Naročnina:
celoletno ..................Uin 25'-
poluletno..................Din 1250
četrtletno............... ...	Din 7-—
Posamezna Številka........ .....Din 1'—
Kmet pomagal si sam, in svoie stališče v državi uravnal si sam!
Inserati:	»
mali oglasi do 9 petit vrst......... . .	a Diij 1-50
večji Inserati od 10 petit vrst naprej.......& Din 2-—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	i Din 3'—
»T--*?- fcCTjCHMa
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „Ekonoma".
Hiasilo »Samostojne g§p kmetijske stranke m SIowenijo4i.
Prvi kongres vseslovanske kmečke mladine v Ljubljani.
Pozdrav slovanski kmečki omladini.
Slovanski kmet na zemlji od Urala do Triglava, od Krkonoš in do Balkana
stoletja za svoj kruh, za zemljo se zatiran je boril, bahati tujec mu obzorje je tesnil. Da ne bi se Slovani med seboj spoznali, da ne bi iste matere ljubili, so z verami, z varljivim bliščem jih slepili, dokler jih niso v divji boj speljali. To strašno, besno bratomorno klanje! (— O, da minulost bila bi le — zlobne sanje! —) Na naši zemlji pa, zavit v mehke blazine, vampir je tuji vžival blagor naše domovine ... A zdaj —
kar je bilo, vse v grob naj pade pozabljenja! Ob zori novega življenja slovanski kmet in zlasti ti, mladina, svoj čas spoznaj
in čuj, kako v ljubezni kliče zemlja — širna domovina! Kaj je med nami, kar nas loči.. ? Za plugom stopam jaz, — ti tudi greš za njim. Kot ti i jaz se v delu dannadan znojim. In ko besni vihar — za zemlje blagoslov drhtim, če tebi je hudo, še jaz s teboj trpim. In to je zarja naših novih dni, da z delom smo v ljubezni združeni. Vse mati zemlja zvesto nas goji. in vsem nam polje v žilah ista bratska kri. Zato pa Čeh in Rus in Lužičan, Poljak, Hrvat in Srb, Slovenec in Slovak, in z nami južni naš trpeči brat Bolgar, je eno nerazdružno: slovanski oratar! V tej sveti misli, v tej ponosni veri, se nam bodoči čas ne izneveri: Miru, svobode, novega procvita na našem nebu jasna zarja svita.
Samostojnež. ______
PRIHOD
UDELEŽNIKOV KONGRESA.
Prvi zastopniki za kongres so prišli v Ljubljano že v soboto, 30. avgusta. Bilo je 5 Bulgarov iz Zofije in 1 bulgarski begunec, ki živi na Češkem in urejuje tam list bulgarskih beguncev, ki so kot pristaši kmečke misli morali zbežati pred radikalno-demo-kratskimi divjaki sedanje Cankove vlade v Bulgariji. Vseh 6 zastopnikov, ki so kot prvi prispeli v Ljubljano, so izkušeni borci za kmečko misel in mučeniki iste, kajti vsi so bili radi pripadnosti k bulgarski kmečki stranki v zaporu 3 mesece do 1 leta. O sedanjih razmerah v Bulgariji pripovedujejo naravnost grozne stvari. — Cankova vlada je doslej dala ubiti že nad dvajset tisoč pristašev kmečke stranke. Vkljub temu so naši bratje polni najlepših nad za bodočnost in pravijo, da je zmaga kmečke misli v Bulgariji popolnoma gotova. Borbenost bulgarskih zemljoradnikov je divna in vredna vsega občudovanja! To sicer dokazuje že ogromno število žrtev. Raje žrtvujejo življenje, nego da se udajo strankam, sovražnim kmečkemu pokretu (gibanju).
V torek, 2. t. m. so prispeli: Šmo-ranc, urednik češkega kmečkega dnevnika »Venkova«, inž. Černohor-sky, tajnik zbora utemeljiteljev Zveze slovanske ograrne omladine, inž. Ste-vo Račič, član zbora utemeljiteljev Zveze slovanske agrarne omladine in tajnik Mednarodnega agrarnega urada v Pragi. Pri tej priliki se je zvedelo, da se namerava v Ljubljani od strani Cankovljevih ljudi, ki so baje na potu iz Bulgarije, atentat na bivšega bulgarskega kmečkega ministra Obova. Storili so se takoj vsi potrebni koraki, da se pazi na vsakega sumljivega tujca in da se prepreči nameravana lopovščina bulgarskega tirana Cankova.
Nadalje je ta dan prispel preko Beograda inž. M. Jakovljevič, ki istotako deluje v Mednarodnem agrarnem uradu v Pragi.
V	pondeljek, torek in v sredo so se stalno vršile seje in posvetovanja pripravljalnega odbora in že došlih zunanjih bratov, da se za kongres pripravi vse čim najbolj točno. Omeniti moramo, da so krajevne oblasti šle v vsakem pogledu na roko, kjerkoli se je potrebovalo njihovo sodelovanje. Gospodu velikemu županu in vsem ostalim bodi kar na tem mestu izrečena pohvala!
V	četrtek zjutraj se je odpeljal tov. Pucelj s tovariši Šmorancem, Črno-horskym in Račičem do Maribora nasproti gostom iz Češke, Poljske, Lužice, Bulgarije in Rusije. Gostje so dospeli s popoldanskim brzovlakom preko Dunaja v Maribor ob 2. uri popoldne in so bili v Mariboru zelo lepo sprejeti. Na kolodvoru so bili: zastopnik velikega župana g. inž. Zi-danšek, župan Grčar, zastopniki raznih oblasti in društev, tov. posl. Pucelj z ostalimi tovariši, ki so prispeli iz Maribora, mariborski pristaši SKS pod vodstvom predsednika oblastnega strankinega odbora tov. Lipovšeka in zastopniki bližnjih Društev kmečkih fantov in deklet.
Ko je privozil vlak na kolodvor, je vojaška godba zaigrala »Lepo našo domovino«. G. postajenačelnik je ljubeznjivo oddelil na peronu poseben prostor, kjer so bile pripravljene za goste mize in mala zakuska, kar so priredile mariborske dame pod vodstvom gospe dr. Vošnjakove. Goste je prvi pozdravil mariborski župan g. Grčar v lepem govoru. Za njim oblastni kmetijski referent g. inž. Zidanšek kot zastopnik velikega župana. V svojem pozdravu je posebno poudarjal pomen poljedelstva in s tem poljedelskega gibanja. V imenu Sokola je govoril g. prof. Pivko. G.
t Bureš je pozdravil goste v češkem jeziku kot predsednik Kluba Čehov^ v Mariboru. Osobito temperamenten je bil pozdrav g. prof. Ribariča, ki je govoril v imenu Jugoslovanske Matice in poudarjal, da more le kmečka misel in na tej misli združena mladina pripomagati, da dobimo enotno svobodno državo od Triglava do Carigrada. G. prof. Kenda je pozdravil goste v imenu Orjune, a tov. Pucelj v imenu zemljoradniškega poslanskega kluba. — Za pozdrave so se zahvalili: Bivši bulgarski minister tov. Obov; tov. Hofman, zastopnik Osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug; za Poljake tov. Platner, ki je končal s pozdravom našemu hrabremu kralju, na kar je vojaška godba zaigrala državno himno.
Gostje so iz Maribora poslali našemu kralje sledeč brzojavni pozdrav: »Kot odposlanci čeških, lužiških, poljskih, ruskih in bulgarskih kmečkih organizacij, ki potujemo na kongres slovanske kmečke mladine v Ljubljano, smo srečni, da moremo pri prestopu državne meje poslati svoje najvdanejše pozdrave Vašemu Kraljevskemu Veličanstvu kot poglavarju lepe kmečke Jugoslaviji in želimo vso srečo Vašemu Veličanstvu, Visokemu Kraljevskemu Domu in celemu narodu.«
Ko so se gostje malo pokrepčali, so nadaljevali vožnjo proti jugu in so se ves čas zanimali za naše kraje in razmere ter občudovali lepoto naše zemlje. V Celju je vlak stal le eno minuto, a je tov. Drofenik porabil to priliko, da z našimi tamkajšnjimi somišljeniki pozdravi mile goste z navdušenim govorom.
Prisrčen je bil sprejem v Ljubljani. Na z zastavami okrašenem kolodvoru so bili: g. veliki župan dr. Šporn z uradništvom; g. dr. Beneš, generalni konzul češkoslovaške republike; g. dr. Triller kot predsednik Češko-jugoslovenske lige; policijski ravnatelj g. dr. Guštin; tov. Stanko Tomšič kot predsednik Zveze društev kmečkih fantov in deklet; agrarni akademski klub »Njiva«; zastopništvo SKS in ljubljanske krajevne organizacije SKS; vsi zunanji gostje, ki so že poprej dospeli v Ljubljano, a med njimi razen že zgoraj navedenih še omenjamo tov. Kosto Todorova, bivšega bulgarskega poslanika v Beogradu, posl. tov. Djokanoviča iz Bosne in 11 zastopnikov kmečke mladine iz Srbije. Razen tega so bili tu zastopniki časopisov in mnogo narodnega občinstva.
Pri prihodu vlaka je zaigrala vojaška godba. Prvi je goste pozdravil tov. Stanko Tomšič kot predsednik Zveze društev kmečkih fantov in deklet; nato je pozdravil g. veliki župan dr. Šporn. Odzdravili so v sledečem redu: Za drage brate Lužičane brat Jan Cyž, za Beloruse tov. Klosuč, za 'Ruse tov. Andrejev, za Poljake tov. Srbinski, za Čehe tov. Hrdina, za Bulgare tov. minister Obov. Vse govornike je občinstvo prisrčno pozdravljalo. Med sviranjefti godbe so odšli nato na svoja stanovanja.
S tem vlakom je dospelo iz severa okroglo 80 gostov; razen tega večja skupina tovarišev iz Hrvatske pod vodstvom tov. Mežnariča iz Zagreba. — Tekom dneva so prišli tudi Bosanci, a zvečer z dolenjskim vlakom Dalmatinci.
V petek zjutraj so začeli prihajati pred vsem tovariši in tovarišice iz Slovenije, nadalje so prišli poslanci zemljoradniške stranke iz Beograda
in glavno vodstvo strankino, vse pod vodstvom tov. posl. Vojislava Laziča. Tekom sobote pride še večje število zunanjih gostov. Iz Češke je prijavljenih še okroglo 40 oseb. Češki kmetijski minister g. dr. Hodža prispe v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 4. uri z brzovlakom.
PRVO ZBOROVANJE KONGRESA
se je vršilo v petek dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila okrašena zelenjem, a na predsedniškem odru je bil kip Matije Gubca in slika Stambolijskega.
Zborovanje je otvoril Bulgar brat Zahariev in pozdravil delegate iz vseh slovanskih dežel. Povdarja temeljna načela agrarizma s posebnim ozirom na koristi slovanstva. Spominja se učitelja agrarizma ministrskega predsednika Švehle in velikega Stambolijskega, ki je padel v boju za kmečke pravice. Njegov govor je ponovno izzval burno odobravanje. Za predsednika kongresa predlaga tovariša Stanka Tomšiča, predsednika Zveze kmečkih fantov in deklet v Sloveniji, kar kongres sprejme. Ko se izvoli še tajnika, in podpredsednike, pozdravi Tomšič zborovalce' Bulgare, posebej še bivšega bulgarskega ministra in sodelavca Stambulijskega g. Obova in bivšega bulgarskega poslanika v Beogradu g. Kosto Todorova. Nadalje pozdravlja Čehe, Lužičane, Poljake, Ruse; velikega župana g. Sporna; dr. Zamika, magistratnega ravnatelja; gen. konzula dr. Beneša; vseuč. prof. dr. Dolenca; vseuč. prof. dr. Tasiča; šefa Sancina; prof. Jarca kot komisarja Kmetijske drtfžbe; prof. Vergu-na i. dr.
