STUDIJSKA BIBLIOTEKA St. 29 LJUBLJANA PiflUii imfajcn Mi omitiuili nM v Trsta, v tetrtek, 21. oktoDra 192«. Posamezna Številka 30 stot. Letnik Li radnice, *»h ponedeljta. Ntrotalni: n 1 nam L 8.—. —, cefc» leto L 75.—, v Inozemstvo aesefiao 80 atot. — OsImbIu a 1 m« |»wtol ): mm trfovsko In obrtno oglasa 7* atoL. it oHabj, vrtita L 1.20, cgteae denarnih uvodov L 2.— MaU oglasi: 30 stot xa beseda udmanj L & EDINOST Uredniltvo in upravniitTo: Trst (3). ulic« & France»co d'A»»W 20. 7»-lefon 11-57. Dopisi naj m poiiliajo izključno ureiniltvn, oglasi, rekla-naciia in denar m upravniltvu. Rokopisi so n« vračajo. Nsfrankirana pisma ae ne sort.emajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Podurednifitvo t Oorlci: nliaa Giosue Oarducd št. 7, I. n. — Telet it 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. NaSa mladina in Izobrazba BUfcajoči se zimski čas me napeljuje, ida pišem te-le vrstice naii preprosti mladim, ki je že Soli odrastla in ji ni dano širiti si obzorje uma z nadaljnjimi Študijami. Namenjene so predvsem kmetskim fantom in dobro bo, ako jih bo hotela tudi katera naših deklet upoštevati; to seveda v ženskim prilikam odgovarjajoči obliki. Že star pregovor pravi, da čas je »lato. S tem se hoče na kratko nazorneje označiti vrednost časa in se ga zato primerja z eno najžlahtnejših kovin. Cas le v resnici neprecenljiv in nam lz&ub- « ___«____ ~ ..ntiitn< feorD. jeno besedo lahko napačno razume in tudi celota prekmalu izgine iz na. Preskrbimo si toroj čtiva, bodisi knjig ali listov in želja po kolikor moz-nem blagostanju naj na® vodi ksamo-izobrazbi.- __. Prihodnje zueAmlc tfolstrskisi SNtl RIM, 20. (Izv.) Kakor se utrjuje v vladnih krogih, se bo vršilo prihodnje zasedanje ministrskega sveta v raadob-ju med praznikom zmage in začetkom jesenskega zasedanja senata. Za prihodnje zasedanje ministrskega sveta se pripravlja razne nove načrte soci- ie v resnici neprecenljiv m i— — jalnega in "J*^*,b*_ feneeu ne povrne nobena valuta tega bodo potem predloženi v odobritev obe-' in v»ampmn pno dobo člove- ma zakonodajnima zbornicama. sveta. In če vzamemo eno dobo čio ve škega življenja, to je čas mladih let, moramo ta čas veliko višje ceniti. \ teh letih se človek razvija telesno in duševno in je ravno od pravilno uporabljenih mladostnih let odvisna mera zmožnosti, ki jih človek doseže — bodisi zmožnosti duha. eli moč in vztrajnost telesa. Radi tega nam morajo biti naša mlada leta sveta in skušati moramo dragoceni cas teh let res pravilno, smotreno izrabiti. Žal, da. človek včasih preživi svoja mlada leta kakor v agoniji, ter se šele zave, ko je kmalu prepozno. Zahoče se mladini lahkega, brezskrbnega življenja in Skrb za sedanjost in za bodoči obstoj prepušča raje starejšim. Saj je naravno, da hočemo biti veseli ter se radi zabavamo. Toda poleg razvedrila je potrebno tudi delo. Realnosti ne smemo nikoli izgubiti izpred oči, kajti z njo smo prisiljeni računati. In zato mora tudi naša preprosta mladina živeti s časom, spoznavati zahteve časa; napredovati mora sicer nazaduje. In v čem obstoji ta napredek? V izobrazbi, v našem slučaju, v samoizobrazbi. Izobrazba je ključ, ki nam odpira vrata v nepoznani svet, dviga nas v višave in nam nudi perspektivo široko, nepregledno. Kar je neuku neumljivo in česar ne more za-popasti, to je izobražencu jasno kot luč. Izobrazba! Vprašaš se morda mladenič, kako naj se izobrazim; kaka sredstva naj rabim v ta namen? Različni so položaji, v katerih je živeti naši mladini ali vedno in j>ovsod ji bo najlažje dosegljivo sredstvo, ki vodi k izobrazbi in ki je ravno čtivo. Citati, misliti, presojati in ustvarjati lastne sodbe. Ni da bi Čital vse vprek, ker je včasih škoda izgubi i ati čas in si kvariti oči s kakim fcušmarskim blagom, ki nima jedra. Kmetski fant naj gleda predvsem, da dobi v roke tako knjigo, iz katere more črpati praktične nasvete, ki jih ob priliki lahko udejstvi. Tu se nam odpira velik problem, ki kliče po primernih ukrepih za njegovo rešitev. Vprašanje primerne strokovne izobrazbe našega kmetskega življa in v prvi vrsti mladine, ki je temelj, na katerega moramo zidati stavbo naših upov — je še odprto, je neobdelano polje, potrebno sposobnih moči in sredstev, da se ga pripravi v stanje primerno času in primerno " 1 RBZiooori o pclatl CW$I RIM, 20. (Izv.) Včeraj zvečer je sprejel on. Mussolini italijanskega polnomoč-nega ministra v Budimpefiti grofa Tu-rini di Monza, ki se je ž njim razgovar-jal nad -tri četrt ure. Verjetno je, da je bil velik del njunega razgovora posvečen vprašanju izhoda Ogrske na morje. Pozneje je sprejel on. Mussolini ogrskega poslanika pri Kvirinalu, kjer je imel ž njim zopet daljši razgovor. Kdaj se DodB vrtne razprav« prsti atentatorjem RIM, 20. (Izv.) V procesu Zaniboni in sokrivci je vložil državni pravdnik predlog, da naj se vršijo raaprave pred katerokoli poroto izven Rima, a ne pred rimsko poroto. Predlog državnega pravdnika bo predložen kasacijskemu sodišču dne 23. t. m., nakar bomtm določena čas in mesto razprav. Kakor se predvideva, se bodo vršile razprave v prvi polovici novembra. Razprave proti atentatorici Violetti Gipson, ki se še vedno nahaja vumo-bolnici, se nagibajo h koncu. D™™ pravdnik je že izročil posamezne listine generalnemu državnemu pravdni-štvu in prizivnemu sodišču. Tudi preiskava proti zadnjemu atentatorju Lucettiju gre h koncu. Ravno tako" so listine, tičoče se Lucettija, izročene državnemu pravdniku. Plačila drŽave RIM, 20. (Izv.) Dosedaj so se vršila plačila države potom mandatov Banke d'Italia, kar je imelo za posledico znatno dolgotrajnost pri izplačevanju dolgov V najkrajšem času pa bo uveden nov na-čin izplačevanja, ki bo obstojal v tem, da jih bodo državne zakladnice izplačevale naravnost upnikom na mji-hov tekoči račun._ Odmevi Incidenta v uredništva lista cA Monde* RIM, 20. (Izv.) Z ozirom na nedavne dogodke, ki jih je povzročil urednik satiričnega lista «Attaccabottoni», je rimski prefekt z današnjim dekretom od- Manritan MMifl Tilfnnin I žanimivo je, da niti eden minister še Hlfunrev UUVUU rtuircn ni zatrdil, da bi bila vlada stabilna. Vsi parlament ZBSCMUB V JBSOSiOVIJI politični krogi se zanimajo za snujoče r . se malenkostne .politične dogodke, ki, prea" ako jih — tako namreč zatrjujejo vesti — spravimo v medsebojno zvezo, BEOGRAD, (!*▼) Seja nerodne |se bodo vključili z novo in odločilno skupščine js b&a o tvor j ena točno ob 9. uri dopoldan. Na dneraem redu so bile velitve novega predsednifiiva, kar se mora izvršiti pa predpisih ustave na začetku vsake otvoritve rednega zasedanja narodne skupščine. V dvorani narodne skupščine je bilo navzočih izredno veliko število narodnih poslancev. Sejo je otvorll kot določa ustava najstarejši poslanec Anton Lazič, pristaš demokratske zajednice. Za začasna zapisnikarja je imenoval Bačeni ca in Hodža in nato odjedU deaetminuten odmor. Nato so sledile volitve predsed-ništva, ki so trajale 6111. ure. Oddanih je bilo v celoti 263 glasov. Za predsednika je bil zopet Izvoljen dosedanji predsednik narodne skupščine Marko Trifkovic, ki je bilo zanj oddanih 163 glasovnic; opozicija pa je oddala 108 različnih glasovnic. Nato so se vršile volitve za tajnike. Izvoljena sta bila Stavo Kobasica in Stojan Pavlovič, oba člana radikalskega kluba, ki sta dobila vsak po 153 glasov. Za tretjega in četrtega tajnika pa sta bila izvoljena radi-čevca Josip Tagorat, ki je dobil 152 gla>-sov, in Rude Bačinič, ki je bilo zanj oddanih 147 glasov. Opozicija pa je oddala 109 prašnih glasovnic. Nato je novoizvoljeni podpredsednik Subotič naznanil, da je Trifković še vidno bolan ter se v njegovem, svojem izvoljenih podpredsednikov in tajnikov jMfe valil za izkazano zaupanje in izvolitev ter obljubil, da bo vršil svojo funkcijo čim bolj korektno in objektivno. Predsedujoči dr. Subotič |e ob 11.5 zaključil sejo narodne skupščine. Narodna skupščina se bo v naslednjih dneh sklioala pismeno, Vladno krizo. Radi tega ni neizključeno, da bi prišlo potemtakem do vladne koalicije Pašić-Radić-Korošec. Ta koalicija pa ki prišla v poštev le ako ugodi SLS zahtevam radikalov, to je, ako prizna ustavo. Vendar pa vse vesti o tej novi koaliciji člani Jugosl. kluba odločno za-nikujejo. _ Manifest za gospodarsko obnovitev Evrope Vsebina manifesta — Vtisi v Nemčiji in na Francoskem PARIZ, 20. Manifest, ki so ga sesta-, vili in podpisali svetovni bankirji in finančniki, bi bil moral biti objavljen šc-"le danes. «Berliner Tageblatt» pa ga je prinesel že v svojem včerajšnjem izdanju. V uvodnih besedah opozarja manifest na dejstvo, da ovirajo carinske meje in protekcijonistični ukrepi razvoj 'mednarodne trgovine, od katere je odvisno blagostanje vseh držav. Radi zloma velikih političnih edinic v Evropi je svetovna trgovina zadobila hud udarec. V obširnih pokrajinah, ki so tvorile prej eno samo enotno državo, so po vojni vzrastle številne carinske meje, ki ovirajo izmenjavo izdelkov. Vse imenu novo- j to