvo, zato je bilo ponovno slišati tudi namige, da se zna zgoditi še kakšna druga oblika opozarjanja državnega vrha, tudi z državno nepokorščino.
SM
njunem opravilu videti hudo oskubljena. Sledil je še prikaz različnih načinov vezanja; tako je trta dobila tudi nekaj vezov iz slame s pomočjo klinčka, kar je sicer precej zamudno opravilo, ki se ga današnji vinogradniki gotovo ne bodo lotevali.
Čisto za konec pa so „najod-govornejši" za letino cirkulan-ske žlahtne trte morali za naš časopis napovedati še, koliko grozdov bo rodila letos jeseni (lani je bilo „uporabnih" 26, skupaj pa so tehtali dobrih 8 kilogramov). Napovedi so bile precej različne in zanimive: župan Janez Jurgec je napovedal 52 grozdov, podžupan Jožef Klinca kar 62, enako številko je napovedal tudi prekaljen vinogradnik in bivši gorišniški župan Slavko Visenjak, Edi Hojnik je bil manj optimisitčen in je dejal, da jih pričakuje okoli 32, Zvonko Arnečič pa se je po začetnem izmikanju, da tega pa res ne bi rad napovedoval, odločil za številko 35. Jeseni bo, če bo šlo vse po sreči in ne bo naravnih ujm, prav zanimivo videti, kdo je imel najbolj prav in kdo se je najbolj uštel.
Cirkulane • Tretja rez žametne črnine
Koliko grozdov bo letos?
Cirkulančani, zbrani na hribu pred cerkvijo sv. Ane, kjer so pred tremi leti slovesno zasadili potomko najstarejše trte na svetu, so tokratno sobotno tretjo rez žlahtne trte opravili tako kot je treba: z majhno noto slovesnosti in veliko noto humorja.
Ob letošnji tretji rezi potomke najstarejše trte na svetu je predsednik DVSH Edi Hojnik izročil posebno plaketo z nazivom častnega člana Ivanu Skočirju.
Rez sta tudi letos - bojda dovolj strokovno, da bo trta jeseni dvakratno obrodila - opravila župan Janez Jurgec in skrbnik trte Zvon-ko Arnečič.
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Javna razprava o načrtu za obrtno cono
Glavna tema je bila bioplinarna
Še do 22. marca traja javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož. Vsi zainteresirani lahko do omenjenega datuma podajo pisne pripombe k osnutku sprememb. Minuli teden pa je bila v ormoškem gradu tudi javna razprava na to temo, ki se je nanašala predvsem na vprašanja v zvezi z bioplinarno.
Boštjan Najžar z občinske uprave je uvodoma predstavil načrt, ki je priprava za spremembe in bo nato tudi podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. V postopku je sodelovalo 13 nosilcev urejanja prostora, 9 pa jih je v zakonsko predpisanem roku izdalo smernice, ki so bile tudi upoštevane. Javnost je bila z osnutkom in vsebino sprememb seznanjena preko javne razgrnitve in razprave. Sprememba se nanaša na dve parceli - parkirišče pri Carreri z dovozom na Opekarniško cesto in bio-plinarno s sončno elektrarno, ki bo locirana na jugovzhodu obrtne cone.
Nato je besedo je povzel župan Alojz Sok, ki je povedal, da bi menda UE lahko že na podlagi obstoječe ureditve izdala gradbeno dovoljenje, vendar ni. Med izraženimi pomisleki v zvezi z biplinarno pa je pove-
dal, da ga bolj kot pridelovanje industrijskih rastlin na kmetijskih zemljiščih skrbi zaraščanje kmetijskih površin.
Bo bioplinarna odvrnila druge investitorje?
Mag Aleš Zver z Biotehniške fakultete je nato kar predstavil način delovanja bioplinske naprave. Zbrane je pozdravil tudi investitor bioplinarne Robi Šijanec, ki je predstavil svojo vizijo objekta in povezave z okoljem.
Med prisotnimi razpravljavci se je najprej oglasil občinski svetnik Bogomir Luci, ki je opozoril na slabo samooskrbo Slovenije s hrano in izrazil pomislek, da se bo hrana v biopli-narni uporabljala za proizvodnjo energije. Zanimalo pa ga je tudi, ali je plinarna varna, in zahteval podatke o nesrečah v podobnih objektih po svetu.
Mag. Zver se je precej nerodno lotil odgovora na vprašanje samooskrbe Slovenije in argumentiral, da je hrane kar dovolj, saj jo celo izvažamo. S tega stališča se mu je zdelo umestno, da se na zemlji kme-tuje in le-ta ne zarašča. Kajti če je zemlja obdelana, se v primeru potrebe na njej lahko goji tudi hrana. Slišali smo lahko tudi podatek, da ima Nemčija 4200 tovrstnih naprav, a menda niso nikjer našli podatka o kakšni nesreči.
V razpravo se je vključil tudi Gjerkeš, ki ima bioplinarno v Lendavi, in povedal, da je v takšnih objektih vse trikratno varovano. Po njegovem mnenju proizvodnja bioplina naj ne bi ogrožala proizvodnje hrane, res pa je, da Slovenija nima izdelanega plana kako ohraniti kmetijstvo.
Glede varnosti je več govornikov zatrjevalo, da do eksplozije ne more priti, ker ne gre za pravo mešanico in razmerje
Shema proizvodnega procesa
i 'y ifli^j M" J i m|
Foto: Viki Ivanusa
Peter Lojen, pripravljavec načrta, in Boštjan Najžar z občinske uprave sta prepustila računalnik mag. Alešu Zveru z Biotehniške fakultete, ki je predstavil delovanje bioplinarne in pridobivanje plina.
Foto: Viki Ivanusa
Udeleženci javne razprave so se spoznali s procesom nastajanja bioplina prav po šolsko.
Videm • Konferenca o živi dediščini
plinov, sploh pa v objektu ne bo prisoten kisik, ki je potreben za gorenje.
Stanko Podgorelec je bil mnenja, da je edino primerno, da bioplinarne nastajajo na kmetijah, kjer je tudi veliko surovine. Prav lokacija bodoče bioplinarne se mu namreč zdi sporna, kajti če se morda v prihodnosti pojavi investitor za prehrambeno industrijo, bi utegnil biti takšen objekt v soseščini ovira za investicije, meni Podgorelec.
Slavko Kosi je bil mnenja, da je šla vsa razprava v napačno smer, saj je izgledalo tako, kot da so zagovorniki bioplinarne na zatožni klopi, kot da bi morali kaj pojasnjevati. Opozoril je, da se je treba osredotočiti na vprašanje, zakaj bioplinar-
na na tej lokaciji. Po njegovem mnenju je do spremembe lokacijskega načrta prišlo, ker je občinska uprava hotela zaobiti veljavni odlok o ureditvi industrijske cone. Ker Upravna enota na to ni pristala, je prišlo do predloga, da se spremeni, je menil Kosi. Ob tem sta ga zanimala dva vidika: kakšni so vplivi na okolje in kaj se bo zgodilo z industrijsko cono, ko bo vanjo umeščen takšen objekt. Predvsem naj bi to povedali občani, ki ob bodočem objektu živijo, vendar kot je ugotovil Boštjan Najžar, teh na javni razpravi ni bilo.
Robi Šijanec je pojasnil, da so pristojne zaprosili za mnenje o vplivih na okolje, in odgovor je bil, da nimajo nobenih zadržkov in podlag, na temelju kate-
rih bi se lahko odločali, ali to sodi v industrijsko cono ali ne. Šijanec je še poudaril, da hoče sezidati dovršeno bioplinsko napravo, ki bo varna, za oko lepa in nemoteča za okolje.
Peter Lojen iz podjetja LM projekti, ki je pripravil projekt, je zatrdil, da bi lahko gradili že na podlagi prejšnjega akta, saj je po njegovem mnenju tudi elektrarna proizvodni objekt. Sama namembnost je, po njegovem mnenju, dovoljena, ni pa bilo dovolj podrobno definirano znotraj same industrijske cone. Po njegovem mnenju je bioplinarna umeščena smiselno, ker je na skrajni točki industrijske cone in je izraba prostora skoraj idealna.
Viki Ivanuša
Register slovenske žive dediščine sele nastaja
V okviru letos zaključenega projekta ohranjanja žive dediščine Haloz pod imenom Včeraj za jutri je bila minulo soboto v videmski dvorani izvedena konferenca, kjer je več gostov predstavilo pomen ohranjanja nesnovne dediščine, zbranim pa je o vzpostavljanju posebnega registra žive dediščine spregovoril tudi Naško Križnar z Inštituta za slovensko narodopisje.
Križnar je povedal, da je register žive dediščine za Slovenijo šele v nastajanju, oblikoval pa se bo v skladu s pravili Unescove konvencije za ohranjanje nesnovne dediščine. Bodoči register bo vsebinsko razdeljen na šest sklopov: ustna izročila, uprizoritvene umetnosti, rituali in šege, gospodarska in obrtniška znanja ter kulturna krajina oz. prostor.
Ob tem je Križnar posebej poudaril, da se bo v register vpisovala le tista dediščina, ki je res še vedno živa, ki se še ohranja in ki ima svojega nosil-
ca, predstavil pa je tudi sistem in zahtevne pogoje vpisa določene oblike žive dediščine, ki naj bi se zaključila podelitvijo posebnega certifikata prijavitelju oz. nosilcu. O merilih za vpis v register je Križnar povedal: „Dediščina predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, kar morajo prepoznati tako prebivalci kot strokovnjaki. Dediščina mora biti dalja časa zakoreninjena v skupnosti, imeti mora tradicijo in se izvajati več desetletij. Nosilci dediščine morajo poskrbeti, da znanje in veščine,
Foto: SM
Koordinator za varstvo žive dediščine Naško Križnar je zbranim na konferenci predstavil pogoje vpisa v nastajajoči državni register žive dediščine.
potrebne za njeno delovanje in ohranitev, posredujejo svojim naslednikom. Ti ljudje se morajo strinjati, da bodo vstopili v proces raziskave, evidentiranja, dokumentiranja ter kasneje javne predstavitve in javne dostopnosti svoje dejavnosti."
Po besedah Naška Križnarja je ena zelo prepoznavnih in razširjenih ter ohranjenih slovenskih starih šeg in običajev pustovanje v različnih krajih države.
V nadaljevanju večurne konference na temo žive dediščine je Andrej Brence s ptujskega Pokrajinskega mu-
zeja predstavil perspektive in specifike haloškega fašenka, Irena Vesenjak je govorila o slovstveni folklori v Halozah kot pomembnem delu slovenske kulturne dediščine, Jernej Golc pa o možnostih večje ekonomske učinkovitosti ljubiteljskega ohranjanja kulturne dediščine.
Ob koncu so si zbrani lahko ogledali še dokumentarni film s prikazom različnih haloških kmečkih opravil, predstavljena pa je bil tudi brošura z naslovom Včeraj za jutri z opisom tradicionalnih opravil.
Središče ob Dravi • Dvodnevni mednarodni debatni turnir
Dolg jezik je pri debati pravi blagoslov
Dolg in namazan jezik je imelo 81 tekmovalcev iz štirih dežel, ki so se v 25 ekipah minuli konec tedna pomerili na edinem letošnjem mednarodnem debatnem turnirju v Sloveniji. Poleg tega so bili udeleženci polni znanja, saj so bile teme zahtevne in so se nanje intenzivno pripravljali s svojimi mentorji. Imeli so tudi zvrhano mero samozavesti in iznajdljivosti, kajti debate so potekale v angleškem jeziku.
Na OŠ Središče ob Dravi se že šesto leto zapored aktivno ukvarjajo z debato. Na lanski mednarodni debati so se malo pošalili, da bodo prihodnjo organizirali kar sami, in potem so dobili še mednarodni projekt in poti nazaj ni bilo več. V okviru natečaja ACES so namreč uspeli pridobiti partnerski šoli iz Moldavije in Bolgarije. Sicer pa so turnirji odprtega tipa in sodeloval je lahko, kdor je hotel. Na šoli imajo tri ekipe, ki tekmujejo v slovenskem jeziku, Blaž, Tadej in Lea pa sestavljajo angleško ekipo. Pri tem je treba povedati, da je angleščina njihov drugi jezik.
V teh štirih dneh, kolikor so v Središču bivali Moldavci in Bolgari, so morali vsi zaposleni na enooddelčni šoli v Središču ob Dravi pošteno zasukati rokave. Pomagali so vsi, učiteljice so v soboto igrale gostiteljice s pladnji v rokah in kuharice so delale od ranega jutra, da so za gostujoče otroke pripravile vse obroke. Tudi ravnatelj Franc Šulek je priznal, da je tak dogodek velika stvar in lepa promocija za njihovo šolo, ki so jo v lani kompletno prenovili. Največji kamen pa je ob koncu turnirja s srca padel Andreji Šut, ki je kot mentorica koordinirala vse aktivnosti. Sicer so na šoli že dvakrat organizirali turnir na državni ravni, vendar se s tem ni mogel primerjati. Ob koncu je dejala: „Vesela sem, da je vse potekalo tako lepo in brez težav. Debate so bile dobre, zanimive. Debatirali so na temo Varovanje okolja je bolj pomembno od ekonomske rasti, Energija iz obnovljivih virov je boljša od nuklearne energije, tema impromtu debate pa je bila Življenje na vasi je boljše od življenja v mestu. Prijetna je bila tudi družabna plat dogodka, udeležencem pa smo pripravili tudi koncert orkestra GŠ Ormož."
Vsako debato sodi sodnik, ki ocenjuje, kakšni so argumenti, stil nastopanja, kakšna je argumentacija in kako so tekmovalci svoj nastop organizirali. George Yoeman je mednarodni
Foto: Viki Ivanuša
Sodnik George Yoeman in mentorica gostiteljskega debatnega kluba Andreja Sut sta bila ob zaključku turnirja zelo zadovoljna s potekom in rezultati.
sodnik: „Slovenske debaterje kar dobro poznam, sodil sem jim na svetovnem debatnem turnirju za srednješolce. Pri sojenju poskušam biti nepristranski in pomagati, kolikor se le da. Pri debati ne gre toliko za tekmovanje kot za učenje. Kot naravni govorec rad pomagam učencem pri izbiri besed in pri pripravi. Lepo se mi zdi, da mladi negujejo ma-terni jezik, na takšnih mednarodnih srečanjih pa uvidijo, kako pomembno je govoriti jezik, s katerim se lahko sporazumevajo z drugimi narodi. Dobro bi bilo, če bi mednarodne debate v Sloveniji potekale tudi v nemškem in italijanskem jeziku. Zelo pomemben je tudi družabni del turnirja. Slovenci ste zelo zadržani, sramežljivi pri navezavi stikov. Ko se prebije led, ste odlični."
V finalu sta se pomerili ekipi OŠ Lava iz Celja in OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Zmagali so Črnučani. Najboljši Središčan bil Tadej Skoliber, ki je debato zaključil na 11. mestu.
Anketa med tekmovalci
Timotej Fafulic, Ormož:
Debata mi je zelo všeč. Tokrat smo imeli tudi impromtu de-
bato, ki se od običajnih razlikuje po tem, da za naslov trditve izveš šele eno uro prej. Debate trajajo približno pol ure. Dober debater je lahko vsak, ki ima svoj cilj in ve, kaj bi želel povedati. Za nastop se pripravljamo skupaj z mentorji. S svojo debato sem zadovoljen.
Stojan Penkov, Goce Delčev, Bolgarija: V Sloveniji sem prvič in moram reči, da mi je v Središču ob Dravi zelo všeč. Všeč mi je pokrajina in način življenja. Spoznal sem veliko novih prijateljev, saj sem te dni stanoval pri prijatelju Andreju. Ljudje v Središču so zelo prijazni in bilo mi je zares prijetno. Debata so bile prav tako odlične.
Vilim Barač, Reka, Hrvaška: Z debato se ukvarjam že tri leta, vse od 6. razreda. Za to dejavnost sem se začel zanimati iz čiste radovednosti. Pedagoginja je zbirala interesente in sem se kar prijavil. Najprej smo debatirali le v maternem jeziku, sedaj pa sem se udeležil tudi debate v angleškem jeziku. Debata je zakon!
Donka Stratela, Moldavi-
ja: V Moldaviji imamo tekmovanja v debati, tokrat pa sem prvič na mednarodnem de-
batnem turnirju. Debatiram že tri leta. Krasno je, ker spoznavam zanimive ljudi, izmenjujem nove ideje, kajti ljudje v Moldaviji morda razmišljamo drugače kot v Sloveniji in to je lahko zelo zanimivo. Spoznala sem nove prijatelje, ponovno pa sem srečala tudi prijateljico Leo, s katero sva se spoznali v Avstriji.
Sara Romih, Celje: Z debato se ukvarjam že drugo leto in rada se postavim za določeno trditev. Vedno so mi govorili, da imam dolg jezik, in pri debati je to prednost. Moj najljubši predmet je angleščina, ki mi gre tekoče. Izbrane teme me zanimajo, pri impromtuju so pa tudi zabavnejše. Zanimivo je tudi, da ti debata določi, katero stran moraš zagovarjati, ne glede na to, kaj ti misliš o neki temi.
Ines Dobojnik, Sveti Jurij ob Ščavnici: Včeraj je bila moja prva debata. Na začetku je bilo precej hudo, ampak sem se ujela. Za debato me je navdušila učiteljica. Teme so zelo zanimive, je pa odvisno tudi, kaj ti bolj leži. Debatirati v angleščini je zame zelo težko, saj je angleščina moj drugi jezik.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Od leve: Timotej Fafulic, Stojan Penkov, Vilim Barač, Donka Stratela, Sara Romih, Ines Dobojnik
Tednikova knjigarnica
Na majhnem majskem vertu
OPUŠČANJE
kolsek
o
Marec, pomladni mesec. Zunaj pa mraz, sneg, veter leden. Zima in pomlad se ljubkujeta. Snežec objema zvončke, trobentice, marjetice in druge pomladne znanilce.
Ni mi všeč taka ljubezen med zimo in pomladjo (čeprav me istospolna ne moti).
Če bi deževalo, bi rekli te dni, da dežuje kot iz škafa.
Ampak sneži, kot bi nekdo tam zgoraj narobe obrnil velikansko pernico.
Mraz pa grize in ne vem, kako se tolažijo ptički, ki so pomladno popevali in si že gnezda spletali.
Zakaj se veselimo pikajoče beline in bele odeje konec decembra? Čemu nam je ta ista decembrska belina tako odvratna na začetku marca?
Videla sem pomlad, toda trenutno jo najdem le v knjigah, kjer lahko preskočim kar v mesec maj v eni izmed pesniških zbirk Petra Kolška. Mimogrede: ta bo z Andrejem Brvarjem in Borisom A. Novakom gost svečanega literarnega večera z otvoritvijo nove sezone bralne značke za odrasle 2010 (v četrtek, 25. 3., ob 19. uri v leposlovni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj).
Na majhnem majskem vetru
Pogreznjen v klasiko, v barok nadležni, papirji šelestijo okrog ušes namesto kobilic in morda metuljev. Nekdo ti z dolgo, belo orokavičeno roko kar naprej peha na kup obraze, ki bi jih moral naoljiti, stare od dvesto do petsto let, ki bi jih moral nagačiti za neko drugo, ne več tvojo prihodnost.
Ti pa stojiš na majhnem majskem vetru, kostanji rožljajo s cvetnimi vzmetmi in brizgajo omamne vonje. Oddaljujejo se skupaj z reko, kakor se oddaljujejo tudi dolžnosti. Vse naloženo bi moral opustiti, vse opuščeno bi moral pozabiti, ker k tebi nagnjen stoji večer.
Peter Kolšek v Opuščanje vrta (str.7. Maribor: Litera, 2009. Zbirka Vedute).
Kako je lahko občutiti ta majski veter in šelestenje okrog ušes po marčevsko 2010! Kako lahko je bela orokavičena roka živa v tem sneženem marcu! Kako prija poezija v tej beli pomladi!