Nato se prečitajo številni brzojavni pozdravi iz Bulgarije, Češke, Poljske in Jugoslavije, na kar tov. Hrdina, predsednik zveze češke kmečke mladine pozdravi kongres. Za njegovim govorom javlja predsednik, da je prišla pozdravna brzojavka min. pred. Švehle. Na to pozdravlja kongres za Poljake tov. Sladkowsky, za Bulgare tov. Popov, za Lužičane tov. Cyž, za Ruse tov. Andrejev. Med tem prihaja tov. poslanec Lazič, ki ga kongres burno in navdušeno pozdravi, na kar govori zastopnik maloruske omladine, za Jugoslovane pa tov. Karadjole, zastopnik zemljoradničkih omladin-skih klubov iz Dalmacije.
G. veliki župan Šporn pozdravlja kongres v imenu jugoslovanske vlade. Predsednik Tomšič prosi g. vel. župana, da blagovoli javiti centralni vladi prisrčno zahvalo kongresa za naklonjenost in pozdrave. Za mestno občino ljubljansko pozdravlja kongres g. dr. Zarnik. Nato pozdravlja g. generalni konzul dr. Beneš; za njim govori najburnejše pozdravljen brat Kosta Todorov, bivši bolgarski poslanik v Beogradu. Za češkoslovaško kmečko stranko pozdravlja tov. Ur-siny. Nato govori prof. dr. Vergun, Rus, star borec za slovansko vzajemnost. Njegov govor je izzval istotako izredno navdušenje in odobravanje. Za njim pozdravlja za belorusko agrarno mladino tov. Klausar. Za Osrednjo zvezo čeških kmetijskih zadrug pozdravlja tov. Hofman. Za Ukrajince in sicer za agrarno mladino govori tov. Kostučenko. Vseučil. prof. Burjan pozdravlja v imenu ljubljanskih Čehov. Za bulgarsko zemlje-delsko dijaštvo govori brat Pavlov. Nadalje pozdravlja zastopnik hrvatskih kmetov Ivan Guden. Za češko akademsko agrarno omladino govori
tov. Schovanek. Za poljske študente govori brat Sabinski. Kot zadnji govornik pozdravlja burno pozdravljen Voja Lazič.
Pozdravni govori so bili polni globokih idej in so dokazali, da so že vsi slovanski narodi mnogo delali na agrarnem vprašanju, o istem mnogo razmišljali in za isto dali v raznih oblikah tudi že mnogo žrtev. Pozdravni govori so nudili lep pregled o stanju, željah in težavah kmečkega gibanja pri Slovanih ter so bili s tega vidika tudi zelo poučni. A osobito zanimivi so bili govori onih, katere je privedla na kongres slovanska ideja, kakor prof. Verguna, ki so prepričani, da more le agrarizem, le kmečka misel uresničiti misli onih, ki žele čim tesnejšega združenja vseh Slovanov.
j Za tem sledi referat »Poslanstvo i omladine v agrarnem gibanju«. Pre-| dava bivši bulgarski minister tov. [ Obov. Na odlični referat, ki temelji na načelih agrarizma i n slovanstva ter s teh vidikov razpravlja o nalogah kmečke mladine vseh slovanskih narodov, se še povrnemo. Predavatelj je bil večkrat prekinjen od burnega odobravanja, a nakoncu so poslušalci priredili govorniku prisrčne ovacije.
Tov. Miletič, zastopnik akademske zemljoradničke omladine, je koncem zborovanja opozoril, da je prisotnih mnogo bratov študentov iz Bulgarije, ki utegnejo imeti neprilike, ko se vrnejo v Bolgarijo, kjer se z naj-gršimi sredstvi zatira kmečki pokret. Vnaprej protestiramo proti temu ter delamo bulgarsko vlado osebno odgovorno za vse, kar bi se pripetilo
našim bulgarskim tovarišem. * * *
Poročanje drugih listov. »Slovenec« poroča o kongresu, toda pravi, da je to kongres agrarnih dijakov. »Jutro« zamolčuje vse govornike pristaše SKS, tako pri sprejemu v Mariboru, kakor pri sprejemu v Celju in v Ljubljani. Tako »Slovenec« kakor tudi »Jutro« si naj zapomnita, da z molkom ne moreta ubiti niti resnice, niti našega pokreta, niti slovanske kmečke omladine. Dostojno in nepristransko poroča o kongresu ljubljanski »Narodni Dnevnik«.
* * *
Lužiški Srbi in kongres
Zveze Slovanske Agrarne Omladine^v Ljubljani.
Pred vojno smo mi, lužiški Srbi, ž velikim zanimanjem zasledovali življenje slovenskega naroda, po številu drugega najmanjšega naroda slovanskega in z upravičenim občudovanjem smo opazovali kako trdovratno in uspešno se brani proti nizkim stremljenjem svojih zatiralcev, da bi ga germanizirali in usužnjili. Našli smo v tem posnemanja vreden primer, ki nas je poučil, da more tudi majhen narod pri še tako krutem zasledovanju z narodnim edinstvom,' z dobro izobrazbo moči in s smotrenim delom doseči mnogo. Danes gre slovenski narod v naročju majke Jugoslavije boljši bodočnosti nasproti in nič se ne zoperstavlja njegovemu napredku. Nasprotno pa nismo mi, lužiški Srbi,
dosegli z versaillsko pogodbo prav ničesar. Ostali smo še vedno pod li&mškim jarmom in ni nam bilo dano niti najmanjše varstvo, ki ga uživajo v drugih državah narodne manjšiae. Naša ilSoda leži danes v rokah Nemcev, stoletnih tlačiteljev, in naša nadaljnja eksistenca je skoraj popolnoma odvisna od njihove dobrohotnosti.
Kljub tem nezaslišanim in brezpravnim razmeram nismo nehali upati v našo boljšo bodočnost. Ne le, da se na vse mogoče načine branimo proti vsem napadom, ki merijo na to, da iztrebijo kar najpreje zadnji ostanek polabskih Slovanov, ampak prizadevamo si tudi pri vsem tem nadčloveškem delu za samoohrano, delovati tako na kulturnem, znanstvenem, literarnem in glasbenem polju, kakor tudi na polju poljedelstva. Naš narod je po večini poljedelski narod, kar je naša sreča, ker zemlja, obdelovana od našega pridnega in vestnega poljedelca, je naša najmočnejša opora. Naše delavstvo in tudi velik del naše inteligence je gospodarsko odvisen od Nemcev. Ta del našega naroda živi v industrijskih krajih in mestih in se narodu odtujuje s tem, da sprejema tuj jezik, običaje in šege, medtem ko pa naš poljedelec, ki ni odvisen od nikogar, kakor samo od svoje grude, ostaja zvest svojemu narodu, jeziku, kraju in vsem starodavnim šegam, podedovanim od praočetov. Ni čudno, da zasluži ravno on in njegovo delo posebno pozornost. Naši poljedelci so sami spoznali svojo važnost in svoje poslanstvo v narodu in zato so se kmalu začeli (1889) organizirati. Skoraj v vseh vaseh so ustanovili društva (towarstvo serbskih burovv), ki so se združila v Zwjazk serbskih Burovv. Namen društva je bil, delovati za čut zavednosti, za vzgojo v borbi za samoohrano in za medsebojno podporo, torej za naloge, ki odgovarjajo današnji moderni poljedelski organizaciji. Organ Saveza je bil »Serbski Hospodar«, izborno ureje-van po njegovem dolgoletnem ravnatelju župniku Kubašu. On je bil tudi prvi propagator zadružne misli pri nas v Lužicah in njegovemu neumornemu, nesebičnemu vzgojnemu delu pri ustanavljanju zadružništva se imamo predvsem zahvaliti, da so se med našimi poljedelci uspešno razvijale zadruge ter storile mnogo v njihovo korist. Svetovna vojna je bila težka izkušnja za naš narod; Nemci so že pred vojno neradi videli naša lojalna prizadevanja na kulturnem in na gospodarskem polju ter nam jih na vse mogoče načine otežkočevali in tu in tam celo onemogočili. V vojni so imeli vsako delo za naš narod za vele-izdajsko in zato je bilo kakršnokoli si bodi javno delovanje, ki se ni strinjalo z njihovimi vojnimi načrti, prepovedano. Vrhutega so bili poklicani naši najboljši narodni delavci v vojsko in kdo bi se potem čudil, da je vladala v Lužicah grobna tišina. Samo naši časopisi, prinašajoči dnevna poročila z bojišč, nedeljska pridiga g. župnika in žalostni pogovori naših deželanov, žalujočih za svojimi sorodniki, ki so bili ubiti daleč na vojni, so bila edina znamenja, da Lužičani še živijo. Da smo pa težko prenašali v svoji brezpravnosti to pokoravanje, je razvidno iz tega, da smo se takoj ob prevratu v listopadu 1. 1918 z radostnim upanjem, da bo tudi nam zasijala zarja boljše bodočnosti, poprijeli vsi stari in mladi dela za narod. Žalibog,
usoda nas je kruto prevarila; naša poljedelska organizacija je edina po vojni stopila vnovič v življenje, kar ima svoj vzrok v povojni konjunkturi poljedelskih izdelkov. Veliki navidezni dobički (v papirnatih markah) so oslepili naše poljedelce tako, da so imeli zadruge za brezpomembne. Vrhu tega so zadruge vsled hitrega padca nemškega denarja trpele nezaslišane izgube in prišle skoraj ob vse. Danes, po stabilizaciji nemškega denarja, ko mora naš poljedelec svoje pridelke v razmerju z industrijskimi izdelki prav poceni prodajati in mora poleg tega še plačati visoke davke, šele spoznava, kaj pomeni zanj zadružna organizacija. To vse se mora znova zidati in se že tudi zida. Začetek so pričeli mladi poljedelci lanskega leta z ustanavljanjem društev: Tovvarstva serbske rotarske omladine, ki so se letos združile na svojem prvem kongresu v »Zvvjazk serbske-ho rotarskeho dorosta«. Torej mladi naši poljedelci hočejo rešiti vsa gospodarska vprašanja, ki so za naš obstoj tako važna.
Treba bo mnogo dela in veliko truda, predno se popravijo vojne škode, toda dobra volja in pošteno ter vestno prizadevanje do dela je že tu.