ima za posledico poslabšanje živ-ljenskih prilik. K tem carinskim oviram treba prišteti še visoke železniške tarife, ki ovirajo promet in povzročajo naraščanje cen. Draginja, ki tlači sedaj vse narode, je bila ustvarjena umetnim potom. Produkcija se je v sploštvem . ___________zmanjšala, kredit je omejen, denar je ker doslej še ni bil (izgubil na vrednosti. Države so si na- izdan kraljev ukaz sa drugo redno sejo. j povedale gospodarsko vojno. Finančni minister me nahaja v Topoli j Gospodarski položaj Evrope se ne bo v avdijenci pri kralju, ki mu poroča o j izboljšal, dokler politični vodje vseh svojih reaortnih poslih. Ko se vrne, in držav, novih in starih, ne bodo prišli do to bo najbrže jutri zvečer ali poj utriš-i prepričanja, da trgovina ni nikaka voj-njem, bo izdan ukaz za zasedanje na-j na, marveč je izmenjava pridelkov. U-rodne skupščine, ker ga bo kot se za-iVeriti se moramo, da predstavljajo v trjuje finančni minister prinesel s seboj. ; mirnih, normalnih Časih naši sosedje Na dnevnem redu prihodnje seje bodo našo klientelo, in da je blagostanje so-najbrže volitve novega finančnega od-i sednih držav pogej za naše blagostanje, bora. * Omejiti uvoz se pravi omejiti tudi iz- Vest o novem finančnem odboru je!Voz. A ni je države na »vetu, ki bi se vzbudila v političnih krofih veliko po- smela odpovedati izvozni trgovini. Se-zornost, ker se polaga nanj veliko važ-j danja gospodarska politika evropskih jnost. Zagotavlja se namreč, da bo vla-j držav, ki je osnovana na napačni pod-da imenovala za novi finančni odbor | lagi, vodi neizogibno do obubožanja Ev-samo svoje zaupne ljudi kot kandidate, j rope. V radikalnem klubu še niso bili dolo-j k sreči pa se pojavljajo znaki, ki ka-čeni Člani radikalskega kluba, ki bodo j žejo, da se je javno mnenje v vseh dr-kandidirali za finančni odbor. žavah prebudilo in da računa z nevar- --nostmi, ki nam pretijo. Družba narodov Stjepan Radii v Beograd« Ijn Mednarodna trgovinska zbornica BEOGRAD, 20. (Izv.) Veliko senzacijo skušati odstraniti ovire, ki potiskajo k je vzbudila vest, da je danes zjutraj ob! tlom svetovno trgovino. Mnoge države *y OA rvnonAl tr DannvaH C+ 1 „„, Xocii nriL'avnlp fin hn.ppin i v stanje primerno času. m umi- BJStl picicm z — ——----- no važnosti. Izobražen kmet, katere- tegnil uredniku lista Gianniniju odgo-mu niso neznaui naravoslovni nauki vorno uredništvo, kar pomeni, da bo list in ki pozna usn-oj rastlin, s kojimi je prenehal izhajati, ker je le malo ver- 4 ^-i rr/lnil n 1 flfTAtf niti ali ne biti. I iotnn risi hi nrefe tesno združen njegov biti ali ne biti, kmet, kateri se razume na knjigovodstvo in računstvo, ki pozna umetna gnojila in njih svojstva; kmet, kateri ve umno ravnati z živino, v kleti in na polju, z eno besedo: kmet, ki je vsestransko izobražen, v kolikor je potrebno za umno gospodarstvo, to je cilj, to je ideal, ki ga moramo doseči. In da je začeti z mladino, je logično, ker je ta določena, da stopi enkrat na mesto svojih roditeljev in da z lastno uvidevnostjo vodi — govorim o kmečki mladini — kmetijsko gospodarstvo. Zašel sem. Hotel sem le opozoriti kmetski naraščaj na smotreno izrabo prostega časa. Ne posedanja po vaških krčmah ali postopanja po vasi; poišči-mo si raje miren kot, pa knjigo v roke in če treba še svinčnik in zvezek. Pri-kličimo si v spomin naloge iz šolskih let ali poiščimo si novih in poskušajmo svojo spretnost. Če se nam ustavlja, pa ponavljajmo in vadimo se, ker nam bo ob svojem času vse to še prav dobro služilo. Kaj pa gospodarski listi? Imamo dva; kmečki fant, bodoči gospodar, si-li naročen na katerega? Ne smelo bi biti našega gospodarja brez lista, ki naj ne bo samo naročen nanj, ampak naj ga tud? nre-ita; in ne samo prečitati, upoštevati nasvete in se ravnati po njih, tos bi moral napreden gospodar. Pa neko nedoumno nezaupanje čutimo do tiskanih besed, češ papir se pusti pisati, ali, pisati je lahko, v praksi izvajati teorijo je drugo delo. Proč s takim skepticizmom, ki prehaja že v naivnost! Saj pišejo v strokovne liste vendar strokovnjaki in niso pisane besede le besede. temveč je objavljena stvar resnično dognana po dolgoletnih poizkusih. In končno ie vsakemu na prosto dano, da sam poskuša, predno se oprime novotarije, v katero težko veruje. List, tiskana beseda je sredstvo, s katerim je mogoče doseči najzadnjo gorsko selo v deželi, dočim je na pr. strokovno predavanje dogitop.no radi raznih okoldčin, le uvmjivf.«« « vnvtouiu, »v uo j j/a manjŠ0—400, fige «>—100, limone 38—34 lir za zaboj. l Danas ob 20JO redni društveni sestanek. Predsednik. TELESNA VZGOJA 28. OKTOBER PRAZNIK Kakor poročajo listi, bo te dneve razposlal prosvetni minister Fedele Vsem I prefektom okrožnico, ki določi 28. dan___ ^ ^ ___^ ____________ ____ ___ predsednika ter mu izročiti pismo, v ka- oktobra kot praznik za vse Sole. Obhajala 4driit' ker^ čaka ta terem se zahteva njegova demisija. V> bo «bietaica pohađa na Rim. Profesorji { T£mmiw> slučaju, da bi se predsednik vlade ne j bodo v kratkem nagovoru pojajmH učen- ,^ vsen zanimivo presenečenje. oziral na to zahtevo, je bil neznanec pri-j cem veliki pomen tega zgodovinskega ' pravljen da fra zabode. Oči vidno gre tu *QL£KA VEST. Odpustno postopanje je uvedeno tudi ' _ proti gdč. Ivi Justin, učiteljici na Slapu, [da. se udeležita jtitniaje se>e. V slučaju, da se ne čeprav je pred kratkim dobila italijansko fodzoveža, s£ uh l>o sitiairalo za odstopajoč«, državljanstvo ' S* Prisotnost za čin Blaboumjieža. Pelcžaj aa Kitaj sitem HONG KONG. 20. (Izv.) Položaj na Kitajskem se vedno bolj zapleta. Kakor zatrjujejo najnovejše vesti, je tudi clik-tator Mmid-zurije Čan^r- i'«3-Lin nastopil proti guvernerju in branilcu Šanghaja. Kf;kor zagoiavljaio, je položaj Šaughaja zaradi tega ne bolj obupen. <> vesti odgovarjajo resnici, se je potemtakem izpolnila prorokba ruskega poslanika v Pekingu Kar&khama, ki je prerokoval, da si bodeta delili oblast na Kitajskem dve sili, na jugu rdeče oblasti Kantona, na severu pa Čang-Tso-Lin. Japonske vesti pa tega ni&o potrdile, temveč za--gotavljajo, da so doživeli rdeči pred Opozarja vse sprotno občinstvo, naj si že sada j zaznamuje dan 7. no- presenečenje SPOKTNO UDKCZ1UE U. m- O- S. K emisar -na sportnm dnevu -v Bazovici, ki ga priredi D. Z«ria - Bu-oviea, je g. Bido»vec F. Posivija ae odbttrrika Žageria 2. in 2a)ca Fr„ št. 745«), katerega je vodil 22-letni Šofer Marij, Tercon Gverin, Svar* Anton, gvara o ^ Mo^P" Karel in Ridolfi Josip, obtoženi kvaltfici- pare lil it. 2. V višini nHse Ttvamella je | rane tatviae na škodo «SocietA edi trice Kaceo, da bi se izoanil tramvaju, urne i della Venezia Giufla.* iavD na desno, tdo je avto voeii j Obtofcsni so, da #o v mcrcu tekeč^ga let« tik aa ptečn^iu 3k«sMCa je da je i udrli v tiskarno omenjen^ drtiibe bkot* ravno y Istern hipu fftopG s pločnika » razfeiU Aipo, se polastili Jdjučev notranjih letnic finančni strainfiv Efizij Cuceo, de- prostorov ter odnesli svinčene zlitine lo deljen brigadi ««elve#ere». ki je nasta- svinčenih črk v približni vrednosti L 7000, njena v vojajfcMci v ulici Udine. Da ne tri Kot edina priča je bila zasU^ana Kralj podrt siražmka, je Btcco t zadajen hipu Marija, ki ni znala drugega povedati kot zapet nekoliko savil na levo. Toda kljub I da je videla Ridolfi-ja, ki da je mtraiil v teaju je avto podrl Cuoca, nato pa s pre- I zunanjosti tiskarne in s tem pripomogel oejtojo &ilo trčil ob tramvaj. Kadi sunka i tovarifiem do dovržitve zlobna se je avto precej poškodoval na sprednjem i Državni pravdnik je predlagal, držeč »s delu; med drugim je podla pnevmatika ;najnižje mere v tem slučaju, za vse obto-na sprednjem kolesu. Pri tramvaju je pa lience eno leto in dva meseca zapora, počilo par Sip. I obtožence branita odvetnik Se ni a n in v, Jsajhujse pa je otočntil posledice nezgode 'substituciji odvetnika Zennero odveini* Tczaa, T. V. HAZENE v , . _ __i Kakor že lansko Jeto, organizira T. V. Maze ne Družinski oče, m peplwe ^ kJos i^km.v^nje za ^aodaaka ^fic U- S. Cucco, ki je radi sunka telehnil na pločnik ter se pri tem ranil na desnem sencu. Mimoidoči so takoj priskočili k njemu in ga posadili v neki drugi javni avto, s katerim je bil ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da rana ni nevarna, pa kljub temu so Cucca Iz previdnosti sprejeli v klrurgični oddelek. Medtem je Rocoo po zaslišanju, izvršenem po nekem mestnem stražniku, ki je pribit« 1 na mesto nezgode, opravil poškodovani avto v garažo Brunelli v ulici Gatteri. Radi nezgode je tramvajski promet na rojanski progi za kratek čas obtičal. — Včeraj popoldne okoli 17. ure se je 3-letal Marcel Pertot, stanujoč v ulici Rossetti ŽL 83, vračal v spremstvu matere po omenjeni ulici domov. Na vegalu ulice Porta je dečko, da bi zadostil neki telesni potrebi, stopil s pločnika. V istem tre-notku je nenadoma privolil neki mlad kolesar in otroka podrl. Dočija jo je ne-rodaai, ne meneč se za ubogega otroka, aaglo otikurii s tole som, je mati pobrala malega Itfarcela, ki je krvavel iz .