Liljana Klemenčič
Nogomet
Favorita Primorje in Triglav
Stran 12
Namizni tenis
Zmagovalno iz Kočevja
Stran 12
m
Majda Raušl
V pričakovanju prvega vrhunca sezone
Stran 13
Kasaštvo
Konja Zvonka Osterca uspešna v Italiji
Stran 13
Kikboks
S selektorskega na predsedniški stolček
Stran 14
Kikboks
Kvalifikacije za državno prvenstvo
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Zaključni turnir Pokala Union 2010
Komu devetnajsta pokalna lovorika?
Rokometni klub Klima Petek in mesto Maribor bosta v soboto, 13., in nedeljo, 14. marca, v športni dvorani Tabor gostila zaključni turnir Pokala Union 2010. Nastopi-
le bodo štiri najboljše ekipe: Celje Pivovarna Laško (l3 x pokalni zmagovalci), Cimos Koper (branilec pokalnega naslova 2009 in 2 x pokalni zmagovalci), Klima Petek
Maribor (drugič na zaključnem turnirju) in Jeruzalem Ormož (prvič v zgodovini na zaključnem turnirja pokala). Doslej je pokalno lovoriko osvojilo le pet klubov: Celje
Pivovarna Laško (13 x), Cimos Koper (2 x), Gorenje Velenje (1x), Prule (1x), Gold Club Hrpelje (1x). Letos sta absolutna favorita za naslov ekipi iz Celja in Kopra, ki
i V- L) 1 I '/ A, I
i uva- -vi
SERM02
----------^mSi
RK Jeruzalem Ormož
se bosta spopadli že v polfi-nalu. Težko je napovedovati zmagovalca tega para, vendar rahlo prednost dajemo pivovarjem, saj so Primorci v sredo imeli težak prvenstveni dvoboj z velenjskim Gorenjem. Drugi polfinalni par je Klima Petek - Jeruzalem. Mariborčani imajo prednost domačega terena, to pa je včasih lahko tudi dvorezen meč in voda na mlin neobremenjenim nasprotnikom. Med take spadajo prav Ormožani, ki so z uvrstitvijo v Ligo za prvaka in na zaključni turnir Pokala Union že zdavnaj presegli vse svoje cilje.
"Pred nami je zgodovinski trenutek, saj bomo prvič nastopili na zaključku štirih najboljših v pokalnem tekmovanju. Doslej smo se v pokalnem tekmovanju najdlje prebili do četrtfinala. V Maribor gremo neobremenjeni in z željo, da se v dveh dneh v štajerski metropoli predstavimo v najlepši luči. Če bomo odigrali po svojih najboljših močeh in kljub
Razpored tekem na zaključnem turnirju:
sobota, 13. marec:
ob 16.00: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper
ob 18.30: Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož
nedelja, 14. marec:
ob 15.00 uri: tekma za tretje mesto
ob 17.15: tekma za prvo mesto.
temu izgubili, ne bo prostora za razočaranje. Kot športniki seveda verjamemo v uvrstitev v veliko finale," je povedal trener Saša Prapotnik, ki tudi v Mariboru ne bo mogel računati na poškodovane Ra-dujkovica, Gregorja Čudiča in Jovanoviča.
Za nastop Ormožanov v Mariboru v malem mestu Ormož vlada izjemno zanimanje in karte gredo za med. V Taboru bo vinarje, ki bodo nastopili v novih dresih, vsaj v polfinalu bodrilo okrog 400 pristašev. V primeru uvrstitve v finale pa se bo v nedeljo v Maribor podalo še več ljudi, ki jim po žilah teče modra kri.
Uroš Krstič
Nogomet • Iz Laboda Drave
Optimistično v Ljudski vrt
Vreme nogometašem v tem tednu ni bilo naklonjeno in tako so zaradi visokega sne-
ga in burje odpadla sredina srečanja 25. kroga; odigrana bodo 31. marca. Upamo lah-
Foto: Črtomir Goznik
Labod Drava se bo ponovno pomeril z Mariborčani
ko le, da se bo vreme umirilo in da bodo nogometni klubi, ki bodo gostitelji srečanj 26. kroga, pripravili igrišča za dokaj normalno igro. To bo sicer težko in obetajo se borbene igre po razritih nogometnih površinah. Za koga bo to prednost, bodo pokazali sobotni rezultati.
Nogometaše ptujskega Laboda Drave čaka v soboto gostovanje v mariborskem Ljudskem vrtu, pri ekipi aktualnih prvakov, sicer pa drugouvrščeni ekipi letošnjega prvenstva. To bo srečanje z ekipo, ki se bori za naslov državnega prvaka. V tem trenutku Maribor za Luko Koper, vodečim moštvom v 1. SNL, zaostaja pet točk. Vijoličasti so v derbiju proti »kanarčkom« s koprske Bonifike samo remizirali na svojem igrišču in o »spodrsljaju«, da bi se to ponovilo proti sosedom iz Ptuja, niti ne razmišljajo. Mogoče bi bil za Ptujčane dober nekoliko lahkotnejši pristop, čeprav prihajajo v Ljudski vrt kot zadnjeuvrščeni klub, ki se krčevito bori za obstanek med prvoligaši.
Štajerska prvoligaša sta medsebojno odigrala 22 srečanj, od tega so jih Mariborčani dobili 12, remijev je bilo šest, poraženi pa so bili štirikrat. Ptujski nogometaši so samo enkrat slavili v Ljudskem vrtu - 26. 9. 2007.
Emil Šterbal je nogometaš, ki je dolgo časa igral za Maribor, nato pa z Dravo doživel uvrstitev v 1. SNL in bil kape-tan moštva. »Srečanje v Mariboru bo po mojem zanimivo in borbeno ter predvsem odprto, saj se Maribor bori za naslov državnega prvaka, Drava pa za obstanek v ligi. O zmagovalcu bo odločalo mnogo faktorjev. Ve se, kdo je favorit, a favoriti vedno ne zmagujejo. Dejstvo pa je, da oboji potrebujejo tri točke,« je kratko dejal Emil Šterbal, ki sedaj igra za Zavrč in prizna, da nima časa obiskovati prvoligaških tekem.
Ptujski trener Milko Dju-rovski bo vsekakor sestavil moštvo, ki bo lahko pariralo domačinom. Na voljo bo imel praktično vse nogometaše. Zaradi rumenih kartonov ne bo nastopil Ogu John, v ekipo pa se vrača Ekpoki. Motivov za dobro in borbeno igro bo na obeh straneh dovolj, tako da bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1.SNL
Sneg in burja odnesla 25. krog
V sredo bi morali nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi odigrati srečanja 25. kroga. Zaradi močnega sneženja, vetra in burje se je vodstvo tekmovanja odločilo, da prestavi ta krog na 31. marec. Kot se je izkazalo v sredo popoldne, je bila ta odločitev pravilna, saj vremenske razmere niso zagotavljale regularnosti tekem.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
PODVINCI -ROGOZNICA
5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 M. Toplak (11), 2:0 M. Toplak (35), 3:0 A. Toplak (57), 4:0 Kuserbanj (66), 4:1 Stanet (76), 5:1 D. Brumen (86)
PODVINCI: Vesenjak, D. Brumen, Petek, Lah, Šebela, Modrič, Novak, Marinič, R. Petrovič, Požegar, M. Toplak. Igrali so še: Benko, k. Bru-men, A. Toplak, Slodnjak, Kuserbanj. Trener: Damjan
Bezjak.
ROGOZNICA: B. Krajnc, Hren, Singesar, Fric, Rižnar, Kukovec, Stanet, Leben, Štu-hec, Cvetko, Fejzič. Igrali so še: D. Krajnc, Polič, Grabar, Dokl. Trener: Dušan Polanec.
Naslednji konec tedna se prične drugi del prvenstva v Štajerski ligi, ki ga želijo nogometaši Podvincev (prezi-mili so na 5. mestu) pričakati kaj najbolje pripravljeni. Tokrat so igrali proti sosedom iz Rogoznice in jih premagali z učinkovito igro.
Danilo Klajnšek
Foto: Host
Futsal m Zaključni turnir U-13 na Ptuju
Naslov v Tolmin
Foto: Črtomir G ozn i k
Člani ekipe FC Krona bar Ptuj U-13 so v polfinalu izgubili z 0:2 proti vrstnikom iz Litije.
Nogomet m l.SML, 1. SKL
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 18. KROGA:
Aluminij - Olimpija 0:0, Simer šampion - NŠ Poli Drava 4:1, Mura 05 - Nissan Ferk Jareni-na 3:1, Interblock - Slovan 2:3, HIT Gorica - Triglav 2:1, Rudar Velenje - Domžale 2:0, Maribor Branik - Luka Koper 1:2.
1.	HIT GORICA 18 12 3 3 56:20 39
2.	MB BRANIK 18 12 2 4 58:14 38
3.	DOMŽALE 18 11 2 5 28:17 35
4.	INTERBLOCK 18 10 3 5 54:30 33
5.	TRIGLAV 18 10 1 7 44:24 31
6.	NŠ POLI DRAVA 18 9 3 6 29:28 30
7.	SIMER ŠAMPION 18 8 5 5 43:23 29
8.	ALUMINIJ 18 8 4 6 27:28 28
9.	LUKA KOPER 18 7 6 5 28:29 27
10.	RUDAR VEL. 18 8 3 7 36:38 27
11.	CM CELJE 18 6 5 7 33:34 23
12.	OLIMPIJA 18 6 1 11 28:48 19
13.	MURA 05 18 5 2 11 20:48 17
14.	JARENINA 18 4 4 10 24:49 16
15.	SLOVAN 18 3 3 12 15:48 12
16.	BILJE - RENČE 18 1 1 16 12:57 4 ALUMINIJ - OLIMPIJA
0:0
ALUMINIJ: Zupanič, Rumež (Tominc), Ostroško, Mlakar, Polajžer, Medved, Vindiš, Petek, Markovič (Perger), Pučko, Čeh. Trener: Bojan Špehonja.
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zamernik (30), 2:0 Pobolšar (52), 3:0 Golemič (70. iz 11-m), 4:0 Go-lemič (72), 4:1 Kajtazi (85).
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič (Kukec), Kukec, Ha-uptman, Topolnik, Krajnc, Mat-jašič (Pernek), Gril (Kajtazi), Kurež, Wagner, Pauko. Trener: Tomislav Grbavac.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 18. KROGA:
Aluminij - Olimpija 0:2, Bilje Renče - CM Celje 1:1. Simer šampion - NŠ Poli Drava 4:3, Mura 05 - Nissan Ferk Jareni-na 1:1, Interblock - Slovan 3:2, HIT Gorica - Triglav 4:0, Rudar Velenje - Domžale 1:3, Maribor Branik - Luka Koper 4:1
1.	INTERBLOCK 18 12 5 1 44:14 41
2.	HIT GORICA 18 13 1 4 42:21 40
3.	MB BRANIK 18 12 3 3 37:8 39
4.	DOMŽALE 18 11 2 5 37:22 35
5.	OLIMPIJA 18 10 3 5 29:19 33
6.	LUKA KOPER 18 7 6 5 24:25 27
7.	TRIGLAV 18 8 3 7 22:24 27
8.	MURA 05 18 7 4 7 30:23 25
9.	SIM. ŠAMPION 18 7 3 8 23:36 24
10.	JARENINA 18 6 3 9 34:35 21
11.	ALUMINIJ 18 6 2 10 19:34 20
12.	SLOVAN 18 5 4 9 24:30 19
13.	POLI DRAVA 18 5 3 10 26:34 18
14.	CM CELJE 18 4 5 9 23:31 17
15.	RUDAR 18 3 5 10 9:34 14
16.	BILJE -RENČE 18 1 2 15 16:59 5
Namizni tenis m 1. moška liga in 1. ženska liga
Zmagovalno iz Kočevja
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
Predzadnji krog v 1. slovenski moški namizno teniški ligi so bila kljub močnemu sneženju in burji odigrana vsa srečanja, medtem ko v 1. ženski samo dve. Med tistimi, ki niso
igrale, so bile tudi Ptujčanke, ki bi se morale boriti v Ljubljani z Ilirijo. To bodo storile danes.
Ptujčani so gostovali v Kočevju pri domačem Melaminu, ki bo po vsej verjetnosti izpadel v drugoligaško konkurenco. Zaigrali so tako, kot znajo, in brez večjih težav premagali
Foto: Črtomir Goznik
Igralci NTK Ptuj so se iz Kočevja vrnili s pričakovano zmago. Na fotografiji Danilo Piljak (NTK Ptuj).
gostitelje ter si s to zmago podaljšali upanje, da bi z morebitno zmago v soboto, ko gostijo Edigs iz Mengša, osvojili peto mesto. Ostale ekipe so namreč predaleč.
Sicer pa v tem krogu ni bilo presenečenj. Več ognja smo pričakovali v derbiju v Novem mestu, kjer domača Krka ni uspela osvojiti več kot samo eno točko proti mariborski Finei. Tudi v Puconcih ni bilo presenečenja, saj so domačini gladko odpravili goste iz Murske Sobote. Tako bo odločitev o državnem prvaku padla v sobotnem dvoboju, ko se bosta v Mariboru pomerila vodeča Maribor Finea in Kema Puconci.
REZULTATI 17. KROGA: Edigs Mengeš - Tempo Velenje 3:5, Melamin Kočevje - Ptuj 1:5, Krka - Maribor 1:5, Petrol Olimpija - Ilirija 0:5, Kema Pu-conci - Sobota 5:0
1.	FINEA MARIBOR 17 17 0 34
2.	KEMA PUCONCI 17 16 1 32
3.	KRKA	17 13 4 26
V FC Krona bar Ptuj dobro delajo z vsemi selekcijami, tudi z mlajšimi igralci dvoranskega nogometa. V klubu so organizirali zaključni turnir za fante do 13 let starosti. V športni dvorani Center so se pomerile štiri prvouvrščene ekipe, med katerimi so bili tudi mladi ptujski nogometaši. Želeli so kar največ, vendar jim tokrat ni uspelo, saj proti Litiji nikakor niso mogli doseči zadetka. S samo igro niso razočarali; pred njimi je zagotovo še veliko zmag, saj so daleč najmlajša ekipa lige. Ob takšni vnemi lahko v naslednji tekmovalni sezoni storijo še kakšen korak naprej.
REZULTATI POLFINALA: FC Krona bar Ptuj - Fiziocen-ter Litija 0:2 (0:0), Tolmin -Extrem 5:1 (1:0). TEKMA ZA 3. MESTO: FC Krona bar Ptuj
-	Extrem 1:10 (0:2). TEKMA ZA PRVO MESTO: Tolmin
-	Fiziocenter Litija 14:1 (3:0).
ZA FC PTUJ SO NASTOPILI: Luka Janžekovič, Marko Panikvar, Erik Zorec, Matic Dobnik, Denis Hreljič, Timtej Elšnik, Jure Perger, Gašper Je-senek, Žan Petek, Timotej Kac-jan, Alen Dobnik, Matic Milec. Trener: Marko Perger.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - OLIMPIJA 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Nunič (56), 0:2 Nunič (66).
ALUMINIJ: Peršuh, Lesko-var, Cesar, Dvoršak - Špehar, Jus, Strel, Pulko (Jerkovič), Sa-gadin (Damše), Korpar, Jevšo-var (Kočar), Horvat (Vujisič). Trener: Silvo Berko.
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 4:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Brečko (7), 1:1 Boškovič (13), 2:1 Čonč (21), 3:1 Jažič (47), 4:1 Gajič (50), 4:2 Trep (53), 4:3 Trep (59).
NŠ POLI DRAVA: Musič,
Ornik, Bezjak, Arzenšek, Go-ričan (Leskovar), Krajnc (Golob), Pukšič, Kajzer, Boškovič, Legčevič, Kirič (Trep). Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
4.	SOBOTA	17 10 7 20
5.	TEMPO VELENJE 17 7 10 14
6.	ILIRIJA	17 7 10 14
7.	PTUJ	17 7 10 14
8.	EDIGS MENGEŠ 17 5 12 10
9.	PETROL OLIMPIJA 17 1 16 2
10.	MELAMIN KOČEVJE 17 1 16 2 MELAMIN KOČEVJE -
PTUJ 1:5
Vidmar - Pavič 1:3, Zajc -Ovčar 3:1, Ožanič - Piljak 1:3, Zajc - Pavič 1:3, Vidmar - Piljak 1:3, Ožanič - Ovčar 2:3
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
REZULTATI 17.KROGA: Logatec - Kajuh Slovan 5:3, Muta - Ljubljana 3:5. Srečanja Arigoni Izola - Šenčur, Iskra Avtoelektrika - Fužinar Interdiskont in Ilirija - Ptuj niso bila odigrana zaradi burje in snega.
1.	FUŽINAR INTER. 16 16 0 32
2.	ARRIGONI IZOLA 16 15 1 30
3.	ISKRA AVTOEL. 16 11 5 22
4.	PTUJ	16 10 6 20
5.	MUTA	17 7 10 14
6.	LJUBLJANA	17 7 10 14
7.	ILIRIJA	16 6 10 12
8.	LOGATEC	17 6 11 12
9.	KAJUH SLOVAN 17 4 13 8
10.	ŠENČUR	16 0 16 0
Danilo Klajnšek
Nogomet m 2. SNL
Favorita Primorje in Triglav
V nedeljo se bo, če bodo vremenske razmere dopuščale, nadaljevalo tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Na vrhu je po pričakovanjih lanskoletni prvoligaš Primorje iz Ajdovščine, ki ima točko prednosti pred ambicioznimi nogometaši Triglava iz Kranja. Najpomembnejše je prvo mesto, ki prinaša direktno uvrstitev v prvoligaško nogometno druščino, drugi pa bo igral v kvalifikacijah s predzadnjim moštvom iz 1. SNL. Ker so kvalifikacije nepredvidljive, bo borba zelo zanimiva. Tretja ekipa, Mura, ima osem oziroma sedem točk zaostanka. Za več pa zaostajajo drugi in realno gledano nimajo velikih možnosti za uvrstitev na prva mesta. Ajdovsko Primorje je prvi favorit in se je ob tem okrepilo z odličnim nogometašem Amerjem Jukanom, ki se misli ekspresno vrniti v elitni slovenski nogometni razred. V nedeljo gostijo Muro 05 iz Murske Sobote, ki bo na to zanje težko gostovanje krenila močno oslabljena, saj jo je zapustilo veliko nogometašev. Med zadnjimi so bili Vladimir Kokol, Boštjan Kam-
nik, Michal Drahno, ostal pa je mladi vratar Filip Gačevski, ki se je spogledoval z ljubljansko Olimpijo. Odhodi so se zgodili zgolj zato, ker enostavno niso našli denarja za projekt vrnitve v 1. SNL.
V Kidričevem bodo v nedeljo gostili močno okrepljen Triglav iz Kranja, h kateremu je prestopil bivši reprezentant Janez Zavrl, vrnil pa se je tudi odličen strelec Dejan Robnik. No, o Kidričanih smo pisali v prejšnji številki in verjamemo, da bodo naredili vse, da bodo prekinili črno serijo slabih iger na domačem igrišču. Zelo močno se je okrepil še Šenčur, ki je dobil kar tri prvoligaške okrepitve v Senadu Tignju, Igorju Laziču in Boštjanu Kreftu. Kljub temu pa ni verjeti, da bi lahko posegel v borbo za prvi dve mesti. Trenutno najslabše kaže nogometašem Krškega, ki so zadnji in bodo imeli kar precej težav, če se bodo želeli rešiti najhujšega. Od pete Dra-vinje (19 točk) do predzadnjega Livarja (13 točk) je majhna razlika in spodrsljaj ali dva že lahko obrneta vse na glavo.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Marko Krajcer (Aluminij, rdeči dres) in soigralci bodo v nedeljo gostili močno okrepljeno ekipo Triglava iz Kranja.
Konjeništvo m Občni zbor KK
Letos bodo pripravili osem dirk
Tudi lanska tekmovalna kasaška sezona je bila za ljutomerski klub izjemno uspešna. Predsednik KK Ljutomer Janko Slavič je na nedavnem rednem letnem občnem zboru kluba dejal, da so se domači tekmovalci imenitno izkazali v svojih nastopih po slovenskih hipodromih in tako kot leto poprej pristali na prvem mestu. Med posamezniki je bil Marko Slavič z največ zmagami najuspešnejši tekmovalec, ob njem pa so se v prvo petnajste-rico voznikov v Sloveniji uvrstili še Rene Hanžekovič, Jože Sagaj ml., Jernej Slavič, Dušan Zorko, Mirko Babič in Primož Kristl.