Brez dvoma pa ta peščica navdušenih delavcev potrebuje opore. Ni čudno, da smo pri nas z velikim zanimanjem sledili pripravljalnim delom za ustanovitev »Saveza Slovanske Agrarne Omladine«. Še sami smo se priglasili v prvih začetkih naše organizacije za člane tega Saveza. Saj vidimo v Savezu prav trdno podlago za bodočo močno stavbo slovanske solidarnosti. Mi, lužiški Srbi, bomo vedno iskali v enotnem in močnem Slovanstvu ne samo vzrok, ampak tudi oporo in moč za naše neumorno in nadčloveško delo, da bi naš narod in njegovo starodavno kulturo ohranili slovanstvu. Mi dobro vemo, da nam bo edinstveno slovanstvo zato hvaležno in da nas ne zapusti. In zato z veseljem gledamo, kako se slovanski poljedelci oglašajo za svoje pravice in obljubljajo vse najboljše, da postanejo nositelji slovanskega edinstva na najširši podlagi, oni, ki so dosedaj žalibog imeli najmanj besede v slovanski politiki, kateri pa so radi važnosti in številnosti v slovanskih narodih za to najbolj poklicani živelj.
Druge naloge, kulturno in gospodarsko vzgojne, katere si nalaga Savez v svojem programu, bodo pomagale olajšati pota k dosegi našega velikega cilja. Ne smemo nikdar tajiti, da je treba še veliko storiti. Tu mora tudi lužiški poljedelec, ki stoji s svojim racijonalnim gospodarstvom popolnoma enako visoko, kakor nemški poljedelec, prispevati s svojim delom.
Brez dvoma čaka slovansko poljedelsko mladino še mnogo dela, predno se bo lahko govorilo o resničnih uspehih. Toda mladi in navdušeni glasitelji solidarnosti slovanskih poljedelcev se dobro zavedajo zaprek, a ne bojijo se nobenega še tako velikega dela in zastaviti hočejo vse svoje mlade moči za korist velike ideje.
Mladi lužiški Srbi se odkritosrčno veselijo prvega kongresa Saveza Vseslovanske Agrarne Omladine v Ljubljani in mu žele kar največjih uspehov.	Jan Cyž.
Zdravo, brafo Bugari!
Poratne godine bogate su bile danima oduševljenja i zanosnih manifestacija. Slavenske zemlje bile su pozornicom presudnih dogodjaja, radikalnih promena. Svi veliki časovi odrazili su se u duši omladine naj-izrazitije. Ona je uvek bila a uvek če i biti najvernije zrcalo osečaja narodnih, u danima radosti i u danima tuge.
Seoska omladina slavenska i do-sada je u velikoj meri uzimala udio u izlevima opče narodnih osečaja. Ipak je život narodni bio do naših dana pretežno nošen gradskim lju-dima, gradska omladina bila mu tu-mačem.
Dolazi doba nova i s njom novi odnošaji.
Život počinje, da se budi po se-lima, seoska omladina izilazi na po-prište.
Nepodvojena posebnim interesima i potajnim namerama slavenska seoska omladina hvata se odmah u jedno kolo.,
Proživljamo radostne dane kongresa slavenske zemljoradničke omladine, radujemo se, da smo se toliki sastali iz sela širom slavenskih ze-malja.
Jugoslovenska zemljoradnička omladina oseča radost najvecu, jer njoj je pala u dio sreča i čast, da u svojoj sredini gosti svoju braču, mlade se-!ljake slavenske.
Deleči radost svojih drugova ne mogu da prešutim ono, što me naro-čito zanosi.
Vi ste to, od sve brače brača najbližja, vi ste to drugovi bugarski, koje želim posebno od srca da pozdravim!
Niste žalili truda i opasnosti, več ste pohiteli iz Sofije, okupili ste se i Vi bračo izagnana iz domovine svoje, da zajedno s nama manifestu-jete naš zajednički ideal, da celome svetu pokažete, da si mladi zemljoradnici Južnih Slavena daju ruke u ljubavi i slozi, da se utvrdjuju u svojoj čvrstoj odluci, postaviti svoju bu-dučnost na nove temelje, na temelje zemljoradničke solidarnosti Južnih Slavena.
Zdravo, bračo Bugari!
Stevo Račič, predsednik kluba Južnih Slavena u Pragu.
Vstrajajmo v boju za kmečko svobodo!
Kongres slovanske agrarne (kmečke) mladine v Ljubljani in kmečki praznik na Bledu sta veliki prireditvi, ki služita širjenju in utrjevanju kmečke misli med našim ljudstvom. To so naši dnevi, dnevi borcev za kmečko svobodo, za prava podeželskega ljudstva.
Kmečko gibanje, kakršno se izraža v naši Samostojni Kmetijski Stranki oziroma v jugoslovanskem Savezu Zemljoradnika, je pri nas še mlado. V današnji obliki se je pričelo šele po vojni. Istina je, da smo imeli v Sloveniji že pred vojno polno slučajev, ko se je v političnih, osobito v volilnih bojih uporabljalo razna kmečka gesla. Toda po veliki večini so
takrat kmečka gesla porabljale nekmečke stranke z namenom, da privabijo v svoje vrste kmečko ljudstvo. To torej ni bilo nič drugega kot va-ranje kmečkega ljudstva, da se podaljša življenje protiljudskim, proti-kmečkim političnim skupinam. Klic na boj za kmečka prava iz vrst kmetov samih in kmečko strankarsko organizacijo za tak boj bujemo in vidimo šele po svetovni vojni z ustanovitvijo SKS in Saveza zemljoradnika.
Naše gibanje ima polno sovražnikov. V prvi vrsti pridejo tu v poštev vse dpsedanje nekmečke politične stranke. Ne zamerimo jim tega, kajti njihova pravica je, da se borijo za svoj obstanek, za svoje življenje. A ravno tako si kmečko ljudstvo ne da vzeti pravice, da se upre stran-j kam, ki ne branijo v dovoljni meri j kmečkih koristi in da si išče novih potov in novih pripomočkov za dosego svojih pravic in za uresničenje svojih želja. Nismo nikdar želeli takih oblik boja, kakršne so uvedli naši nasprotniki, toda naša krivda to ni in mi se nasprotnikov bojimo tem manje, čim nečednejša so njihova borbena sredstva. Ne bojimo se boja, kajti prepričani smo, da se borimo za zdravo in koristno stvar, da se borimo za cilje, katerih dosega bo prinesla narodu, domovini, državi največje koristi.
Nasprotniki klevetajo, da smo proti veri, proti šoli, proti uradnikom, proti industriji, proti meščanom in delavcem, proti državi in bogve kaj še. Vse to so ostudne laži, kar nasprotniki sami prav dobro vedo, toda oni se teh gnjilih sredstev poslužujejo, ker računajo z nepoučenostjo večine ljudi in upajo, da se bodo vendarle še mnogi našli, ki bodo laži jemali za čisto resnico. »Hilf, was helfen kann!« (Pomagaj, kar more pomagati!) pravi Nemec in po tem geslu se ravnajo nasprotniki, ko stavljajo v boj proti nam laž in obrekovanje. Resnica je, da nismo proti veri. Naš program in naše dosedanje delo to prejasno dokazujeta. Toda mi smo proti takim duhovnikom, ki mesto ljubezni sejejo sovraštvo med ljudstvo in ki laž cesto bolj spoštujejo in cenijo, kakor resnico. Vera in duhovnik ni vse eno. Istotako je ogromna razlika med dobrim in slabim duhovnikom. Prej se bo svet podrl, predno bomo pristali na to, da hvalimo slabega duhovnika. Istotako je laž, da smo proti šoli. Mi vemo, da vsa bodočnost našega gibanja in kme-škega ljudstva zavisi od šole, od učenja, od prosvete. In mi, da smo proti šoli? Laž je nadalje, da smo proti uradnikom, Kdo bo pa opravljal delo po pisarnah, če ne bo uradnikov? Laž se takoj spozna. Toda smo in bomo proti temu, da bi bilo preveč uradništva in istotako za to, da urad-ništvo vrši svojo službo nepristransko, vestno, pravično. A kar se tiče uradniških plač, mi smo za to, da dobijo toliko, kolikor za življenje potrebujejo. Istotako nismo proti industriji, pač pa se bomo z vsemi sredstvi borili proti temu, da bi država ščitila z visokimi uvoznimi carinami samo industrijo, medtem ko kmetijstvo zanemarja v vseh temeljih zdrave državne agrarne politike. Da smo proti meščanom in delavcem, je istotako bavbav, prazna laž. Priznavamo potrebo delitve dela in s tem priznavamo tudi potrebo nekmečkih produktivnih stanov. Nikdar pa ne bo-
mo priznali, da bi cene, ki jih dajemo ko blago, bile v nezdravem razmerju s cenami, iki jih prejemamo za svoje pridelke, oziroma, da bi kmečko ljudstvo uživalo manjše pravice v kateremkoli pogledu, nego jih uživajo drugi stanovi. Vsakemu svoje, nam naše, pa bomo prijatelji in boj ne bo več potreben. Končno še laž, da smo proti državi. Ta se sama pobija! Kmečkega ljudstva v naši državi je 90%. Mi se borimo, da bi bilo dobro 90 odstotkom celega naroda, in to naj se imenuje protinarodno in protidržavno delo?
Že to kratko razmišljanje dokazuje način boja naših nasprotnikov proti nam v dovolj jasni luči. Obenem pa vse te točke, ki smo jih tu na kratko našteli, tudi jasno spominjajo, da smo še daleč, zelo daleč od zmage. Še dolgo se bomo borili, mnogo žrtev bo še potrebnih, toda ne omagujmo! V prvih petih letih smo si nabrali mnogo izkušenj in dosegli smo že lepe uspehe. Umevanje naših teženj se širi in poglobuje, naše vrste rastejo, novi sobojevniki prihajajo k nam, a stari pristaši postajajo vedno trdnejši, vedno boljši, vedno odločnejši. Istina je, da tudi nasprotniki napenjajo svoje sile proti nam, tem bolj, čim bolj se mi gibljemo in raste-mo. Toda vse skupaj nič ne pomaga. Naše prepričanje je, da se borimo za dobro, za vzvišeno stvar in nič nas ne more odvrniti od dela za gospodarsko in duševno povzdigo kmečkega ljudstva, za širjenje kmečke samozavesti! Vstrajajmo v delu, vstrajajmo v boju, s tem najepše vršimo svojo narodno in domovinsko dolžnost, ker ni dvoma, da bo našemu delu sledila sreča celega naroda in cele domovine.
H konjski dirki na Bledu.
Od prevrata se vrše na 8. septembra konjske dirke na Bledu. Od leta do leta smo videli napredek. Da tudi letošnja zabeleži korak naprej, naj služi teh par vrstic predvsem tekmovalcem, končno pa tudi vsem drugim v ravnanje.
Danes ne presojamo konja več le po njegovi zunanjosti, marveč tudi po njegovih zmožnostih, in te presojamo pri raznih tekmah. Konje težkega tipa v težki vožnji, one lahkega pa na njihovo Mtrbšt fn všfrajnost, BotTtsr pod sedlom ali pa v lahki vpregi.
Radi tega je letos vodstvo opustilo dirko mrzlokrvnih in mesto nje se bo priredila nekaka smotra in ocena najlepše vprege in konj, po vnanjosti in pravilnosti.
V drugi in tretji točki bodo tekmovali med seboj lahki konji, bodisi eno- ali dvovprežni.
Posamezne tekmece pravilno in pravično razvrstiti je zelo težavno, ker moramo dati vsakemu dobremu konju priliko, da zamore z uspehom tekmovati, posebno pa moramo dati domačemu konju možnost, da tekmuje s tujimi. V to svrho obremenimo konje, ki so že večje vsote pridirkali, mlajše in pa konje domače reje pa razbremenimo, bodisi glede dolžine proge, bodisi pod sedlom, glede teže jahača.