številnih ran aa glavi, in ga prenesla v mestno bol-ničaico. Tam je zdravnik IzleCil in obveza! Periotu rane, ozdravljive v kakih 12 dneh, nate ga je na željo matere prepustil domači oskrbi. Ljubezniv msž. Včeraj popoldne je prišla iskat pomoči v idrijski dolini ograhale v*e Imetje, prosi ; Teta^ovanje prične v pa^vicTT-vemkia! v mestno bolnišnico 29-letna Infante Ma- usmiljena srca, da bi sedal pred zimo da-rnvalži za njegovo deco kakržnokoJi pono-seno obleko. Vse sprejme s hvaldtaom sr^-em in z iskreno zahvalo. Kdor bi mogel le količkaj darovati, naj prinese v nase upravniitvo. __ Okšii-neje porođo v »edaljski Stev. iS4j**eti» Kem. PRIKCB KOVNA HLFBITA V KJU) Včeraj je prispel v i^ule novi prefekt za istrsko pokrajino coaiio. Henrik -Ca-valieri. Ob tej priliiu je iadai na podrejene nghajem občuten poraz, kjer so čete mu oblasti kratek pragisa, v kaveram je Sanghaja ujele približno 200 Kanion-cev. FAklSTO V MI KOMISAR PRI izredni komisar- sa t;zaSao j-oiuraiinsko fasistovsko zvezo 011. K^rduizi je včeraj prispel v Rim ter je imel daljši r&^gevor z notranjim i^Iniftrom Federzoaljem. l^red- Z o žirom na evolucijo, ki je po dogotlkih met tega razgovora ni še znan. v Loiarnu. po zadnjem zasedanju Družbe Fraouski in angleški glasovi o političnem preokretu na Ceiioslovaikem orisal program dela, ki ga hote izvršiti v Jstrski pokrajini. TRŽAŠKI M. 1>. ftUtSOTUE — M. D. LADJA Ta zasrir.iva t«4czna Z i oktafara ata Kezich. Prvi skuša doseči za svoje obtožence le omiljenje ka/ni, dočim prosi odvetnik Ke-zich razen taga. Se, da se opusti vpis v kazensko spričevalo. Poseben obzir naj ima sodišče napram Ridolfi-ju za katerega kazensko odgovornost ne obstojajo nikakl dokazi. Sodišče je na to proglasilo sledečo razsodbo: Penso Marij, Tercon Gverin, Svara Anton, Švara Karel in Ridolfi Jesi p so obsojeni na 11 mesecev in 20 dni zapora, Mi-heMč Marij pa na 1 leto 2 meseca in 10 dni zapora ±n 150 L kazni. Vsem je kazen pu^fena v smislu kraljevega dekreta / s 25. marca tega leta. Vrhu tega jim k:; f« ne pride vpisana. tz trlaika pokrajine GHOZ&A NESREČA NA LOVU Tržič, 20. oktobra. Alojz Ferfolja, tigovec v Tržiču, je bil včeraj okoli poldne na lovu na dob^rdob-škem ozemlju. Pri hoji mu je padla p\i$k& iz rok in pri tem sta se sprožila oba sirela proti njemu. Strela sta ga zadela v levo ramo ter mu popolnoma razdrobila roko v rami. Z avtomobilom, ki je pcnesra-< čenča pripeljal do lovišča, je spravil g. Ferfoljo v tržiško bolnišnico, kjer so mu takoj odrezali JeATo roko ob rami. Stanie ponesrečenca je resno, ker se jo I da so Sibre poškodovale tudi plečiio kost. rija, stanujoča v ulici Limitanea št. 213; j imela ze celo zbirko bunk in prask na razaih delih telesa. Ženska je povedala, _ lit jo je na ta način zdelal njen mož Josip, t k^rZ^^C^jTi^iST k*r 3® J'e^^o nedeljo branila 7-letno krFt. Videli 1i»mo. kai b® baAovHaaska n^adma! stresal svo>o jezo nad žen o. zmogla in kako se je pripravila za tekmevaai« v vrstah S. D. JCdar ae yda aa Prašek, naj me za-uiuai te prilike. S. Bl ADKIA Jutri ci»ča|ni ^knfci aeataaak. — Vpisujejo ae novi člani! Sestanek se vili ob 8.30 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakoba. M. Đ. SV. IVAN — M. p. ~LADJA», (OHTOTELJ I:« Infaateva bo čutila posledice moževe «ljubezuivosti» kakih Sest dni. 2I-letni Belizarij Nicolich, doma iz Bon- V&sti Iz Istre HBSmJE - KOZINA. K nam je mesto lanskih učiteljic tlo^el letos gospod Olitta s svojo goepo. Pr%iv radi ga imamo ker je ljubezniv in se z ctro-ci jako potrudi. Toda kaj pomaga ves nje-gev trud — ke je pa naša šola letos vtr, italijanska. Nikjer v okolici ni tega, ne v M Seriji, ne nikjer, le nas je aa.dela ta n^ srefa Po postavi se zdaj Štirje pivi letniki italijanski, ftjrje pa po postavi sk>vrceki. narodov v Ženevi, posebno pa še po sestanku v Xhoiry-ju med Sirtsemannoiii in Briandom, nastopila v razmerju med Fian-rijo in .Vemčijo, a tudi med oljema naro- doma v smeri zLiii^ja. in pa z ozirom na . Kekor ponekodj tajto se 4aUfoo^ tidi pri « tene_ veze men ira.-icosko in čeboslovaško \ puilajo otroci k ra«iim z^rimer^n viiaiijo poiitiivo — je \ ec nejio naravao, - J r da francoski tisk z zadovoljstvom in zadoščenjem pozdravila politični preobrat na Geboslovaškem. Pa naj se že v tem vidi direktno posledico Locarna, Ženeve in Thciry-ja, ali pa Kamostojen, samosvoj dogodek, paralelen omenjenim znamenitim dogodkom lia po žarišč u mednarodne poli- Ivan. M. D. Lati» le več dopisov, kl ] trenirati. Kajboljfe j« bil pa£ semtar. JcaUri |a napel se bavi j O Z vprašanjem naše mladine in sile, de 6eta pred va^ji paradam. Hapa-s predstavami podtj&ciskih kinematografov, vrsta tc Vifc tudi na nwsta, m bila pa p«4 K p kor +-»irH pirana ed rt ran dr i h van. Ofaraaaba je m . f teti »: . gprva ^ v#<1#1 tOlmaJSSti - ko se je bil le poslovil od dveh znank, tike. Prijateljstvo meoalc so zabiC: Jaklič 3, lonon i Gcntk otroke naj se priredijo otroške, vegojne in H- Prvi poleas 3^0, drofi poSčas 4^0. Saonik Ka- kov v Furlamjij se je predsinočnjkn se- Pri nas je pa g. didaktični ravnatelj Ivan znani 1 v starem mestu z dvema deklinama l\iko iz Buzeta kar slovenski pouk ukinil, in se spustil z ajima v prijazen pogovor. I In te prati izrecni postavi. Ubogi otroci s>. i TURNIR ZA KUPO JAK. SULIGOJ, urarja Gt^dU dU v Gariei Jcfioslareiiska-tzoa«rska mezmaifea ! v m^.lio M. 4. m. ab 2. «ri tečna se srečko, aa decembra sledeče: število jadrale je vodjeiB ^ ^.rožam, ol^ + L komaaov s sknpno to«ažo ^S^SBeTSoS^^S ^zJS^^ Posadka im teh jadrnicah je Cci^m rTd iT — Teh. kom. TerpSn. štela 25.i05 oseb. Parotcodov je imela Ju- go^ijivija konoem lanskega ieta 147; celo-' ~ ~ __ . J™" kupna tonaža je znašala 57397, posadka 19 ftflifkMI ZIVIlMit 11-853 oseb. Od tega števila odpada naj*^ ^^ dolgo plovitev 37 parobrodov s celokupno tonažo 81.059 ton. v Jugoslaviji V prosvetnem ministrstvu izdelujejo načrt o obveznem un rf oj m iran j u jugoskrv. srednješolskega dijaška obojega spola. V Beogradu je uniiodmiranje deloma že izvedeno. tli 1 a. Trf&bo tivljenje «e c*rži vedno na isti višini. Blago n» trgu se drfci koK6insko slabo, četudi p je nt trgu več vrst in je med ekstremi cen precej razlika. Sadje pojema, neg Jede na dejsivo, da dosegajo jabolka proporci jonalno najviši i kvantum, na trgu Sledijo jim hruške v velike tesnejši meri. Skupno s k utaja mi dosegajo ja-belks količino šestdesetih kviutaiov, od katerih ostane dnevno približno 20 kvin-talov nerazprodanih Drugo sadje polagoma izginja. Danes je bilo aa trga 40 kvintetov krompirja, ki je ^avdic temu poskočil v ceni. Najvažnejše nato aa arirnjed nem trgu dosega zelje v količini 75 kv^ Ko je 32-letni voznik Anton Debevc, doma iz Prestraaka pri Postojni, včeraj zjutraj peljal z ogljem naložen voz proti mestu, sta se mu na cesti med Sežano in OpČinami splašila konja, ki sta vlekla voz, ter se spustila v divji dir. Bebeve je skušal pomiriti splaSeni -živali, toda pri tem je padci in maio je manjkalo, da ga ni težki voz zmečkal Mož je Ml pač srečen, da jo je izkopi! le s številnimi praskami na levi roki i« široko, a ne nevarno rano oa koleno. Na lice mesta pek Brani zdravnik rešilne postaje je Detevca za ailo obvezal, nato je kil nesrečni voznik prepeljan J v mestno bolnišnico. Ozdravil bo — ako ne nastopno kake komplikacije — v 10 do 14 dneh. Nezgode m cesti. - temeni tačtt ob to-verni rab aviamoMl p* ob km«4 Predsiaočnjim okoli 18. are je tramvaj proge št. 1 trčil v bližini ljudsike šole v ulici Istria od dvovprežzu voz, ki ga je vodil letni Marce! Ćolombin, stanu jot pri Sv. M. Magdaleni zg. it. 565. Cotambin je bil nekoliko vinjen, zato menda ni do*-volj pazil pri vačnji. K sreči pa nezgoda, čeprav je bil sunek precej močan, ni ime- ietskl prarnlkl. Kr. šolski oskrbnik za Jul. Benečijo in za Zadcr je določil proete dneve, ki naj se __ _____ kot taki vpišejo v šelski koledar vseh sred- ( Jaaićiui. Dužni pastirji ^o^ uILenja, da ^r*!™1 za tolsto novo leto hi nfiL ^ ^^ te,ko d9segli kaj uspehov Poučavanje verouka v italijanskem Jeziku Nekateri didaktični ravnatelji na žkem so izdali Jetos o pričetku Šolsk*1 -a leta okrožnice, v katerih zapoveduje.)! a se mora verouk v ljudskih šolali poučt v • ii od četrtega razreda naprej sama v iiali- 1#25.—€7., in ki so sledeči: vse nedelje, novo leto, sv. rije kralji, rojstvo Rima (-Ž1. aprila), obletnica napovedi vojne (24. maja) vnebohod, sv. Rešuje telo, sv. Peter in Pavel (i©, junija), veliki Šmaren (15. avg.), obletnica pohoda it al. armade v papeski Kisa (20. septembra), obletnica odkritja Amerike (12. okt.), Vsi sveti (1. nov.), ofcJet-nica zmage (4. novembra), rojstni dan kralja <11. novembra), brezmadežno Spočetje (t. decembra), proslava zsdinjeaja Italije in statuta (i. nedelja junija), 8. ja-auarja (rojstni riari kraljice), novembra (rojstni dan kraljice matere). Poleg teh lahko da osem dni sam oskrbnik 5o- ln so zato izjavili, da se raje odtegnejo poučevanju v šoli ter da bodo poučevali ve-, rouk od sedaj naprej v cerkvi. JBOLKAJtf. Keie izginilo. V nedeljo popoldne se je pripeljal Iz Sol-kapa Rijavec Josip v Loko in se ustavi) v Komelovi gostilni. Svoje kolo je pustil pred gostilno. Privoščil si je četrt vina in se veselil dobre kapljice in svobode. Ko j« hotel nadaljevati svoj izlet, ni bilo kolesa nikjer. Kolo j- bilo napravilo na lastno EBt izlet brez dovoljenja svojega lastnika, U lam prosto in kot taki so se določili: 24-, ' .ost*lo< ^upe"a'( jtl f^ 25. in 26. decembra (božične nočitnice), ?