Novost letošnje sezone bo ponovna vzpostavitev stav na vseh kasaških hipodromih pri nas; velike zasluge za to gre-
do prleškim poslancem Viliju Trofeniku iz Ormoža, Antonu Kampušu iz Gornje Radgone in Francu Jurši iz Ljutomera. Na njihovo pobudo je namreč bil sprejet zakon, ki dovoljuje izvedbo stav.
Ljutomerski klub bo letos ob praznovanju 135-letnice delovanja pripravil osem tekmovalnih dni. Kot že vrsto let, bo tudi tokrat otvoritev sezone v Ljutomeru na velikonočni ponedeljek (5. april), Ljutomerča-ni bodo prireditelji jubilejnega, 20. slovenskega kasaškega derbija (22. avgust), preostali tekmovalni dnevi na ljutomerskem hipodromu pa bodo še 18. april, 16. maj, 26. junij, 8. avgust, 12. september in 17. oktober, ko bo tudi zaključek sezone.
Niko Šoštarič
Bowling • Podjetniška liga
2. krog zaznamovali igralci ekipe db Transport
V 2. krogu spomladanske podjetniške bovling lige večjih presenečenj ni bilo. V derbiju ekip, ki se potegujejo za najvišja mesta, je DaMoSS, lanski prvak, z rezultatom 5:3 ugnal ekipo VGP Drava. Prvo mesto v skupni razvrstitvi še vedno zaseda ekipa Bowling centra Ptuj, ki je v tem krogu remizirala z ekipo Radio-Tednika Ptuj.
Med posamezniki je najboljši rezultat kroga dosegel Aleš Korošec (db Transport) z 851 podrtimi keglji (povprečje 212,75 keglja na igro). S tem je dosegel rekord letošnje lige. Povprečje 200 podrtih kegljev na igro je presegel tudi Branko Kelenc (VGP Drava) z rezultatom 802. V tem krogu je "padel" še en rekord, in sicer so igralci db Transporta s skupnim rezultatom 2916 podrtih kegljev krepko presegli doslej najvišji ekipni rezultat, kar 3 igralci njihove ekipe pa so bili tudi med 10 najboljšimi posamezniki kroga.
REZULTATI 2. KROGA: Tames - Ilkos Candles 6:2, DaMoSS - VGP Drava 5:3, Mestna občina Ptuj - Saška bar 3:5, db Transport - Da-Ma-Fin 8:0, Radio-Ted-nik Ptuj - Bowling center Ptuj 4:4, MP Ptuj - Garant zavarovanje 4:4. Tekma PSS - Da-Ma-Fin je bila prestavljena.
1.	BOWLING C. PTUJ 2716 12 167,1
2.	TAMES	2628 11 168,6
3.	VGP DRAVA 2752 11 166,2
4.	SAŠKA BAR 2660 11 162,7
5.	DB TRANSPORT 2916 10 167,4
Rokoborba
Zmaga Ciričeve v Budimpešti
Na mednarodnem rokobor-skem tekmovanju v Budimpešti je nastopilo okoli 230 deklet iz Srbije, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Zelo uspešno sta RK Ljutomer zastopali Mihaela Čirič in Anja Mesiček. Čiričeva je pri članicah
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Aleš Korošec (db Transport) 851, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 802, 3. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 762, 4. Marko Šamperl (Saška bar) 759,
5.	Gregor Miložič (BC Ptuj) 736,
6.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 721, 7. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 709, 8. Andrej Trunk (Tames) 702, 9. Bojan Držaj (db Transport) 697, 10. Milan Berghaus (db Transport) 696.
6.	RADIO - TEDNIK PTUJ 2481 8 152,5
7.	MESTNA OBČ. PTUJ 2452 7 152,4
8.	ILKOS CANDLES 2494 6 154,8
9.	DAMOSS	2654 5 157,2
10.	ČISTO MESTO PTUJ	4 139,1
11.	MP PTUJ	2161 4 137,8
12.	GARANT ZAV. 2020 4 126,3
13.	TALUM	3 164,0
14.	DA-MA-FIN 1727 0 107,9
15.	PSS	0 0 0 Pari 3. kroga: ponedeljek, 15. 3.,
ob 19.00: Tames - Čisto mesto Ptuj, Ilkos Candles - Saška bar, Radio-Ted-nik Ptuj - VGP Drava, DaMoSS - Garant zavarovanje; torek, 16. 3. 2010, ob 19.00: Bowling center Ptuj - Talum, Mestna občina Ptuj - Da-Ma-Fin, PSS -MP Ptuj. Prosta je ekipa db Transport.
ČG
(do 51 kg) osvojila 1. mesto, potem ko je prepričljivo premagala srbsko in dve madžarski nasprotnici. Anja Mesiček pa je med kadetinjami (do 60 kg) osvojila 3. mesto in pred nastopom na EP potrdila solidno pripravljenost.
NŠ
Strelstvo • Pred EP v Merakerju na Norveškem
Pred prvim vrhuncem sezone
Strelska sezona se počasi preveša v sklepno fazo, ko se že odvijajo regijska prvenstva in ko strelci poskušajo dosegati norme za aprilska državna prvenstva. Za ptujsko strelko Majdo Raušl pa je to čas, ko se pospešeno pripravlja za nastop na EP z zračnim orožjem v Meraker-ju na Norveškem. Za "prvo žensko pištolo" v državi bo to že tretji zaporedni nastop na prvenstvih Stare celine: v lanski sezoni je tekmovala v Pragi in z dobrim nastopom 377 krogov osvojila 23. mesto, leto pred tem pa je nastopala v Winterturju v Švici, kjer se je s 379 krogi uvrstila najvišje doslej - na 16. mesto.
Tik pred odhodom na prvi veliki preizkus letošnje sezone smo obiskali najpopularnejšo športnico Spodnjega Podravja in se pozanimali, kako potekajo zadnji treningi pred odhodom na EP.
Kakšni so tvoji občutki pred odhodom na EP v MerSker, kako je v tem trenutku s tvojo formo?
M. Raušl: "Trenutna forma pred odhodom na EP je dobra, kar se kaže na treningih, zato je tudi občutek temu primeren."
V preteklem tednu si v sklopu priprav od SZS dobila na izposojo elektronsko tarčo Sius Ascor za izboljšanje in lažjo pripra-
vo zaključnih treningov pred EP. Kako potekajo treningi na elektronski tarči in čemu se sedaj najbolj posvečaš?
M. Raušl: "Treningi potekajo intenzivno pod budnim očesom trenerja Renata Šter-mana in Zlatka Kostanjevca. Velika prednost takšnih priprav je ravno v tem, da treniram na elektronsko tarčo, ki je tokrat izposojena od SZS. Ugotavljam, da bo v bodoče potrebno resno razmisliti o nabavi takšne tarče tudi pri nas v klubu, saj bomo le tako imeli zagotovljene osnovne pogoje za nemotene priprave na velika tekmovanja."
Kakšna so tvoja pričakovanja in cilji, re-zultatska in uvrstitvena?
M. Raušl: "Moj cilj na tem tekmovanju je, da poskušam čimbolj tehnično pravilno odstreljati. Če mi bo to uspelo, potem tudi rezultat, ki sem ga sposobna narediti, ne bo izostal."
Na prizorišče prvenstva odhajaš v sredo zjutraj z Brnika z reprezentančnim kolegom Željkom Moičevičem in selektorjem Alojzom Mikoličem, tekmovala pa boš v petek, 12. marca, ob 12.15. Kako se pripravljaš na čas streljanja?
M. Raušl: "Glede časa nimam posebnih priprav, saj
treniram v poznih popoldanskih urah, zato poskušam ta dejavnik izključiti."
V tem kratkem pogovoru smo se prepričali, da je Majda Raušl znova v dobri formi in
da komaj čaka, da se prvenstvo začne, mi pa bomo doma stiskali pesti in jo vzpodbujali ter upali na uresničitev njenih želja. Srečno!
Simeon Gonc
Rokomet
2. MLADINSKA LIGA -POLFINALE SKUPINE B
REZULTATI 2. KROGA: Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 45:25, Slovenj Gradec - Krško 39:32
1.	SLOVENJ GRADEC 2 2 0 0 4
2.	KRŠKO	2 10 12
3.	ČRNOMELJ 2 10 12
4.	MOŠKANJCI-GOR. 2 0 0 2 0 ČRNOMELJ - MOŠKANJCI-GO-
RIŠNICA 45:25 (21:10)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Vukan, Vesenjak 2, L. Horvat 1, Geč 2, Ranfl 1, Ivanuša 1, Ernuš 9, Zorli 6, G. Horvat 4. Trener: A. Bezjak.
Mladinci iz ekipe Moškanjci-Gorišnica so tudi v drugem srečanju polfinalne skupine B doživeli poraz, tokrat v Črnomlju, kjer so nastopili močno oslabljeni. V prvih dvajsetih minutah so se gostje še dobro upirali, nato pa so domačini vzeli igro v roke in na koncu prepričljivo slavili.
STAREJŠI DEČKI A -POLFINALNA SKUPINA B
8. KROG: Drava - Krško 31:35 (16:18)
1.	KRŠKO	7 5 2 0 12
2.	GORENJE	7 5 1 1 11
3.	CELJE LAŠKO 6 4 119
4.	RUDAR	6 3 2 1 8
5.	DRAVA	7 3 0 4 6
6.	SLOVENJ GRADEC 5 2 0 3 4
7.	SEVNICA	7 10 6 2
8.	JERUZALEM ORMOŽ 7 0 0 7 0
DRAVA - KRŠKO 31:35 (16:18) Igralci iz Krškega so tudi po gostovanju na Ptuju ostali še edino neporaženo moštvo v polfi-nalnem delu tekmovanja. Na tem srečanju smo lahko videli, da so se Ptujčani ves čas dokaj enakovredno kosali z gosti, predvsem v napadu, zelo pa je pešala igra v obrambi. V prvem polčasu so
gostje pobegnili na štiri gole razlike, vendar se je ob polčasu razlika zmanjšala na še sprejemljiv zaostanek. V drugem delu igre je bila tekma ponovno izenačena in domačim je uspelo povesti pri rezultatu 23:22. Kljub priložnostim pa večje razlike niso uspeli ustvariti. Gostje so ponovno po-vedli in ravno ob koncu tekme je bila razlika največja. Nov način igranja s spremembo igre v obrambi in menjavo igralcev na tej tekmi še ni obrodil sadov. Motivacijo za domače igralce pa vsekakor predstavlja dejstvo, da so eni najboljših ekip bili sposobni dati kar 31 zadetkov.
DRAVA: Valentin Zupanič (7 obramb), Mario Kenda, Aljaž Va-upotič, Teo Prapotnik, Blaž Kuhar, Luka Reisman 5, Aljaž Mori, Marko Žuran 5 (1), Martin Vr-bančič 2, Tomas Bedrač 1, Nejc Korošec 7, Sebastijan Kelenc 3, Davorin Levanič 6 (3), Filip Jere-nec, Rok Šalamun 2, Rok Dravč-baher. Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
JERUZALEM - SLOVENJ GRADEC 21:31 (8:15)
JERUZALEM: Šulek; Perčič 2, Hrupič 1, Zorec 2 (1), Antolič 4 (1), Vukan 3, Ivančič, Kirič 4 (1), Plohl 1, Savčak, Sok 4 (1). Trener: Uroš Krstič.
Slovenj Gradec je Ormoža-nom prinesel že osmi zaporedni poraz. Po tradiciji so slabo pričeli in Korošci so hitro po-vedli s +10, 14:4. V zaključku 1. polčasa in na začetku 2. so gostje le zaigrali po svojih najboljših močeh in po delnem izidu 8:3 uspeli znižati na 12:17. Ob tem so po svojih napakah zapravili še tri napade za novo znižanje, Slovenj Gradec pa je ponovno zaigral kot na začetku tekme in spet ušel na +10, 28:18. Število napak pri Jeruzalemu se je spet zaustavilo blizu številke 30 (pri
številki 27: tehnične napake, sedemmetrovke, zicerji). Enostavno preveč za enakopraven boj proti ekipam v polfinalni skupini B. V naslednjem, 9. krogu Jeruzalem gosti ptujsko Dravo, tekma pa je na prošnjo Ptujčanov prestavljena.
STAREJŠI DEČKI B -POLFINALNA SKUPINA B
6. KROG: Sevnica - Velika Nedelja 24:27 (15:13)
1.	CELJE LAŠKO 5 5 0 0 10
2.	VELIKA NEDELJA 6 5 0 1 10
3.	SEVNICA	6 3 0 3 6
4.	KRKA	5 10 4 2
5.	KLIMA PETEK MB 5 10 4 2
6.	TRIMO TREBNJE 5 1 0 4 2
SEVNICA - VELIKA NEDELJA 24 :27 (15:13)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kuko-vec, Žan Črnivec, Žiga Kumer 5, Rok Cvetko 12, Denis Jaušovec, Matic Bokša, Kevin Preac, Jure Kocbek, Gregor Hojžar 3, Tomaž Cvetko, Matic Marin 7. Trener: Bojan Munda.
Tekma v Sevnici je bila ob normalnem razvoju prvenstva odločilna za mlade rokometaše Velike Nedelje. Z zmago proti močni ekipi Sevnice so igralci trenerja Bojana Munda korak bližje zastavljenemu cilju za tekočo sezono, to je uvrstitvi v končnico štirih najmočnejših. Gostje so na tekmo prišli zelo oslabljeni, saj so manjkali kar trije igralci, vendar so odsotnost Filipa Bombeka, Kevina Slavinca in Kristjana Šo-štariča z borbenostjo nadomestili drugi igralci. V prvem polčasu je bila igra zelo izenačena, tako da so domačini ob koncu polčasa prišli do vodstva 15:13. Tudi v drugem polčasu je bil razplet dogodkov enak kot v prvem. Pri izenačenem rezultatu 19:19 so rokometaši Velike Nedelje vzeli igro v svoje roke in s pomočjo odličnih obramb Tomaža Cvetka
na hitro povedli z 20:24. Razliko treh do štirih golov so uspešno obdržali do konca in zasluženo slavili pomembno zmago.
MLAJŠE DEKLICE A
MERCATOR TENZOR PTUJ - LITIJA 30:9 (15:6)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Gra-brovec 5, Barbara Borovčak 12, Tonja Kolednik 5, Sindi Zorec 5, Sandra Šrajner 3, Marina Majcen, Sara Čagran, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek
Po mesec dni premora so mlajše deklice iz Ptuja ponovno stopile na igrišče, kjer so pričakale nasprotnice iz Litije. Tekma je bila zelo kvalitetna, se pa je poznala premoč domačih igralk. Predvsem je bil z igro zadovoljen trener domačih, saj so dekleta uspešno izvedla kar nekaj dobro natreniranih akcij. Zmaga z 21 zadetki razlike pove vse.
MLAJŠI DEČKI A, 1. KROG POLFINALNE SKUPINE C
KRŠKO - JERUZALEM 22:18 (10:9)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Rizman; Plavec 2, Lukman 2, Ulaga 1, Luci, Kosi 3, Štumber-ger 4, Topolovec 1, Kociper 4, Horvat 1, Kolmančič, M. Hebar. Trener: Mladen Grabovac.
V1. krogu polfinalne skupine C so mladi Ormožani gostovali na derbiju v Krškem in doživeli zaslužen poraz. V 15. minuti so še vodili z 8:7. Po poškodbi Kocipra, ki je do takrat dosegel štiri zadetke, je voz Ormožanov začel drseti navzdol. Aktualni državni prvaki pri letnikih 1997 imajo letos obilico smole, saj so zaradi poškodb nastopili brez kar petih igralcev. Zaradi
poškodbe je na klopi obsedel tudi lani najboljši igralec Slovenije in prvi strelec Jeruzalema Miha Kolmančič. V 35. minuti je Krško povedlo celo za 9 zadetkov, 22:13. Domačini so izkoristili vse tehnične napake gostov, ki jih je v drugem delu bilo precej. Še dobro, da je v golu blestel Korpič Lesjak (letnik 1999), ki je preprečil hud polom Ormožanov. V zadnjih petih minutah je Jeruzalem odigral tvegano obrambo, ki se jim je obrestovali, in po seriji 5:0 ublažil poraz na -4, 22:18. V tistih pomembnih trenutkih sta še največ pokazala Plavec in
Kasaštvo
Kosi (letnika 1998). Slednji se je po dveh mesecih pavze zaradi poškodbe uspešno vrnil na rokometna igrišča.
Zaostanek za Krčani je velik, ampak so ga Ormožani na povratnem srečanju v domači dvorani sposobni nadomestiti. Omeniti je še potrebno različen sodniški kriterij sodniškega para Lindič - Arh, ki sta za gostitelja dosodila kar 9 sedemme-trovk in za Ormožane le eno, v predzadnji minuti tekme. V naslednjem krogu bi Jeruzalem moral gostovati v Metliki, vendar je tekma prestavljena.
DK in UK
Konja Osterca uspešna v Italiji
Italijanska konja Inuo in Fezzano v lasti Zvonka Osterca (KK Lenart Slov. gorice), sta ob koncu minulega tedna zelo uspešno nastopila na dirkah v italijanskem Trstu. Inuo je na
1660 metrov dolgi stezi s časom 1:17,9 zmagal, Fezzano pa je bil v svoji kategoriji na 1660 metrov s časom 1:18,4 peti. Oba konja je vozil Srb Goran Zolnaj.
NŠ
Zvonko Osterc
Foto: NS
Vladimir Sitar • Predsednik Kikboks zveze Slovenije
S selektorskega na predsedniški stolček
Vladimir Sitar, rojen 23. februarja 1961 na Ptuju, je borilnim športom zvest že od leta 1975. Osvojil je sedem naslovov državnega prvaka tedanje Jugoslavije, od tega trikrat v semi in štirikrat v full kontaktu. V letih 1981 in 1982 je tekmoval tudi v tajskem boksu in karateju. Svoje izkušnje je dopolnjeval na tekmovanjih v tujini: v Avstriji, Švici, Angliji, Irski, Franciji, Italiji, Nemčiji, Poljski, Madžarski, Češki in na Nizozemskem. Leta 1982 je kot enaindvajsetletni tekmovalec v Hamburgu postal evropski prvak WBU, dve leti pozneje pa je na evropskem prvenstvu wAKO v Gradcu osvojil 3. mesto. V zadnjih tekmovalnih letih je začel nastopati za klub Novi Zagreb, v katerem je tudi sklenil tekmovalno kariero in se posvetil trenerskemu delu. Sitar je nosilec naziva mojstra borilnih veščin črni pas, 7. dan, v organizacijah Budokai, WKO in WAKO. Za uspešno trenersko delo je v letu 1997 in 1999 prejel priznanje Olimpijskega komiteja.
Na skupščini Kikboks zveze Slovenije, ki je potekala 6. 1. 2010 na Trojanah, ste postali predsednik Kikboks zveze Slovenije. To je veliko priznanje in obenem nova velika obveznost in odgovornost.
V. Sitar: »V svetu borilnih športov sem že 35. leto, tako kot naš Klub borilnih veščin, s katerim letos praznujemo 35 let obstoja. Leta 1975 se je začel na Ptuju trening takrat popularne veščine budokai. Po začetnem velikem vpisu in vzpodbujanju mojega sošolca Branka Korena sem se po nekaj mesecih vpisal tudi jaz in od takrat sem neprekinjeno v borilnih športih.«
Kako je KBV Ptuj nastal?
V. Sitar: »Klub je nastal leta 1975 pod imenom Karate klub Ptuj. Glavni pobudnik ustanovitve in kasneje delovanja Karate kluba Ptuj je bil Srečko Arnuš iz Maribora, ki je bil tudi glavni trener še naslednjih osem let. Zraven nje-
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Sitar
ga so bili ustanovitelji kluba Zvonko Ploj, Dušan Seničar, Boris Rogina in Franc Primc; slednji je bil tudi prvi predsednik kluba. Prvi treningi so potekali v Domu JLA, v klubu mladih, nekaj časa tudi na stadionu, nato pa še v telovadnicah OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudevita Pivka ter sedaj na Mladiki v Kikboks centru. V začetku se je v klubu treniralo po sistemu budokai, katerega center je v Zagrebu. Glavni inštruktor budokai šole dr. Emin Topič je vrsto let učil in pomagal pri uspehih tekmovalcev našega kluba.«
V klubu ste imeli veliko učencev. Koliko teh se je dalje ukvarjalo s tem športom kot trenerji in koliko jih je mogoče ustanovilo kakšen klub?