Res je, da vsako tekmovanje vspod-buja. Tekmeci pa naj ne hrepene le
Stara pravda nekdaj.
(Nadaljevanje.)
(Piše Franc Tovornik.)
»Odkod pa greste, kdo pa ste?« vpraša mlinar sočutno našemljenega Živkota.
»O moj Bog! Uboga vdova sem. Moj mož je bil zidar v celjskem gradu. Dokler je on pridno delal, smo živeli, čeprav ne najbolje. Letošnjo zimo pa se je prehladil, ko je moral zidati v dežju in snegu obrambni zid, ki se je bil podrl in katerega je gospoda hotela imeti takoj popravljenega, češ da se kmetje pripravljajo na upor. Takrat se je moj mož prehladil, zbolel in na pljučnici umrl. Mene pa, ubogo revo nadložno, so zapodili iz grada. Zdaj grem v Sevnico, kjer imam sorodnike, če se me bodo oni usmilili, drugače si bom morala končati življenje.«
Mlinar je začel bolj pazilo motriti »ubogo vdovo«. Nekako čudno se mu je vse zdelo; prišlo mu je na misel, da je to morebiti kak grajski špijon. Da bi bil Živko, katerega je poznal kot sita svojega mlina, mu ni prišlo niti na um. Že je mislil vprašati, kako da nima nič obleke in drugih stvari pri sebi, ko mu oči zastanejo pri pogledu na cesto. Šli so mimo Žon in njegovi junaki. Tudi uboga vdova pogleda skozi okno, oči ji ostrmijo in ustnice
se stisnejo. Ogenj sovraštva do teh ljudi zašije iz lica, katero ni zdaj prav nič več podobno ženskemu.
Ko preidejo toliko mimo, da se je videlo, da jih noter ne bo, začne metati uboga vdova svojo obleko raz sebe in v pol minute je postal iz uboge »nadložne vdove« pristen isker Živko.
Kako ga je gledal mlinar. Ni se mogel načuditi, kako si nista prav nič podobna prejšnja »vdova« in sedanji Živko. Toda ni ga gledal dolgo, kajti Živko jo je urnih nog odkuril ne meneč se več ne za mlinarja ne za žensko obleko, v katero je bil našemljen. Mislil je samo na svojo službo.
Tudi Klinko in njegovi tovariši so videli Žona in njegove hlapce. Takoj so razposlali par selov na vse strani, naj se vsi moški zberejo in poskrijejo.
Živko je bil poprej namenjen naravnost v samostan, česar mu Klinko sicer ni zapovedal, toda sedaj je oprezno sledil Žonu in njegovim ljudem, da bi videl kam se bodo namenili.
Udarili so jo naravnost mimo kmeta Zdenkota, gor preko gozda v Laško vas. Živko jo je hitro mahnil proti j Vrhu naznanit Prislanu, poveljniku šentlenartske legije, kaj se godi. Pri-slan, ki je bil v vsakem slučaju previden človek, je takoj odredil, naj se pripravi petindvajest mož za odhod. Mislil ie namreč, da je onih šest mož
samo nekaka predstraža, katerim gotovo sledijo drugi v večjem številu. * * *
Kocjan in Ogrin nista slutila nič hudega in sta tega dne orala za oves na njivah za potom, ki pelje v takrat Ogrinov Mirni dol.- Baš sta s svojimi ljudmi sedela na omenku njive pri malici, ki pridirja sel in kliče:
»Skrijte se! Žon gre s petimi hlapci naravnost iz Mišjega dola proti Laški vasi. Gotovo gredo po vaju.«
Malo osupnjena premišljujeta Kocjan in Ogrin za trenutek, kaj hočeta storiti.
»Jaz grem še poprej domov!« pravi Kocjan in jo udere čez njive v svojo hišo. Hitro vzame denar, dolg nož in z ostjo okovano palico ter misli bežati skozi kuhanjo. Toda ko stopi na prag, že stojijo pred njim do zob oboroženi možje, Žon in dva hlapca. Naglo se obrne in hoče skozi vežo planiti na prosto, pa tudi tukaj so mu pot prestregli trije Žonovi drugovi. Kocjan je hitro presodil položaj, v katerem gre mogoče za njegovo glavo. Toda ker se ni ustrašil vsake ženske, plane med hlapce in mahne s j svojo težko palico po glavah. Dva sta se takoj prevrgla pa tleh, toda tretji je mahnil s svojim mečem po Kocjanu, ki je hotel udarec prestreči s palico, tako, da je meč zdrknil po trdi palici in skoraj odsekal Kocjanu palec desne roke. V tem trenutku je
že prihitel Žon z ostalima hlapcema in usoda Kocjanova je bila zapečatena. Pograbili so ga in ga privezali na bližnjo slivo ter ga začeli bičati.
»Le dajte ga, svinjo neubogljivo, da bo vedel zoperstavljati se od Boga postavljeni gosposki!« je vpil Žon.
»Vi ste vsi skupaj za nič, tako-le se mora, porkama ...,« je klel Žon in vzel hlapcu bič ter je sam začel bunk, švik, švak po ubogem Kocjanu, ki je vrh tega še močno krvavel iz rane na roki. Kocjanu je bila surovost Žona dobro znana in ni niti prosil niti stokal, nego je stisnil usnice in molče prenašal bol, kakor da je neobčutljiv za udarce. Končno se je Žon naveličal rabeljskega dela in je odločil, da puste Kocjana tu privezanega, a med tem, da poiščejo Ogrina. Pri Kocjanu ostane le en stražnik.
Ostali so šli k Ogrinu, toda doma so našli le male otroke in nikogar drugega. Začeli so premetavati pohištvo, iskati po shrambah, skednju, kozolcu, sploh po vseh Ogrinovh kotih. Pri tem iskanju je seveda marsikaj smuknilo v globoke žepe samostanskih ljudi. Toda Ogrina ne najdejo in Žon zaukaže odhod. Gredo po Kocjana in se napotijo proti Vel. Gorel-cam, kjer upajo dobiti Bojneza.
Ko so prišli iz prijazne dolinice, po kateri teče bister studenček v senci malega gozdička, na kraj njive, vidijo, kako so po cesti korakali Prislan in
njegovi ljudje in zavili v notranjost vasi. Žon je Prislana, korakajočega na čelu oddelka, takoj spoznal in dasiravno je bil sicer pogumen, si sedaj vendarle ni upal tja, kjer so bili Pri-slanovi, nego nadaljuje pot s svojimi ljudmi tako, da se ognejo vasi. Na cesto so zopet prišli malo nad ovinkom, imenovanim Babje koleno. A ravna tukaj je čakala Žona pravična usoda. Prislan, kateremu je Živko nesel poročilo o prihodu Žonovem, je zdaj hitro poslal tri poizvedovalce, da od treh strani, patruljiraio in poizvedujejo, kam jo bo mahnil Žon iz Laške vasi. Prislan je šel z ljudmi do Babjega kolena ter jih postavil v zasedo. Kmalu prihiti eden poizvedo-valcev in naznani, da Žon pride po cesti in da s seboj tira Kocjana. Takoj se umakne Prislan k skupini, ki je bila na južni strani ovinka.
Par minut za tem že slišijo robante-nje in kletvine. Kmalu se sliši razločno govoriti Žona:
»Dolgo si šuntal ljudi, ti svinjska podoba! Pa zdaj jih ne boš več Te bomo že prikrajšali za glavo ali pa te scvrli na grmadi! Ti si mislil, da bodete vi nas, toda Bog še vedno čuva svoje služabnike, porka duš!«
»Čakaj, bomo videli, če te bo zdaj čuval!« zavpije Prislan iz zasede in njegova skupina zastavi cesto osupnje-nemu Žonu in njegovim ljudem
(Dalje sledi.)
po dobitkih, marveč tudi po časti s tem, da prekose drug drugega z dobrim časovnim uspehom, pravilno vožnjo ali ježo itd. Največkrat se na dirkah razburjajo tekmeci, da jim razsodišče prisodi preveč doklad, t. j. da jih postavi predaleč nazaj. Nihče pa ne pomisli, da njegov konj kljub temu, da ne pride prvi do cilja, doseže najboljši časovni uspeh, kar pravemu ljubitelju konjskega športa veliko bolj ugaja, kot oni, ki pridrvi prvi na cilj. Čas se meri za vsakega konja itak posebej.
Drugo, kar mirni potek tekme pogostokrat moti, je, da vozniki pokajo z biči, dostikrat celo tudi po tujih konjih in skušajo iznebiti se konku- : renče s tem, da mu zapirajo pot itd. Z vsem tem pa zbegajo po večini le lastnega konja, da jim skoči v galop in tako prisilijo sodnike, da jih po nepotrebnem diskvalificirajo in izločijo od tekmovanja. Pravilna in mirna vožnja ali ježa in brezpogojno poko-ravanje se vodstvu dirke pa daje tekmecu že nekako prednost, dirki pa zasigura miren in dostojen razvoj in potek. K slednjemu pa veliko pripomore discipliniranost gledalcev, ki s tem, da begajo sem in tja, silijo v progo, obtežujejo razsodišču pravilno presojo, ovirajo miren potek tekme in povzročajo pogostokrat nezgode in nesreče.
Upajmo, da bode tudi v tem pogledu letošnja tekma boljša od minulih in, da povzdignemo blejske dirke res na ono višino, ki gre biseru naše dežele.
Razne politične vesti.
KLERIKALCI PREGANJAJO URADNIKE, NAŠE SOMIŠLJENIKE.
Za danes samo pribijemo, da so se klerikalni tigri začeli spravljati na državne uslužbence, ki so naši somišljeniki. Tej ugotovitvi dostavljamo sledeče: Ne boste večno na vladi. Prišel bo tudi naš dan. Slovesno vam izjavljamo, da bomo žrtve iz naših vrst maščevali in sicer boste za vsakega našega somišljenika šle glavi dveh vaših somišljenikov. Dobro vemo, da je ta način borbe strašen in nekulturen. Toda mi smo bili 21 mesecev na vladi, pa takega načina borbe nismo upeljali. Od prečanov so doslej ta način uporabljali le demokratje in klerikalci. Ako bomo mi svojčas storili isto, tedaj bo to le maščevanje za vaša nekulturna dejanja. Torej, zapomnite si: Svoje tovariše bomo maščevali tako gotovo, kakor je amen v očenašu! Posebno vi, g. kaplan Kulovec, boste še mislili na nas!
KDO JE ZAFURAL KMETIJSKO DRUŽBO?
Demokratarji preradi širijo vesti, da je seveda SKS zafurala Kmetijsko družbo. No, baš pred dvema mescema so se demokratarji hvalili, da so oni Kmetijsko družbo rešili. Mi smo takrat pisali v »Kmetijskem listu«, da družba še ni rešena. Prvo treba sklicati občni zbor in izvoliti novi od-t>or, potem bo šele stvar v redu. Demokratarji so bili na vladi in samo oni so imeli možnost doseči sklicanje občnega zbora. Toda tega niso storili, ker so vedeli, da v njihove roke družba itak ne pride, a napredni SKS .je niso privoščili. Ljubše jim je, tem odličnim bojevnikom, da družba ostane v klerikalnih rokah. Drugega razloga ni za njihovo opustitev sklicanja občnega zbora. Iz tega se jasno vidi, da so Kmetijsko družbo spravili v klerikalne roke demokratarji in nihče drugi.