« karaiumrjev in juu potožiti nenadno pust, pepeInična sreda, dva dneva pred ve-. ^t^^^lf likonočno nedelje in dva dneva po veliko- ^ ' " ° 1" nočni nedelji. Samomorilka, ki se je vt^la v nedeljo zjutraj raz most v Koren, je Terezija Hu-mar, vd. po Karlu Humarju iz Grgarja. Poročila se je s K. Humarjem med vojno. Njen mcff je umrl radi ran, ki jih je dobil v bitki pri Grodeku. Vdova je prišla v Gr-gar, kjer je podedovala malo hišico po lostno končal Hijavčev nedeljski izlet okolico. TOLMIN. Nesreča z nabojem. Devetnajstlelni Gregorič Josip iz oddelka Volarje je gnal Čredo na pašo. Tu mu je pa postalo mrzlo, hotel se je ogreti in v ta namen je vžgal ogenj. Stsvil je nanj suh-J4ad, a nenadoma je nek«] počilo in mu ranilo desni palec na nol:i. Skoraj gotovo je bil naboj med suhljadjo, ki se je, pri-šedši v žerjavico, vnel in razpočil. Pastir- matu. Bolezni eo prisilile vdovo, da je in posla najprej doma, ker pa ni bila močne postave, ni bila za težja dela, zato je bil ves njen trud zaman. 6ta. je -v Gorico, iskala sfufi>e kot dekla in končno so jo obop, beda in lakota prignale na most in jo »igle v gotovo smrt. v Videmski «G»rnale del Frinli« je odprl razkužil in obvezal rano. O SLAVJE. Gkunljev balonček se Je nešel. V nedeljo je našel domači sin Primožiča Cvetka hiš. št. l&l. v bližini domaČe biSe gumijev balonček, ki je bil nekaj večji, kakor so oni, ki se prodajajo po sejmih. Spodnja polovica je bila bela, gorenja pa' rdeča. Nosil je napis «Nordman». Na nesrc- eedaj tej ie preti Mini par uram sloven-; čo je prišel balonček otrokom v roke in ščine, ki je ostala v obrtno-nadaljevaluih zgodilo se je, kakor z vsako drugo igračo, tečajih. Niso oblasti dosedaj še odpravile Brali smo, naj javijo ljudje, ki opazijo ta-sloveeštine, ker eo Mli še gojenci odrasli ke balončke, zadevo v časopise, da zvedo slovenski ljudski šoli ln niso zalo znali L,oni, ki so izpustili balončke, za njihovo popolnoma Italijansko. Letos so le pričeli usodo in preračuni jo moč in smer veti „v. uvajati v p* vem letniku samo — Italijan- , Da je bil predmetni balonček od po-, lan. z ščmo kot učni predmet. Za «G4ornale del Že omenjenim namenom, kaže njegova dvo-Fri«tr» ie pa vse to fie prepočasno. Ker ta- barvitost ln skrivnostni napis «Nordrnan», koj naj se popolnoma poitalijaučijo vsi Ce kdo izsledi ^v naših krajih ie kak baion-letniki teh tečajev. :ček, naj ga prinese v mestu, kar smo tudi V Trstu, tfne zi. oKtoftra l9Zf. «finxii(fftT» mi hoteli napraviti, da ni bil prišel prezgodaj v roke otrok. Predno je priflel t nafto občino novi g. poteštat, nam je silni naliv popolnoma razdejal naše poti, tako da je bil na ved mestih prehod sploh nemogoč radi usadov ln pa radi nanešenega materijala. Pod prejšnjo občinsko upravo se je poskrbelo ia zasilno popravo poti, a ko je prišel g. poteštat, je bilo delo takoj ustavljeno. Namesto uspešno delujočih krampov in lopat, je prišel na lice mesta g. poteštat z raznimi pomisleki. Novemu gospodu ni prav, da se takoj dela, ampak treba je prej inženirja, ki naj natančno izračuna, koliko bodo stala popravila, potem naj se delo odda potom dražbe. Tako naj bo prav! Naj se poti popravijo s krampi ali z inženirji — za nas je glavno, da se hitro popravijo in to tudi v izogib nadaljnim nezgodam, ki bi znale slediti oni, ki se je pripetila v nedeljo nesrečnim miličnikom! Na delo torej! POMORA V našo občino, in sicer v Grojno, prihajajo dan na dan ptičji lovci, ki nalovijo in odnašajo od nas polne kletke preko-ristnih ptičkov. V Italiji, žal, ne obstoja noben zakon za varstvo teh nedolžnih Živalic, zato vidimo pri mesarjih v Gorici cele šope najlepših ptic, ki so na prodaj enako neusmiljenim kupcem, kakor so neusmiljeni lovci in prodajalci ptičev. — Pozivamo g. poteštata, da na svojo roko prepove ptičji lov v naši občini! PGDGORA. Kaznovani preklinjakL Naša občina je bila ena med prvimi, ki je določila, da se bo vsak, kdor javno preklinja in govori grde besede, kaznoval. Dotični sklep je pribit po vseh javnih lokalih širne naše občine. Te dneve sta bila kaznovana dva, Josip Kogoj in Aldo Gubano. ker sia preklinjala v javnem lokalu. Upajmo, da bo ta začetek odvrnil marsikoga od grdih besed, ko bo videl, da se strogi predpisi tudi izvršujejo in niso samo za strašilo. IDRIJA. Gostoljubnost spodaje-idrijslrefla kavar- zzarja. V nedeljo 17. t. m. popoldne je šla družba mladeničev in mladenk na sprehod v Sp. Idrijo. Prišedši v vas, se je podala, imenovana tlružba v tamkajšno kavarno. Ker je bilo v prvi sobi precej zasedeno, vstopili so v sobo poleg kuhinje in si naročili črno kavo. Družba je hoteia zapeti par pesmi in da ne bi motili gostov v prvi sobi, zapre eden izmed mladeničev na pol priprta vrata, katera pa kavarnar kmalu zopet odpre, ne da bi rekel besedico. Družba je mislila da je zato odprl vrata, da prinese kavo in ko je bila isia na mizi, zapre eden mladeničev zcpet vrata, na kar se pa ista odprejo z veliko naglico in rooofcom. kakor da bi vdrii roparji v sobo. Na vprašanje — zakaj je s takim hruščem odpri vrata — je odgovoril kavarnar da «irna tam različne stvari« Ta odgovor je družbo neprijetno iz-ncna dil, kajti smatrati je bilo da je hotel s temi besedami kavarnar označiti svoje goste kot nepoštene ali jih vsaj smatrati nevredne njegovega zaupanja, k čemur pa ni imel nobenega povoda. Družba nato plača in odide z zavestjo, da v tei kavarni ni varna niti čast in dobro ime poštenih ljudi Kavarnarju pa priporočamo, da vzame ob prvi priložnosti v rokn knjigo «0 lepem vedenju« in si jo vsaj površno nekoliko ogleda, da bo znal na lepši in dostojnejši način občevati s svojimi gosti. Prizadeti. * * * Gdeovor n. Ivann Kavčič na dopis v «G«d-i Straži® z dne «. X. 152» št. gL «Edinost» z dne 23. septembra t. 1. št. 229 je prinesla iz Idrije dopis o živinorejskem predavanju v dvorani hotela Didič. Nekatere besede v tem dopisu so razburile živinorejca Ivan Kavčiča, da je v gori omenjeni številki «Goriške Straže» odgovoril na njemu lastni način z besedami, ki večinoma ne spadajo k stvari in ne bomo tukaj na iste odgovarjali. Zanima nas le zadnji stavek: »Povemo pa tudi to, da msnj kuratorjev (neljubih varuhov) nad nami in bo tem večji napredek med nami.» Će je g. Ivan Kavčič pozabil, pa mi nismo še pozabili da je bil ravno on najbolj vneti in ^neljubi kurator» vseh živinorejcev idrijskega okraja za časa svetovne vojne, ko so bili za njega zlati časi in da mu je to varuštvo neslo — seveda v veliko za-Lsvo živinorejcev. Takrat seveda g. Fran Kavčič še ni bi! defetist. In mi vemo, da ga boli le to, ker dobro ve, da se zanj isti dobri časi ne vrnejo več; zato pa je danes bivši kurator nasprotnik «neljubih kuratorjev«. Za danes zadosti! Pa saj se poznamo. Trnovem je gnal svojo govejo čredo iz paše. Med potom je moral prekoračiti vodoraven prehod. Nesreča je hotela, da je našel, železniške zatovrnice odprte, d asi neposredno pred ksovltkem Belca—Trst, ki odide iz Trnovega ob 10.15. Opozarjamo, da omenjena zatvora ni bila odpravljena, ker je na zelo močnem ovinku. Ko je nesrečne* ravno gnal svojo Živino skozi odprti prehod, je prihramel omenjeni brzo v lak in polomastil eno izmed krav. On, očividno z begom, je hotel pognati ubogo Žival iz nevarnosti in vsled tega podlegel tudi sam močnemu sunku. Stroj ga je vrgel daleč stran, medtem ko je vlekel pred seboj njegovo kravo še kakih 100 metrov, dokler ni strojevodja vlaka ustavil. Vlakovno osobje je izstopilo in dalo ponesrečenemu prvo pomoč. Nato so ga v obupnem stanju vzeli na vlak z namenom, da ga izroče v tržaško bolnišnico. Opozarjamo železniške oblasti na ta skrajno žalosten odogodek, ki je posledica nevestnega službovanja novega železniškega čuvaja na št. 13, na katerega se ved-no pritožujejo vsi prizadeti vaščani iz To-polca, da svoje službe sploh ne vrši. Za-tvornice pušča ali po vse dneve odprte ali ves dan zaprte, da, so celo vnebovpijoči slučaji, da jih je odpiral ravno pred vlakom. Ker tako postopanje lahko vzame življenje še marsikomur, prosimo oblasti, da taki nemarnosti v vršitvi stanovske dolžnosti stopijo odločno na prste. — Nesrečni družini Majdičevi naše najiskrenejše sočutje. — Nekdo izmed prizadetih. En sam odtis prsta, ki ga je zločinec nevedno pustil na ročaju kovčka v sobi nekega berlinskega hotela in je postal viden šele z jodovima hlapi, ta odtis je zadostoval« da se je mogel aretirati amerikanski zločinec na italijanskem parniku ob turfiki obali. Avtomati tobak in dgaret* Reika pskraj^na ILIRSKA BISTRICA Nesreča a a žslezniž&em prekedu na progi Sv. Peter - Beka. Med čuvajnico št. 12-13 na progi Sv. Peter—Reka se je v nedeljo dne 17. t. m. dogodil zelo žalosten dogodek. Posetnik Anton Majdič iz Topolca pri Razne zanimivosti Kako je organizirana svetovna polici!