V. Sitar: »V našem klubu je treniralo okrog 2500 članic in članov različnih starosti. Iz našega kluba pa izhajajo številni trenerji, ki so ustanovili svoje klube v Ormožu, Murski Soboti, Kranju, Stražišču, Maj-šperku in še kar nekaj sekcij pri različnih društvih.«
Kako ste sodelovali pri ustvarjanju Kikboks zveze
Slovenije?
V. Sitar: »Leta 1991 je naš klub kot eden od petih dal pobudo za ustanovitev samostojne zveze za kontaktni borilni šport. Naslednje leto je bil naš klub eden od ustanovnih članov pri ustanovitvi Zveze za kontaktni borilni šport, ki se je naslednje leto preimenovala v Kikboks zvezo Slovenije.«
Postali ste selektor reprezentance Slovenije. Kdaj in kako dolgo ste opravljali to nalogo?
V. Sitar: »Selektor reprezentance Slovenije sem postal leta 1994 in sem to delo opravljal polnih 15 let. Na ta leta sem ponosen, saj smo imeli izredne uspehe in smo skupaj s klubskimi trenerji ustvarili kar nekaj svetovnih in evropskih prvakov.«
Kdaj in zakaj ste se odločili, da kandidirate za mesto predsednika zveze in končate delo selektorja?
V. Sitar: »Po dolgem delu v selektorski komisiji sem nekako začutil, da je že čas, da prepustim to mesto drugim, mlajšim strokovnjakom in da sam kandidiram za predsednika zveze. Kot selektor repre-
zentance sem zelo ponosen na naše tekmovalce in trenerje, ki so sodelovali z mano. Da kandidiram za predsednika zveze sem se odločil, ker sem prepričan, da lahko z mojimi izkušnjami in veliko voljo to zvezo popeljem še kako stopničko višje, tako organizacijsko kot na tekmovalnem področju. Vse bom naredil, da bomo postali prepoznavni in bomo cenjena blagovna znamka'.«
Vaš sin Timi že kar lepo stopica korak za korakom v borilnem športu. Jabolko torej ni padlo daleč od drevesa.
V. Sitar: »Timija sem začel navduševati za ta šport, ko je komaj dobro shodil. Spominjam se, da so bile zaščitne rokavice, ki sem mu jih takrat nataknil na roke, skoraj večje od njega. Sedaj že nekaj let pridno trenira in tudi tekmuje. Je državni prvak do 10 let, pred kratkim je na turnirju v Italiji v svoji kategoriji osvojil 3. mesto. To je lep uspeh za tako mladega športnika, zato sem na njega upravičeno ponosen.«
Franc Slodnjak
Kikboks • Medobčinski turnir
Kvalifikacije za državno prvenstvo
V Kikboks centru Ptuj je v februarju v dveh delih pred starši in prijatelji tega športa potekal prvi od petih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice
in člane.
Na turnirju je sodelovalo 37 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Marjan in Matej Šibila, Milan Breg, Mateja Erlač, Franc Slodnjak, Branko Breg in Franc Vrbančič.
Rezultati:
Dečki do 8 let: 1. Jaša KO-VAČIČ, 2. Niko RITLOP, 3. Tilen CIGLAR; do 28 kg: 1. Timi SITAR, 2. Jaša KOVAČIČ, 3. Žiga KORENJAK; do 32 kg:
1.	Jakob ŠTRUCL, 2. Nik LE-SKOVAR; do 37 kg: 1. Gašper POLANEC, 2. Patrik ŠULEK; do 45 kg: 1. Alen SELINŠEK,
2.	Jure KORENJAK; do 55 kg: 1. Gašper MLAKAR, 2. Tomaž
Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj s trenerji
Foto: Franc Slodnjak
POGELŠEK; nad 55 kg: 1. Simon KAISERSBERGER, 2. Žan DOBRAJC.
Mladinci do 70 kg: 1. Filip JANŽEKOVIČ; nad 70 kg: 1. Anej ŠTRAFELA.
Člani do 70 kg: 1. Filip JANŽEKOVIČ, 2. Matic BEDE-NIK, 3. Tadej VALENKO; nad 70 kg: 1. Aleksander KOLED-NIK, 2. Izidor JANŽEKOVIČ, 3. Anej ŠTRAFELA.
Članice do 60 kg: 1. Adriana KOREZ.
Prvi turnir je bil tudi kvalifikacijski za ekipo Ptuja, ki bo nastopala v soboto, 13. marca, na 1. turnirju državnega prvenstva v Ormožu.
Sicer pa je 7 najboljših tekmovalcev (Aleksander in Sabina Kolednik, Tadej Valenko, Filip Janžekovič, Adriana Korez, Anej Štra-fela In Matic Bedenik) odpotovalo na največji turnir v Dublin na Irskem. Glavni trener v klubu Vladimir Sitar pričakuje predvsem dobre in hrabre borbe in kakšno uvrstitev med prve tri.
Franc Slodnjak
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Rudar Velenje - Interblock; SOBOTA ob 15.00: Nafta - HIT Gorica, Olimpija - CM Celje; SOBOTA ob 18.00: Maribor - Labod Drava; SOBOTA ob 20.15: Domžale - Luka Koper.
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
PARI 17. KROGA: Tomi Press Bronx - FC Krona bar Ptuj (v petek ob 20.00), Sevnica - Litija, Puntar Casino Safir - Oplast Kobarid, Dobovec
-	Gorica.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: NŠ Poli Drava - Bilje Renče (v soboto ob 15.00), CM Celje-Aluminij (v soboto ob 15.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: NŠ Poli Drava - Bilje Renče (v soboto ob 13.00), CM Celje
-	Aluminij (v soboto ob 13.00).
LIGA U-14
18. KROG: Aluminij - Mura 05 (v soboto ob 11.00), NŠ Poli Drava
-	Tehnostroj Veržej (v nedeljo ob 11.00).
ROKOMET
TURNIR MOŠKEGA POKALNEGA TEKMOVANJA
V	soboto in nedeljo bo v dvorani Tabor v Mariboru potekal zaključni turnir v pokalnem tekmovanju v rokometu za moške. Ob 16.00 bo prvo polfinalno srečanje Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, v drugem, ki se bo pričelo ob 18.30, pa se bosta pomerila Jeruzalem Ormož in Klima Petek Maribor. V nedeljo ob 15.00 uri bo srečanje za tretje, ob 17.15 pa za prvo mesto.
1.	A SŽL (LIGA od 1. do 6. mesta)
PARI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (v petek 19.00 v ŠD Center), Krka - Zagorje GEN I. Srečanje Krim Mercator - Celeia Žalec bo v sredo, 17. 3.
2.	SML (LIGA od 1. do 8. mesta)
PARI 3. KROGA: Mokerc Ig - Velika Nedelja, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana, Cerklje - Brežice, Dobova - Škofljica.
2. SML (LIGA od 9. do 14. mesta)
PARI 3. KROGA: Radovljica - Drava, Jadran 2009 - Arcont Radgona.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 18. KROGA: Ptuj - Edigs Mengeš (v soboto ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Tempo Velenje - Petrol Olimpija, Ilirija - Krka, Finea Maribor - Kema Puconci, Sobota - Melamin Kočevje.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
17. KROG: Ilirija - Ptuj (v petek 17.00).
PARI 18. KROGA: Ptuj - Iskra Avtoelektrika (v soboto 17.00 v športni dvorani Center), Šenčur - Muta, Ljubljana - Logatec, Kajuh Slovan- Ilirija, Fužinar Interdiskont - Arrigoni Izola.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
10. KROG: Muta - Ptuj II (ob 10.00), Žogica Radgona - Ptuj II (ob 16.00).
3.	SLOVENSKA LIGA
10. KROG: Šternmatik Cirkovce - Križe (ob 10.00 v športni dvorani Cirkovce), Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan II (ob 16.00 v športni dvorani Cirkovce).
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
12. KROG: Drava Deta Center - Fužinar ( v soboto ob 13.30 na kegljišču v Deta Centru na Ptuju).
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Drava Deta Center - Piramida (v soboto ob 17.30 na kegljišču v Deta Centru na Ptuju).
BORILNE VEŠČINE
V soboto 13. marca v Ormožu 1. turnir za DP
V	organizaciji Kluba borilnih veščin Ormož in Kickbox zveze Slovenije bo v soboto, 13. marca, ob 11.00 v Športni dvorani na Hardeku potekal prvi od treh turnirjev za državno prventvo. Tekmovalo se bo v kategorijah: semi kontakt, light kontakt, kick light in v glasbenih formah za vse kategorije.
Ljubitelji borilnih veščin boste imeli možnost na delu videti borbe najboljših borcev v Sloveniji.
TAROK
Tarok društvo Ormož gosti 4. tekmo za DP v taroku
Mesto Ormož in Tarok društvo Ormož Štraus bosta v soboto, 13. marca, v hotelu Ormož organizatorja 4. tekme državnega prvenstva v taroku. Prijave zbirajo do 8.45. Začetek tekme je ob 9.00. Pravico udeležbe na tekmi imajo tekmovalci z licenco TARZS. Kontaktna oseba: Zlatko Zadravec, 051 636 156.
Danilo Klajnšek in Uroš Krstič
Zanimivosti
DopufirkpristL	Li
Počitnice so blizu... v Mercatorju!
več na www.mholidays.si | brezplačna telefonska številka 080 2 080
Prodajte otoke!
Grčiji zaradi preseženega javnofi-nančnega primanjkljaja in javnega dolga grozi bankrot. O tem, kako poiskati rešitev iz nastalega položaja, se pojavljajo različna mnenja. Po mnenju političnih zaveznikov nemške kanclerke Angele Merkel naj bi Grčija kar prodala nenaseljene otoke, da bi zbrala potreben denar.
»Grčija mora prodati deleže v podjetjih in tudi premoženje, kot so na primer nenaseljeni otoki,« je za nemški dnevnik Bild dejal poslanec liberalcev, koalicijskih partnerjev nemške kanclerke, Frank Schaeffler, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podobnega mnenja je tudi poslanec same stranke Merklove, Krščan-sko-demokratske unije (CDU), Marco Wanderwitz. Kot pravi, bi Atene morale ponuditi zavarovanje za vsakršno finančno pomoč, ki bi jo prejele od Evropske unije za izhod iz krize.
Grčija ima po podatkih spletne strani grškega turističnega urada vzdolž svoje obale okoli 6000 otokov, med katerimi jih je 227 nenaseljenih.
STA
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (5.)
Kampiranje
Kampirati v nacionalnem parku v ZDA je izjemno doživetje. Šotor sredi divjine, med divjimi in nepredvidljivimi živalmi, tisočero zvokov, ki jim ne moreš pripisati izvora, ter neskončne pešpoti, ki terjajo od popotnika velikokrat tudi nadpovprečen fizični in psihični napor.
Ker nismo imeli prostih dni vsi enako razporejenih, smo velikokrat hodili kampirat kar v parih, kakor je bilo to pač mogoče. Največkrat sem šel kampirat s kolegom Taylorjem, ki je bil v prostem času skejter in polprofesio-nalni fotograf, tako da sem se nekaj učil tudi o fotografiji.
Kampiranje v parku je bilo strogo nadzorovano in rangerji (kdo pa drug) so uredili posebne prostore za taborjenje. Ko si šel kampirat, si moral prijaviti, kam boš šel in kdo bo šel. In ali boš kuril ogenj. Po teh formalnostih sva se odpravila proti jezeru Mallard, ki je bilo ob dveh urah hoje v eno
smer najbližja luštna točka za taborjenje. Po poti sva fotografirala zanimivosti, odganjala komarje ali preprosto v tišini korakala naprej. Pri tem sva morala nenehno paziti, da nama ne pride na pot kakšna divja žival.
Neko popoldne sva tako korakala, ko nenadoma na desni nekaj močno zašelesti. Presenečeno upočasniva in čez nekaj korakov nekaj metrov vstran zagledava grizlija, ki je verjetno iskal kakšne borovničke. Tako hitro še menda nikoli v življenju nisem zašvical. Šlo se je za to, kdo se bo prej v hlače, on ali midva. Ker pa medvedi ne nosijo hlač, je bil odgovor znan. Res počasi in neopazno sva se začela umikati in na srečo naju res ni opazil. Te dni sva poslušala o povečani aktivnosti medvedov v parku in to je lahko pomenilo, da so še drugi medvedi v bližini. In res, čez kakšen kilometer ob nekem potočku zagledava še enega grizlija, ki se je sramežljivo pripravljal na kopanje. Zdaj ali nikoli. Snameva fotoaparate in izza drevesa narediva nekaj posnetkov. Kakšna nevoščljivost po celi naši hišici je to bila!
Pri jezeru Mallard sva se utaborila, postavila šotor, nabrala drva in si spe-kla nekaj klobasic. Luna je sijala tako močno in se odbijala od jezera, da je bilo svetlo kot podnevi. Prinesla sva si tudi nekaj piva ter modrovala do jutra. Ko sva se odpravila spat, sva morala vso hrano obesiti visoko na vejo. Namreč prav ta hrana privablja živali, in če jo malo vstran od šotora obesiš kakih 8 metrov visoko, se bo kakšen medved najprej odpravil tja in boš imel kakšne 3 sekunde več časa, da pobegneš.
Sončni vzhod ob jezeru in kava ob šestih zjutraj sta naju do konca zbudila, in ker je bilo popoldne že potrebno iti na delo, sva se počasi odpravila nazaj. Po poti nekaj čebljava, ko po slabi uri zaslišiva človeške glasove. V divjini je vedno lepo nekoga srečati, razen ... Ja, bili so rangerji. Zame je stvar hipoma postala malo pereča, saj sem se prav za ta dan javil pri rangerjih, da bomo šli popravljat neke pohodniške poti, in ker sva sklep o kampiranju skovala na hitro, sem se pozabil odjaviti. In prav to ekipo sva zdaj srečala, z rangerjem Bobom na čelu, ki je imel čez tovrstne podvige. Možaka skesano pogledam, pa mi pravi, da ima itak dovolj ljudi in da ni bilo nič posebnega v planu. Šest žensk okoli njega v samotnem gozdu, on pa meni 'nič posebnega v planu'. Falot.
Ob eni takšnih priložnosti je del
poti šel z nama tudi kuhinjski pomočnik Travis. Po četrtini poti se je obrnil, ker ga je bolela noga, midva s Taylorjem pa sva neustrašno korakala naprej. Zmenila sva se, da bova malo spremenila svojo prvotno traso, ker sva hotela najti še nek skriti slap. To nama je lepo uspelo, in ko sva se vrnila v našo naselbino, se je vse moštvo zbralo in naju presenečeno gledalo
ter spraševalo neumnosti. Vrli Travis je namreč raztrosil novico, da nisva šla po pravi poti in da sva se izgubila. In vsi so naju pričakali na vratih. Iz prikrite jeze ves dan nisem govoril z njim drugače kot v slovenščini in sem ga označil z besedo, ki si jo je tudi zapomnil in ki na Štajerskem ni tako neobičajna, namreč z besedo: trotl!
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA
K- L • U * B
Ženski večer v Grami Hotelu Primus	i
»TOTALKNOCKOUTH
Slačifantje pokažejo kaj znajo - Predstava je namenjena izključno ženskemu občinstvu! Sobota, 13.3.2010 ob 21. uri v Klubu Gemina XIII
Cena vstopnice znaša 10 €. Pohitite z nakupom vstopnic! »Prava baba v Grand Hotelu Primus«
Monokomedija z Urška Vučak. Vsako sredo v marcu ob 19. uri v Klubu Gemina XIII. Cena vstopnice na osebo: 10 €
GEMINA
K-L-U-B
Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanie, savno, fiuies in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €
Pestra Izbira malic v restavraciji lila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
/I \
Termalni irk
TfcwuPta;
Termalni R
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Testenine (1.)
Testenine so zelo dostopno živilo in ni človeka, ki vsaj enih testenin ne bi dobro poznal ali jih znal pripraviti. Zato velikokrat spregledamo dejstvo, da so v naši prehrani bolj cenjene, kot jim to pripisujemo, in da so zelo zaželene tudi z vidika uravnotežene prehrane.
Testenine so priljubljen po vsem svetu in jih vključujejo v pripravo jedi vse kuhinje. V Italiji imajo priljubljen izraz pašta. Testenine so narejene iz rezan-čevega testa z jajci ali brez njih. Za domače testenine je značilno, da jih pripravljamo z večjo količino jajc in imajo izrazito barvo. Pri njihovi pripravi še vedno najpogosteje uporabljamo pšenično moko, danes pa vse pogosteje tudi polnovredno pšenično in riževo moko. Zraven moke uporabimo še manjšo količino soli, olja, jajc in pri nekaterih testeninah tudi pretlačeno zelenjavo, kot je korenje, paradižnik in špinača.
Po mnenju mnogih so najboljše jajčne testenine. Te uporabljamo in pripravljamo najpogosteje. Od toplotnih postopkov testenine najpogosteje kuhamo. Kuhamo jih v večji količini slane vode z dodatkom maščobe, ki preprečuje, da se med kuhanjem ne zlepijo, in jim po kuhanju daje sijoč videz. Čas kuhanja testenin je odvisen od osnovnih sestavin: testenine z jajci se kuhajo daljši čas kot tiste brez jajc. Stopnja kuhanja pa je v veliki meri odvisna od posameznika. Pra-
vi okus testenin zaznamo, če so kuhane al dente, torej so v sredini še rahlo čvrste, tako da imajo v prerezu vidno nežno svetlo liso.
Italijanski vpliv pri pripravi testenin lahko čutimo v mnogih deželah, saj mnoge jedi iz testenin poznamo le po njihovem italijanskem imenu. Navada, da testenine ponudimo kot glavno jed, ne prihaja iz Italije, ker tam testenine najpogosteje ponudimo med predjedjo in glavno jedjo. Tako tankim špagetom v Italiji pravijo spa-gettini, če pa boste naročili spagettone, boste dobili jed iz debelih špagetov.
K temu, da danes veliko jedi iz testenin ponudimo kot samostojne jedi, so prispevale sodobne prehrambne navade, saj je večina jedi iz testenin precej nasitnih.
Najbolj cenjene pri nas so jajčne testenine in so najboljše, če jih delamo sproti. Največji poznavalci in ljubitelji testenin pravijo, da so jajčne testenine najboljše, če jih pripravimo samo iz jajc in moke. Če dodamo olje in sol, testo sicer lažje razvaljamo, a na koncu ni tako čvrsto. Za pripravo tankih jajčnih testenin uporabimo gladko moko, saj je skoraj nemogoče, da bi jajčne testenine iz ostre moke razvaljali 1,5 mm na debelo. Za gnetenje, valjanje in rezanje lahko uporabimo tudi strojček, v tem primeru bomo dobimo enakomerne testenine.
Barvanje jajčnih testenin z naravnimi dodatki je zelo pri-
ljubljeno. Ta postopek so naši sosedi izpopolnili do vrhunca. Vendar ni nujno, da so te testenine tudi okusnejše. Zraven rdečih, zelenih, oranžnih testenin so zelo priljubljene tudi čokoladne in kostanjeve testenine, ki pa jih pripravljamo in ponudimo kot slaščice.
Večino testenin po kuhanju prelivamo z omako, lahko tudi s staljenim surovim maslom, olivnim oljem ali razmešano in ogreto sladko ali kislo smetano. Prav tako ne smejo manjkati sveže narezana zelišča.
Danes so zelo priljubljene jedi iz testenin testeninske solate. Pripravimo jih lahko na različne načine, skozi nje pa lahko ocenjujemo kreativnost tistega, ki jih pripravlja. Skromne testeninske solate lahko pripravimo kar z zelenjavnim oblivom, so pa prav tako dobrodošla kombinacija kot tiste, ki jim dodajamo različne vrste mesa in rib, sveže, kuhane ali kisle zelenjave in jih prelivamo z osnovnimi, jogurtovimi in drugimi prelivi.