KLERIKALCI MOLČE.
Vse se zgraža nad nesramnim klerikalnim početjem v Kmetijski družbi Komisarja, nepristranskega državnega uradnika, odstranijo in postavijo tja Jarca, človeka nesposobnega, lenega in skrajno pristranskega, človeka, ki spada na zatožno klop. Vrabci čivkajo o tem, kako je temu možakarju žep, mošnja vse, a ideali, nesebičnost, požrtvovalnost so mu stvari, ki mu niso vredne več kot nekoliko pomilovalnega in prezirljivega nasmeha. In klerikalni kmetje si to pustijo do-pasti. Pustili si bodo dopasti še več, namreč: Da bo Kmet. družba kot konkurenca roparski klerikalni Gospodarski zvezi, izključena in bodo potem ubogi zapeljani klerikalni kmetje, ki po komandi kaplanov kupujejo blago pri Gospodarski zvezi, plačevali mnogo dražje. Tako izgleda klerikalna ljubezen do kmetov in tako izgleda klerikalno zadružništvo. Ljudstvo se zgraža nad klerikalnim početjem, toda tigri ne črhnejo niti besedice. Slaba vest!
NAŠE »PROPADANJE« V BOSNI.
Radikali in demokratje v svoji pri-smuknjenosti pripovedujejo nepoučenim in lahkovernim iz radikalo-de-mokratarske inteligence, kako zemljoradniki v Bosni propadajo in kmetje kar tekmujejo, kdo bo prvi stopil v radikalno ali demokratarsko partijo. Pokazali smo dotične liste naših nasprotnikov tovarišem, ki so iz Bosne prispeli na- naš kongres v Ljubljano. In kaj so rekli? Prisrčno so se smejali in dejali so, da se čudijo, kako morejo radikali in demokratarji v svojem dosedanjem polomljenem položaju še biti sposobni za »viceve« (dovtipe). A zopet drug tovariš je dejal, da je laž-zelo slab vic.
0 tem »propadanja« smo prejeli še sledeči dopis:
»Slov. Narod« je prinesel vest, da zemljoradniki v Bosni izgubljajo, kar dokazuje dejstvo, da so zemlj. poslanca Jovanoviča na shodu v Sanskem mostu nagnali radi zafurane politike zemljoradniškega kluba. Da to »Narodovo« vest kontroliram, sem se obrnil na nepristransko osebo za poročilo o tem shodu. Poročilo glasi takole: Zemljoradniška stranka je sklicala shod v Sanski most za 1. septembra. Na shodu sta poročala poslanca Jovanovič in Kokanovič. Ko sta poslanca prihajala k nam, jima je ljudstvo šlo naproti kaka dva kilometra iz mesta in sicer najmanj 5000 ljudi. Od teh je bilo 1000 konjenikov. Navdušenje je bilo pri sprejmu silno. Po sprejemu je bil sprevod po mestu in nato shod, kateremu je prisostvovalo 10.000 kmetov. Poročila poslancev je ljudstvo sprejelo z velikim odobravanjem, politiko poslaniškega kluba pa v vsem odobrilo. Zemljoradniški pokret v Bosni neverjetno napreduje.
To je poročilo iz Bosne, sedaj ima zopet besedo »Slov. Narod«. Mogoče bo javil, kdo ga je nalagal.
RADIČ IN NAjŠ OMLADINSKI KONGRES.
Baje se Radič hudo zaganja v naš kongres slovanske kmečke mladine — kar piše prismuknjenec, to ne či-tamo. — Povemo le, da sodelujejo na kongresu prav vsi Slovani, samo ni Radičevih ljudi. Sedaj je vprašanje, ali so vsi ostali Slovani skupaj na pravi poti, ali pa je na pravi poti Radič, ki je ostal sam. Mi verujemo, da so prvi na pravi poti in z njimi seveda tudi mi ter nam Radičevo norenje prav nič ne imponira. Obžalujemo le uboge hrvatske kmete, ki še vedno verujejo v tega laži - preroka. Toda prepričani smo, da se bo tudi na Hrvatskem začelo svitati in da bo Radičevo norenje doletel poraz, kakršnega ono zasluži.
Dopisi.
KRANJSKA.
Bohinjska Srednja vas. Pri nas se kmetje radi spominjajo časov, ko je bil tov. Pucelj kmetijski minister. Takrat so se oblasti prvič začele, vsled Pucljevega pritiska, zanimati za naše pritožbe radi planinskih pašnikov. Kakor znano, so pri nas velike državne planine, toda gozdarske oblasti niso nikdar pokazale razumevanja za varstvo planinskih pašnikov, ki so glavni pogoj naše živinoreje, našega slavnega sirarstva in našega obstanka, nego so vedno čuvale samo gozd in zopet gozd. Pri tem so šle gozdarske oblasti tako daleč, da so dopuščale tudi spreminjanje pašnikov v gozdove. Seveda je to na škodo naše živinoreje. L. 1921 je naš odličen tov. bivši tukajšnji župan I. Hodnik o vsem tem poučil ministra Puclja, a le-ta je pritisnil na oblasti, da so morale upoštevati pritožbe bohinjskih živinorejcev in staviti na razpolaganje čim največ pašnikov. Toda to se je vse spremenilo, odkar SKS ni več bila v vladi. Vedno slabše je bilo za nas, a najslabše je sedaj, ko imajo vso moč v rokah klerikalni tigri s svojimi štirimi ministri. Za dokaz navajamo, da je šumska uprava samo v Ukanci (v naši občini) tožila 14 kmetov za prestopek paše. Planina Komna, na kateri se je lahko paslo 150—200 glav živine, je naenkrat proglašena za varstveni park in se s tem naenkrat zmanjša naša živinoreja za 150—200 glav. In podobnih slučajev je polno. Tigri vladajo v Beogradu in hočejo uničiti našo živinorejo. Vodja šumske uprave v Bohinju je klerikalec in če preganja naše kmete, dela to gotovo v smislu one politike, katera je danes za tigre v Beogradu mero-dajna. Kmetje, zapomnimo si to prav dobro! Obenem pa lahko spoznamo tudi, kakega kozla smo ustrelili, ker Hodnika nismo več volili za župana. Danes hodijo k njemu preganjani kmetje prosit za pomoč proti šumski
upravi, toda ker ni več župan, tudi ne more v stvari nič posredovati. Sedaj se le obračajte na klerikalnega župana. Bomo videli, ali bo on znal naše pašne pravice tako braniti, kakor jih je branil tov. Hladnik. Če bo šlo tako naprej, kakor se je začelo, ko smo dobili klerikalnega župana in klerikalno vlado, tedaj bo našo živinorejo kmalu vrag vzel.
Velike Lašče. »Slovenec« poroča 4. t. m. o nekem dogodku s tukajšnjimi orli, o katerem bi za njega, oziroma za našega kaplana bilo bolj previdno molčati. Stvar je bila ta-le: Orli so imeli v Škocjanu zlet. Zvečer se vračajo v Lašče in in skozi Lašče. Omenjamo, da so se kmečki fantje orli obnašali dostojno in da bi ne prišlo radi kmečkih fantov orlov do nikakšnega prepira. Toda bili so tu še drugi in sicer neka učiteljica - slomškarica, falirani jurist iz Poljan in velikolaški kaplan. Začela je izzivati na vasi stoječe sokole in sokolice slomškarica, a takoj sta se pridružila falirani študent in kaplan. Naši fantje odgovora niso ostali dolžni. To je resnica in nič drugega. Ker pa sta med sokoli in sokolicami bili tudi dve učiteljici, kliče sedaj kaplan tema dvema, da se naj »vroča kri ohladi kje v hribih«. To bi bilo lepo, da bi takle smrkav in zahrbten kaplan najpoprej izzival mirne ljudi, nato pa hotel za to druge kaznovati, ako se mu izzivanje ne obnese. Če bo ta kaplan hotel imeti pri nas obstanka, si bo moral najprej sam ohladiti svojo prevročo kri. Če pa ne bo ubogal, bomo ga mi spravili z drugimi sredstvi k pameti. Smo ugnali že hujše ljudi, kakor pa je takle mlečnozoben in smrkav kaplan, ki mora Bogu biti hvaležen, da more z a naše žulje brez dela živeti!
ŠTAJERSKA.
Sv. Katarina pri Rog. Slatini. V nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. je med 2. in 3. uro popoldne izbruhnil ogenj pri tov. Matevžu Sekirniku, po domače pri Lipniku. Razširil se je s tako hitrostjo, da ni bilo mogoče ničesar oteti razen živine. Goreti je začel pod in zgorel mu je ves letošnji pridelek, vse žito vsa živinska krma, dva nova voza, vinska posoda, preša; pač vse, kar je ime pod to streho. Sreča, da je veter vlekel na drugo stran, da mu je hiša ostala. Zavarovan je bil še po starem, a sedaj je to nič. Ker pa revež nima denarja, je potreben pomoči. Zažgali so otroci. Škode je na tisoče.
Iz Za vrča. Komaj je minula mesec dni, že je pokazal agrarni minister Vesenjak svojo ljubezen do revnih vi-ničarjev in ravno tako revnih naših malih kmetov. Kot prvi korak za ukinitev agrarne reforme za Slovenijo je razpustil agrarne odbore za Slovenijo. V drugih pokrajinah si tega ne upa storiti, ker ve, da je potem njegovega ministrovanja konec. Za naše volilce je pa to prav dober pouk, da se jim bodo konečno vendarle odprle oč in bodo videli, za koga Filpov Hanza skrbi. Da g. Vesenjak nič ne razume o agrarni reformi, so že vsi poprej vedeli, a zdaj je to sam dokazal. To, kar je do sedaj zgradila kmetijska stranka, hoče ta veleumni profesor podirati. Pa ne bo šlo. Dosti jih je že zginilo z ministrskih stolcev, a vi bodete šli poprej nego si mislite tja, kamor spadate, — v šolo! — Agrarci.
Stranice pri Konjicah. Zmaga naše liste pri občinskih volitvah je silno potrla naše klerikalčke. Kot mokre vrane hodijo okrog in se tolažijo z upanjem, da bo čez tri leta drugače. Da, tako sigurni so si bili zmage, da so svoje najvernejše pristaše kandidirali na zadnjih mestih. Za županski stolček sta se že pred volitvami pehala kar dva kandidata, a je imel eden še celo to smolo, da niti v ob-: činski odbor ni zlezel. Upanje, da bo čez tri leta boljše se vam pa nikoli ne bo uresničilo. Samostojni kmetje.
Porote.
in stopil za Rajerjem. Drugo jutro so našli v Smoletovem gozdu pri Žabji vasi Rajerja ubitega in izropanega. Umora je bil osumljen Žinger, pri katerem so tudi našli na obleki sledove krvi. Obtoženec trdovratno zanika krivdo, čeprav govore vsi znaki proti njemu — znan je kot malopriden človek. Priče so vse izpovedale proti Žingerju. Porotnikom ste bili stavljeni dve vprašanji, na umor in na rop. Porotniki so obe vprašanji potrdili, toda sodniki so bili mnenja, da so se porotniki zmotili ter so določili, da pride ta zadeva še enkrat pred poroto.
Celje. V sredo je bila pred porotnim sodiščem 251etna Marija Razbor-šek iz Grabovš nad Laškim trgom. Dokazano ji je, da je že dvakrat umorila lastno dete. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva detomora potrdili. Razboršek je bila obsojena na dve leti težke ječe.