*. Amerikanski kriminalist Ite a It! ing pripoveduje v nekem svojem članku karakterističen slučaj, kako zasleduje svetovna policija mednarodne zločince. Dunajski urad svetovne policije «Med-narodna policijska kriminalistična komisija« dela z mrzlično naglico. Iz vsega sveta prihajajo depeše o zločinih s prošnjo, da se zločinci zasledujejo. Zopet tiktaka ieiegraf iz Berlina: Berlin — tu ogromen hotelski viom. Kovčeg z dragocenostmi, vrednimi 100.000 dolarjev, ukraden. Kdo je storilec? Telegram naznani odtis prsta, to se pravi, le njegovo formulo. Dunajski kriminalisti vedo, kaj naj store. «V Kopenhagen!« določi vodja pisarne. V Kopenhagenu se nahaja svetovni identifikacijski urad, tam zbirajo odtise prstov vseh mednarodnih zločincev. Kopenhagen je album zločincev vsega sveta. Tik-tak, brni aparat na Dunaju in v Kopenhagenu. Danski uradnik že išče v registrih. Tukaj! «Smith Cbcsier, rojen 29. G. 90 v San Francisco, USA. Ima tudi več imen: Dossner, Ciiariee, Jean ali Jose de firaganza, marquez de T&malicao, se izdaja tudi včasih za nezakonskega sina t portugalskega kralja in v Parizu živeče Marije I/uize Monteiro. Zloglasen pusto-: lovec, tat in goljuf.« Telegram z vestjo :hiti na Dunaj in od tam — v svet: ...v jperlin, Pariz, London, Nevvvork. Carigrad, Atene, Prago, Aleksandri jo, Bombay, Pe-t kirig, Tokio — Parni k italijanskega Llovda zapušča Carigrad in si utira pot do Aleksandri je med slikovitimi gradovi in samostani na dardaneiskih obalah. V Aleksandri ji hoče parnik doseči angleški poštni parnik do Bombaya. Pri hribih Rumili Hisar dospe na parnik brezžični telegram policijske oblasti v Carigradu, istočasno dospe še eden iz Aten. Oba imata isto besedilo: šifru a n stavek svetovne policije. Telegrafist ga izroči, kot na vseh parnikih, na vseh morjih sveta, ladijskemu detektiva. Telegram izgleda Lako-le; «Smith, Chester alias Dossner, Charles, Jean alias Josć d« Braganza, martpiez de Tainaiicao, 29. 6. 90, San Francisco USA, D. «384, 4/5, 5/6, 4544, 1824, 12, »a. 11, 8. 35, 508, b 18, e 15, h 334, 45, i 41, 5030, 679. Aretirati! Dm-najska vesti« Detektiv si raz tolmač i depeše: Smith itd...., rojen 20. junija 1S»0 v San Fraaieisco. ameriški državljan, za D eo formule vseh prstnih odtisov iskanega s svojimi posel-nesteni, za B je osebni opis po sistemu Berthilona, iznajditeija telesnega merjenja kot sredstvo identificiranja zločinca. .aia 11 — velikost 1.70 metra, 8 — kostanjevi lasje, 35 — kriv nos, 561 — obe ustnici riizle^iijeni, €18 — debele ustnice, e 15 —.profil čela in nosa kriv, h 834 — tetoviranje v obliki solnca in zvezde, 45 — 5 centiiiivutrov dolgo, i 41 — na zapestju. Za S je vrsta zločina, ki jo zločinec posebno rad goji, torej 563<> — hotelski in zlatarski tat, 079 — dela s komplici, oborožen z revolverjem, poseduje ponarejene dokumente. Detektiv pogleda potniški seznam ladje; ihosruče se je zločinec vpisal pod enim svojih imen. Nič! Torej potniki so na vrsti! Kie je kdo, katerega zunanjost se ujema j s šiiriranira opisom. Dolgo in sistematično : išče. dokler ne premotri vseh potnikov — nato ga tudi na ide. Kratek razgovor, v katerem zgrabi detektiv zločinčevo zapestje, pokaže se napol že izbrisano tetovirano znamenje in zločinec je aretiran. I Ne pomaga noben protest in upor več. Tobačna režija na Dunaju namerava uvesti zanimivo, praktično in zelo prikladno novost. Da razbremeni trafike, ki morajo biti odprte tudi preko običajnega časa, je sklenila poskusili srečo z avtomati za tobak in cigarete. Taki avtomati so bili ponekod v rabi že pred vojno, samo s to razliko, da so bili urejeni samo za izdajanje cigar in cigaret. Sedaj jih bo treba pač prilagodili novim razmeram, tako da bodo tvorili res nov donavni vir tobačne režije na Dunaju. Seveda se pa te naprave ne dobo uvedle kar čez noč. Avstrijska tobačna režija hoče najprej preizkusiti njih praktično vrednost in šele, če se dobro obnesejo, bodo avtomati preplavili vsa važna križišča in ulice, kjer valovi promet podnevi in ponoči. Konec harema v Turčiji. Prošli petek o polnoči je stopil v Turčiji v veljavo novi zakon o razporoki. Odslej se raz poroke nt bodo več vršile po starem zakoru, nego bodo o njih razsojala sodišča. Moiki m ženske si bodo v Turčiji poslej popolnoma enakopravni in dvoženstvo se fcbo kaznovalo z zaporom petih let. Žene, ki se jim bodo možje izneverili aii bodo slabo i njimi ravnali, ali ne bodo dovolj zanje skrbeli itd., bodo upravičene poiskati si pred sodiščem zadoščenje, evenualno tudi ločitev zakona. Novi turški zakon o razporoki pomeni v bistvu konec harema. Poleg uvedbe latinice je ta reforma gotovo največji uspeh, ki ga je dosegel diktator Mustafa Kemal paša. ' Vesti iz Rušil« Prva diplomatinja na svetu, gospa Kollontajeva, sedanja sovjetska poslanica v Meksiki, ki je pred nekoliko časa padla v nemilost sovjetov, a se je zopet povzdignila s svojo diplomatsko spretnostjo, je napisala knjigo, ki ni izšla in sploh ne izide. Knjigi je naslov »Delavska opozicija«. Kollontajeva je ž njo seznanila javnost z udeležniki zadnjega kongresa komunistične stranke. Knjiga je šla iz roke v roko v nekoliko prepisih. V tej knjigi, ki je donesla avtorici mnogo neprilik, predoča ga. Kollontajeva brez strahu svojo tezo o opoziciji v delavskih vrstah in o njenih vzrokih in .ugotavlja na zaključku, da komunistična politika ni sposobna, da bi se mogla trajno uveljavljati. Pisateljica pravi, da ta politika dela preveliko razliko med delavstvom in kmeti ter na-S glaša nasprotstvo med obema skupinama. Prirodno hrepenenje vsakega kmeta, da bi dobil zemljo in elementarni odpor kmetske mase proti kakršnemu-sibodi vmeSavanju državnih organov v kmetske stvari smatra pisateljica kot veliko nevarnost za državo. Najbolj oporeka suni upravi komunistične stranke, kateri očita, da vodi stranko tako, da ta «lavira« med poedinimi nezakonitimi skupinami v sovjetski Rusiji, mesto da bi vstrajala na trdni liniji. X eno besedo: ne ve, kaj bi hotela in živi od danes do jutri. Oni cltel sovjetskega tiska, ki je ostal zvest današnjemu vodstvu komunistične stranke, nastopa ogorčeno proti takim trditvam in — ne da bi se spominjal spora med obema najvažnejšima skupinama ruskega ■£!»oda — brani vodstvo pred napadi in očitanjem, da vodstvo v svoji politiki lavisa. Praška «Central Etirnpssn Press« pa pripoveduj« te dat Še o drugem zelo neugodnem pojatvu za sovjetski režim. Vodilni sovjetski krogi so si svoječasns nadeli nalogo in dolžnost, da odpravijo ' nepismenost najdalje do proslave desetletnice revolucije, to je do konca leta ] 1927. Ali po tem, kar se je storilo do se-I daj, se more reči, da je nepismenost i prej narastla nego pa upadla. Trdi se .celo v uradnih krogih, da naloga, ki so si jo stavili vodilni krogi, ne le da ne bo izvršena v bodočem letu, marveč da se likvidacija nepismenosti mora odložiti vsaj še za 8 let — najdalje do leta 1934. V tem letu se irvede potom zakona obveza obiskovanja šol«. Iz mnogih vesti se more posneti, da se je društvo «Doli z nepismenostjo«, ki naj bi bilo pripomoglo k likvidaciji nepismenosti — 9 prirejanjem tečajev za analfabete, z ustavljanjem in vzdrževanjem (iz dobrovoljnih in javnih sredstev) raznih krožkov za pismenost — (Dalje na IV. strani) Ernesta Vatovec Albert Urdih poročena Trst, 21. oktobra 1926. 1038 MALI OGLASI IBllTIJOHIIl"" i prevodi v vseh jezikih. (1513 POŠTENO dekle, pridno, za na dela dobi »hi^bo takov Campo S. Giacogno 9._1618 POŠTEN išče sobico pri slovenski dru- žini v mestu. Naslov pri npravništru. 1617 PRODAJALKO sprejme slaščičarna Via C. SiU-meyer 14. _1620 GARAGE MARGHEKITA z odlikovano delavnico za vsakovrstne poprave avtomobilov ia motociklom. Avtomobili po L 2.— za km. Paaco Ermeugilda, Trsi, Via S. Francesco 10. 1*13 KOLESCU, na pol pokrit, v dobrem stanju, proda po ce» Majcen v Postojni 234._ 1608 P SI CA «Doberman», eno leto stara in avtomatičen gramofon se prodata. Gorica, via Torriani' U^L POSOJILO nmi lk na novo stavbo dvome vrednosti in z močnim donosom v spodnji okolici iščem protL-A-odstotnim obresiim. Vknttiba na L meetu. obrestni davek plačam sam. Ponudbe pod •Vknjižba* na npravnaitvo -»Edinosti«." 1605 PRSNI SIRUP piipoioćljiT proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica zs odrasle L 7.50, za otroke L 5,—. Dobiva se samo v lekarni CastcUnovich, Trst. Via GiuHani 42. 14S1 KRI ČISTILNI ČAJ. Najtzdatnejie očistiti in osvežiti kri; priporočljivo zlasti spo* mladi ni v jeseni. Zavoj vsebuje 6 zavojčkov, vsaU zavojček skdS za pripravo akuMjaja, ki se mnl pred zajtrkom. Lekarna A. Ghimlia. Postojna. 