Za solate lahko uporabimo tudi testenine brez jajc; te po kuhanju dlje časa obdržijo svojo obliko. Za pripravo solat izbiramo kratke testenine, ki dobro vpijajo prelive.
Za pripravo testeninskih
solat je pomembna tudi konsi-stenca testenin. Zato moramo poskrbeti, da se izbrane testenine ne skuhajo preveč. Po kuhanju jih hitro oplaknemo s hladno vodo, da odstranimo škrob, in jih narahlo prelijemo z oljem ali z manjšo količino solatne omake, da omako dobro vpijejo.
Testeninske solate lahko naredimo s preprostim oblivom, tako da jih prelijemo z olivnim oljem, pokapljamo z limoninim sokom ter odišavimo s sesekljanimi kaprami in sardelnim file-jem. Nato dodamo sestavine po svojem izboru. To je lahko sveža ali kuhana zelenjava, mrzle pečene ali kuhane ribe, pečena ali kuhana perutnina. Solate iz testenin lahko popestrimo tudi s slanimi arašidi in čvrstim sadjem, kot je avokado.
Preden solate iz testenin ponudimo, jih za nekaj časa postavimo v hladilnik in nato postrežemo ogrete na sobno temperaturo.
Za pripravo testeninskih solat lahko uporabimo tudi nadevane ali obarvane testenine, tako da barvno uskladimo sestavine in prispevamo k temu, da jedi niso samo okusne, ampak tudi privlačne za oko.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Cepljenje proti steklini
V marcu se vsako leto začne organizirano obvezno cepljenje psov zoper steklino. Steklina je, kot vemo zoonoza, kar pomeni, da lahko zraven živali zbolijo tudi ljudje.
Če pride pri človeku do okužbe z virusom stekline in pojava kliničnih znakov bolezni, moramo vedeti, da je bolezen neozdravljiva in se konča s smrtjo. Zaradi rednega vsakoletnega cepljenja psov zoper steklino v Sloveniji že desetletja ne beležimo smrtnega primera pri ljudeh.
Prav na območjih mejnih občin ptujske upravne enote s Hrvaško smo v lanskem letu beležili precej pozitivnih primerov stekline pri lisicah. V nekaterih primerih so stekle lisice poškodovale hišne pse na tem območju, tako da so bili posredno ogroženi tudi ljudje.
Še čisto na kratko o povzročitelju stekline in poteku bolezni. Steklino povzroča virus in je bolezen centralnega živčevja. Obolevajo toplokrvne živali in človek. Po pojavu kliničnih znakov bolezni se ta v večini primerih konča s smrtjo. Inku-
bacijska doba (čas do izbruha bolezni) je lahko od nekaj dni do več let. Okužba je mogoča le z ugrizom stekle živali, druge poti praktično niso možne. Virus potuje od mesta ugriza in vnosa virusa v telo po živcih do možganov in takrat povzroči smrt. Na žalost ne poznamo testa, s katerim bi lahko ugotovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov.
Najpogostejši prenašalci stekline so lisice, volkovi in netopirji (jame). V svetu umre zanjo vsako leto približno 55.000 ljudi, največ v Afriki in Aziji (Indija).
Če necepljen pes ugrizne človeka, je le-tega potrebno cepiti zoper steklino, lastnika psa pa čaka kazen veterinarskega inšpektorja in kasneje še verjetno individualna tožba poškodovanca. Kazen čaka lastnika psa tudi v primeru, kadar je pes cepljen in je ugriznil,
vendar v tem primeru ne preti nevarnost izbruha bolezni. Veterinarski inšpektor lahko tudi kadarkoli odredi odvzem krvi psu, ki je ugriznil človeka, in s tem preveri imunost psa zoper steklino.
Lastniki psov so po zakonu dolžni svojega psa cepiti zoper steklino, ko napolni 3 mesece starosti. Cepljenje je potrebno obnoviti vsako leto skozi vse življenje psa. Psi se ne smejo prosto gibati v naravi, lastniki jih morajo imeti na povodcu.
Razpored cepljenja psov zoper steklino po vaseh bo objavljen v medijih, na internetu ali bodo lastniki dobili obvestilo v poštni nabiralnik. Stranke Veterinarske bolnice Ptuj in ostali lastniki psov si razpored in vse ostalo lahko preberejo na
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
www.veterinarskabolnica-ptuj. si. Lastniki psov, ki se cepljenja po razporedu ne morejo udeležiti, lahko svojega kužka pripeljejo v ambulanto za male živali kadarkoli med 8. in 19. uro. Pri cepljenju dobijo za svojega psa tudi zdravilo proti glistam v obliki tablet. Živalim moramo tabletke ponuditi na tak način, da jih pojedo, saj so le tako učinkovite. Kako to storiti, je prepuščeno iznajdljivosti lastnika in ješčnosti psa. Emil Senčar, dr. vet. med.
I Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju	»:> * * * * j
Za vas in vaše hišne ljubljenčke:
pester izbor VISOKOKAKOVOSTNIH PREMIUM IZDELKOV ■ hrane, poslastic, opreme, igrač, ležišč, kletk..... Nudimo tudi veliko izbiro akvarijskih rib in akvarijev!
a If f* I It, s tem kuponom vam nudimo 10% popust AI\%IJAi pri nakupu v naši prodajalni!
Foto: Emil Senčar
Kmetijska svetovalna služba
Spomladanska oskrba žit
Tehnologija pridelovanja žit je že desetletja poznana in prav sedaj spomladi je pravi čas, da se odločimo, ali bomo upoštevali priporočeno tehnologijo in s tem dosegli visoke pridelke, ki so edini tudi ekonomični. Narava je živa stvar, zato moramo od parcele do parcele ravnati nekoliko drugače, vsako leto pa se moramo prilagajati tudi danim vremenskim razmeram.
Klub tako različnim razmeram veljajo pri pridelavi določena pravila, ki jih velja upoštevati. Na našem območju je v normalnih letih ob upoštevanju priporočene tehnologije mogoče pridelati od 6 do 8 t pridelka žit. Samo visoki kvalitetni pridelki tudi edini omogočajo ekonomično pridelovanje žit.
Osnovno gnojenje
Na njivah, dobro založenih s fosforjem in kalijem, je pridelek odvisen predvsem od količine dodanega dušika. Z dognojevanjem pa moramo biti zelo previdni zaradi možnosti poleganja ter nevarnosti izpiranja v podtalnico.
Visokega in kvalitetnega pridelka ne moremo doseči s samo enim gnojenjem. Dušik, dodan v amidni obliki (KAN), najmočneje deluje do tri tedne po trošenju, pozneje, ko ga rastlina najbolj potrebuje, v fazi formiranja klasov in polnjenja zrnja, pa ga primanjkuje.
Za žita je najprimerneje, če potrebno količino fosforja in kalija potrosimo že jeseni. Če ga nismo potrosili in nimamo na razpolago analize tal, lahko to storimo tudi med 10. in 15. marcem, in sicer 350 do 500 kg/ha NPK 15:15:15.
Prvo dognojevanje
Na parcelah, gnojenih že jeseni, dognojujemo samo s KAN-om, s čimer vplivamo samo na gostoto in bujnost posevka. Opravimo ga, ko se povprečne dnevne temperature dvignejo nad 5 stopinj celzija(ko se prične vegetacija). Pri nas je to običajno od 10. do 15. marca. Količina dodanega dušika je odvisna od gostote posevka in količine vezanega dušika v tleh. Visoke sorte pšenice, ječmen, tritikalo in rž gnojimo nekoliko manj zaradi nevarnosti poleganja. Za prvo dognojevanje naj bi potrosili 50-80 kg čistega dušika, kar pomeni 200-300 kg KAN-a.
Če je posevek zaradi prezimitve preredek, lahko količino povečamo za 50 kg KAN-a na ha, s čimer povečamo razraščanje. Iz ene rastline lahko ob zadostni založenosti s hranili zraste tudi do 15 enakovrednih bili. Na splošno velja, da s prvim dognojevanjem nima smisla pretiravati, ker prevelika gostota ne vpliva pozitivno na pridelek, vpliva pa na poleganje in občutljivost rastlin za bolezni.
Varstvo žit pred pleveli
Plevele lahko poceni in učinkovito zatiramo le, če poznamo plevelni sestav. Različni herbicidi namreč različno učinkovito delujejo na plevele. Najpogostejše napake se poleg nepoznavanja plevelov in s tem nepravilne izbire herbicida pojavljajo zaradi nepravilnega termina tretiranja. Večina pridelovalcev ozimnih žit uporablja herbicide prepozno, ko so le-ti že v fazi dveh ali več kolenc. Prepozno škropljenje povzroča zmanjšanje pridelka zaradi poškodb rastlin, zmanjša pa se tudi učinkovitost herbicida, ker ti najbolje delujejo na majhne ali kaleče plevele, pozneje pa bistveno slabše, zato moramo za enako učinkovitost povečati količino herbicida na hektar, s čimer povečujemo stroške pridelave in onesnažujemo okolje.
Zatiranje travnih plevelov
Na našem območju sta od ozkolistnih plevelov najbolj razširjena srako-perec in njivski lisičji rep. Optimalni čas za njuno zatiranje je že jeseni. Za spomladansko zatiranje so najprimernejši: cougar 1, 25 do 1,75 l/ha ali boxer 2,5l /ha + 20-30 g/ha logran (do faze dveh listov). Škropimo, ko so dnevne temperature med 8 in 10 stopinjami in ponoči več ne zmrzuje. Omenjeni herbicidi zatirajo tudi večino širokolistnih pleve-
Zatiranje širokolistnih plevelov
V primeru, ko imamo v posevku samo širokoiistne plevele, jih lahko zatiramo s:
sekatorjem OD 0,1-0,15 i/ha + močilo ali linturjem 120 do 150 g/ha+ močilo ali mustangom 306 SE 0,4-0,6 i/ha.
Pri vsakem škropljenju v žitih je smiselno dodati 7 kg uree na 1001 vode, ki deluje kot močilo za boljši sprejem škropiva, obenem pa kot listno gnojilo.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj: Ivan Brodnjak
■
■
■V-^'C^J. v.; ;" ""
S prvim gnojenjem z dušikom vplivamo na gostoto posevka in velikost rastlin.
Foto: OM
Foto: KG Z
petek • 12. marca 2010
Tednikove akcije, nasveti
Štajerski	17
■s-.'.Á'ov
Kaj se dogaja ... (II.)
j^t 1 Slovenci še ^ predobro vemo, T	kako se je kon_
čala zgodba v Jugoslaviji, ko se je začel razpad sistema, le-ta pa se je sprožil že nekaj let pred vojno. Od inflacije zaradi prekomernega tiskanja denarja oz. na koncu kar dodajanja ničel na bankovce do praznih polic, liho-sodo število dni, stavk in vedno večjih socialnih nemirov do razpada federacije.
Pred kratkim je trge presenetil tudi dvig obrestne mere ameriške centralne banke. Dvignili so obrestno mero bankam za zadolževanje pri centralni banki, s čimer nakazujejo, da se obdobje »metanja denarja skozi okno« verjetno zaključuje. Da je svet s prekomernim tiskanjem denarja in zadolževanjem držav ustvaril praktično nov balon, pa nazorno pokaže prvi bančnik Ameriške centralne banke Bernanke, ki z dolarji in vžigalnikom pokaže, koliko bo denar vreden, če se prekomerno tiskanje denarja ne bo zaustavilo. Omeniti velja še zadnje dogajanje na slovenskem nepremičninskem trgu, saj toliko vprašanj o tem trgu nismo imeli še nikoli. Ljudi seveda predvsem zanima, kaj bo s ceno nepremičnin. Ali bodo končno padle (še bolj) ali ne? Odgovor tukaj je vse prej kot lahek, rešitve pa se lotevamo na ironičen način. Naš trg bi morala država pustiti pri miru, pa naj se sesuje. Propadejo naj vsi največji gradbeniki, ki so zadnja leta kovali neprimerne dobičke z izredno slabo kakovostjo novogradenj. Samo tako lahko cene padejo nižje. Ker je kupcev v vrsti verjetno več, kot se nam zdi, bo presežek nepremičnin hitro skopnel in trg, s tem pa tudi odpuščena delovna sila, bo kmalu spet vzpostavljen v nekih normalnih, trgu potrebnih razmerah. Da bo do presežka ponudbe slej ko prej prišlo, je bilo jasno že dalj časa, enako, da bo ob prvi motnji na trgu prišlo do presežka delovne sile v gradbeništvu. Pri nas pa se problem rešuje z zadolževanjem države, kjer bomo sedaj dokapitalizirali banke, da bodo s tem denarjem lahko preživljali propadle gradbince, ki seveda ne bodo spustili cen. Torej davkoplačevalci bomo plačali dvojno ceno, prvo preko javnega dolga za pomoč propadlim gradbincem, drugo pa s ceno stanovanja, ki bo zaradi tega ostala previsoka. Da poleg vsega tega trg še dolgo ne more okrevati, saj bodo cene in davki ostali previsoki, niti ne omenjam. Celotna zgodba je popolnoma enaka Murini, kjer smo davkoplačevalci podaljševali agonijo v podjetju, in to skoraj 20 let. Na koncu pa se je seveda zgodilo neizogibno. Država je na račun davkoplačevalcev in tistih, ki so ustvarjali realno dodano vrednost, dajala injekcije mrtvecu. Popolnoma ista zgodba z drugim imenom pa se je očitno začela v teh dneh. Torej odgovor, ali bodo cene nepremičnin še padle, očitno spet leži bolj na plečih politike kot trga in je zato žal popolnoma nepredvidljiv.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Kozorog 31
Vprašanje: Pozdravljeni! Imam bolj osebno vprašanje in vas prosim, če mi lahko odgovorite samo pod šifro (daljše pismo).
Odgovor: Draga Kozorogi-nja, samo ugibam lahko, ali ste tudi rojeni v tem znamenju. Po karti trenutka vprašanja ste izredno zaskrbljeni in imate nekatere pomisleke. Verjamem, da je nervoza nekaj povsem normalnega in da vam je to tudi način življenja. Kajti živeti v tako drznem času, v katerem smo sedaj, ni lahko in zaradi tega je to tudi umetnost. Naj vas opozorim, da si premalo časa vzamete zase in za tiste zadeve, ki so vam blizu. Poglobiti se morate vase in uvideti nekatere lepote. Zdravstvene težave so preteklost, resnično je dejstvo, da boste zopet nekaj časa pod strogim očesom zdravnika specialista. Ampak naj vam zaupam, da je tisto najhujše za vami in da je dobro, da z zaupanjem gledate v prihodnost. Včasih so razpotja življenja nerazumljiva, težka in zelo zahtevna. Toda vsaka situacija se zgodi z namenom. In ko boste na vse pogledali kot izziv, se bo našla paleta rešitev. Mnenje in priporočila zdravnika niso za okras, ampak jih je potrebno dosledno upoštevati. Najti morate tudi interesne dejavnosti in ugotoviti, kaj vas veseli in kaj vam je blizu.
Druga zadeva, ki ste jo zapisali v pismu, je vaša življenjska naloga. Imejte zaupanje. Potrebna
bo določena pomoč in podpora - predvsem se ločite od bremen preteklosti. Kajti imeti vero je izziv, in kolikor bolj boste verjeli, toliko srečnejši boste. Življenje se vam bo v pozitivnem smislu spremenilo v roku števila šest. Svojo največjo željo boste izpolnili. Za vedno si zapomnite, da je dobra volja tista, ki premaga vse temne oblake na tem svetu in prinaša harmonijo. Dobro je, da aktivno vključite svojega partnerja in da najdete moč in oporo skozi pogovor. Nujno bo, da se boste znali nekoliko umiriti, štela bo tudi spontanost. Vsaki ženski je že ob zibelki zaupana intuicija in pravilno je, da se po njej tudi ravnate. Vsekakor naj vam še enkrat povem, da bo kmalu prišel dan, ko se bodo zadeve s svetlobno hitrostjo spremenile. Seveda je pozitivno vključiti v vsakdan zdrav način življenja, kot je zdrava prehrana in dovolj gibanja. Želim vam veliko prijetnosti, harmonije in imejte se radi. Z ljubeznijo!
Šifra: Pomoč
Vprašanje: Zanima me, ali bom zanosila.
Odgovor: Spoštovana bralka, le s težavo ste čakali moj od-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
govor in bili neučakani. Listali ste že nekaj Štajerskih tednikov, toda odgovorim na vsako pismo in ga tudi objavimo. Vaš problem se skriva v tem, da le s težavo na nekaj počakate in se umirite. Po mnenju planetov boste morali narediti določeno analizo in ločiti slabo od dobrega. Pri tem vam lahko v veliki meri pomaga srčni izvoljenec. Zelo modro je, da se znate pogovoriti in si pri vsem zaupati. Največkrat je pogovor tisti, ki prinaša ravnovesje in daje neko čustveno skladnost in marljivost. Jasno in glasno izoblikujte stališča in bolj zaupajte v to, kar je Božji načrt. Otroci so bitja luči in večni učitelji svojih staršev. Seveda boste zanosili, do-nosili zdravega otroka, ga rodili in postali mati. Vse je normalen
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Ločitev in otroci
Tone in Zdenka sta se po desetih letih zakona, v katerem so se jima rodili trije otroci, odločila za ločitev. Da sta se odtujila, je v veliki meri vplivalo tudi njegovo terensko delo. V desetih letih je bil z družino skupaj le nekaj mesecev, pravih stikov pa tudi ni mogel vzpostaviti z otroki, čeprav se zaveda, da je za to v največji meri kriv sam. Kljub temu pa ima občutek, da jih bo z ločitvijo zelo prizadel. Kako omiliti te trenutke, da bodo čim manj boleči?
Edino, kar je pomembno, je to, kako bodo otroci doživeli razpad družine. Tonetova pogosta odsotnost je za otroke pravzaprav ugoden prognostični dejavnik, saj bodo lažje razrešili izgubo očeta, ki pravzaprav nikoli ni živel z njimi in ni nikoli dajal občutka varnosti in skrbi ter ljubezni. Ni bilo dnevne rutine in družinskih tradicij, kar je vsakodnevno vezano na oba starša. Otroci bodo tako tudi lažje sprejeli dejstvo, da je ločitev trajna.
Ponavadi se mlajši otroci mnogo lažje prilagodijo novim razmeram kot starejši.
Zamere z Zdenko naj Tone razreši čimprej in pač zaživi novo življenje, kar bo morala tudi Zdenka, ki je bila, čeprav razumem situacijo, desetletje brez partnerja, brez ljubezni in delitve vseh zahtev življenja.
Tone naj ne pozabi plačevati preživnine, saj večini otrok ločenih staršev gre bolje, če oče plačuje preživnino.
Glede stikov z otroki naj se dogovori z Zdenko le v korist in potrebo otrok in se zaveda, da število stikov ni pomembno, ampak le kakovost teh odnosov.
Če partnerski odnos ni več mogoč, naj torej Tone in Zdenka vse sporazumno dogovorita čimprej in zaživita pač vsak svoje, novo življenje.
Mag. Bojan Šinko
proces v življenju vsake ženske. Pred tem je dobro, da logično razmislite o tem, kaj vas veseli in vam je blizu. V vaši bližini so ljudje, ki jim nekaterih stvari niste odpustiti (gledano v preteklost). Odpuščanje je Božji dar in prinese tisto nevidno zavezo sprave. Po mojem mnenju - in pri tem me podpirajo tudi planeti - se pretirano bremenite in gledate na vse negativno. Hitrost ni vrlina, na katero bi bili lahko ponosni pri otrocih, kajti
ljubezen je večna in prinaša ravnovesje. Ko boste mnogo starejši in boste pazili na vnuke, se boste spomnili dni in tednov, ko ste čakali na tale odgovor. Kajti v stari škatli, na kateri se bo nabiral prah, boste med fotografijami našli tale zapis. Morda ga boste takrat še enkrat poslali in dopisali kakšno modro misel. Lepo se imejte in srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil
Skok iz hlač v krilo je lahko pogostejši
Amadeja Živko iz Kidričevega je 36-letna tehnica zdravstvene nege, zaposlena kot medicinska sestra na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice. Mamica dveh punčk ima malo prostega časa, če le more, pa plava in bere knjige. Veliko časa ji vzame tudi študij zdravstvene nege. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila prijateljica. Izziv je sprejela: če jo je že prijavila, je ne sme razočarati. Pa tudi sama je bila zelo radovedna, saj se je želela videti v novi podobi, je povedala.