Razno.
Novo mesto. Dne 3. t. m. se je vršila razprava proti 231etnemu brezposelnemu delavcu Fr. Žingerju iz Dolenje vasi, ki je osumljen, da je 16. junija zavratno umoril in oropal v gozdu pri Žabji vasi Janeza Rajerja, posestnika in živinskega trgovca. Rajer je prišel 15. junija v Novo mesto in je imel pri sebi mnogo denarja. V njegovi družbi je bil Žinger. Pozno zvečer je Rajer krenil proti Žabji vasi. Pri mostu je stražnik videl človeka, ki je Rajerju nasproti. Stražnik in Barborič, ki je istotako bil tam, bila trdno prepričana, da je to Žinger. Videla sta tudi, da se je dotični obrnil
Drevesničarska zadruga se je ustanovila dne 3. avgusta t. 1. v Dorfarjih pri Škofji Loki. Prvi njen načelnik je sadjerejec in drevesničar Andrej Hafnar, posestnik v Dorfarjih. On, kakor tudi vsi ostali člani so odločni pristaši SKS. To je prva zadruga te vrste pri nas in obeta mnogo uspehov za korist kmeta, kar nam potrjuje najbolj srečno izbrani odbor. Tovariši, posnemajte!
Kmetska hranilnica in posojilnica se je ustanovila v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. v Novi vasi na Blokah. Prvi načelnik je odličen naš pristaš in župan tov. Stanko Lenarčič. Posojilnica je bila nujno potrebna, ker so banke poželjivo stezale svoje prste po naših prihrankih. Kmetje, posnemajte!
Konjerejsko društvo za mariborsko oblast. Konjerejski odsek 2 Kmetijske družbe za Slovenijo, kateri se je ustanovil takoj po preobratu, se je spremenil s 1. septembrom 1.1. na podlagi sklepa občnega zbora odseka z dne 27. marca t. 1. v Konjerejsko društvo za mariborsko oblast. Tozadevna pravila so potrjena ter vodi posle društva do prvega rednega občnega zbora dosedanji odbor. Delokrog društva obsega ozemlje mariborske oblasti. Sedež društva je začasno Ivanjkovci.
Agrarizem. Beseda prihaja iz latinščine. Ager pomeni v latinščini njivo, polje. Agrarec je torej poljedelec ali po naše kmet. Agrarizem pomeni torej gibanje za varstvo koristi kmečkega ljudstva.
Marijanski kongres se vrši 7. in 8. t. m. v Ljubljani. Udeleže se ga visoki dostojanstveniki katoliške cerkve, a tudi pravoslavna cerkev pošlje svoje zastopnike. V kolikor bo ta kongres doprinesel k poglobitvi verskega čuvstva in k povzdigi morale med našim ljudstvom, ga toplo pozdravljamo. Pozivamo pa istočasno one klerikalne politike, ki imajo navado izrabljati vernost našega kmečkega ljudstva v svoje strankarske in osebne svrhe, da to pri tej priliki opuste.
»Slovenec« je dobil od vlade 3000 frankov (44.550 Din) podpore. Koliko bodo dobili pa po toči prizadeti in Polhovgrajčani? Če ima vlada za »Slovenca« denar, ga mora imeti tudi za kmetske siromake.
Opozorilo brezposelnim! Državna borza dela v Ljubljani naznanja vsem brezposelnim brez razlike spola, če so oni ročni, duševni ali navadni (nekvalificirani) delavci, da se kot taki osebno ali pismeno priglašajo pri Državni borzi dela. Osebno se je priglasiti onim, ki bivajo v mestu ali okolici one Borze dela, v katere delokrogu bivajo in jim je pri vpisu predložiti potrebne isprave (delavsko knjižico, spričevala, domovinski list i. dr.). Onim pa, ki javijo svoj pri-glas pismeno, je navesti natančno ime in priimek, bivališče, rojstno leto, stan (samski, oženjen), število nepreskrbljenih otrok, pristojnost, poklic (da-li je specialni delavec in v čem), kakšno plačo zahteva, koliko časa je brez dela ali službe in kje želi delo. Nepravilne navedbe brezposlenca izključujejo od posredovanja dela.
V blaznosti uničila 350.000 dinarjev. 1. septembra je prišel na Reko 80-letni bogataš Gati iz Napolja s svojo 65-letno ženo. Stanovaal sta v nekem hotelu. Ko se Gati ponoči zbudi, vidi, da ni žene v sobi in da je izginil tudi denar 180.000 lir, t. j. okroglo 600.000 dinarjev in za 100.000 lir nakitja. Dolgo so iskali in končno so ženo našli, kako se je v podstrešju skrivala in trgala papirnate lire. To je storila v napadu blaznosti. Uničila je 100.000 lir.
Pokrajinska zadruga umetno - trgovskih vrtnarjev za Slovenijo razglaša: Vsled soglasnega sklepa z dne 27. avgusta 1924, se vajencem, ki se ne uče pri umetno trg. vrt-
i narju ne bodo izdajala učna pisma. Enako se ne bodo potrjevala učna spričevala, ki niso izstavljena od umetno trg. vrtnarja, ki je član zgornje zadruge. Enako se ne bo upoštevala učna doba pri privatnem vrtnarju kot obrtna učna doba. Vajenci, ki so bili »prejeti p/i takem umetno trgovskem vrtnarju pred 1. septembrom 1924 in ki so »e učili pred tem datumom pri privatnih vrtnarjih, vendar imajo zadevne dokaze, se morejo učiti pri umetno trgovskem vrtnarju, ne oziraje se na učno dobo pri privatnem vrtnarju najmanj dve leti; vajencem pa, ki so bili sprejeti v učenje pri umetno trgovskem vrtnarju po 1. septembru 1924, se jim učna doba, prebita pri privatnih vrtnarjih, ne upošteva v obrtno učno dobo. — S tem se obveščajo vsi zadružni člani v svrho postopanja in vsi stariši odnosno varuhi, ki hočejo dati v učenje svoje sinove k privatnim vrtnarjem. — Načelstvo.
Gospodarstvo.
LETOŠNJA KONJSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI.
Velesejemski urad je napravil letos prvi poskus oživiti razstave konj, kateri naj bi kasneje sledile tudi razstave drugih domačih živali. Poskus se je obnesel. Naši vrli konjerejci se niso strašili ne truda ne potov, ter so postavili na razstavo 80 plemenskih in 20 gospodarskih konj, po večini skopljencev. Zastopana so bila vsa v Sloveniji gojena plemena. Prevladovalo je seveda kot najbližje mrzlo-krvno noriško pleme.
Če ločimo razstavljene plemenske živali po njihovem rodu, je bilo: 51 mrzlokrvnih konj (noričanov in bel-gijcev) in 25 toplokrvnih, med kate-' rimi so bili zastopani amerikanski dirkači, arabci, oziroma anglo-arabci in angleški požlahtnjeni konji.
Razvrsite vkonj se je sicer nekoliko zavlekla, ker spričo kratkega časa, ki je bil pripravljalnemu odboru na razpolago, ni bilo mogoče vsakemu konju že vnaprej določiti prostora. To bo treba v bodoče popraviti. Vendar se je izvršila razvrstitev dosti urno in se je otvoritev le neznatno zakasnila.
Pozdravni govor je imel pri otvoritvi g. svetnik Rohrmann kot predsednik kmetijskega odseka pri ljubljanskem velesejmu. Poleg njega je pozdravil prireditev g. Bonač, predsednik glavnega odbora ljubljanskega velesejma. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki javnih korporacij, vojaštva in gospodarskih organizacij. Razstavo je otvoril v imenu vlade načelnik oddelka za živinorejo v ministrstvu poljoprevrede i voda, g. dr. Mitrovic. V svojem govoru je nagla-šal predvsem dvoje: Da je morala vlada ščititi našo konjerejo z izvozno tarifo, če je hotela doseči država vsaj številčno tisto višino, ki jo je imela na konjih pred vojno. Na drugi strani pa je poudarjal, da moramo predvsem stremeti za tem, da stopimo v konjereji na ono mesto, na katerem je bila pred vojno Ogrska. Z izboljšanjem naših domačih plemen pa moramo s časom priti v svetovni konjereji na tretje mesto, t. j. da bomo prvi za Anglijo in Francijo. Za to so v naši državi podani vsi pogoji; potrebni sta le dobra volja in vstraj-nost. Po otvoritvi je ocenjevalna komisija, sestoječa iz gg. F. Zupančiča, M. Knafliča, L. Petovarja, A. Rossma-nita in J. Turka, ocenila vsakega konja posebej, počenši pri enoletnih žrebicah, ki so jim sledile dveletne, nato tri- do petletne žrebice in mlade kobile; za njimi kobile z žrebeti in kobile nad pet let, konečno pa žreb-čki in licencovani žrebci ter gospodarski konji.
Komisija si je ogledala tudi skupino državnih žrebcev-plemenjakov, ki jih je postavila na razstavo državna žrebčarna, med njimi troje žreb-cev, nahajajočih se v zasebni oskrbi. Ti so bili seveda od premovanja izvzeti. Vzbujali so med gledalci splošno pozornost, zlasti tedaj, ko so jih prevajali po prostornem prevajališču. ki se je nahajalo v sredi razstavnega prostora. Podrobna ocena konj se bo objavila v strokovnem listu »Kmetovalec«.
Konji so bili ocenjeni v celoti sledeče:
Med enoletnimi žrebicami: tri prav dobro, pet dobro, dve zadostno.
Med dveletnimi žrebicami: štiri izvrstno, štiri prav dobro, tri dobro in dve zadostno.
Med tri- do petletnimi žrebicami: 5 izvrstno, 7 prav dobro, 11 dobro, 5 zadostno (1 nezadostno).
Med plemenskimi kobilami: 5 izvrstno, 3 prav dobro, 2 dobro.
Od žrebčkov in licencovanih žreb-cev so bili trije ocenjeni z izvrstno, 9 prav dobro, 4 dobro, 1 zadostno (1 nezadostno).
Na premijah, za katere so predvsem prispevali ministrstvo poljoprivrede i voda, kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani ter nekateri gospodarski in denarni zavodi, se je razdelilo med konjerejce okroglo 25.000 Din. Po-
—
leg tega se je priznalo konjerejcem-razstavljalcem še 18 diplom. Premije z diplomo so prejeli:
Za plemenske kobile: Gg. Ivan An-tolovič iz Mihalovca pri Brežicah, pod-polk. Jelenko Igovič za toplokrvni kobili z žrebeti, nadalje g. Karol Polajnar iz Ljubljane za toplokrvno kobi-lo( amer. dirkač), ter gg. podpolk. Relja Brabek za toplokrvno in Alojzij Janžekovič iz Štrjancev pri Ormožu za mrzlokrvno (belgijsko) kobilo, Med tri- do petletnimi žrebicami in kobilami: gg. Josip Stupica iz Ljubljane za toplokrvno žrebico (amer. dirkač), Furlan Martin iz Vrbljenja in Janžekovič iz Štrjancev ter Kocjan Martin pri Št; Jerneju in Smolič Ignac iz Škovca pri Trebnjem za toplokrvni kobili.