1511 BABICA, avtomamna, sprejema noseč«. Govori slovensko. Slavec, Via Giafia 29. Telefon 13-11 lili BABICA, diplomirana, sprejema noseče, Via Ma*> donnina 16. H. 1 1ST1TUTI SCOLASTia RIUtfiTI BATTISTI 6ALILE9 (1084) Via BatHsti 10 Popoln tečaj za občinske tajnike« CORSO 1065 Prilika! Velikfi partiju Palettts 90 BM tn& He vržete denar MmnmnKnHaamBManMBBKHBM skozi okno ako kupite biez kontrole kakovosti is cen vse potrebščine v nažih akladiščih, 1» so popolnoma »a novo urejena 23. oktobra naših, na novo opremljenih sklatiiSf. tfoske srajce D ebtiarije Mfike ovratnice £ bci Nogavice, moške, ženske Sali volneni in otroške Piti Ovratniki pletenine Vataeao blago Preproge Bembaževhia Zavese Perilo na meter Pogrlnjala SvHenine Oglejte si izloibe v fi«6i*i oknih! VELIKA SKLADIŠČA PRI SV. MOBU Campo S. Giscoino 1 nasproti cerkve V dobroiaanlli skladiščih IkMilM in izdelanih oblek za moška in dtfke JU1E GRANDI FABBRiCHf Trst — Corse Garibaldl štev. IO - Telefon 33-21 popolno izber«. 0M f Kf Iz volannoffa blaga za moške od.........L 1450— naprej OBLEKE 9 m dolge hlače, za dečke........L Ji.- » •BLEKE športne, volnene, kratke hlač« za dečke......L 43. - . PALCT#Tl aH KANGLANS, Mngo * dvojnim licem, za mo*ke . . L 1U- * PALBTOTS ali KANALAMS, blago z dvojnim Itcem, za dečke od L •».— * PALETOTŠ aH ftANOLANS, blago k dvojnim licem, za otroke od L M-— ^ HLAČE za moSke ali dečke, vsakovrstno blago po L K, 35« «• itd. POVB9NIK1 Gabardin, Covercoats aH angieftko in češko blago za i« obrasle dečke od..............L W« - « DEŽNI PLAK3, garnirani, za moške ali dečke od.....L M.- „ PLA&ĆI litdrn. s pokrivalom, za šolarje od.........L »» PODVLAKE iz velbUdie kože, za površnike od.......L 75-— * ^ GILETS pleteni, fantazija, vsake vrste. Zaloga tu- in inozemskega aokna za naročila po meri, ki se izvršujejo točno in z jamstvom v naši krojačnici L reda v prvem oastropju Iste stavbe. NB Blago ki «•« ugaja, tudi ako je bilo naročeno po meri, se zamenja ali pa se vrne denar PODLISTEK JULES VERNE: (U2) SkrSvnosfni otok Nab je takoj zapustil svoje varno zatočile. Vrnil se je na planoto, ne ineneč se ra nevarnost krogel; skušal je gasiti, toda brezuspešno, dokler se niso tovariži prikazali na gozdnem obronku. To so bili žalostni dogodki. Navzočnost kaznjencev je tvorila stalno nevarnost za naselbino Lincolna, ki je bila doslej tako srečna, zdaj pa se je bilo bati vsak dan kakšne nove nesreče. Gedeon Spilett je ostal pri Harbertu in Pencroff v granitni hiši, medtem ko se je podal Cir Smith v Nabovem spremstvu na planoto, da ugotovi škodo. Bila je sreča, da se niso kamjencis pustili do vznožja granitne hiše. Gotovo bi ne bili prizanesli niti delavnicam v kaminih. In venclar bi bila ta škoda laže popravljiva kakor pa kadeče se razvaline na planoti Lepega razgleda. Cir Sniitii in Nab sta se podala do Hvale, §la ob levem bregu navzgor, toda nista našia nikjer sledu o navzočnosti kaznjencev. Tudi na drugem bregu reke, ki je bil porasten, nista odkrila nič sumljivega. Po tem sta domnevala dvoje: Kaznjenci so vedeli za povratek naseljencev v granitno hišo, ker so jih utegnili zagledati na cesti proti staji; aii pa so se po pustošenju umaknili ob strugi Hvale ter izginili v Ja-kamarskem gozdu. V tem slučaju pa niso mogli videti naseljencev. V prvem primeru so se morali vrniti k staji, ki je bila dobro zalotena. V drugem primeru pa je bilo verjetno, da bodo odkrili njihovo skrivališče in čakali tam ugednega tre no tka za nov napad. Zatorej je bilo potrebno poiskati jih in očistiti otok, toda sedaj niso še mogli na to misliti zaradi Hartoertovega stanja. Proti razbojnikom je bilo treba vpreti vse sile, zato je Cir Smith vsem prepovedal zapustiti granitno hišo. Inženir in Nab sta šla na planoto. Žalostna slika se jima je nudila! Polja so bila pomendrana. Klasje, ki so ga imeli ravnokar poieti, je letalo na tlafe. Tudi drugi nasadi so trpeli. Zelenjadni vrt je bil popolnoma razdejan. Na srečo Je bila granitna hiša dovolj zalotena s semenom, tako da je bila ta škoda popravljiva. Vetrni mlin, kurji dvor in hlev onag so bili upepeljeni. Splažene živali so begale po planoti. Perutnina, ki je med požarom pobegnila k jezeru, se je ie vrnila na svoje prejšnje mesto ter gogotala ob bregu- Tu je bilo treba vse prenoviti. ' Smithovo obličje, ki je bilo bledejše kakor po navadi, je izražalo besno jezo, ki jo je inženir le s težavo zatajeval. Vendar pa ni rekel besedice. Se enkrat si je ogledal opustošena polja in kadeče se razvaline ter se povrnil damo v. Naslednji *lnevi so *bili najžalostnejši, kar so jih naseljenci kedaj na otoku preživeli. Harbert je vidno slabel. Zdelo se je, da se pripravlja težka obolelost, ki jo je povzročil napor prenosa. Gedeon Spilett je imel občutek, da se ne bo znal boriti pro-Ji grozečemu poslabšanju. Harbert je bil ▼ nezavesti in kazal je celo znake bledenja. Naseljenci pa niso imeli drugega sredstva razen poživljajočih čajev. Mrzlic« je bila fle vedno v zmerni višini, kmalu pa se je v pravilnih presledkih močneje pojavljate. 6. decembra si je bil Gedeon Spilett bolj na jasnem o poteku beleznL Ubogega dečka je tr^el mraz. Prsti, nos in ušesa so mu popolnoma zbledeli. 2ila ja bila slabo, ne- pravilno, koža je bila suha, hudo ga je že-jalo. Za tein razdobjem mraza je tukaj nastopila vrečina; obličje je oživelo, koža je zardela,-tila je bila hitreje; nato je nastopilo močno potenje, nakar je mrzlica po-nehavala. Napad je trajal pet ur. Gedeon Spilett se nI ganil od bolnika, katerega mrzlico je bilo treba potlačiti, predno se globokeje ukorenini. «Nujno je potrebno sredstvo proti mrzlici, je rekel poročevalec Čiru Smithu._ — Sredstvo proti mrzlici!... je odgovoril inženir, toda nimamo ne skorje kine ne žveplenokislega kinina. _ Res je, je rekel Gedeon Spilett, toda na bregu jezera ras to vrbe in skorja tega drevesa more v nekaterih slučajih nadomestiti skorjo kine. M — Torej napravimo poskus brez odlašanja!« je priganjal Cir Smith. Po pravici se imenuje skorja vrbe nadomestek kine, je to tudi indijski kostanj, bodeča palma, unajavčevo korenje i. dr. Treba je bilo poskusiti vrbo, dasi ne učinkuje tako močno kakor kina, poleg tega pa so jo imeli v sirovi obliki, ker niso Imeli sredstev, s katerimi bi izvlekli učinkoviti alkohol saliclv ali vrbno grančico. Cir Smith sam je izrezal Iz neke Črne vr- bove vrste več kosov skorje; v granitni hiii so jo stolkli v prah in zvečer ga je Harbert povili. Noč je potekla precej mirno. HmiKTtu se je sicer nekoliko biedlo, toda mrzlic e ni imel ne tisto noč ne naslednji dan. Pencroff je začel upati. Gedeon Spilott se ni če izjavil. Taka m'-zlica ne nastopa vsak dan, ampak more izostati za en dan, da se povrne na tretji dan. Zato so nemirno pričakovali naslednjega dne. Poleg tega se je izkazalo, da je Harbert tudi ob času, ko ni imel mrzlice, ležal kar kor ubit, da ga je bolela glava in ga napadala omotica. Gedeon Spilett se je usrašil te nove komplikacije: stopil je k Čiru Smithu in mu skrivaj povedal: •Nevarna mrzlica! — Nevarna mrzlica! je odgovoril Cii Smith; vi se motite, Spilett. Ce bi bila rap žlica nevarna, ne bi meni nič tebi nič prenehala kar tako brez vzroka!... — Ne motim ee, je odvrnil poročevalec, V močvirnatih delih otoka se je Haii»ei* bržkone nalezel kakšne kali ln to zadostuje. Prvi napad je prelel; če nastopi drug? in se nam ne posreči tretjega preprečUL. tedaj je izgubljen! v Trstu, one 21. oktobra 1S2B. pokazalo komodno. Istotako je specijalna komisija pri komisarijatu prosvete delovala kaj slabo in z malo intenzivnosti. Eden vodilnih Činitelje v društva, Epštajn, je izjavil med drugim, da je predsedništvo društva «Doli z nepismenostjo« bilo ustanovljeno večinoma od ljudi, ki so bili po svojem stalnem poklicu zaposleni v raznih institucijah in niso mogli delovati za odstranitev tako velikega zla, ki se je nagroinadilo veled stoletne nemarnosti vladujočih sistemov v Rusiji. Epštajn je izjavil obenem-da. je posebni učiteljski aparat deloval zelo slabo ter da so učenci in način predavanja zelo nestalni. Vse se je delalo brez programa, kaotično in od slučaja do slučaja. Dogajalo se je navadno, da j c voditelj šole za nepismene moral navadno vlačiti nepismene iz svoje okolice v šolo. Ko je koga «ulovil», ga je začel kar učiti, pa naj je bil delavec ali mužik. A ta se ni imel učiti v prvi vrsti le pisanja in čitanja, marveč tudi «po-litgramoto», to je meščanske nauke, ki so bili intelektualno nizko stoječim «di-jakom» enostavno nedostopni. In kmalu se je pokazal rezultat, da je absolvent šole «gramotnosti» ostal ne samo nepis-smen, marveč tudi politično nepoučen: začel je pojme mešati in v kratkem Času je — vse pozabil. Mnogi m uži k i pravijo: «Kako naj se jaz, star Človek, ki sem velik del svojega življenja že preživel, naučim «gramote», ko je tudi moj sin negramoten? Naj se pisanja in čitanje učita v šoli, naj se raje ustanavljajo šole za deco, a potem šele tečaji za ocirastle. Ni potrebno učiti stare in odrastle, dokler se niso otroci naučili!» Ta Epštajnova izjava je jasen dokaz, da je revolucija, ki se je s tako veke-monco vrgla na likvidacijo nepismenosti. kaj hitro popustila od svojega prvotnega navdušenja. Y resnici se danes šole v sovjetski Rusiji ne razvijajo. Četudi ie bilo izobraževanje v času revolucije mnogo pristopneiše, vendar se ni doseprel tisti rezultat, ki so se ga nadejali. Simptomatično je tudi, da je centralni odbor komunističnih mladinskih organizacij, takoimenovanega «Konisemo-la» odobril nove predpise za nadzorovanje in revizijo delovanja vseh organizacij. V vseh gubernijah in okrožjih, kakor tudi na avtonomnih ozemljih se mora osnovati posebna kontrolna komisija, ki bo imela nadzorovati ne samo delovanje organizacije, marveč tudi vršiti stalno nadzorstvo toliko nad funkcijonarji, kolikor nad mladino sploh. In to v prvi vrsti, ako ne izključno, v političnem pogledu. Pod to nadzorstvo spadajo tudi uprave poedinih podružnic. Še en neugoden pojav. Glasom podatkov moskovske borze dela je bilo v Moskvi do 1. septembra t. 1. zapisanih vsega skupaj 141.000 brezposelnih. Največji procent nezaposlenih tvorijo duševni delavci, katerih število je Iznašalo na borzi 32.000. «Criiorabočili», 1 j. tistih, ki se niso naučili speciialne-ga rokodelstva, je bilo samo 11.000. Od vseskupnega števila nezaposlenih podpirata borza dela in država G7.000, ki dobivajo denarno podporo. gledati plese znamenitih plesalk, ki so Za Šolsko društvo, podr. Sv. Ivan, sta navadno bile sila pomanjkljivo obleče- darovala g. Poniž Matko L 10, g. Poniž U] iz zssMk plesi , Plesanje je doma po vsem svetu. Plešejo domačini na otokih v Južnem morju, plešejo pustinjski Indijanci v Braziliji, plešejo Culukafri in črnsi v osrednji Afriki in plešejo divji Avstralci. Vsi ti primitivni narodi pleSejo tako, kakor so plesali pred davnimi časi tudi Evropejci. Srdite bojne plese so plesali divji vojniki kot so bili na pr. severo-ameriški Indijanci. Opili in razdražili so ^ z njimi in se borili potem s tem kujšo besnostjo. Culukafrski bojni ples je štet kot plemenita vaja za vojnike in je enačil po svojem pomenu piričnemu olesu starih Spartancev. Plešoči derviši la \ zliodu plešejo do onemoglosti in so še vedno visoko cenjeni radi njihove vdane pobožno^ti Pri plesih divjakov najdemo tudi mistične pomene. Tako na primer plešejo mandanski Indijanci svoj ft bi vol j i ples», ki naj jim nakloni obilo sreče na lovu. Čarovniki v osrednji Afriki plešejo mistične plese v času suše, da izprosijo z njimi dežja. Kadar so črnci z Zlate obali na bojnem pohodu, plešejo njihove žene doma bojne plese, ki naj dajo bojujočim se možem poguma. Umetniški ples pa moremo slediti do rane egipčanske zgodovine; Egipčani sami so pripisovali izum plesa svojemu bogu Tliothu. Med starimi Židi je Mi-riam plesala ob zvokih rogov (trobent), da s tem počasti Jehovo. Iz istega na-mena jo plesal David pred skrinjo zaveze. Verske procesije so se s petjem in plesanjem pomikale proti templjem. Plesanje primerja Aristotel s poezijo, Pii!dar pa. uaje ime «plesalec» celo Apo-lu. KreČanski zbor je korakal z umerjenimi koraki in prepeval himne grškemu bogu Apolu in ena izmed muz (Terp-sichore) je bila posebna patronka plesne umetnosti. Frigijski korlbanti so plesali na čast CyLele in na pirih Rhea Silvia v Rimu so plesali tudi divje plese, do rim so tekom ranejših Martovih praznovanj plesni duhovniki prepevali, plesali in bili na ščite. Spantanci niso le gojili plesa kot važen del telovadbe, nego je bil ples prisiljen za vse dečke, in mladeniče od petega leta dalje. Rimljani so pa menili, da je sramotno za ne. Tudi prvi kristjani so izvajali zborne plese. Mnogo srednjeveških plesov je bilo po značaju resnih in veličastnih. K tem so se prištevali na primer takozvan «danses basses», ki so jih plesali na dvoru francoskega kralja Karla IX. po melodijah psalmov. Katarina Medici je uvedla v Franciji plesa «galliarde» in «volta». Na francoskem dvoru je ples dosegel višek za časa vlade Ludovi-ka XIV., ki je bil sam navdušen plesalec. V Franciji je bil minuet priljubljen ples skozi celo stoletje, potem ga je pa zasenčila četvorka ali «contre-danse». V -Nemčiji se je pojavil ples, ki je bil poznan pod imenom «galop». Kotiljon je bil zelo modern ples za časa francoskega kralja Karla X. Polka je bila v začetku poljski ples, v Francijo jo je uvedel neki praški plesni mojster v letu 1840. in od tam se je pozneje razširila s>i£tu. Polka «tremblante» ali «šo-tiš» je češkega izvora; v Parizu so- jo plesali v prvič leta 1844. Končno se je uveljavil valček, ki je bil v začetku bavarski ples, pa se je pozneje nekoliko prelevil in postal to, kar je danes. Poleg takih obče poznanih plesov so še drugi, ki so lastni poedinim narodom. Naštevanje teh je nemogoče, pa bi bilo tudi brezpomembno, ker ime samo na sebi ne pomeni nič. Najbolj umetniški in najvišje razviti ples je balet, ~ki je v plesni umetnosti isto, kar je v glasbi opera. Balet je gledališka, plesna predstava, ki se izraža v plesanju, nastopih in pantominskih izvajanjih. Nekdanje rimljanske panto-mine so bile zelo podobne modernemu «baletu d'action». Gotovo je, da so se iz starih tradicij pojavili dvorni plesi te vrste, ki so postali moderni že v prvih dneh ranesance. V kolikor se zna, je prvo tako prireditev priredil Italijan Bergonzio di Botta v Tortoni, da proslavi poroko milanskega vojvode. Ta dogodek se je izvršil v letu 1489. Od tedaj dalje je bil balet na vrsti ob vsaki kraljevski znamenitosti, pa naj si je bila ta že poroka ali pa rojstvo prestolonaslednika. Da so potratili tedaj za balete ogromne svote denarja, ni treba posebej povdarjati. Po predmetu, ki so ga predstavljali so bili ti baleti včasih zgodovinski; prikazovali so na primer obleganje Troje, Aleksandrove osvojitve in podobne dogodke. Dalje so prirejali mitološke, poetiške, moralne in fantastične balete, na pr. pariški sodnji dan, poosebljeno resnico, karnevalske burke itd. Vse te plesne igre so imele po pet dejanj, katerih vsako je štelo po tri, šest, devet ali dvanajst prizorov in v vseh so se petja in deklamacije mešale s plesom. V Francijo je uvedla balet Katarina Medicejska. Ona je tudi podpirala take žsnske plese, ki bi jih danes obsojali kot skrajno nedostojne. Njen namen je bil s tem omamiti svojeg* sina Henrika III. in ga odvrniti, da bi sa ne bavil z držav- j nimi posli. Henrik IV. je bil tudi velik ljubitelj baleta in med leti 1589-1610 je dal prirediti nič manj kot osemdeset takih velikih zabav. Ludovika XIII. in XIV. st* gojila balet do skrajnosti in tudi sama sta plesala javno. Poslednji je v letu 1061 ustanovil plesno akademij«, kateri je načeleval Quinault in katere komponist je bil Lully. Ženske plesalke niso nastopale javno do leta 1611. Tiste lato so pa nastopile javno štiri dame in s plesom predstavljale «La Triomphe de l'Amour«. V osemnajstem stoletju so začela postajati znana imena profesionalnih plesavk, med katerimi sta bili najbolj znameniti gospe Camar^o in Salle, ki ju je Voltaire o veko večil. Znamenit plesalec tistega časa je bil neki Dupre, ki je bil predhodnik splošno poznanega Gaetana Vestris. V letu 1697 je De la Motte uvedel v balet nekaj izpreraemb in nekako tedaj je Danchet izumil šaljivi balet, toda posebnih izprememi) ni bilo do leta 1749, ko se je pojavil Jean Georges Noverre. On je tako izpremenil baletni ples, da bi lahko imenovali baletnega očeta. Principe, ki jih je Noverre postavil, sta do popolnosti udejstvila pozneje Vin-cermo Galleotti in Bournonville. Zgodovina baleta od tedaj ni več zgodovina tega plesa temveč zgodovina posameznih plesavcev in plesavk. Do predvojnih dni je tjl menda najbolj znamenit na svetu ruski dvorni balet. Po revoluciji pa se le malo sliši o njem. Današnji plesi forx-trot, tango itd. so pa dovolj poznani in ni potrebno, da bi so bavili z njimi. F. M. Karel L 2, oba s Podrage pri Vipavi. — Za pogostitev našega dijaštva so darovali pri Sv. Ivanu: Vedno radodarna družina Suban na Višavi 12 1 mleka; g.a Su-ban Justina - 6 kg testenin, g. Khun Ivan -5 kg testenin; isto g. Bak Anton; g. Jakob Tominc z Vrdelce - 2 kg riža, 2 kg testenin in 1* kg špeha; g. Trampuš Franc -3 kg riža; g. Slavko 2 in pol kg testenin. V denarju so darovali: omizje pri Subanu (Višava), Pirič Andrej, Fr. Zgur, Dougan Jožica, Fr. Strancar, Al. Bizjak in Jaklič Anton po L 10; Bernetič Ivan, Ninka Mo-dic, Ludvik Modic - Cidom, Pavličevič, Petrovič, Zmaga Grgičeva, Jos. Brapa, Udovič Fran st., Kante Ivan, Balinc Fr., J. S. Godina, Buđfn Fr„ Stojkovič Al., Udovič Iv. Mar. in Pajk Marija po L 5; Skamperle Anton L 0, Zadnik Fr., L 4, Kocjančič Jernej L 3, Brana Ivan, čok Emil, Udovič Josip In Kolarič Josip po L 2; Podbršček od igre, Kemperle Rau-ber in Dekleva Anton po L 1; N. N. L 4 — skupno L 163. Darovi, nabrani na polo gdč. V. K., sledijo v kratkem. L 5 daroval neimenovani iz St.-viške Gore radi odhoda nasprotnika za «Dijaško kuhinj o» v Gorici. BOBZNA POMOČILA Amsterdam 930, Belgija 67, Francija 69, London 113.25, New York 23.40, Španija 335, Švica 445, Atene 27, Berlin 555, Buka-rešt 11.50, Praga 69.25, Ogrska 0.0324, Dunaj 329, Zagreb 41. Vojnoodškodninske obveznice 67.25. KRONE! KRONE! kiiljtft. plalia, 21-trasAi zlate krnit zlato plačuje po vlšjfh cenah nego vsak drugI Albert Po v h — urara a Tratf vi a Masslnl 4« 1013 THofta Mlnica in hranilnico registrovsn* zadruga z omejenim poroštvom nraduje v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun b vlog® za čekovni promet, ter jih obrestuje I Mehi ■n—i^ z rabo I Mehko baržMMsto kožo dobite novega neprekodfcego milo BANFf = zaMka Usti Poskusite g«, ker je najfineji« na svetu. Škrob, boraks Basff j« naj boj Se likanje perila. L • O večje ln stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarja1* na tekoči račun in jih „ obrestuje po doiovoru. Oevek od vlog plači zavod som. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru, lia razp&iago vanusins celica (safe) Uredne ure vt sircok* o JIV, do 13 la ed 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. tele?. 25-07. 986 KJ JAKOB BEVC T^Cm^V^M 5 Zlate kupuj« v i—hi maatimi p* »ajvifijih conah Kreae plačaj« ko« vat dragi. Zalega raznovrstnih ur in zlateatue. 1043 GI09ANN1SFERZA&C9 Trst, Via Coronto 5. — Tel. 16-1S Zaloga in delavnica majoličnih in itlenift pači. Izbera plošč za prevleko kuhinj', kopefi in doaets. Zaloga tirofelcih plošč iz litega žaleza - vraiic, cei in pečič za labara irrraitfee in cementne opeke. - 7ak>ga ognju klubujoče opaka. 1041 Sprejemajo sa naročila in popra-ve peči in štedilnikov. HalstsrsJSI slo«, tara! zcesd 1641 Ne pozabite, da hna tvrdka M Etfud1 im.OROV.EKI.2« nazreti zastavljalnici BSICn? fHBBlKe 1044 tHi iMURtiM Wfl?l i U&m tffjtfnica t reda se itovMiko Pozna menjava. Vsi, ki imaj« b—c, irflfme od italijanskih zakladnic Julijske ^rsfine zl wstro-ogrske krone, stavljene v menjjfc**» metea anarca 1922 glasom st. germanske pogodbe, so naprodeni, da se zgladijo do 31, oktobra ali pa da doporijejo številke bonov na naslov: IL mCENTINI TRST, Cono Vitt. E. ZIL 45, L od 8—12.30 in (1026) od 14 19. GORICA, Fffi. PiaceaM, Via Semlnario 8, KRONE, GOUMNARJE ZLATO In SMBRO obtičite zlatarno STERMIN Via Mazalni St. 43 kjer dobite najviSje cene. — KuDujem listke mestne zastavljalnice. 103? SEHEHIKI KROMPIR Tržaška knaetijeka iraiba v Trata, ki je glasom kr. dekreta ed 24. avgusta 1.1. dobila dovoljenje za uvoz semenskega krompirja iz Jugoslavije, vabi svoje člane ia zaarage, da oim prej prijavijo Koiieiae semeaakeea krompirja, ki ga aamaravaja aareeiti. Ker moramo v kratkem sestaviti in predleilH pegedbe, bo iraiba sprejemala prijave do 10. novembra t. L Na rr. 5en i krompir se ba uvažal meseca februarja prihodnjega leta. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU, li. Hi trpi! Za vsako potrebo na papigu Vam ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka G. N. liosode 1039 DAROVI \ počastitev spomina blagopokojnega svobodnefra metana, da bi plesal dru- ^T^Te^^M^on^Z pa^o kal tedaj, ko so to zahtevali na- l 100 za ^nesrečne i>ožni obredi; niso se pa prav nič branili hrani upravniStvo.) poplavljence. (Denar ki razpolaga z veliko zalogo papirja in vrečic Izvoz na debelo. Trst, vin P. L Mcstmu & 1 OdtiocSi Pomen kratic: o r= osebni vlak, b = br-zovlak. številka (1), (1—^) pomeni, da ima viak samo prvi ah samo prvi in drugi razred. TMT — TRŽIČ 5.30 (b), 5.40 (o), 6.10 U>), 6.S6 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 10.05 (b), 12.46 (o), 13.30 (b), 14.55 (<*, 15J*6 fb), 17 (b). 17.30 (b, Bivio), 18 (1-2), 18.15 (o), 10.30 (1-2), 19.55 (o), 23.48 (o). TRŽIČ — TRAT 4.32 (o), 6.57 7.1« , 8.1ti (b), 9.23 (b), 1#.2S (1-2), (o), 12.30 (b), ii.36 (b), (Bivio, Grišaa, Miraeiar), 16.06 (o), 17.05 (o), 17.48 (M, 13.02 (o), 10.20 (b,, 22M (o), 22.04 (o), 23.12 (b). TMY — 2BMSTKE 5.30 nt>), 6.10 (b), 8.05 (1), 10.CKS fb>, 13.30'b), U.5§ (o^, 17 (b), m (1-8), ia.15 (o), 19.30 (1-2). 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 6.34 (1-ŽJ, 5f.li> 10.55 (1-2), 12.15 ^o), 15 {b), 17.3& (1>, tS.3o (o), 20.15 (to). TRAT — VUm — PORKČ 5.00 (o), (o, Bujel. W.55 (o), 18.25 (o, POKEČ — TRST 5.15 4©), 14.14 (oU 16.24 to, do Suj). TRST — — VIDkM a) is Trsta: 5^0 (o), 6.25 (o), 7.10 ^b), «.»0 (o), 12.45 (o), 1».36 ito), 17.3« (b). m55 (o). iz Gorice: gfiej spodaj pod Gorica -Videza. VIDIH — GOSMA — TRST ^J^M^z Vidma: glej spodaj pod Videm - b) iz Gorice: 5*0 (o), 7 (bj, 9.15 (o>, HA0 (to), 15.20 (o), 17.10 (oj, 18.10 (b), 20.20 (o). TRST — GORP6A — POĐBRĐO ft) 1 Z T I" S t ft * 6.10 (b), e'50 (o), 12 to), 17.3f> (b), 18.35 (o, flo Gortce). b) iz Gorice: glej spodaj pod Ro-rica - Podbrdo. P6MRSO — GORICA — TRST a) Iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o), 19.40 (b). b) Iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno postajo) 10.09 (b), 13.50 (o), 19.21 (o), 20.03(b) GORICA — AJDOVŠČINA 7.45 (o), 13.05 (o), 10.35 (o). AJDOVCA — 608I0A 4.25 (o), 11 lo), 17 (o). 6WAS — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, oj, 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — CSBAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — SZRFELJ2 — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Heri>elj, tu zveza s prihodnjim brzovlakoia), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o) in 19.50 (o), — 19.05 (o). PULA — HfiSPELJE — TR3T (Iz Herpelj) UJ& (o), 4 .55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Kovini), 11.50 (b), lii.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). TRST — FO STO JNA 1.00 (b), 5.05 (o), 7.00 (b), 9.25 (o, do Na-brefcine, zvex« z vlakom, ki odbaja iz Na-brežine ob 10.13 (b), samo iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 14.45 (o). 1«.30 io), 18.40 (o, na Reko), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b, 1). POSTOJNA — TRST 2.00 (b), 5 (o), 6 (b, 1), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.20 (o), 15 (b), 16.40 (o, do St. Petra), (iz St. Petra) 17.19 (b), 18.05 (o). 19.50 (b), 20.53 (o, do St.. Petra), (iz St. Petra) 21.30 (o) REKA — 6T. PBTER 5.40 (o), 9.05 (o). 12.30 (o), 15.15 (o), 19.20 (o). iT. PETRR — RRKA 5.30 (o), 8.05 (o), 9.10 (o), 11.50 (o), 17.15 (o) 21.50 (o). GORICA — VIDKM 7.34 (o), 6.06 (o). 8.29 (b). 10.15 (o), 14.40 (o) 17 (b), 19.05 (b). 21.47 (o). VIDEM — GORICA 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o). 12.10 (b), 16.20 (o), 17.20 (o), 18 (b), 20.20 (o). GORICA — PODBRDO 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 N o ! o Postaje : .2. C : >n o ■ » j O ' d. c G —7.—,16.-1 j—.—I 7.30 16 30 1 6.30' 7.45 16.59; 8.55' 7.55'l7J0: —.— 8.05117.251 (10.10 8.15117.45i 12.8.301g.@o! H4.45j i»30:18.25| (—.— 9.10118.40' 17.20, 9.30,19 — I 4r Trst Opčine Sežana Sto rje Senadole Senoieče Razdrto Hrit«evje Poslojnd I 9.30,19.-17.20 9.—18.35 1 5.40 18.20 11.60 8.20 18.05 9.80' 8.05 17.55'—.—( 7.45 17.40! 7.25 7.23|17.20i 5.50 7.05,17.05! 3.40 6.5*i,16.50i — 6.30; 16.30,—.— Trst - Komen Cene vožnja: Postaje "I-1- vožnjo. C»ne -.— 16.- 4.20 16.30 6.« 17.- 8.2 > 17.20 9.20 17.30 Trst Piosek Nabrežina Gorjansko Komen 9.15 9.20 8.45 I 6.60 8.15 4.55 7.55 1.80 7.45 Postojna - jama r Vožnja Postaje Vožr-ja 1-1-■---:--;-^- il3.45tl6.40t49.40lS Postaja 11 9.10 13.25 t* 4019.10 il3.50jl6.50 19.50| j Postojna ji 9.— 13.20 16.30 19.-,14.—1—.—(—;—(4, jamu m—.—|—.— 16.20 —.— Na zahtevo posebne korijere do jame po I sledečem urniku : redni obisk« .... od 12—14 f „ 10-12 izredni obiski . . . .{ „14 — 16 I . 16-18 NB. Odhodi iz Trsta v Reko, Pos4ofno in Komen strga Gugiićimo Oberdan; iz Reke s trga Cesaie Bat tisti. Pazin - Labin - Sv. Andrej v O — >N O Postaje I 2 'o i (J 9.-I16, 9.10 16. 9.25 4.55 9.4016.40 i 5.80 9.5517.— 9.50 10.35,17.40 11.1018.5517.55 —.—ki .05 19.05 J 13.20 11.25 19.20! J 14.80;i2.—l—.—I i * Pazin (post.) t 16.15j i Pazin fniesto) i 16.25 j Lindnr Gračlšče Pićan Kršan Sv. Nedelja Vineš Labin Sv. Andrel 4 7.15 16.45 14.80 7.05 16.35 —__ 6.55 16.25:—.— 6.40 16.1011.60 6 20 15.50 10.15 5.55 15.03j 6.60 5.20 14.50 5,20 5.1014.40'— 5.— 14.301 2.45 —.—|l4.— i I Trst - Opatija - Reka -'-1" Cene vožnja Postaje [vožnja' Cene 5.— 7.80 8.70 9.70 11.20 11.80 12.50 13.60 14.O0 14.90 16.-18.— 18 30 7.50 7.55 8.10 8.20 8.30 8.40 8.50 8.55 9--, 9.20 9.35 9.10 ! 9.45 , 9.55 19.80 10.10 i 22.50 1 10.40 1 23.50 I 10.15 24.— i 10.50 1 25.— 26.50 29.- 11.— 11.15 12.- i Trst Bazovica Kozino-Merpeije Tu bije Materija Markovičina Gradišče Obrovo Hrušica Podgrad Racice Slarad Pdsjak Šaplj ane Rupa Perma ni jurdani Jusiči Mu! ulje Volosko-Opatija Reka J 12.— 29_ 11.45 2^50 1 11.30 22.50 1 11.20 22_ 1 11.10 30.50 l 11.— 19.10 i 10.50 18.50 j 10.45 17.70 i 10.40 16.70 i 10.20 15.70 9.40 14.40 9.35 13.90 9.30 12.10 9.20 11.80 9.05 10.50 8.35 8.10 8.30| 6.60 i 8.25, 6.30 8.15i 5.30 8.- 3.— 7.30! — Insgrimife 9 jabosII"