V	kozmetičnem salonu Neda, obiskala ga je prvič, so ugotovili, da ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Priporočili so ji občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu ter pravilno zaščito kože pred zunanjimi vplivi. Z redno in pravilno nego kože je proces njenega staranja mogoče upočasniti. Na kožo bodo blagodejno vplivale tudi maske, ki naj si jih pripravi najmanj enkrat tedensko.
V	frizerskem salonu Stanka je Amadejino novo pričesko oblikovala frizerka Jožica Pepelnik. Lase je postrigla posneto in z dvojnimi prelivajočimi se svetlimi prameni dosegla razgibanost. Oblikovala jo je s fenom in gelom.
Vizažistka Minka Feguš je make up pričela z nanosom kremnega pudra. Oči je poudarila v rjavih tonih, zunanje dele vek s temnejšo rjavo. V rjavordečem tonu je poudarila
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Amadeja prej ...
in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m zensKo
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v marcu S
ustnice in ličnice.
„Amadeja je v svojem prostem času, kolikor ji ga ostane ob dveh hčerah in študiju, dokaj športen tip. Najbolje se počuti v preprostih, sproščenih športnih oblačilih. Hitro pa lahko pride kakšna situacija, ki nas spravi v dilemo, kaj obleči. Odločila sem se, da jo bom oblekla v športno-elegantnem stilu, v kombinaciji krila, bluze in blejzerja. V trgovini Modiana sem izbrala karirasto zvona-sto krilo v rjavo-oranžno-bež odtenkih, oranžno elegantno bluzo in temno rjav blejzer. Za majhen dodatek k celoti bo poskrbel še oranžni šal, ki ga lahko ovije na več načinov. K
popolni preobrazbi bodo prispevali tudi Alpinini športno-elegantni škornji v kombinaciji dveh rjavih barv. Z Alpinih polic je tudi temno rjava torbica. Amadeji želim prijetno počutje in še kdaj kak skok v krilo, saj nas bodo kmalu začeli vabiti prvi sončni pomladni dnevi. V njenih oblačilih je že opaziti pomlad skozi barve izbranih oblačil. Samo želimo si lahko, da bomo počasi tudi na ulicah začeli videvati sončne tople barve," je Amadejino preobrazbo podrobneje opisala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic so Amadeji naredili masažo hrbta. Vpliva spro-
Foto: Črtomir Goznik
Amadeja po preobrazbi
ščujoče na telo, obenem pa sprosti mišice, ki so zaradi delovnih obremenitev najbolj iz-
postavljene, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Slo POP novice
Marko Vozelj je z nastopom na letošnji Emi v svojem glasbenem ustvarjanju začrtal novo pot. Pod pesem Moj si zrak, kije prejela lepo število glasov s strani občinstva in predvsem navdušenje strokovne javnosti na samem nastopu, se podpisuje kot avtor besedila, glasbe in tudi aranžmaja.
Po dveh letih na samostojni poti in albumu Moj svet se tako odpravlja v studio, kjer bo pod producentsko taktirko Martina Štibernika pripravil novi album. Avtorsko delo je pri koncu, sledi pa še snemanje oziroma delo v studiu, česar se pevec posebej veseli. Tako skladba Moj si zrak prihaja na radijske valove kot popotnica in najava novega Markovega albuma. Ta bo izšel kasneje v letošnjem letu.
»S svojim nastopom na Emi sem zelo zadovoljen. Pesem je bila predstavljena tako, kot sem si želel, dobil sem veliko pohval za vokalno in scensko izvedbo, to je bil tudi moj namen. Z ekipo smo se super razumeli in prav užival sem v pripravah in izvedbi,« je povedal Marko Vozelj. »Zmagovalcem predvsem želim, da bi se v Oslu zabavali, da bi pokazali, kako veseli smo lahko Slovenci in kako lepe punce živijo na naši sončni strani Alp.«
•kitit
Pevka Black Cat je prejšnji mesec izdala skladbo Tepih za stopinje', ki jo je posnela z novo avtorsko-produkcijsko ekipo, ki jo sestavljata Raay in P. Charles, pri pesmi pa sta sodelovala tudi Jani Hace (Siddharta) in Bor Zuljan (ex Šank Rock). Skladba Tepih za stopinje sledi svetovnim in evropskim poprock trendom, Black Cat pa je s to skladbo obrnila nov list in pokazala odlično interpretacijsko glasbeno plat. V teh dneh je skladba dobila tudi novo podobo. Dinamični rmx, pod katerega se podpisujejo Dee Jay Time, je že prispel na radijske postaje, prav tako pa ga je tudi že slišati v slovenskih klubih.
MZ
c /S E j[ j,
DJ" 10 CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SAMUEL LUCAS. - VEDNO BOM S TABO OSTAL - DAJ MI ZNAK 8. VLADO PILJA-TUDI FANTJE JOČEJO 7. REBEKA DREMELJ - BREZ OBRAZA 6. HAMO IN GAL - ČRNI KONJI ČEZ NEBO 5. NUŠA DERENDA - SANJAJVA 4. BRIGITA ŠULER - PARA ME 3. TANGELS - KAJ IN KAM 2. NINA PUŠLAR - DEŽ
1. APRIL - SAM BOŠ ŠEL DOMOV ............................
Glasujem za pesem:-
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:
Tel:_
Davčna:_______
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Na kožo zapisane zgodbe Lare Jankovič
Lara Jankovič je zaključila snemanje nove plošče z naslovom Na kožo zapisane zgodbe. Besedila pesmi s pridihom ruskih romanc, balkanskega melosa in ciganske duše je napisal pesnik Feri Lainšček, glasbo pa so prispevali Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk in Miloš Simic.
Pesmi so svoj navdih našle v ljudskem izročilu ruskih širjav, madžarskih ravnic in balkanskega temperamenta. Vse pesmi na zgoščenki je odpela Lara Jankovič, pevki in glasbenikom pa se je v studiu mariborskega regionalnega centra RTV Slovenija pri izvedbi ene skladbe pridružila tudi skupina trubačev iz Divače »Dej šsen litro«, kar nakazuje, da bo album namenjen tudi tistim, ki med poslušanjem težko obsedijo na stolu. Pred izidom albuma, ki bo izšel v začetku aprila, bo Lara posnela še videospot, sredi aprila pa je predvidena predstavitev zgoščenke na posebnem koncertu.
Lara Jankovič, ki jo javnost pozna po njenih izvedbah šansonov, na odrskih deskah pa navdušuje tudi s predsta-
vo »Kot jaz«, posvečeno Edith Piaf, pravi: »Novi album je plod uspešnega sodelovanja s prekmurskim piscem in poetom Ferijem Lainščkom,
besedila in melodije pa izražajo odnos do ljubezni in svobode.«
Feri Lainšček, avtor besedil, pa je o sodelovanju z
Laro izpostavil: »Na kožo zapisane zgodbe so pravzaprav pesmi o ljubezni in svobodi. Navdihuje jih tista ljubezen, ki življenju daje smisel. Vznemirja jih svoboda, ki se edina ne priklanja smrti. Namenjene so vsem, ki vidijo čez večno temo in t mo, saj vedo, da se z njimi vse znova rojeva in ponavlja. Palimpsesti ruskih romanc, madžarske ciganske glasbe in balkanskih ljudskih napevov zato niso le harmonije, ki so uglasile njihove ustvarjalce, ampak tudi sled dragocenega izročila. So priklon duhu, ki je znal jokati, a ni nikdar izgubil poguma in upanja. Obenem pa tudi pesniško izrečeno prepričanje, da so prav pesmi o ljubezni in svobodi bistvene zgodbe našega časa.«
MZ
Filmski kotiček
Zresni se
Vsebina: Piše se leto 1967. Larry Gopnik je miren mož, tih profesor in nasploh precej pasiven človek, toda kljub temu se nanj zgrinjajo težave, ki jim ni videti konca. Hčerka mu iz denarnice krade gotovino, sin jo nato krade hčerki, da z njo kupuje travo, žena je padla v objem najboljšemu prijatelju in hoče ločitev, njegova služba visi na nitki, v hiši paratizira njegov brat, antena ne lovi TV signala, sosed mu počasi premika mejo in odžira zemljišče, kot vernega žida pa ga vedno bolj obsedajo misli na seksi sosedo. Ubogi Larry
A Serious Man Igrajo: Michael Stuhlbarg, Richard Kind, Sari Wagner Lennick, Fred Melamed, Adam Arkin
Scenarij: Joel Coen in Ethan Coen
Režija: Joel Coen in Ethan Coen
Žanr: komična drama Dolžina: 105 minut Leto: 2009 Država: ZDA
vse to jemlje dokaj stoično, a ko se težav nakopiči preveč, se odloči poiskati pomoč. Toda izkaže se, da rabini niso primeren naslov za takšne težave, saj nimajo pojma o življenju.
Brata Coen, ki zadnja leta snemata kot po tekočem traku, sta v svoji dolgi in spoštovani karieri ustvarila svoj, coenovski žanr, ki je tako specifičen, da ga nihče ne zna dovolj dobro oponašati, zato sta fanta kralja na svojem dvorišču. Njuni filmi so postali šrapneli, ki letijo hitro in smrtonosno, in takšen je tudi njun zadnji film Zresni se. Kot nekaj prejšnjih tudi ta film deluje, kot da je bil narejen na hitro, mojstrsko, z levo roko, tako kot pač znata samo onadva. Njun specifični slog je še vedno težko razumljiv današnjemu povprečnemu mlademu obiskovalcu kina, je pa zato prava poslastica za starejše.
Tudi film Zresni se je poln težko vidnih aluzij na razna klasična dela umetnosti in kulture. Tokrat smo priča njunemu pogledu na biblično Jobo-vo zgodbo, ko človeka dobrega srca Bog ves čas trpinči iz ne-
znanega razloga. Kakršnokoli sočustvovanje z njim in ostalimi junaki nima smisla, kajti v tipično coenovski maniri junaki ne doživijo srečnega konca, tudi občasnemu upanju navkljub. Njihov tragični konec pa ni posledica pričakovanega in logičnega razpleta dogodkov, temveč vanje poseže čisto nek drug nepričakovan element (tornado, smrt), ki v maniri bibličnega potopa odplavi vso nabrano nesnago, zaradi česar nenadoma vse njihove težave in problemi postanejo nepomembni. Pasivnost in mirnost torej nista odgovor za izogibanje težavam, saj je sodobna družba narejena tako, da neaktivnost ljudi vidi kot metodo vsiljevanja v njihov svet. V
smislu: 'če ne odgovorite na našo ponudbo, ste s tem avtomatsko postali naš naročnik.' Bizarnosti trenutne družbe, ki porajajo absurdne zagate, so tudi v tem filmu prikazane sijajno in zabavno, čeprav nam hkrati od groze stojijo lasje pokonci, saj vemo, da je vse to še kako možno, in kar je najhujše, proti temu smo popolnoma nemočni.
Njun precej hitri tempo snemanja filmov daje misliti, da se bosta brata Coen slej ko prej vsebinsko izpela, a film Zresni se dokazuje, da sta v okviru svoje sporočilnosti našla metodo, s pomočjo katere štancata filme brez izgube vsebinske kakokovosti.
Matej Frece
* SHERLOCK
H	[§f	L:	■»odrta?* ME	ES
Trm OFFICIA E iiAMF,				
V tej fantastični igri, ki je uradna spremljevalka novega filma, boš obul čevlje najbolj | znanega svetovnega detektiva, Sherlocka Holmsa. (Published by Gameloft)
Pošlji: TD HOLMES na 3030
Prevzami vlogo najboljšega ninje v zgodovini in se podaj na pot maščevanja v tej noro napeti akcijski igri! Napadaj z različnimi orožji in uporabljaj posebne ninja spretnosti, da se rešiš iz nevarnih situacij. Boš ostal zadnji od vseh 99 ninja bojevnikov? (Published by Glu)
Pošlji: TD NINJA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Štajerski TEDNIK
VERZNI PRESTOP
SVETO MESTO SIKHOV V INDIJI
STELJA, NASTILJ
ŽIVKO NIKOLIC
ITALIJANSKA PESNICA NEGRI
ATLANTSKI MORSKI PES
OKRASNI GRM
PREBIVALEC MIRNA
ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC (FRANCO)
VISOK KITAJSKI OBLASTNIK
JAP. FILMSKI REŽISER
NAS PESNIK (ANTON)
ZEVSOV SIN
NEIMENOVANA OSEBA
PESNICA (ERIKA)
DEL NOGE PRI ŽUŽELKAH
KNJIŽNE POLICE
KONDOM
USMERJENA DALJICA
VRTNA ZELENJAVA ZA
JUHO
GL. UREDNIK (ANDREJ)
JAP. PISEC (KOBO)
HINDUJSKI BOG
NEM. KEMIK (MICHAEL)
POLJSKA PTICA
RADOVAN GOBEC
INDIJSKO MESTO
IGRALKA NIELSEN
ŽENSKO IME
URANOV SATELIT
NASA SLIKARKA ŠUŠTAR
IGRALEC HUDSON
NEMŠKA IGRALKA DOR
GORSKE REŠEVALNE SANI, AKI
KORNER
SODOBNA BOLEZEN
NAŠ PEVEC PESTNER
KRANJ
OSTRA ZAČIMBA, CURRY
TEŽKA TRDA KOVINA
MALARIJA ČETRTNICA
Ugankarski slovarček: ANDREI = italijanski filmski igralec (Franco, 1925-); ANŽAMBMA = verzni prestop, enjambement; BARBIR = padar, mazač (nar.); KAI = japonska pasma družabnih psov; LANKA = latvijski šahovski velemojster (Zigurds, 1960-); MAKO = atlantski morski pes; OZU = japonski filmski režiser (Jasujiro, 1903-1963, Kokoš na vetru); RUCK = nemški kemik (Michael, 1963-).
■eHo^e 'iiegej '¡ejpuy 'uuey 'oejjqo 'ouaM|/\| 'euejA
6A|s 'ejwogojq 'jo>j '¡poey '^e^ 'o^eiu 'y>| 'e|o>jv 'oje>|sv 'ePV 'ejopoei '>jnoA 'nzo 'NZ 'A|ieAjesejd 'Ijejseu '>jooy 'bais 'Jesjuiuv 'oeue^io 'e>jnq 'epuoj 'sjeuy 'ez|eq :ouAejopoA :ei|uezij)| a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 13. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Triglav Jesenice). NEDELJA, 14. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
PONEDELJEK, 15. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
TOREK, 16. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Murski val). SREDA, 17. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). ČETRTEK, 18. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrle-c).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 19. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Iskali boste svoje sanje. Našli jih boste v objemu srčnega izvoljenca. Če ste še samski, so vam zvezde v ljubezni naklonjene. Ognjena energija vam bo pomagala pri napredovanju v službi in odkrivanju novih obzorij. Pogumno se boste soočili z novimi izzivi. Sprostila vas bo narava.
Sn BIK
Ugoden čas, da boste v miru razmislili o tem, kaj vas veseli. Naredili boste osebno bilanco in čas bo primeren za odkrivanje novosti. Še posebej cvetoče bo v ljubezni. Zdi se, da se vam bodo odprle nove poti. Na delovnem mestu bo sprva stresno, vendar se bo našla rešitev.
DVOJČKA
Kovali boste načrte o prihodnosti. V veliki meri boste blesteli na delovnem mestu. S svojim znanjem boste pomagali drugim. Zanimivo je, da bo to obdobje namenjeno tudi organizaciji. Več boste na poti in med ljudmi. Popazite na ostrino besed. V ljubezni bo vladalo ravnovesje.
RAK
Izbrali si boste pravilno pot. Raziskovanje duhovnih znanj in ezoteričnih zakonitosti bo vaša strast. Spoznali boste svojo moč in verjeli v ljubezni. Ravno tam se vam odpirajo vrata sreče na ste-žaj. Našli boste ravnovesje in poslovno priložnost. Oddajali boste magnetično energijo.
LEV
ij Končno boste razrešili s preteklostjo. Napak si ne boste priznali, vendar jih boste uvideli. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. Skozi duhovni uvid boste spoznali pravo pot. V ljubezni bodo vladala močna čustva in ključno vlogo bo igrala pozornost. Iz majhnega raste veliko.
DEVICA
Obeta se ustvarjalen teden. Blizu vam bo raziskovanje in iskanje nekaterih odgovor. Zadeve boste morali sprejeti in jih postaviti na pravo mesto. Drzna energija vas bo spremljala v ljubezni. V splošnem pogledu bo spodbudno, če boste telesu dovajali naravne vitamine.
TEHTNICA
Prijatelji vam bodo pokazali pravo pot. Označeval vas bo občutek povezanosti. Z novimi znanji boste uvideli, kaj bo potrebno še spremeniti. Vsekakor bo štela premišljenost in diplomacija. Sprostili vas bodo dolgi pogovori in romantični večeri v dvoje. Vodila vas bo brezpogojna ljubezen!
ŠKORPIJON
Pridni in marljivi boste na delovnem mestu. Energija se bo sprostila in tako vas bo spremljala paleta ugodnosti. V čustvenem življenju boste hrepeneli po varnosti. Besedna zbadljivost prav gotovo ne bo pot do nje. Jasno boste morali izoblikovati mnenje in usmeriti tok misli v pozitivnost.
STRELEC
Našli boste jedro problema in ga tudi razrešili. V ljubezni boste dobili krila in srčni izvoljenec vam bo trdna oporo. Primanjkovalo vam bo vztrajnosti in to boste uspešno prikrili. Na delovnem mestu ne iščite lažjih poti. Zapisujte si občutke in bodite ustvarjalni.
KOZOROG
Besedno boste napredovali. Čas bo ugoden za komunikacijo in vsa intelektualna dela. Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana sreča in paleta ugodnosti. Po drugi strani se boste družili z ljudmi, ki vam bodo pomagali. Našli boste posebne priložnosti in izzive glede službe.
VODNAR
Pozitivna energija vam bo podarila moč in razcvet. Zvezde so prepričane, da boste našli notranjo moč, zasijali boste s svojimi talenti. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Teden, v katerem se boste lahko odpravili po nakupih. Čustveno boste hrepeneli po varnosti.
RIBI
Postali boste zelo delavni. Svojo energijo boste morali usmeriti in se odločiti, kaj vam je blizu in kaj ne. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Ljubezen in prijateljstvo bosta šla z roko v roki. Prizadevate si po prepoznavnosti in veliko svoje energije boste usmerili v pisanje zgodb.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Gospodarski izziv na Radiu Ptuj. Ob ponedeljkih po 11. uri z Mojco Zemljarič.
JAPONSKI PES
MADŽAR
Prejeli smo
Denar za telefon izplačali po različnih merilih (2)
Gospodu Milanu Fideršku iz Cirkovc, ki me javno sprašuje, kdaj bo končana »zgodba« o vračanju prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter da doslej ni bilo nobenih informacij od občine Kidričevo, moram pojasniti, da je informacije, odgovor in predloge dobil na seji komisije dne 24. 6. 2008 ter na sestanku dne 3. 11. 2009. Na seji dne 24. 6. 2008 so prisostvovali tudi g. Fideršek, direktorica občinske uprave ter župan. Obravnavano je bilo le vračilo vlaganj, seja pa je trajala 4 ure. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije je septembra 2009 poslalo pojasnila glede izvajanja določb Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in na koncu tega pojasnila zapisalo, da je to mnenje neobvezno mnenje ministrstva, ki nima pravno zavezujoče narave. Na sestanku dne 3. 11. 2009, vodil ga je podžupan g Planinšek, je g. Fideršek dobil odgovor in napotek za pravno varstvo svojih pravic. Ker je odgovor občine bil drugačen, kot ga je želel, je izjavil, da gre k odvetniku.