V skupini dveletnih žrebic so dobili najvišje premije z diplomo: gg. Fran Molj iz Vogelj pri Št. Jurju za svojo izvrstno mrzlokrvno žrebico in Cvet-kovič Ivan iz Mihalovca pri Brežicah, Rebselj iz Št. Jakoba pri Št. Jerneju ter podpolk. Relja Brabek za toplokrvne žrebice.
Za enoletne žrebice: Dolinšek Fran iz Oslušovcev pri Vel. Nedelji, Susman iz Strahomera in Miha Vehovec iz Voklega pri Št. Jurju.
Med žrebčki je prejel najvišjo premijo z diplomo g. Fran Rebselj iz Št. Jakoba pri Št. Jerneju za dveletnega toplokrvnega žrebca.
Razstavo je posetilo okroglo 6000 gledalcev. Toda, če bi se vsi konje-rejci in vsi, ki se zanimajo za konje-
rejo, zavedali, kolikega pomena je obisk take razstave, bi bilo število obiskovalcev najmanj še enkrat toliko. Predvsem je nudila razstava pregled vseh konjskih pasem, ki se pri nas gojijo. Poleg tega pa je vsak imel priliko videti in spoznati res prvovrstnega konja. Vsi vemo, da je v vsakem kraju en konj najlepši, toda na razstavi so tekmovali med seboj najlepši med najlepšimi. Edino taka razstava mpre. vzbuditi res zanimanje za konjerejo in dati pdbUdo »a napredek. Ta je pa mogoč seveda le tedaj, če izbiramo za pleme najboljše in najlepše živali ter če gojimo čistokrvno pleme, ne pa da brezmiselno križamo med seboj posamezne pasme.
Nadejam se, da se bodo pri prihodnji razstavi odstranili vsi nedostatki, ki smo jih opazili letos. S složnim sodelovanjem vseh, ki jim je pri srcu naša konjereja, pa bomo dosegli uspeh, o katerem bomo mogli reči, da je sijajen.	L. T.
POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMELJSKIH NASADOV DOMA IN DRUGOD.
Žatec, ČSR, dne 30. avg. 1924. Dva dni imamo že lepo vreme. Obiranje je v polnem teku in bo končano šele koncem prihodnjega tedna. Uspehi so prav zadovoljivi, blago iz obvaro-vanih krajev in leg je lepo zelene barve in najboljše kakovosti. Nujno bi
rabili stanovitno lepo vreme. Kupčija je v polnem teku in je že do 1000 stotov prodanih po 1800—1950 čK za 50 kg. Pri mirnem nakupovanju na kmetih je razpoloženje čvrsto, cene pa stanovitne. — Leto 1925 bo »ušivo« leto! V nizkih legah se je namreč letos med obiranjem prikazala hmelj-ska ušica, iz česar se s precejšnjo sigurnostjo sklepa, da bo leto 1925 >ušivo<. — (Nauk za naše hmeljarje: Vse obrati, skrbno sušiti in sortirati, pravilno basati in hraniti; kar letos ne gre ali bi ne šlo v denar, bo pa prihodnje leto šlo!
Petrovac (Bačka), dne 23. avgusta 1924. Zadnje dni je bilo vreme prav nestanovitno. Vsled tega je postajalo mnogo hmelja rdečkastega in sicer v nekaterih legah bolj, v drugih manj. Kobule so sicer lepo doraščene in imajo obilo lupulina. Nekateri hmeljarji pričakujejo prav obile letine ter upajo pridelati na 1 oralu 400 do 500 kg hmelja. Predvčerajšnjim je zopet deževalo in nevihta je podrla mnogo drogov. 1 tretjina vsega hmelja je rdečkasta in bojimo se, da bi se ta bolezen širila in tako škodovala kakovosti hmelja. V starih nasadih šele dozorevajo kobule. Hmeljeka kupčija se še ni oživela, dasi je prispelo že precej prekupcev. Hmeljarji ne silijo k prodaji. Za 100 kg svežega hmelja plačujejo sedaj po 1300 dinarjev, za 100 kg suhega za 5200 do 5400 Din. V okoliških nasadih je stanje isto kot pri nas. Lepega vremeni si hmeljarji želijo.
Vendenheim (Alzacija), 27. avgusta 1924. Dež, nevihte in mrzle noči škodujejo že tretji teden hmeljski rastlini. Okobulenje se je sicer lepo izvrševalo, vendar pa bo kakovost in barva blaga manj prikupi j iva. Tudi se bojimo, da se bo mrčes zopet prikazal. Z obiranjem bodemo začeli šele začetkom septembra.
Hersbruck (Bavarsko), dne 28. avg. 1924. Dež in veter, veter in dež, soln-ca pa nič! Posledice tega vremena se kažejo tudi v naši okolici. Dosedaj lepi hmelj postaja lisast, in bojimo se, da poznji hmelj ne bo normalne velikosti. Pri teh vremenskih razmerah se tudi množina letošnjega pridelka ne da ceniti.
Savinjska dolina. Deževno vreme je večkrat motilo obiranje poznega hmelja, ki se bliža koncu. O hmeljski kupčiji ni kaj poročati; kupec in prodajalec čakata na boljše razpoloženje. Malenkostne množine so se kupovale po 7000—7500 Din za 100 kg.
Kmetijski kredit bo morda končno vendar le rešen, vsaj na papirju, kajti 14. in 15. t. m. se ponovno vrši anketa zadružnih zvez v Beogradu o tem važnem vprašanju.
Zadružna šola v Ljubljani.
V Ljubljani se vrši vsako leto zadružna šola, ki traja okrog 6 mesecev,
in sicer od začetka novembra pa do Velike noči. Šolo vzdržujejo deloma država, deloma pa Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza.
Na šoli se vzgaja voditelje in druge funkcionarje kmečkih zadrug vseh vrst. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, lepopisje, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, zadružno, menično in temeljno državno pravo ter kmetijsko gospodarstvo.
V šolo se sprejema mladeniče, ki so dovršili 18. leto, ljudsko šolo in ki ostanejo doma na posestvu in hočejo delovati v zadrugah.
Šola je velike važnosti, ne samo za vzgojo zadružnih delavcev, temveč za vzgojo naših kmetskih mladeničev v obče, ker jim nudi potrebno izobrazbo, brez katere kmet dandanes ne more več uspešno gospodariti.
Vsled tega daje naša Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, kmečkim mladeničem, ki ostanejo doma na kmetiji in hočejo delovati v zadrugah, denarne podpore.
Kdor hoče Obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo je nasloviti na Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Priložiti je treba: krstni ali domovinski list, nravstveno spričevalo in šolsko odpust-nico.
Za podporo pa je nasloviti prošnjo, opremljeno s premoženjskim izkazom in obljubo, da bo ostal prosilec na kmetiji, na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Najbolj kričeča krivica taksnega zakona.
Po tar. post. 139. novega taksnega zakona se plačuje za izbris ali znižbo vseh vrst zavarovanja taksa 20 Din, če sodišče o tem ne izda sklepa, in 50 Din, če mora sodišče o tem izdati sklep. V smislu zemljiškega zakona se mora vsak zemljeknjižni predlog, torej tudi predlog za izbris, rešiti s sklepom, ki se mora dostaviti vsem interesentom. Vsled te določbe zem-ljeknjižnega zakona se mora torej po tar post. 139. novega taksnega zakona plačevati taksa za izbris vknji-ženih terjatev vedno v znesku 50 Din. Pri napravi te zakonite določbe taksnega zakona očividno ni sodeloval nihče, ki bi poznal stanje naše zemljiške knjige.
Po zakonu z dne 31. marca 1875, štev. 52, so bile oproščene pri malen-
kostnih terjatvah do 200 K vsake takse ne samo vloge za izbris, temveč celo izbrisne izjave in poverila podpisov strank. Ta zakon, ki je bil prvotno določen samo za izbris onih terjatev v znesku do 200 K, ki so bile vknjižene pred 1. julijem 1975, se je pozneje z zakonom 28. febr. 1890, štev. 234, razširil na vse take terjatve ne glede na čas, v katerem so nastale.
V interesu jasnega pregleda zemljiške knjige in razvida dejanskega gospodarskega položaja posameznika ter v interesu realnega kredita je, da se vsaka vknjižena, pa že plačana terjatev v zemljiški knjigi takoj izbriše. Da bi prebivalstvo tega izbrisa ne zavlačevalo radi malenkostne stalne kolekovine za prošnjo, se je uveljavil gorenji zakon, ki je omogočal strankam brezplačen izbris manjših terjatev, ker je javni interes zahteval, da se plačane terjatve tudi takoj izbrišejo. Ogromno število malenkost-
nih terjatev se je izbrisalo samo vsled tega zakona, vendar je pa še danes v naših zemljiških knjigah silno dosti malenkostnih terjatev, ki so stare že petdeset in še več let in ki so že davno plačane, katerih pa stranke niso izbrisale deloma radi nepoznanja zakona z dne 31. marca 1875, deloma radi malomarnosti, deloma pa tudi v napačnem mnenju, da bodo radi vknjiženih terjatev plačevale manj davkov.
Predpis takse je opravičen pri ugotovitvah, pridobitvah, spremembah, utrditvah, izvrševanju in razveljav-ljenju pravic, ker se te pravice lahko smatrajo kot del premoženja dotič-nika, na katerega korist se je pravni posel izvršil. Pri izbrisih terjatev se pa ne more smatrati, da je izbris terjatve za lastnika obremenjenega zemljišča kake premoženjske vrednosti, ker ima v tem slučaju lastnik ugotovitev, da je terjatev že plačana, v pobotnici, od katere država itak prejme
takso i/2% po tar post. 33. taksnega zakona. Niti lastnik niti upnik ne pridobi z izbrisom terjatve kake pravice. Ugotovitev, da je dolžnik terjatev plačal, ima on v pobotnici tudi če ostane terjatev vknjižena. On lahko ponudi novemu upniku v slučaju, da potrebuje zopet kredit, pobotnico o vknji-ženi in že plačani terjatvi, s čemur ima nov upnik isto varnost kot če bi bila terjatev izbrisana.
Po taksnem zakonu mora dolžnik plačati takso na listino, s katero se dolžno razmerje ugotovi, dalje mora plačati takso za vknjižbo zastavne pravice, s čemur se terjatev zavaruje, ter mora plačati takso za pobotnico, s čemur se prenehanje dolžnega razmerja ugotovi. Vse takse skupno znašajo približno 2%. Ako se zahteva poleg navedenih taks od dolžnika za izbris terjatev še posebna taksa, čeprav v obliki stalne kolekovine, je to krivično, ker ta taksa največkrat
ni v nikakem razmerju z vrednostjo 1
vki^ižene pravice ali terjatve, ker otežkoča ljudem izbris že plačanih terjatev in ker dejansko nima dolžnik od izbrisa terjatve nikakega dobička.
Zakoniti predpis tako visoke stalne pristojbine za izbris vknjiženih terjatev se je zamogel izvršiti samo v nepoznanju dejanskih razmer in stanja naše zemljiške knjige, v nazira-nju, da znaša vsaka vknjižena terjatev vsaj 25.000 Din, ker bi bilo sicer nemogoče zahtevati s taksnim zakonom samo za izbris vknjižene terjatve več kot trikrat toliko kot se zahteva za zadolžnico, vknjižbo in pobotnico skupaj.
V pregled dejanskega stanja naj služi naslednja statistična tabela o stanju vknjiženih terjate,v v sodnem okraju Velike Lašče z dne 1. julija 1924. Prepričan sem, da tudi v vseh drugih sodnih okrajih tozadevno slika zemljiške knjige ni dosti drugačna.
Terjatve v znesku		Do 10 Din	Od 10 Din do 25 Din	Od 25 Din do 50 Din		Od 50 Din do 100 Din	Od 100 Din do 150 Din	Od 150 Din do 200 Din	Od 200 Din do 250 Din		Od 250 Din do 500 Din	Od 500 Din do 1000 Din	Od 1000 Din do 2000 Din		Od 2000 Din do 5000 Din	Od 5000 Din do 25000 Din	Nad 25000 Din	Skupaj
Število terjatev	do 1919	241	405	497		575	321	206	152		392	134	29		6	6	___	2.964
	od 1919	—	16	11		24	32	13	35		50	61	42		62	43	13	402
	celotne	241	421	508		599	353	219	187		442	195	71		68	49	13	3.366
Celoten znesek terjatev v Din . . .		1.251 26	8.196 01	21.202	06	48.745 89	47.012 15	40.438 |84	47.223	43	168.568 61	147.802 91	98.684	72	230.240 01	493.065 47	1,151.551 75	2,596.913 [ll
Povprečni znesek posamezne terjatve		5 |l9	19 |46	41	73	81 37	133 |l7	184165	252	53	381J37	757 96	1.389	92	3.385 88	10.062 56	88.811167	_ I_
Pristojbina po tar. post. 139. taksnega zakona v odstotkih......		963-39	256'93	119-81		61-47	37-54	27-07	19-79		13-11	,6*59	3-59		1-47	0-49	0-05	-
Iz te tabele je razvidno, da je bilo vknjiženih pri okrajnem • sodišču v Velikih Laščah dne 1. julija 1924 v celoti 3366 terjatev, za katerih izbris bi bilo treba plačati po tar. post. 139. taksnega zakona skupaj 168.300 Din. Ker znaša skupna vsota vknjiženih terjatev 2,506.983 Din 11 p, znaša povprečna pristojbina za izbris teh terjatev 6.71%. Ti odstotki se pa glasom tabele menjajo in so odvisni od visokosti terjatve, tako da plača dolžnik, ki ima vknjiženo terjatev 88.000 dinarjev, samo 0.05%, dolžnik, ki ima vknjiženo terjatev samo 5 Din, pa 1000%. Omeniti je treba tudi, da je med gorenjimi terjatvami vknjiženih 12 terjatev, ki so manjše kot 25 p, za katerih izbris bi morali plačati lastniki obremenjenih zemljišč po tar. post. 139. taksnega zakona stalno pristojbino 50 Din od terjatve, ki znaša v odstotkih preračunano nad 20.000 odstotkov. Te številke so dovolj jasen dokaz, da se je pri sestavi novega taksnega zakona v tej tarifni postavki grešilo proti najvažnejšemu načelu vsakega taksnega zakona, da naj namreč država išče potrebna denarna sredstva od onih državljanov, ki sredstva imajo, in da mora pri tem država ščititi one, ki imajo manj premoženja. Taksni zakon tudi nikjer ne sme ogrožati obstanka in blagostanja posameznega državljana. Prav je, da se pri sestavljanju taksnega zakona upoštevajo tudi sorodni zakoni drugih držav, vendar bi se pa smele posnemati samo one določbe tujih zakonov, ki so se v tujih državah vsestransko obnesle.
Tudi s stališča, da imajo sodišča z izbrisom terjatev zamudo, s čemur se državi povzročajo stroški, ni opravičena tako visoka taksa za izbris terjatev, ker je zamuda sodnega uradnika pri izbrisih terjatev tako malen-
kostna, da bi vsekakor zadostoval za take vloge kolek po tarifni postavki 1. taksnega zakona v znesku 5 Din ter bi bila cela taksa po tar. post 5. taksnega zakona v znesku 20 Din pri izbrisih malenkostnih terjatev previsoka in krivična.
Dalje se razvidi iz tabele, da je od 3366 vknjiženih terjatev samo 201 terjatev, ki presega znesek 1000 Din, od ostalih terjatev je zopet 1170, to je 34.75% takih, ki ne presegajo niti zneska 50 Din, in vendar zahteva taksni zakon, da se tudi za izbris teh terjatev mora plačati taksa 50 Din od terjatve.
Iz tabele izhaja, da je večina malenkostnih terjatev vknjiženih še iz časov pred preobratom. Ravno malenkostne terjatve so se vknjižile večkrat vsled zapuščinskih razprav, pri katerih so se manjše terjatve prenesle na več nedoletnih dedičev. Pri takratnih vknjižbah tako malih terjatev pač nihče ni slutil, da bo v bodočnosti mogoč tak zakon, ki bo zahteval za izbris tako malenkostnega zneska tako visoko pristojbino. Če bi bilo prebivalstvo moglo slutiti tak zakon, bi bilo svoječasno malenkostne terjatve gotovo raje takoj plačal, kot pa pustilo vknjižiti. Naravno je, da pri sedanjem taksnem zakonu ne bo nihče več pustil vknjižiti malenkostnih terjatev, temveč jih bo raje takoj plačal, ker bi ga sicer pozneje stal izbris terjatev sam več, kot znašajo terjatve, kar bo posebno sodnik strankam pri zapuščinskih razpravah lahko pojasnil.
Znano je iz prakse, da so ravno stare malenkostne vknjižene terjatve že davno plačane, da se pa nihče ni brigal za njih izbris. Nekatere so stare že do 90 let. Iz zemljiške knjige izhaja, da imajo ravno hribovske občine največ vknjiženih malih ter-
jatev. Iz tega sledi, da so se ljudje v takih občinah najmanj brigali za izbris teh terjatev, kar je gotovo pripisovati tudi manjši izobrazbi dotičnega prebivalstva, ker so v hribih šole često pomanjkljive in otroci zlasti v zimskem času vsled vremenskih razmer največkrat niti teh ne morejo pose-čati. To prebivalstvo zadene taksni zakon z gorenjo določbo najhujše, čeprav ono ni zakrivilo, da ni deležno iste izobrazbe kot ostalo prebivalstvo po vaseh v dolini.
Za zavarovanje terjatev zahteva zakon v tarifni postavki 138. približno 1% pristojbine, za izbris pa po 1% od terjatev nad 5000 Din, od vseh manjših terjatev se pa ta odstotek zvišuje do več tisoč odstotkov.
Zakon z dne 31. marca 1875 je izbrise malenkostnih terjatev z oprostitvijo vsake takse pospeševal, novi taksni zakon jih pa silno otežkoča.
Po členu 43. taksnega zakona so vsa pojasnila, tolmačenja in navodila ki jih izdaja generalna direkcija posrednih davkov glede uporabljanja zakona o taksah, za vsa oblastva obvezna. Generalna direkcija posrednih davkov je tarifno postavko 139. taksnega zakona na dopis z dne 6. marca 1924, štev. 9600, pojasnila in tolmačila v tem smislu, da se mora plačevati ta taksa tudi v slučajih, če se kaka parcela odpiše bremen prosto iz obremenjenega vložka. To tolmačenje se brezdvomno izvaja iz besede »znižba« v besedilu zakona. Na ta način postane zakon še strožji in kri-vičnejši, ker mora stranka na ta način plačati za izbris enih in istih terjatev tolikokrat pretirano visoko pristojbino, kolikorkrat odproda bremen prosto kako parcelo. Več slučajev je, da ima lastnik vknjižfenih pri svojem posestvu po 20 terjatev. Ako tak lastnik odproda v sili kako
parcelo, ki je dostikrat vredna komaj 1000 Din ali še manj, mora za razbremenitev prodane parcele vkljub privoljenju upnikov plačati po tar. post. 139. taksnega zakona in poleg vseh drugih z razbremnitvijo spojenih stroškov še 1000 Din državne takse, kar gotovo ni v nobenem razmerju z vrednostjo prodane parcele. Naravno je, da zakon s to določbo vsako tako kupčijo z zemljišči onemogoča.
V	svrho lažjega, hitrejšega in cenejšega bremen prostega odpisa malenkostnih delov zemljišč je izšel zakon z dne 6. febr. 1896, štev. 18, ki je uvedel in dovolil posebno pozivno postopanje, s katerim so se zamogli malenkostni deli zemljišč bremen prosto odpisovati od obremenjenih posestev, če niso upniki temu ugovarjali. Ta zakon je rodila dejanska potreba in se ga je prebivalstvo posluževalo v slučajih, če je bilo zemljišče obremenjeno z mnogimi terjatvami, z novim zakonom je pa postal tudi ta zakon brez vrednosti, ker se ga ne more nihče več posluževati vsled pretirane takse za bremen prosti odpis.
V	vložku 240. katastralne občine Selo je vpisan samo pašnik, na katerem stoji mala kajža. To zemljišče in kajžo je kupil leta 1921 za 350 Din ubog delavec. Pri tem posestvu je vknjiženih 27 terjatev v skupnem znesku 378 Din 77 p, ki šo vse že davno plačane. Za izbris teh terjatev bi moral plačati lastnik gorenjega posestva samo po tar. post. 139. taksnega zakona znesek 1350 Din, to je skoro štirikrat toliko, kot je dal za kajžo in zemljišče in skoro petkrat toliko, kot znašajo vse vknjižene terjatve skupaj. Naravno in jasno je, da v tem slučaju ogroža taksni zakon eksistenco državljana, ki nima drugega premoženja kot revno kajžo. Tak bi finančni zakon pač nikdar ne smel biti.
Vsled te določbe taksnega zakona se prebivalstvo sedaj brani vsakega izbrisa, zemljišča se prepisujejo z bremeni vred v nove vložke, obseg zemljiške knjige narašča, jasnost in pregled zemljiške knjige se pa manjšata. Ta določba tar. post. 139. taksnega zakona je nevzdržna. Če se že hoče iskati državne dohodke tudi pri izbrisih vknjiženih terjatev, bi se smelo zahtevati gorenjo takso kvečjemu pri izbrisih terjatev, ki znašajo nad 5000 Din, ker šele pri tem znesku doseže taksa po tarifni postavki 139. procentualno ono takso za vknjižbo po tar. post 138. taksnega zakona, za vse nižje terjatve bi pa moral biti izbris prost, ker je očividno krivično, ' da se pobira za izbris terjatve višja j taksa kot pa za vknjižbo samo.
Najmanj bi se pa smelo pobirati | takso od razbremenitve posamezne j parcele, to je od znižanja zavarova-vanja, ker ostane terjatev vkljub razbremenitvi posamezne parcele še vedno vknjižena pri ostalem posestvu. Ta določba je še bolj krivična kot taksa za izbris terjatve same in še bolj ovira redno poslovanje v zemljiški knjigi.
Naj bi napovedana revizija zakona o taksah v finančnem ministrstvu upoštevala gorenje okolnosti in uvaže-vala dejanski položaj ter pozvala k sodelovanju pri tej reviziji ne samo vse gospodarske organizacije v državi, temveč tudi višja drž. sodišča ter notarske in odvetniške zbornice, ki poznajo praktično uporabo in upravičenost določb taksnega zakona, da bo revidiran taksni zakon jasen in pravičen, ker sedanji ni samo v tarifni postavki 139. krivičen, ampak je tudi v mnogih drugih postavkah brez stvarne potrebe zelo krivičen in še bolj nejasen.
Notar Števo Šink.