Občina je končnim upravičencem začela vračati sredstva v novembru 2007 in to s sklenitvijo poravnave s končnim upravičencem. Poravnava med Občino Kidričevo in gospodom Fiderškom je bila sklenjena 17. 12. 2007, občina je podpisano poravnavo gospoda Fiderška prejela 4. 1. 2008, denar (796 EUR) pa mu je bil nakazan 11. 1. 2008.
Po predpisih mora občina za vsakega upravičenca posebej ugotoviti višino njegovih vlaganj. Za gospoda Fiderška je tudi po tem, ko ga je 24. 6. 2008 pozvala, da predloži dokazila o svojih vlaganjih, znova ugotovila, da le-teh ni bilo. Ker pa je občina pri vračanju vlaganj upoštevala najvišji dokazani znesek posameznega upravičenca ob predpostavki, da so vsi vložili sredstva v enaki višini, je tudi gospodu Fideršku izplačala sredstva iz naslova vlaganj. Občina se je po prejetem mnenju ministrstva, da za vsakega upravičenca posebej ugotovi višino njegovih vlaganj, odločila, da ne bo predlagala spremembe poravnave, po kateri bi moral gospod Fideršek prejeti denar vrniti, seznanila pa ga je, da lahko tak predlog občini poda sam. Občina se je odločila, da v primeru, kjer je poravnava že bila sklenjena, ne bo predlagala sklenitve dodatka k poravnavi oziroma njene spremembe, bo pa nov izračun napravila v vseh tistih primerih, ko do sklenitve poravnave ni prišlo in v primeru, ko bo to zahteval končni upravičenec. Večina končnih upravičencev vlaganj ni dokazala, zato bi morali že prejeti denar vrniti občini.
Za razširitev telefonskega omrežja je takratna Krajevna skupnost Cirkovce razpisala referendum za obdobje od 1. 11. 1985 - 31. 10. 1990. Po sklepu o razpisu referenduma se 4 % zbranih sredstev nameni za razširitev telefonskega omrežja. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 18/85. Občini po vseh prizadevanjih ni uspelo najti dokumentov o zbranih sredstvih samoprispevka ter o porabi le-teh, kot tudi ne dokumentacije o izgradnji telekomunikacijskega omrežja Cirkovce II. Dokumentacija o izgradnji telekomunikacijskega omrežja se nahaja pri
fizični osebi (zasebne listine). Gospod Fideršek je v svojem pisanju v Štajerskem tedniku navedel, da sredstva samoprispevka, ki ga je plačevalo 1668 krajanov, »tudi med letoma 1985 in l988 ni bil porabljen v ta namen«, torej za razširitev telefonskega omrežja. Iz povedanega je sklepati, da ima gospod Fideršek za navedene trditve dokazila, ki bi jih lahko predložil na vpogled občini, ter tako argumentiral očitek takratnemu vodstvu krajevne skupnosti Cir-kovce, da dela zbranih sredstev ni uporabilo za razpisan namen (širitev telefonskega omrežja).
Za bivšo krajevno skupnost Cirkovce, kjer je bila dokumentacija zelo pomanjkljiva, je Občina
Kidričevo na državno pravobranilstvo vložila tri zahteve. Za telekomunikacijsko omrežje, zgrajeno v letu 1977, je bilo s poravnavo vrnjenih 1.432 EUR za 144 končnih upravičencev (9,94 EUR na končnega upravičenca). Za objekt pošte v Cirkovcah je bilo s poravnavo vrnjenih 204.516 EUR. To so bila v celoti sredstva samoprispevka in se namenijo za infrastrukturo na območju, na katerem so bila brana.
Za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja v Cirkovcah v letih 1985 - 1991 (Cirkovce II) je bilo s poravnavo vrnjenih 353.574 EUR za 292 končnih upravičencev. Vrnjenega zneska ni mogoče razdeliti na 292 enakih delov, ampak
je treba višino vlaganj vsakega končnega upravičenca posebej ugotoviti. Višina vračila končnemu upravičencu se po zakonu in občinskem odloku določi na podlagi pogodbe med krajevno skupnostjo in končnim naročnikom ter računi in drugimi verodostojnimi listinami ali dokumenti. Od te osnove se odšteje priključnina in prispevek SIS-u v višini 1.388 DEM (736 EUR). Nekaj končnih upravičencev je dokazalo, da so vložili 2.940 (najvišji dokazani znesek), od katerih je treba odšteti 1.388 DEM in dobimo 1.553 DEM oziroma 796 EUR. Če bi znesek 353.574 EUR razdelili na 292 enakih delov, bi dobili 1.210 EUR in bi tako posameznemu uporab-
niku vrnili tudi del priključnine in prispevka SIS-u, kar pa je v nasprotju z zakonom.
289 končnim upravičencem Cirkovce II so sredstva že bila vrnjena, 3 pa poravnave z občino niso sklenili, pa tudi s svojim drugačnim predlogom se niso oglasili.
Sredstva samoprispevka se po zakonu namenijo za investicije v infrastrukturo na območju, na katerem so bila zbrana sredstva samoprispevka. Sredstev samoprispevka, ki naj bi ga po vaši navedbi plačevalo 1668 krajanov, občina ne more razdeliti med 292 krajanov - naročnikov telefona v letih 1985-1991.
Nadzorni odbor Občine Kidri-
čevo je 18. 2. 2009 opravil nadzor vračanja vlaganj v telekomunikacijo. Sprejel pa je sklep, da počaka na odgovor z ministrstva za gospodarstvo. Občinski svet Občine Kidričevo je poročilo obravnaval na 19. redni seji dne 13. 5. 2009.
Vračanje sredstev po domnevi, da so bila vlaganja krajanov na istem območju enaka in da naj bodo enaka sedaj tudi vračila, je bilo osnovno vodilo občine oziroma komisije za zastopanje interesov vlagateljev do povračila prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Ravnati po predpisih, pri tem pa biti čim bolj pravičen in življenjski, je bilo naše temeljno vodilo.
Župan, Jožef Murko
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
DO 60 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju, tel. 02 629 62 77.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obha-jilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki brezplačno. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
IZVAJAMO VSA slikopleskarska dela - konkurenčne cene in kvalitetno delo. Dragutin Ivančič, s. p., Žabjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02/787 88-30, 031 500-598; e-mail: robert.her-cog@siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.

Ob 10-letnici podjetja vam v marcu priznamo 10% popust na kritine in naše storitve. Za vse informacije lahko pokličete na gsm 041 375 838. KROVSTVO, KLEPARSTVO in TESARSTVO Janez Lah, s. p., Mezgovci 70 c, 2252 Dornava.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
Krvodajalci M Prireditvenik
MIZARSTVO - izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak. Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m - bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort janogold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
a prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, so marca predstavljeni škropilni programi za jablane in hruške, nadalje lahko preberete o pridelavi in oskrbi leske, o strojni rezi in vezi vinske trte, dodajanju žvepla v vinarstvu, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi kumaric za vlaganje in o tem, kaj potrebujemo za vzgojo sadik zelenjadnic.
Rsvija Sad - 21 Ist z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
ZELO UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM prašiča domače reje, težkega nad 200 kg. Tel. 763 22 81.
PRODAM DVA prašiča domače reje, težka 140 kg. Tel. 02 751 53 21.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 840 158.
PRODAM TRIZBRAZDNI obračalni peresast plug znamke Lemken in Gruber, podhrahljač, delovna širina 3 m , znamke Knohe, predsetve-nik, zložljive brane, delovna širina 4,20 m, znamke Puutinger, roto brano za sejalnico Amazone 301 z diski. Tel. 031 251 967.
PRODAM seno in otavo v oglatih balah. Tel. 02 781 32 40.
PRODAM dve svinji, težki do 140 kg, in več koz mlekarc. Tel. 02 781 04 81.
PRODAMO štiri prašiče od 50 do 150 kg po ceni 1,20 za kg. Tel. 031 374 463.
PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 135, tračni obačalnik in puhalnik z motorjem. Tel. 051 202 424.
PRODAM suha drva, bukova in mešana. Tel. 051 257 092.
PRODAM 3 nakladalke sena in dva nova soda, 500- in 300-litrska, in tri konjske vprege, 100 goričnih kolov in dva gumi voza. Tel.769 54 11.
KUPIM samonakladalko SIP 16 m3, tračni obračalnik in puhalnik Tafun z motorjem. Tel. 041 261 676.
NEPREMIČNINE
MANJŠI pritlični lokal velikosti 15 m2 v centru Ptuja oddamo v dolgoročen najem. Informacije na 040 624 634.
KIDRIČEVO, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
PRODAM lepo parcelo, 500 m2, pri Zadru ter starejšo hišo s 1000 m2 zemljišča, čudovita lokacija, lep dostop, relacija Ptuj-Vurberg, Tel. 041 245 054.
DOM STANOVANJE
S 1. 4. oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 855 014.
VIR PRI ZADRU - oddam dvosobni apartma za štiri osebe in ena pomožna (v pritličju, terasa, Sat-TV, s parkiriščem, roštilj), oddaljenost od morja 150 m. Tel 031 742-714.
14. januar - Marta Hanžič, Obrež 125 a; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Simon Tomažič, Dolga lesa
10,	Ormož; Andreja Prijol, Trnovci 30; Simon Meško, Vičanci 5; Stanislav To-mažič, Dolga lesa 10; Tatjana Petek, Rucmanci 39; Mitja Puklavec, Drakšl 35 b; Janko Prapotnik, Breg 5, Ormož; Mirko Horvat, Podgorci 62; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Stanko Polič, Vinta-rovci 76; Romana Kramberger, Kvedro-va ul. 4, Ptuj; Milan Cafuta, Pobrežje 89 a; Milan Železnik, Kočice 67; Andrej Polanec, Langusova ul. 5, Ptuj; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Stane Kelc, Paradiž 90; Matic Prevolšek, Čermožiše 45 c; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Gregor Smolej, Majšperk 59; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Hermina Muršek, Zagrebška c. 113; Marijan Milinovic, Cirkovce 49 a; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Vinko Stajnko, Zamušani 62; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Maks Sle-dič, Arbaiterjeva 10, Ptuj; Mateja Rajh, Apače 294; Slavko Burjan, Hajdoše 53 a; Jožica Ranfl Roškar, Moškanjci 27 a; Matjaž Himelrajh, Stojnci 105; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Jasmina Petrovič, Ob Rogoznici 12, Ptuj; Franc Janžeko-vič, Slomi 7 a; Marjetka Vrabič, Vičava 107, Ptuj; Franc Križan, Gabrnik 52; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Boštjan Kostanjevec, Zabovci 84 a; Damijan Plajnšek, Ciril Metodov drevored, Ptuj; Vlasta Krajnc, Ločič 1 a; Nataša Vese-njak, Korenjak 27; Branko Firbas, Mo-škanjci 76; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Vlado Bedenik, Kočice 25.
25. januar - Marija Kolednik, Pacinje 5 a; Tatjana Skoliber, Ulica Heroja Ke-renčiča 15, Ormož; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Dejan Trstenjak, Slamnjak 4, Ljutomer; Tadej Lukman, Obrež 117; Natalija Sluga, Stogovci 17; Anita Sluga, Stogovci 17; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Franček Trčko, Šikole 3; Stanislav Hebar, Žigro-va 6, Ormož; Miran Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 6; Robert Rimele, Pot k mlinu 11, Rače; Vitomir Krepež, Ptujska Gora 27 a; Franc Zajc, Sela 34 a; Jožica Zlatnik, Frankovci 42 a; Peter Leva, Zg. Ložnica 77; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Andrej Zlatnik, Frankovci 42 a; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Ivan Meško, Gorišnica 72; Ljubomir Kukolj, Zlatoličje 86 a; Nada Cimer-man, Zabovci 62 a; Romana Horvat, Mestni Vrh 54 b; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo; Olga Me-ško, Gorišnica 72; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Branko Rojko, Grajenščak 28; Stanko Zebec, Šalovci 15; Roman Ko-stanjevec, Zagojiči 21.
11.	februar - Sašo Meško, Mihovci 10 b; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Marjan Kokot, Majšperk 32; Branko Mlakar, Šikole 78; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Urška Mihali-nec, Gorišnica 34; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Drago Dobnik, Kungo-ta 40; Aleš Polegeg, Ob železnici 8, Maribor; Martin Golenko, Sp. Jablane 10 a; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Roman Podgoršek, Cirkovce 1 n; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ul. 1, Ptuj; Danilo Jevšovar, Šikole 64 a; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Gregor Maruh, Puhova ulica 12, Ptuj; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Branko Mlinarič, Štu-ki 35; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Anton Valen-tan, Starošince 13; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Daniel Bec, Sakušak 24; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Tadej Svenšek, Lovrenc na Dravskem polju 1; Anton Drevenšek, Župančičeva 13, Pragersko; Uroš Zakelšek, Stogovci 1 b; Dejan Sagadin, Dragonja vas 20; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Gabrijela Gluhak, Cesta 24, Rogatec; Jožica Kancler, Njiverce vas 11, Kidričevo; Matic Valentan, Starošince 13, Cirkovce; Nejc Valentan, Starošince 13; Boris Medved, Spodnje jablane 33; Mario Štih, Savinjsko 39; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Tamara Kokot, Majšperk 32; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43 e; Peter Najvirt, Ložane 6; Andrej Rodo-šek, Cirkovce 30; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Franc Trčko, Cirkovce 59 a.
Petek, 12. marec
16.00 do 18.00 Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt, Dan odprtih vrat
16.00 Pragersko-Gaj, sejna soba, praktičen prikaz spomladanskih del ter osnov oblikovanja bonsajev
17.00 Maribor, SNG, drama, Pravljica o carju Sultanu - 50. slavnostna ponovitev, MalOd, za izven
18.00 Majšperk, Breg 8, v Tovarni umetnosti, odprtje razstave »Slike« avtorja Žarka Vrezca
18.00 Podlehnik, dvorana, veseloigra v treh dejanjih »Zakonci stavkajo«, v izvedbi Dramske sekcije KD Podlehnik
19.00 Voličina, kulturna dvorana, komedija »Vdova Rošlinka«, v izvedbi KUD Vito-marci
19.30 Maribor, SNG, drama, Werther, VelDvo, za izven
-	Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke, telefon 051 220 984
-	Ptuj, CID, tečaj italijanščine, literarna delavnica, novinarska skupina
Sobota, 13. marec
10.00 do 16.00 Videm, razstavišče Drvarnica (kletni prostori zdravstvenega doma), razstava izdelkov skupine Zankice KD Franceta Prešerna Skorba, dom krajanov, komedija »Podnajemnik«, v izvedbi gledališke skupine Skorba
Pragersko - Gaj, pri potoku Trojšnjica, Gregorjevanje - spuščanje gregorčkov Tržec, velika dvorana gasilskega društva, 7. občni zbor Etnografskega društva Tržec
Spuhlja, dvorana, predavanje - projekcija »Zelišča in gobe, ki rastejo v pomladanskem času«, pripravlja Anton Poler iz Maribora Zgornja Ložnica, večnamenski prostor, 2. etnološki večer Sveta Trojica pri Lenartu, kulturna dvorana, komedija »Vdova Rošlinka«, v izvedbi KUD Vitomarci
Draženci, kulturna dvorana, predstava »Drzni in poskočni«, v izvedbi ŠUS teatra
Maribor, SNG, balet, Werther, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in
18.00
18.00 18.00
18.00
18.00 19.00
19.00
19.30
Nedelja, 14. marec
8.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00 Videm, razstavišče Drvarnica, razstava izdelkov
skupine Zankice KD Franceta Prešerna 10.30 Ptuj, dom kulture, Muzikafe, koncertna predstavitev otroških pesmic iz TV
lutkovne serije Bisergora - Bibamica na koncertu 13.00 Orehovski Vrh, pri gasilskem domu, pohod po Atilovi poti, daljša pot) 14.00 Kapelski Vrh, pri preši TD Klopotec, pohod po Atilovi poti (krajša pot) 15.00 Podlehnik, dvorana, veseloigra v treh dejanjih »Zakonci stavkajo«, v izvedbi
Dramske sekcije KD Podlehnik 18.00 Gorišnica, kulturna dvorana, komedija »Vdova Rošlinka«, v izvedbi KUD Vitomarci
18.00 Majšperk, dvorana podjetja Albin Promotinon na Bregu, komedija »Limonada Slovenica«, v izvedbi Društva Smoteater iz Majšperka
Torek, 16. marec
18.00 18.00
Pragersko, vodni stolp, velikonočna delavnica »Rože iz najlona« Slovenska Bistrica, društvo Feniks, kreativna osebnostna delavnica
Kino Ptuj
Petek, 12. marec, ob 20.00 Projekcija filma - Pink Floyd-The Wall, Live in Berlin.
13. in 14. marec, ob 17.00 Oblačno z mesnimi kroglicami (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 18.40 Otroški art program: Nenavadna dogodivščina - družinska pustolovščina. Ob 20.10 Knjiga odrešitve - akcijska pustolovščina.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dan državnosti na Ptuju. Otvoritev spomenika borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. Tradicionalni tek partnerskih mest Ptuja. Otvoritev tovarne proteinskih koncentratov v Perutnini Ptuj. Priprave na projekt Evropske kulturne prestolnice 2012. Sprejem učencev, nagrajencev OŠ Ljudski vrt. Uspešen športni invalid Marjan Žagar. Sprejem mini maturantov pred Mestno hišo. Spominska razstava slik Marijana Remca. Razstava izbora del kiparja Erwina Huberja. Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta v OŠ O. Meglič. Spoznajmo Albanijo v besedi in sliki.
iPoitulajtz nai na iuztounzm ijitztul
RADIOPTUJ

www.radio-ptuj.si
2
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽ0VUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnlml Izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, lusklce, cirkonl, teleskopi, etacmenl, mini In konverclonalnl zobni Implantatl -www.dJ.unldent.doo.hr; dr. Borde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordlnira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
SAM0PLAČNIŠKAZ0BNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH _Možnost plačila na 12 obrokov_
RADIOPTUJ
89,8'98£'ICH3
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	........^^
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radlo-tadnlk.sl
FAN
K U
1		1	1	M	t\	Ï	
25% gotovinskega popusta na vse kuhinje Panles 20% popusta na gospodinjske aparate Bosch in Siemens					+ DARILO gospodinjski pripomoček Bosch (omejena količina)		
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj
gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmall.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDIUMUZINA	2007	21.900,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
BMVV320 DUMUZINA	2006	15.950,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.2	2000	1.880,00	CITY VOLAN	KOV. SV. MODRA
FIAT SHL01.9 JTDACTUAL	2003	3.980,00	KUMA	BELA
FORD C-MAX 1.8 TDCITUEND	2007	9.500,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD PUMA 1.6	2001	2.790,00	KUMA	SREBRN
MERCEDES E 320 CDI AVANTGARDE	2003	16.980,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATA
OPEL ASTRA 1.7 DT16V ESENT1A PLUS	2004 SLO	6.650,00	KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONE EXPRE.	2006	9.350,00	AVT.KUMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2006	7.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	7.650,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.790,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
VW GOLF V 1.9 TDI TRENDLINE 5 VRAT	2007	10.200,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2007	13.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.S TDI KARAVAN CONFORT	2008	13.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen|| Oprema Barva
volkswagen pol01,212vtrend.	2005	6.700,00	prvi last.	kov. srebrna
renault laguna 1,616v auth. LIMUZINA	2001	3.890,00	serv. knjiga	bela
ford focus 1,6 wagon	1999	2.760,00	klima	K0V.b.rdeča
seat leoni,4stelia	2000	3.700,00	prvi last.	rdeča
renault CLIO 1,216v dynamique	2004	4.450,00	prvi last.	kov.oranža
seatcordoba 1,4 mpi stella	2001	3.990,00	prava reg. 2002	kov. srebrna
qtroen break cs 2,0 hdiavt. exclusive	2004	6.250,00	avt. deu. klima	kov. Črna
ssangyong execltt1ve rexton ii 2,7 xdiavt.	2006	17.390,00	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 2061,11 mistral	2002	3.250,00	prvi last.	kov. zelena
renault scenic 1,9 dci sky	2007	9.500,00	avt. klima	kov. siva
Skoda octavia i,9tdi eleg. combi	2005	8.800,00	prvi last.	KOV. ZLATA
fiat s0i01,6	2002	4.150,00	serv. knjiga	ki0v. sv. zelena
hyundai elantra 1,6	2003	4.130,00	serv. knjiga	kov. zlata
peugeot 406 2,0 hdi	2001	4.150,00	serv. knjiga	klov. modra
volkswagen sharan 1.9tdi	2004	9.900,00	avt. klima	kov. srebrna
volkswagen golf 1,9sdi	1998	2.990,00	servo volan	bela
peugeot 607 2,2 hdi titan pack	2004	9.390,00	serv. knjiga	kov. modra
daewoo tacuma 1,8 sx	2002	3.150,00	prvi last.	kov. zelena
renault espace 2,2 dû au1hen.	2003	6.590,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen golf 1,9101 iv	1998	3.950,00	klima	kov. zelena
škoda octavia 1,9tdi glx	1998	3360,00	serv. knjiga	kiov.bordo
honda hr-v1,6 4x4 avt.	1999	5.500,00	klima	kov. srebrna
volkswagen 10uran 1,9101 concept.	2007	11.650,00	serv. knjiga	kov. Črna
seatcordoba variou	2000	2.950,00	serv. knjiga	k0v.vu0la
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
BOGATA OPREMA VOZILA:
ABS, SERVO VOLAN, EL. PAKET STEKLA IN OGLEDALA, DAUINSKO ZAKLEPANJE, ELEKTRONSKA KLIMATSKA NAPRAVA, 4 X ZRAČNE BLAZINE, RADIO NA CD IN Mp3, USNJEN VOLAN S KOMANDAMI ZA RADIO, POTOVALNI RAČUNALNIK, DNEVNE LUČI, MEGLENKE, KOVINSKA BARVA.
IZJEMNA CENA: 10.999.00 EUR
OB NAKUPU PRI NAS VAM PODARIMO 8 LET KASKO GRATIS 2+6 LET PODALJŠANE GARANCIJE!
Vabljeni na legendarnih Oplovih 24 ur!
Samo od petka, 12.3., od 12. ure do sobote, 13.3., do 12. ure!
AVTOHISA HVALEČ, Hvaleč Marjan s.p., Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO LINA - TRGOVINA, ZAGREBŠKA C. 70, PTUJ
SR DEL TRENIRKE
-J JUJ J ŽENSKE BLUZE IN MAJICE
-J^JUjj
UGODMA PLAČILA:	j
- gotovina - trajnik - od plače i - na obroke - kartice	i
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
www.radio-tednik.si
PRODAJNO SERVISNI CENTER OïO AltO
RABLJENA VOZILA
c Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic	2006	13.990 €
C Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	47.990 €
C BMW 730d Avtomatik	2003	14.990 €
C BMW 525d touring	2004	14.990 €
C BMW 320i	1991	790 €
C Chrysler Voyager 2.5 SE	1994	890 €
G Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
C Ford Escort 1,4	1998	590 €
C Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI	2003	15.990 €
C Peugeot 207 Sport 1.416V	2007	8.990 €
C Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990 €
Q Volvo V70 D5 karavan	2002	7.990 €
£ VWTouran2.0TDI DPF Highline DSG	2006	11.490 €
Ob rednem servisu
BREZPLAČEN servis klime
popust na vse ^ servisne ^ storitve
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
KREDIT
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
SEJEM BO POTEKAL NA DVORIŠČU PODJETJA HARDEK 44/C, ORMOŽ
V SOBOTO IN NEDELJO
13.3. IN 14.3.2010
OD 9.00 DO 17.00 URE
NA SEJMU BODO SODELOVALA TUDI PODJETJA
agraj;i« IN W»SATd.d.
S SVOJIMI PROIZVODI IN PROGRAMI
V ČASU PRIREDITVE BO POSKRBLJENO ZA JEDAČO IN PIJAČO!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
T
SPORED ODDAJ
PETEK 12.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših kiajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob dnevu kulture 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 13.3.
8.00 Markovci - Kulturni praznik
9.10 Srečanje ljudskih pevcev 10.00 Lenart - Dan OŠ Benedikt 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Lenart - Seja sveta občine 18.00 Pod židano marelo 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 OŠ Markovci - Kulturni maraton 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 14.3.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Literarni večer na Hajdlni 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Kronika občine Videm 13.00 Oddaja občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destmlk 18.30 Lenart - Dan OŠ Benedikt
PONEDELJEK 15.3.
8.00 Oddaja občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 OŠ Markovci - Kulturni maraton 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ODIPSBS&DUKlU OD® M) M \m [MLtaiMDigHi
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Lejla Kusanovič, dr.dent. med. Zdravstveni dom na Ptuju
Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
13. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Martin Medved
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 16
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
SVET ZAVODA OS VELIKA NEDELJA VELIKA NEDELJA 13 2274 VELIKA NEDELJA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/ RAVNATELJICE.
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 13. 06. 2010. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, o nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, program vodenja zavoda, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku - s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču - izven kraja bivališča - zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA OŠ VELIKA NEDELJA, Velika Nedelja 13, 2274 Velika
Nedelja, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
SVET ZAVODA OŠ CIRKULANE -ZAVRC Cirkulane 57, 2282 Cirkulane
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 38/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje Zavoda. Izbrani kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2010.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, program vodenja Zavoda, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku, s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču - izven kraja prebivališča - zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) in s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ CIRKULANE-ZAVRČ, Cirkulane 57, 2282 CIRKULANE, z oznako Prijava za razpis za ravnatelja. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
DAN	DATUM	URA (od-do)
sobota	13.3.2010	8.00-10.00
poned.	15.3.2010	8.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
torek	16.3.2010	8.00-11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30
sreda D	17.3,2010	8.00-11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30
)] četrtek	18.3.2010	8.00-11.00 12.00 - 14.00 14.30- 16.30
petek	19.3.2010	8.00-11.00 12.00 - 14.00 14.30- 16.30
sobota	20.3.2010	8.00-11.00 12.00- 14.00
poned.	22.3.2010	8.00-11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30
torek	23.3,2010	8.00-11.00 12.00-14.00 14.30- 16.30
sreda	24.3.2010	8.00-11.00 12.00 - 14.00 14.30- 16.30
četrtek	25.3.2010	8.00-11.00 12.00 - 14.00
petek	26.3.2010	8.00-11.00 12.00- 14.00
llMM®!]
KRAJ-LOKACIJA
[OCmO(lHH7[ ^ ri [<i iff HECMi
m
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu O
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
iraimzm D3CB
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo Izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku
Informacije na telefon: 02/ 788 11 68. Se priporočamo! Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Cvetkovci - pri Domrikovih
Zagorci - gasilski dom Grabšiiski breg Juršrici - avtoservis Žajdela Gabrnik - trgovtia Hrga
Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Lituž Jablane - kmečki tureem Medved
Mihovce - avtoservis Dobič Gerečja vas - gasilski dom Njiverce - kmetija Podgoršek
Grajena - gasilski dom Drstelja - kmečki turizem Lacko Janežovci - pri Mici_
Vitomarci - kmetijska zadruga Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Šegula
Crkulane - bar Marrika Stojnci - gasilski dom
Videm - market Zerak Leskovec - pri pokopališču Zamušani - Guma bar
Zetale - kmetijska zadruga Podlehnik - kmetijska zadruga Jurovci - avtoelektrika Bračič
Dornava - kmetijska zadruga Moškanjci - benc. servis Žiher Gajevci - trgovria Vrtnica
Markovci - deponija
Zg. Hajdha - pri pokopališču
Lovrenc na D.P. - društvo upokojencev Apače - gasilski dom
www.radio-tednik.si
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in tašče
Elizabete lfamberger
IZ SLOVENSKOGORIŠKE 9, PTUJ
nazadnje oskrbovanka Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvaljujemo se g. patru Klemnu Verdevu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter gospe Kokol za besede slovesa. Še posebna hvala nečaku Silvu Šircu za iz srca izrečene lepe misli ob slovesu ter osebju Doma upokojencev Ptuj za nego in skrb naše mame.
Želujoči: vsi njeni
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice in tašče
Dragice Janžekovič
IZ SLOVENJE VASI 32, HAJDINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo v tako lepem števili pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Zahvala velja g. župniku za opravljen pogrebni obred, zahvaljujemo se tudi pogrebni dejavnosti Mir, govorniku g. Šeguli, pevcem ter g. Teskaču.
Žalujoči: vsi njeni
Kje si, ati, prazen je dom in dvorišče, zaman oko te moje išče. Tako lepo mi s tabo je bilo živeti, ZAKAJ, ZAKAJ si moral mi umreti?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
Janka Cvetka
IZ KICARJA 29
25. 7. 1968 - 31. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrekli iskreno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, ge. Veri za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Komunale Ptuj, sodelavkam in sodelavcem Karoserije, d. o. o., Maribor, razredničarki, sošolkam in sošolcem Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
Vsem še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: sin Dejan, brat Jože in sestra Anica z družinama
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
SPOMIN
Jutri, 13. marca, bodo minila štiri leta, odkar te ni več med nami,
Branko Vidovič
IZ DOLENE 27
Hvala vsem, ki obstojite ob njegovem grobu.
Žena Marija in otroci z družinami
Ptuj • Zgode in nezgode okrog mladinskih prenočišč
Je upravljavec kršil pogodbo?
Po Ptuju so se te dni kot blisk razširile govorice o tem, da je Ptuj izgubil svoj hostel Kurent, ki se je s težavo rojeval. Ko je bil zgrajen, MO Ptuj ni uspelo pridobiti najemnika zaradi neugodnih pogojev najema, čeprav je bilo za najem zainteresiranih več ptujskih podjetnikov. 18. marca 2003 so objekt oddali v upravljanje Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD).
Osrednji problem je, da hostel Kurent že od leta 2008 ni v mednarodni mreži mladinskih hostlov, posledično pa se to kaže na občutno manjšem obisku tujih gostov oziroma popotnikov. Odločitev o tem je upravljavec sprejel brez vednosti MO Ptuj, tam pa te dni tudi ugotavljajo, da naj bi prišlo do kršitev pogodbe o upravljanju oziroma plačevanja najemnine, ki znaša po pogodbi 700 evrov mesečno. Po poročilu o izvedenih investicijah, ki bi morale biti opravljene v višini najemnin, naj bi CŠOD v tem trenutku MO Ptuj iz tega naslova dolgoval 8315 evrov - toliko namreč znaša razlika med njihovimi vlaganji in najemnino.
S tem, da je ptujsko mladinsko prenočišče Kurent izgubilo status hostla, je Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, izvedel 9. marca. Delavci CŠOD so ga sicer opozorili, da znak hostla umikajo z napisov oziroma tabel na objektu; v prejšnjem tednu so še bili, v torek, ko si je Vidovič objekt ponovno ogledal, jih ni bilo več - vse so umaknili razen z enega okna.
V	Popotniškem združenju Slovenije, ki je pristojno za podeljevanje licence uporabe znaka youth hostel, so povedali, da se je CŠOD enostransko odločil za prekinitev sodelovanja, leta 2007 je izstopil iz mreže hostlov, čeprav je znak še naprej uporabljal, na MO Ptuj pa o tem nikogar niso obvestili, čeprav bi to bili dolžni. Znak so te dni umaknili, ker jih je na to opozoril Igor Juri-šič: če niso vključeni v IYHF (International Youth Hostel Federation) in če ne plačujejo članarine (ta naj bi znašala pol evra po nočitvi), tega znaka ne morejo več uporabljati. Zaščitni znak je v bistvu osnova, da si lahko v tej mreži. Tudi o umiku tega znaka MO Ptuj niso seznanili, kot tudi ne o izstopu iz mreže hostlov v letu 2007.
V	letu 2003 je MO Ptuj objekt predala v upravljanje z dvema funkcijama: kot hostel
%
kurent - t
Ali mladinsko prenočišče Kurent res ni več youth hostel?
in kot mladinsko prenočišče za skupine CŠOD. V taki obliki naj bi po vedenju MO Ptuj funkcioniral do 9. marca. Objekt je bil zgrajen tudi z denarjem države, v 70 odstotkih kot hostel, tudi oprema je bila v okviru natečaja kupljena za hostel. V MO Ptuj sedaj govorijo, da so jih v CŠOD na nek način izigrali. Po pogodbi bi moral center mesečno plačevati najemnino v višini 700 evrov oziroma to poračunati v obliki vlaganj, sedaj pa ugotavljajo, da toliko vlaganj, kot bi se morala poračunati namesto najemnine, v teh letih niso opravili. Trenutni dolg naj bi znašal 8315 evrov. MO Ptuj bo zahtevala izpolnitev pogodbe oziroma poračun za ta sredstva, prav tako pa tudi, da se v objektu še naprej izvaja dejavnost hostla. Verjetno pa sta si partnerja tudi zapisala katero od določil za primer kršenja pogodbe, kot se to spodobi za dobrega gospodarja, če pride do oškodovanja interesov in kršenja pogodbe.
Na nepravilnosti opozoril poslanec Levanič
Dejan Levanič, poslanec državnega zbora, ki je vse skupaj spravil v javnost, je povedal: „Ptujsko mladinsko prenočišče Kurent, ki je v upravljanju CŠOD, ni v registru youth hostlov že od leta 2008. Odločitev naj bi sprejelo vodstvo CŠOD iz meni neznanih razlogov. Za takšno potezo po mojem mnenju ni nobenih argumentov in je z vidika promocije našega mesta nesprejemljivo. Zraven tega je v opremo mladinskega prenočišča finančna sredstva vložila tudi Mestna občina Ptuj, zato takšna enostranska odločitev CŠOD ne koristi nikomur, še najmanj pa Mestni občini.
Zakaj je to tako pomembno? Mreža mladinskih hotelov je svetovno razširjena in promo-vira takšna prenočišča vsem, ki iščejo nekoliko cenejšo nastanitev. Zraven tega na Ptuju sedaj sploh nimamo mladin-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno, popoldne se bo od zahoda zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -5, na Primorskem okoli -2, najvišje dnevne od 4 do 7, na Primorskem do 9 stopinj C.
Ciklonsko območje nad severnim Sredozemljem s počasi polni. Od vzhoda doteka nad naše kraje malo manj hladen in še vedno precej vlažen zrak.
skega hotela, kar je skregano z vsako logiko.
Mladinskemu prenočišču Kurent so prav tako, kljub pozitivnemu poslovanju, zmanjšali obratovalni čas, kar pomeni še dodatno oviro za tiste, ki bi radi prišli kot turisti v naše mesto. Ker sem sam bil opozorjen na nekatere precej čudne stvari, ki se v Kurentu dogajajo, bom zastavil ministru za šolstvo konkretno vprašanje, kaj se na tem področju dogaja, od CŠOD pa zahteval natančno poročilo delovanja mladinskega prenočišča Kurent in navedbo razlogov za pretekle odločitve."
Za pojasnila smo zaprosili tudi Matjaža Zajelšnika, direktorja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki po pogodbi z MO Ptuj upravlja z mladinskimi prenočišči Kurent. Med drugim je povedal: „Pravzaprav ne razumem trditve, da je MP Kurent izgubil svoj status. Naj Vam povem, da MP Ptuj deluje v okviru CŠOD in po svoji osnovni dejavnosti zagotavlja osnovnim in srednjim šolam prostorske pogoje za izvajanje šole v naravi, hkrati pa nudi tudi prenočitvene kapacitete vsem ostalim pohodnikom in individualnim gostom, ki jih je bilo v lanskem letu vsega skupaj 52. MP Ptuj je poleg osnovne dejavnosti še vedno namenjen pohodnikom in drugim individualnim gostom, že kar nekaj let pa nismo v sistemu t. i. hostlov, ker se nam glede obsega poslovanja članarina iz tega naslova zdi absolutno previsoka in z našega vidika ekonomsko neupravičena in nepotrebna. Članarina
Črna kronika
Prevažal ilegalce
6. marca ob 21.15 je patrulja PP Ptuj v Stojncih opravljala kontrolo prometa in pri tem ustavila 31-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ljubljane. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da so bili v vozilu kot sopotniki še štirje državljani Bosne in Hercegovine in dva državljana Srbije. Noben od njih ni imel veljavnega dokumenta za vstop ali bivanje v Sloveniji, prav tako v potnih listinah ni bilo vstopnega žiga. Tujce so zadržali in po skupnem ogledu kraja, kjer so ilegalno vstopili na ozemlje RS, so jih pridržali. Državljanu Slovenije je bilo odrejeno pridržanje zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je storil uradno pre-gonljivo kaznivo dejanje. Med razgovorom so tujci povedali, da so se v Bosni in Hercegovini dogovorili, da se jih za plačilo 500 evrov odpelje v Italijo. Vozili so se v več vozilih. Vozniki so bili neznanci. V bližini Vara-ždina je po njih prišlo vozilo iz Slovenije, prijeti voznik pa jih je v Slovenijo pripeljal tako, da se je izognil mejni kontroli.
Vozil pod vplivom alkohola
4. marca ob 21.10 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Majšperku ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila iz Apač. Odredili so mu preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,04 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: Črtomir Goznik
naj bi po mojem znašala okrog tisoč evrov letno. V ilustracijo navajam samo podatek, da sta na Ptuju v času desetdnevnega pustnega karnevala v MP Eva prenočila dva gosta, v MP Kurent pa niti eden. Od kod pa je v javnost pricurljala novica o izgubi statusa in zakaj je nekdo nejevoljen, pa verjetno veva oba."
V MP Kurent naj bi prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb (op. p.), ki niso bile dobro sprejete.
Po podatkih, ki smo jih pridobili v oddelku za negospodarske javne službe MO Ptuj oziroma pri vodji oddelka Ivanu Vidoviču, naj bi ptujski hostel Kurent v letu 2005 obiskalo 572 tujih gostov, ki so ustvarili 1267 nočitev, domačih je bilo 1133 (3033 nočitev); v letu 2006 je bilo tujih gostov 609 (1448 nočitev), domača pa naj bila 1202 (3537 nočitev); v letu 2007 je bilo tujih gostov 496 (876 nočitev), domačih pa 1653 ali 4572 nočitev. Skupaj pa je v letu 2007 mladinsko prenočišče obiskalo 338 tujih gostov več kot v letu 2006, vseh gostov je bilo 2194, število nočitev pa je bilo večje za 463 kot v letu 2006 ali skupaj 5448. V letu 2008 je bilo tujih gostov že občutno manj, skupaj 243, domačih pa 1865, vseh nočitev pa je bilo 6143. Glede na skupno število
gostov je bilo teh 41 manj kot v letu 2007, nočitev pa je bilo za 1571 več. V letu 2009 je bilo tujih gostov le še 156, domačih 1651, v skupni statistiki gostov je teh bilo 5905, kar pomeni 301 gost manj glede na leto 2008 oziroma kar 1144 nočitev manj.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan poudarja, da je do izstopa ptujskega hostla Kurent iz mednarodne mreže hostlov prišlo enostransko, v MO Ptuj pa do začetka tega tedna o tem niso nič vedeli. V okolju, kjer kronično primanjkuje noči-tvenih zmogljivosti, do tega v nobenem primeru ne bi smelo priti. Ptuj je za hostel pridobil državni denar, zato ga ni mogoče enostransko ukinjati. V torek, 16. marca, naj bi se o vsem zapletih, do katerih je prišlo v delovanju ptujskega hostla Kurent, pogovorili z direktorjem CŠOD Matjažem Zajelšnikom. Tudi v popotni-škem združenju Slovenije, je povedal predsednik Igor Juri-šič, so še kako zainteresirani, da na Ptuju deluje sodoben hostel; če lahko deluje v Rušah, kjer sploh nimajo takega zaledja, kot ga imajo na Ptuju, potem ne more biti nobenih zadržkov, da ne bi uspešno deloval tudi v najstarejšem mestu v Sloveniji. Še več, v CŠOD so ignorirali vsako pomoč, ki so jim jo nudili, samo da so lahko izstopili iz mreže, je povedal.
MG
Roman ZemuariC s.p. Dqrnava 59, 2252 Dornava PE Rajšpova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INrtK&ZEROX.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE