151. imun. i umm. i mm. i jiiija i9i7. t. leto. .Slovenski Narod* Telja 90 poiti: u Avstro-Ogrsko: ćelo leto »kupaj naprej . K 28 — Pol leta „ „ . . . 14-— Sctrt leta „ .... 7 — na mesec m m . . „ 2-50 za Nemčijo: ćelo leto naprej . . . . K 33*— za Amcriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 38.— VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica at! znamka Upravntttvo (spodaj, dvorile levo). Kaaflova ulica st 5, telefon ftt 85. Iskaja n«k 4aa iv«e*r Uvzoatl a*l«l|« ln pratatk«. Inserati se računafo po porablje.neni prostoru in sicer: 1 mol visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 viri., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale {e.nak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila >rez sndjbae vrpos'atv:: iir:>*iirie se ne osira. „Narodna tft«'*araaM t9l«foi 4t. 85. UpravniStvu naj se po»iija;o ruročnine, rekla ruci]e, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Linbllanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj ! celo leto naprej . . . . K 2n"40 I pol leta....... 13-20 | I četrt leta „ . . : • . 6"60 I na mesec......, 2*20 Posamezna itevilka velja 10 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: Kaaltova ulica *L 5 (v prltličju levo), telofaa at. 34. Hestitucija rednege sođstua. g D u n a j, 3. julija. Danes se je pričela razprava o ođpravi, oziroma razveljavljenju znanih cesarskih naredb glede na porotne sodnije in vojno soastvo. Razprava bo trajala dva d n i. Predlog ustavnega odse-ka se glasi: Ne potrde se cesarske naredbe z dne 7. julija 1915, drž. z. št. 189, z dne 2. jan. 1916. d. z. št. 6, % dne 27. decembra 1916, d. z. št. 427. Poročilo ustavnega odseka na-vaja vse tište razloge, ki smo jih že večkrat poudarjali, namreč: § 14 ne more in ne srne preminjati državnega osnovnega zakona, ki ga more pre-meniti le nov zakon, ne pa kakršna-koli naredba. Nobena premernba osnovnega zakona pa ne more biti nikdar tako nujna, da bi v tak namen ne mogel biti sklican državni zbor. Pravni odsek predlaga: Ne potrdita se cesarski noveli z dne 25. julija 1914 drž. zak. št. 156 in z dne 4. novembra 1914, drž. zak. št. 307, ki sta postavili civilne osebe pod vo-jasko sodstvo. V utemelievanju tega predloga čitamo, da so te naredbe očitno kršenje ustave in že zato iirn mora po-slanska zbornica zanikati odobrenje. V to silijc tuđi s k u š n j e, ki jih imamo iz judikature vojnih sodnij o civilnih osebah. Saj se 12 celo pripetilo, da je bil nekdo obsojen na smrt zaradi Članka, ki ga je cenzura že odobrila, in sele milostnim potom je bila kazen spremenjena v petletno ječo. Bistveni deli ustavnega življenja zahtevajo, da sodijo o življenju, časti in svobodi državljanov le r e d n i, neodvisni sodniki; zato morajo izginiti cesarske naredbe, ki to ome-jujejo. Ako vlada smatra kjerkoli in kadarkoli potrebnim kake izjem-n e odredbe, naj predloži zbornici primerne predloge zakonov. Vsem tištim pa. ki so bili že o b-s o j e n i od vojaških sodnij in so kazen že prestali, sporočamo se to-le: V poslanski zbornici se smatra nuj-no potrebnim sklep, da morejo vsi obsojen ci zahtevati o b n o v i t e v postopanja pred civilno sodnijo. V ostalem bo se avtentično dognati, ali baš proglašene amnestije glede v cesarskem ukazu nastetih deliktov nišo deležni tuđi tišti, ki so kazen sicer že prestali, ki pa trpijo vsled z obsodbo združenih kazenskih posle-dic. To je jako važno. Mnogi so izgubili službe, penzije itd., za vse te je torej nujno izposlovati avtentično interpretacijo amnestijskega ukaza. Istočasno bi imela danes pričeti tuđi razprava o vladnih zakonskih predlogah glede na uredbo porotnih sodnij in vojnega sodstva v takih okrožjih, kjer so civilne sodnije ustavile svoje delovanje. Ali ker je bil pravni odsek danes nesklepčen, ni mogel pripraviti poročila za zbornico; zato priđe ta zadeva pozneje na dnevni red. Po dosedanjih raz-pravah v tem odseku sodeč, prideta oba zakonska nacrta precej spremenjena v poslansko zbornico. — Da je potrebna neka zakonita ureditev sodstva v ozemlju, kjer so civilne sodnije ustavile svoje poslovanje, je umevno; toda vsi politični zločini naj bodo i z 1 o č e n i iz kom-petence takih vojnih sodnij. Pred zbomično sejo se je vršila seja načelnikov strank. Na predlog socijalnih demokratov je bila odstav-Ijena z dnevnega reda volitev v delegacije. Po mnenju predlagateljev zbornica v slučaju potrebe vendar lahko vsak hip voli delegate. Ogri tuđi volijo delegate običajno Sele tik pred zasedanjem delegacij. Namen socijalnih demokratov je prozoren in ga moramo le odobriti. Ako hocejo Uneti v jeseni — delegacije, morajo Imeti prej zopetno zasedanje. oziro- I ma nadalje van je državnega zbora, I Danes je bilo res nenavadno živo po poslopju državnega zbora. Že zgodaj! Zborovali so vsi klubi in razni odseki, vsi pod ogromnim vtisom cesarske amnestije. ln ko je pričel ministrski predsednik čitati cesarski akt, je imel toliko poslušalcev, kakor jih doslej že dolgo ni imel kak mini-sier. Sprva tišina, da se je čula vsa-ka beseda celo na galerijah, ali kma-lu ga ni bilo več mogoče razumeti in konca! je ob velikanskem tumultu, ki so ga vprizorili Vsenemei. — — Še dolgo ni bilo miru. da bi mogla seja nadaljevati. Mnogo Nemcev venciurle trezue-je presoja novi položaj, ki je nastal po proglašeni amnestiji, t. j. pot do sporazumljenja med narodi je pro-stejša. Odstranjeno je s tem mnogo težkoč in ovir. ki so stale na poti do mirnejšega razpoloženja za konsolidacijo notrarnih razmer in do obias-nenja političnega in narlamentarnega položaja. Eden nemških govornikov je v zbornici to odločno naglašal. 2al pa, da taka priprava do bolj-ših razmer še ni popolna. Ni namreč res, kar se je včeraj z gotovostjo tr-dilo, da so že odpravljeni konfi-n a t i in internati. Tu hočejo dc-lati — milost sele od slučaja do slučaja. Ker pa je losrika naravnost gorostasna, da bi bili o b s o j e n c i prosti, samo osumljenci pa zaprti, so se neneške stranke spo-razumele, da hočejo odločno zahtevati ureditev tuđi tega vprašanja. D u n a j, 4. julija. Zbornica nadaljuje debato o vzpostavi rednih sodišč. Poslanec dr. Korner (Ćesky Svaz) izvaja, da bo morala zbornica posvetiti svojo pozornost tuđi dcj-stvu, da so suspendirana še druga državljanska osnovna prava: oseb-na svoboda, pisemska tajnost, hišna pravica, tiskovna, zborovalna in društvena svoboda: Govornik raz-pravlja o amnestijskem ukazu s pravne^a stališča ter opozarja na ne-katere inkonsekvence. Ako je kedo obsojen radi veleizdaje i n radi zločina proti vojni sili države, mu je obljubljena milost, če pa je obsojen 1 e radi zločina proti vojni sili države, je milost izključena. Tako n. pr. pri ravnatelju 2i*rnosten-ske banke drju. Preisu. Zakaj ni Klo-fač že na svobodi? Zakaj sploh sodi-šča nišo bila takoj obveščena o amnestiji? Če gospod ukaže, morajo služabniki ubogati. Gospod je dober, toda služabniki nišo voljni. Govornik razpravlja konečno o vojaških sod-bah na Ćeškem. Češki narod je bil res proti vojni. Toda zakaj? Zakaj so nam prišli s projekti carinske unije, državnopravne zveze z Nemčijo? Cesar je sedaj izvrši! dejanje človec-nosti. To je žarek boljše bodočnosti. V imenu Poljskega kluba je oštro nastopil proti debatam v go-sposki zbornici poslanec dr. Ter-t i L Ta debata je intermezzo, ki nas ne more razburjati; toda gospodje naj svojo elokvenco brzdajo. Gospo-ska zbornica stigmatizira vsa naša narodna stremljenja kot izdajstvo; to najostreje zavračamo. Ako poljsko prebivalstvo Avstrijcev ni prijazno sprejelo, so temu drugi krivi. Vendar imamo dokaze, da je prebivalstvo umik Danklove armade podpiralo, sicer bi morda Dankl ne bil mogel govoriti v gosposki zbornici. Govornik oštro kritizira obnašanje predsednika gosposke zbornice kn ?za riirsten-berga. — V amnestijskem ukazu vi-dijo Poliaki dokaz velikodušnosti in velikopoteznosti cesarjevega značaja. — Poljski klub bo glasoval za od-pravro vojaške jurisdikcije. Poslanec P i k (češki soc.) v če-škem govoru oštro napuda delovanje vojnega nadzorovanega urada in cenzure. Ko razprnvlja o dogodkih v Plznu, povzročijo Nemci z raznimi medklici burne prizore. Slovanski poslanci govorniku opetovano živahno aplavdirajo. V imenu nemškega »National-verbanda:< je podal njega načelnik D o b e r n i g dal:£o izjavo, v kateri pravi, da jemlje njegova stranka ce-sarjevo amnestijo na znanje in ker je ukaz sopodpisal ministrski predsednik, je on zanj odgovoren. Izjavil je začudenje »Nationalverbanda«, da ministrski predsednik ni porabil svojega vpliva pri kroni primerno, vsled česar mora nemški National-verband z nezaiipnosrio gledati na dalnje postopanje vlade. Vzlic temu je amnestijo smatrati za akt osebne volje Nj. Veličanstva in je odmak-njen vsaki kritiki. Mi pa smo dolžni svojim volilcem, celemu nemškemu narodu in končno tuđi svoji lastni vesti, da izrečemo o tem svoje mne-nje. Nemci so v vojni dali neštete dokaze zvestobe cesarju in domovini. Naš narod je Hl v teh časih nevar-nosti najzanesljivejša opora.Stoječ še pnd vtisom presenetljivrega arrmestij-skeg"a ukaza, zavračamo izrečno mi-sel o zvestobi cesarju do odpovedi. Služili borno slej kakor prej domovini brezpogojno ali v pomilosčenju vseh tistih, ki so se še med vojno spozabili do zanikanja države ali za-stopali v zmislu sovražnikov njen razpad, tiči silno obremenjenje države same. Pomiloščenje, s katerim nišo odpravljeni le mnogi grehi. nego ki naj pusti na svobodo tuđi mnogo ljudi, ki so se pregres'H oroti državi, pomeni po govorniških izgredih po-vsem neprikritega, državi sovražne-ga mišljenja, ki smo jih doživeli zadnje dni v tej zbornici tuđi za Nemce žrtve na samozatajevaniii. katerih jim je bilo že prcveč naloženih. Mi si ne moremo pogrniti prta pozab-ljenja nad dn^odki zainje preteklosti, mi ne moremo pozabiti, koliko so strašne vojne sokrive politične spletke v notranjosti, koliko nemske krvi je bilo prelito in koliko tisoč naših bratov je bilo žrtvo^'ano pi krivdi onih, ki so zdaj postali deležni akta cesarske milosti. Na^proti temu stoje obsodbe oseb. ki so se v brezpo-možnosti. stiski in sili spozabile na izjave, zaradi katerih so zapadle kazni. Kako naj bi se prebivalstvu dopove-dalo, da v teh mnogih slučajih ni od-pusta kazni, dočim se večja prevdar-jena politična hi'dndelstva nredstavi-jo kot nestorjena. Tn to prebivalstvu, ki trpi težko pod skrbmi za prehrano in vsakdanjimi notrebščinami. Spo-štnjemo z iskreno odkritostjo vele-dušna čustva. ki navdajajo cesar ja, bnjimo se pa, da bo ta srčna dobrota slabo plačana in tuđi ne tfričakujemo vzgojnega uspeha, ki je brez dvoma nameravan s pomiloščenjem. Tare nas skrb, da bo država, na katere preuredbo hoćemo delati z vsemi svojimi silami, izročena novim notra-njim bojem in da bo otežkočena sprava med narodi, ker vidite hrepenenje po moči, da mu ni postavljena nobena meja. Nemci ne moremo nositi so-odgovornosti za nedogledne posledi-ce. A naj priđe karkoli, naš narod bo vse viharje prestal neuklonjen. (Poslanec Stransky: Živela nemška policija! Živahni medklici.) Malorus S e m a s a je pojasnil maloruske jahteve in je terjal, naj se pomiloste tuđi mnogoštevilni Galiča-ni, ki so jih vojaška sodišča obsodila, Nernec dr. R o 11 e r je rekel, da bodo tuđi Nenici blagoslovili amnestijo, če bo vplivala tako, kakor je njen namen, odklanjajo pa vsako odgovornost, čc bi se jo tolmačilo za znak slabosti. Nemci ne bodo pro-padli, naj se zgodi karkoli. Italijan G r a n d i je želei, naj udari ura osvobojenja tuđi mnogim političnim intemiraneem. Kršćanski socijalec F i n k je izjavil, da je podelitev amnestije pravica krone, o kateri zakonodajni za-stopi nimajo razpravliati. Zato bi je tuđi ministrski predsednik ne bil srne! sopodpisati. Poslanec Wohlmayer se je pritožil, da zadevajo velike navijalce cen le neznatne kazni, mili pre-stopki pa da se brez natančne pre-iskave drakonično kaznujejo. Poljski poslanec Lieber-m a n n je označil boj za odpravo naredb za boj med pravim redom in vojaško diktaturo, ki je spremenila zaledje v veliko vojašnico. Govornik onozarja na kontroverzo Dankl-Bilinski v gosposki zbornici. Ako bi bil Dankl dunajski povelinik, bi bil Bilinski vsekakor že na smrt obsojen. Govornik (ki je legijcnarski po-ročnik) obsirno razpravlja o zapostavljen ju poljskih legij, ki se nišo smele udeležiri niti vkorakanja v Varšavo. Debata je bila na to zaključena. V prihodnji seji v petek govorita še oba generalna govornika, nakar se vrsi glasovanje. Predlogi in Interpelacije. V včerajšnji seji poslanske zbornice je posl. dr. Verstovšek podal rredloge glede škod, ki jih je provzročila voda v Bistriški dolini (okraj Slovenji gradec), glede naprave mostu pri Muti in je interpeliral glede nereševanja raznih aktov pri namestništvu v Gradcu in pri političnih oblastvih na Štajerskem; poslanec dr. R a v n i h a r je podal interpelacijo glede jezikovue ravnopravnosti na Koroškem, posl. dr. Krek pa glede začasnega ali trajnega od-slovljcnja vojakov, ki se nahajajo v zbiralnih taborih. Interpelacija o ruski ofenzivi. Pcslanci Hummer in tovariši (nem. Nationalverband) so intepeli-rali 4. julija upravitelja domobran-skega ministrstva fml. Czappa ter •zahtevajo pojasnila, kako se je držala in kje je ostala 19. pohotna divizija (češka), ki se je borila pri Zbo-rovu. Dogodki v Vitkovicah. Poslanec Pik je interpeliral 4. julija radi nemirov v Vitkovicah, po-vzročeruh vsled nezadostne prehrane tamkajšnjega delavstva. V pone-deljek je razjarjena množica demonstrirala in oropala tuđi nekaj zalog živil. Delavci so deloma ustavili de-lo. Ko je bilo zvečer poklicano vo-jaštvo, da potlači nemire, je bilo pet oseb ubitih. 10 težko ranjenih, tri pa lahko. Iz finančnega odseka. Finančni odsek je dognal raz-pravo o davku na vojne dobičke. Odsek je odobril predloge dr. Stein-\venderja. naj velja zakon tuc(i za leto 1916. nazaj in tndi za leto 1918., naj se kot dohodek v miru računa 10.000 K in začne davek sele pri 3000 K večjega dobička. Učiteljska pragmatika. Upravitelj naučnega ministrstva je predložil poslanski zbornici službeno pragmatiko za učitelje državnih srednjih in nižjih sol. Predloga je bila izročena odseku za državne nastav-Ijence. Jugoslovanski klub je imel 3. t. ni. zjutraj sejo, v kateri je obširno razpravljal o cesarski amnestiji in posebno o stališču, ki naj ga zavzame Jugoslovanski klub nasproti vladnim zakonskim predlo-gom o porotnih sodnijah in o uvedbi vojnih sodnij v onih krajih, kjer so civilne sodnije ustavile svoje delovanje. — Jugoslovanski klub je nato izdal naslednji komunike: »Danes 3. julija se je vršila pod predsedstvom načelnika dr. K^>ošca seja Jugoslovanskega kluba, v kateri so se soglasno izrazila čustva veselja in hvaležnosti o priliki pravkar proglašene cesarske amnestije.« Vitez Pogačnik je poročal o svoji avdijenci pri cesarju. Dalje je klub sklenil zopetno energično akcijo pri vodji železni-škega ministrstva v zađe vi politič-nega preganjanja uradništva in delavstva na vsem jugoslovanskem ozemlju. Dalje je razpravljal o volitvah v delegacije, ki naj se odlože do jeseni, ker: 1. razrrtere na Ogrskem se nišo toliko konsolidovane, da bi se tam mogle vršiti volitve v delegacije; 2, treba, da se bo vršilo bodoče zasedanje delegacij v znamenju nove vlade in novega sistema v naši državni polovici. Pod enlm praporom, Pretekli teden se je muđil na Dunaju bivši podpredsednik bosarjr skega sabora dr. D i m o v i ć ter je poročal Jugoslovanskemu klubu o razmerah v Bosni in Hercegovini. V zmislu njegovih poročil so bile podane informacije na najmerodajneših mestih. Posledica temu je tuđi interpelacija, ki so jo podali poslanci dr. Korošec, profesor Spinčić, dr. Baljafc in tovariši na ministrskega predsednika glede na neustavne in nezakonite razmere v Bosni in Hercegovini. Interpelacija zahteva takojšnje skli-canje bos.-herc. deželnega zbora. To interpelacijo objavimo še doslovno. Kakor že z zastopniki Banovine, so se tuđi pri tej priliki dogovarjali naši poslanci o enotnem postopanju parlamentarnih zborov na jugoslovanskem ozemlju na podlagi deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja. Konference pri min. predsedniku. Dunaj, 4. julija. Min, predsednik je konferiral danes s predsednikom Nationalverbanda Dobernigom in načelnikom nemških krše. socijalcev Finkom. Oba politika sta informirala min. predsednika o razpoloženju Nemcev. Predzgodovina amnestije, ae Dunaj, 4. julija. »Parlamentarische Korrespon-denz« pripoveduje, da je poslanec Stanek v svoji avdijenci povedal cesarju, da se mora češka politika boriti s posebnimi težkočami tuđi radi tega, ker se nahaja mnogo vodilnih čeških mož v jecah ali pa v kazen-ski preiskavi. To poročilo je resnično, pa ni po-polno. Tuđi reprezentanti Jugoslovanskega kluba, ki so bili pri cesarju (kakor znano je vladar sprejel drja. Korošca, nekaj dni pozneje viteza Po-gačnika in konečno 29. junija profe-sorja SpinČića), so imeli priložnost opozoriti vladarja na politične obsodbe. Cesar se je sploh jako živahno zanima! za politične persekucije ter se je dal o tem žalostnem poglavju vojne dobe natančno informirati. Ko je govoril s poslancem Stančkom, je bil vladar že sua sponte odločen popraviti, kar se je dalo in je to repre-zentantu Češkega Svaza tuđi povedal. Poslanec Stanek je razložil cesarju, koliko ljudi, za katerih imena nikdo ne ve in se nikdo ne briga, se nahaja v jecah, in je poudarjal, kako ugodno politično dispozicijo bi ustva-rila cesarjeya xeli&odušiiQ$t. Cesar stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5, jalija 1917, 151. štev. ic posfancu Stančku paveda!, da Je njegova odločna volja, proglasiti amnestijo in je o tem obvestil tuđi jugoslovanske politike, kl so bili po-tem pri njemu. Kramar, Rabin. Kloiač. DufMiJ, 1. Julija. Mtnistrski pred-sednik je predloži! cesarju pomilo- ščenje posl. Kramara in Rabina ter abolicijo Kloiačeve^a procesa. V*J trije bodo takoj izpuščeni. Dr. Kra-maf se nastani v Franzensbadu, dr. Rašin v Karlovih varih, KlofaC odide v domaći kraj Visoke Myto ter se bo udeleževal državnozborskih sej še le v jeseni. Sale mio pronio. Dunaj, 4. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razgl^sa. VZHODNO BOJIŠCE, Pri Brzežanih smo krvavo za-vrnili silne napade moćnih sovražnih sli. V odseku jugo - zanadno od Zborova Rusi nlso napadli. Slcer na vseh bojtščih malo boj-nezi ćclovanja. Sef generalnega štaba. Uo uradno por sok Berolin, 4. julija. (Koresp. urad.) \VoIffov urad por oca: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. \rmadna skupina p r e s to I. Ruprchta Bavarskega. Vsled megje in tako otežkoče-nega onazovanja je ostalo bojno de-iovanje do večera slabotna Pote-n je do teme oživelo v neKatenh odse-kih. Ponoči je prišlo na več točftah do iz vidnih bojev, ki so nam prinesli vjete in plen. Armadna skupina nemškc-ga prestolonaslednika. Vzliodno od Cernvja ob Cfremin des Darnssu so Franco^i ponoći na- pad!f od nas zsvzetc ferke. Obakrat ^a obrnmbo izvojevane svobode« treba ofenzive proti Nemčijf. Kcrenjskij je odgovoril: Sk!ep o ofenzivi je edir.o stvar vrhovnega annadr.cga vodstva. Vojak: Ce borno morali pričeti z ofenzivo, homo vsi poginili. Mrtvim pa ni treba ne svobode. ne dežele. Žuto mora vlada čim prej skleniti mir . .. Kerenjskij prekine vojaka: Svo-boda ni samovolja vsakega posamez-nega. Od revolucije postavljena vlada je resnična državna vlada, T^eset-lelja so umirali najboljši možie Rusije mučeničke smrti na ^afotu autokracije. Oni nišo žrtvovali svojega živlienja. da bi prvi bojazljivec zapo-stavljal blagor države in celega ljudstva svojim osebnim samopasnim že-ljam! Nikdar ne misli pravi revoluci-jonar na svojo osebno varnost in na svoje lastne interese. Naivečja sreča ie za njega, če sme umreti za skupno delo. Oni pa. ki se trese za svojo kožo, ri vreden svobode. — Nato se je obrnil Kereniskij do polkovnega no-vcljnika. ki je stal poleg njega, in re-kel: Gospod polkovnik, dajte jutri v povelje, da ie ta vojak izključen iz ruske armade. On srne domov, vsi pa naj izvedo, da je straliopetec, ki se je branil braniti rusko domovino. 2cn?k! smrtni bataljiori. Bern, 2. julija. (Kor. urad.) Ruska kerespopćenca noroča o sestavi ženskih smnnili bataljonov v Rusiji. Petrogradska patriotlčna ienska /\ cza. ki si je stavila n:-logo, da aktivno brani doinoviiio, zMra ženske čliq9 ki prisegajo, Ja se bedo udele-žile ofenzive v pnrib crtah. Na Čelu < -rgani/acijc stoji vojaška žena Boj-karjova, kmetica. ki se je udclcžila že mnogo bitk in *c biia Šestkrat ranjena. Ze prve dni se je oglasilo več sto žen. Prva stoinijj pod vodstvom Bočkarjove bo od.šla 2c te ani na bo-jibče. Pred ofenzivo. Kolu, 4. julija. ->Kolnisclie Ztg.« poroca preko Kodanja, da je sedanja ruska poskušena ofenziva posledica angleško - franeoskega ultimatuma, stavlienega ruski vladi sredi junija z zahtevo. da se mora ruska ofenziva pričeti s 1. julijem. Ce se Rusija temu ultimatumu ne ukloni, bi smatrali za-vezniki to za sovražnost in bi po-oblastiii Japonsko, da stori napram Rušili svoje korake. Petrograd, 3. julija. (Kor. urad.) Začetkom ruske ofenzive izdano dnevno povelje vojnega ministrstva prepoveduje vse daljše in krajše dopuste pri armadi in mornarici. Ofenziva na ćeli frontL Roltordam, 4. julija. Iz Petrogra- da poročajo: Velike priprave za fronto u pravicu jejo upanje entente, da se bo ruska ofenziva raztegnila na ćelo fronto. Zadnje sle Rušile. Berolin, 4. julija. Iz Stockholma poroča »Lokalanzeiger«: Pod naslovom »Zadrti poskus Rusije« priobču-je »Djen« članek, iz katerega izhaja, da se položaj vojaskih in političnih razmer v Rusiji od dne do dne slabŠa. Sedanjo delno ofenzivo je smatrati za zadnji poskus. Če se ta ponesreči, bo izostalo vsako nadalnje ofenzivno podvzetje in bo treba potem na pod-lagi obojestranskeja sporazuma do-seči mir. PoveJjnik ruskih napadalnih čet. Bern, 3. juiija. (Kor. urad.) Ruski sotrudnik ^Bunda^ poroča na podla-gi vesti sem do^pclih ruskih listov, da je bil vrhovni poveljnik na ruski jugozapadni fronti sedaj 48 let stari generallajtnant Aleksei Gutor, ki je bil prej poveljnik 34. pehotne divizije iu ss }^ bi! posebno odlikoval v bojih v Karpatih. Kerenjskij in defivska stranka. Stockholm, 4. juliia. Ljeninovi pristaši so predlagali na kongresu de-lavskih združenj izključitev Kerenjskega iz delavske stranke. Predlog je bil odklonjen z 259 glasovi proti 201 glasu. Rusija ln diplomati. Berolin, 3. julija. »Nationalzei-tung« poroča iz ruske meje: »Djen« izve, da je izmena sistema v ruski diplomaciji samo še vprašanje par dni. Odpoklicanje ruskih veleposlanikov v Tokiju, Pekingu, Rimu in v Atenah je že sklenjeno. Tuđi bo provizorična vlada gledala na to, da v Petro-gradu akreditirani diplomati ne bodo stali daleč stran od demokratičnih načel. Pod nobenim pogojem pa ni računati s tem, da bo v bodoče v Pe-trogradu prostora za tajno diplomacijo. Neodvisnost Ukrajine. Stockholm, 2. julija. (Kor. ur.) Ukrajinski zbor juristov v Kijevu je proglasi! justico v Ukrajini za neodvisno od ruske vlade ter je določil, da bodi razpravni jezik pri sodiščih ukrajinski. Stockholm, 2. julija. (Kor. ur.) Petrogradska ententna korespon-denca poroča: Kijevsko časopisje obsoja proglasitev ukrajinske neod-visnosti ter trdi, da se je namerava-la neodvisnost proglasiti že meseca marca od oseb, ki so bile do zadnjega časa v avstrijski službi, z nalogo, da vohunijo med vojno po Rusiji. PetroKrad. 1. julija. (Kor. ur.) Poročilo petr. brz. ag.: Provizorična vlada je poslala ukrajinskemu ljudstvu poziv, v katerem izjavlja, da je vedno stremila za tem, da priđe s po-litičnimi strankami in sociialnodemo-kratičnimi organizacijami Ukrajine do sporazuma glede reform, da se zagotove do sklicanja ustavodajnega zbora pravice ukrajinske^a naroda* Oklic pravi: Bratje Ukrajine! Ne ho-dite usodnih potov, da bi razdvajali osvobodene sile Rusije. Ne odtrgajte se od domovine in ne razdvajajte skupne armade v trenutku velike ne-varnosti! Ne sejte razdora in brato-mora v vrste naroda v trenotku, ko morajo biti ozko strnjene, da obva-rujejo deželo pred vojaškim pol omom ter zavladajo nad vsem! notranjimi težkočami. S svojim nestrpnim stremljenjem, da bi že sedaj utrdili politični režim Ukrajine, ne dajte smrtnega udarca ceh* državi fn sebi samim, ker bi bil pegin Rusije tuđi vas pogin. Strah pred mirovnim! demonsira-cijamL Lugano, 3. julija. *Corriere dclla sera ■< poroča iz Londona dne 2. julija: Dočim se zdi. da se položaj na fronti holjša, se položaj v Pc-trogradu vedno siabša. V Petrogradu vlada panika. Na tisoče oseb beži iz mesta iz strahu pred mirovnim! de-monstracijarni. Kljub sklepu dclav-skega in vojaškega sovjeta, ki prepoveduje nositi orožje. se ekstremni krngi trudijo pregovoriti svoje pristaše, da nastopajo z orožjem. Anarhisti v Petrogradu. Petrosa*ad, A julija. Vlada ie iz-vedela, da se skrivajo v pristavi Durnova zločinci, ki so zadnji čas oboroženi storili ćelo vrsto zločinov. Petro^radski vo.aski gubernator Po-lovzov je dal ob 3. po noči pozvati anarhiste, da naj se udato in ker tega nišo hoteli s tor i ti. je dal hiso obkoliti od čet. Razvila se je bitka z ročnlmi bombami ter so končno vjeli 60 anar-histov. eden je bil izvr^il samomor. Pred splošoo M\n entents. Duoaj, 4. julija. Vojaški kritiki švicarskih listov so mnenja, da je neposredno pričakovati pričetka splošne ofenzive entente. Obnovitev bojne^a delovanja na ruski fronti je za entento znamenje za pričetek UPloJhe ofenzive na vseh bojiščih. Vojna z Italijo. Pri Kostanjevici. Iz voj-noporočevalskega stana: Odkar je prenehala deseta soška bitka, so po-skusili Italijani, da bi se vstalili ti a sprednjem prostoru pozicije pri Kostanjevici s počasnim približeva-njem. Vsako noč so pridno ra^strelje-vali, vrtali in vili žice. Kmalu se je raztezala pred prvotno sovražno crto nova, ki naj bi nudila za prihodnji napad ugodnejše predpogoje in ćelo žc preko te je pomikal Italijan sedaj že močnejše straže. Drzni nagli napad hrabrih vojakov honvedskih in-fanterijskih polkov 20. in 31. je na-pravil temu početju brzi konec. S prvim naskokom so bile italijanske postojanke zajurisane, dva oficirja in 270 mož vjetih, dve strojni puški vplenjeni. Dva kmalu na to izvršena napada sovražnika so vrli honvedi krvavo za vrnili. Njihove sprednje čete stoje v delu italijanskega jarka tako skrbno napravljenega. Voditelji zunanjih napadalnih čet so bili sami mladi oficirji, ki so se prostovoljno oglasili in so storili v nočnem spopa-du s svojo četico čudeže hrabrosti. Iz tako vrlega ponašanja poveljnikov in moštva je moral vscveteti tud! po- poln uspeh. Italijanski dezerterji. Iz nekega vojaškega poročila: Med vjet-niki z Ortigare se nahajajo tjudje iz vsem delov Italije, in ti pripovedujejo soglasno, da nemiri na Siciliji s strani dezerterjev nišo ponehali in četudi so podatki, da je število dezerterjev tam-kaj doseglo že stotisoč, fantastično pretirano, vendar se vidi, da ltalijanska vlada ne more vkrotiti teh ljudi na Siciliji. Potem so se pripetili še resni nemiri v Trevisu in Neaplju, kjer je vedno manj živil, in pred kratkim se je vstalilo in vtrdilo par tisoč dezerterjev v Abrucih in ni jih mogoče pregovoriti, da bi se vrnili na fronto. V Abrucih jih podpira prebivalstvo in jim preskrbuje živež. Italija ln Amerika. Lugano, 4. jul. (Kor. tirad.) Novi italijanski mornariški minister admiral Triangi, ki je med tajno sejo s strani poslanca Turatija ome« njeno ameriško vojno pomoč omalo-važujočo izjavo izpustil, je podal demisijo, kakor poroča »Tribuna". Lugano, 4. jul. Newjorški dopisnik „Corriere della sera* je irael pogovor z bivšim ministrom Nittijem, članom italijanske misije, ki se pripravlja za odhod v Evropo. Nitti je izjavil: Politični rezultat misije je iz-vrsten. Amerika se bo vojaško in ekonomično udeležila vojne na velikanski način, ali voiaštva bo mogla poslati le omejeno število. Glavna težkoča je pomanjkanje prostora na ladjah. Radi tega se morajo vsa tostvarna prizade-vanja posvetiti gradnji ladij. Amerika bo dala Italiji posojila v visini njenih naročil v Ameriki in Italija bo v krat-kem podala Ameriki naročil za tri milijarde lir. Bitka na zapadu. NEMŠKO VEČERNO POROČILO, Berolin, 4. julija. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 4. Julija zvečer: Nitina zapadu niti na vzhodu večjih bojev. Uspešno delovanje lastnih 1 e t a 1 c e v. Berolin. 2. julija. (Koresp. urad.) VVolffov urad poroča: Pri trajnem težkem artiUeriiskem boju na Flandrskem so Nemci med drugim obložili z granatami najtežje-ga kalibra med drugim angieško glavno zalogo v Ypresu. V mestu, kjer leže. kakor je dobro znano, močne angleške rezerve, je bilo vi-deti mnogo eksplozij in požarov.Sicer se je nadalieval boj z angieško artiljerijo. V številnih pozicijah baterij je bilo videti eksplozije ter beg moštva pri topovih. Dne 1. julija ob 4. in 15 minut zjutraj so napadli Angle-ži z dvema divizijama med cesto Bethune - Lens in potokom Souchez. Uspehe, ki so jih dosegli Angrleži med predmestjem Lensa in potokom Sou-chez od početka, jim je sijalen proti-sunek nekega gornješlezijskega pol-ka zopet iztrgal. Na fronti ob Aisni so močno zvišali večkratni franeoski protina-padi na zadnje dni izgubljene pozicije franeoske izgube. Od 28. đo 30. junija smo vjeli tu 868 mož, med njimi 15 častnikov, ter vplenili 12 strojnih pušk, 7 brzostrelnih pušk, 3 topove za jarke in nešteto municije in mnogo materijala. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 1. julija zvečer. V odseku Cernv - Ailles se je koncem zadnje noči obstreljevanje z granatami tež; kega kalibra podvojilo. Kmalu nato1 je izvrši! sovražnik zelo silen napad vzhodno od Cernvja, zasedej na fron- 151. ttev. .SLOVENSKI NA!:OD% cuc 5 ;ui,j* 1^17. Stran 3. t! kakih 500 m na obeh straneh ceste Ailles - Paissy crto kosov strelskih iaIko\9^ ^ m ^ *ran*t razbiti in od naših čet zapuSčeni. Zbrani ogenj naših baterij je pustošil v sovražnih crtah, ki kljub vsem naporom ni ino-gel nadalje napadati. Ccz dan povsod tu zelo živahen artiljerijski hoj Na ostaJi fronti časih prekinjen topovski °?x^ £Lj v Nemčijo. Senator Kox je izjavil v senatu, da se v takem boju ne srne prezreti gospodarski, moraličn! fn politični pritisk na nevtralce kot crožje. Spom!oi3ltB se ok ioiIihI ii rolslvenili M iijiil rtntl Kitajsko cesarstvo. Haag, 4. jul. Londonski .Times" I poročajo iz Pekinga : Vzpostavitev dinastije Mandžu se je izvršila v nedeljo dopoldne v Pekingu povsem mirno. Ob 3. zjutraj so se zbrali razni ba-uljoni generala Cang-Čunga in jedna divizija garde. Na to se je sporočilo cesarju, da po došlih poročilih so izgledi zanj ugodni; pojavov proti za-sedenju prestola ah za zasedenje ni I bilo. Kakor se zdi, je vsa vojaška stranka podpirala preobrat in ga ščitila, istotako severne province. Končni cilj je ustanovitev konstiiucijonalne monarhije. Peking, 2. jul. (Kor. urad.) Agence Havas: Vćeraj so bili objavljeni cesarski dekreti, ki nazuanjajo vzpostavitev cesarstva v konstitv.djo-nalni obliki. Po-tavljajo pod vodstvom generala Ćanghauma veliki svet, ki se bo imel baviti z državnimi zadevami in senat (dvor kreposti) pod predsed-stvom Sluetšešuana. Peki n-, 3. jul. (Kor. urad.) Po nekem poroci'u Reuterjevega urada je bil general Ohergarum imenovan za podkralja v Čili in za cesarskega ko- Imisarja. Podpredsednik Fengkno'non^ je imenovan za. podkralja v Kvangsiju in za. cesarskega komisarja v južni Kitaiski. Vsi prejšnii uradi, naslovi in oznaki vladnih departementov so zopet vzpostavljeni. Politične vesti. = Nemški cesar in cesarica v La&eiibuigu. Jutri 6. julija oriue a nemški cesar in cesarica v Laxea-: v.rg, da vrneta cesarju Karlu in ce-sarici Ziti obis'«:. = Nov češki dnevnik z'čne iz-hajati kot ve^ernik v Pragi. Imen^-val se bo -Prace- iDelo). Izdajal ga bo urednik Ta u fer. — Hrvacski sabor se šestare najbrž 10. juiija. Fosvetoval se bo m. dr. tuđi o uvedbi splosne in tnake voiiine rravijc. ^- O .iniertekili inirigah na Du-naju pišejo nekateri dobro, oziroma ■■■aboznani nemški !?sti ter spravljalo i ri tej priložnosti b.iovansko politiko v državnem zboru v zvezo s politiko *,vashinKtoriSke§a kabineta! Tako pripoveduj^ crrof RcventI ,\v v *Dentsche 1 ageszeitur.gv; Ko smo komentirali \jrckc. posledice in učinek Clamovega padca. smo že opozorili na živahne in neumorne anglo - šaške, predvsem ameriške int-i^e v Avstrlji. spletke, katerih za- Ičeiki segaio žc daleč nazaj v preii-vojno d?bo. ki pa se snulejo zđai s posebno energijo, đa bi bili z-mobilizi-rani avstrijski sl^vanski življi proti dosedanjesnu značaju avstro - ogrske monarhije. Kakor poroča »Kolnische Zeiturg'. -cc ra Fr-ncoskc;r. pripc.-vc-duje, cia so Zedinjene države hotele pridobiti Avstriio za poseben mir, za kar bi nćj dobila monarhija 6 do 7 milijard. Tuđi papež je baje v sprra-zimu s tem račrtoni in dcluje v istem smislu na dunajskem dvoru. Po dr::gih vesteh so se vršila pri-pravijalr.a pokajanja med ZeJinjeni-rni drzavami in Avstrijo. ki /?aj bi za w-eno velikega posoiiia opustila svo-:c^a :iem:]:cza. zavczn!!:a. \" to svr-ho se je baje mudil ored nekoliko tednf ra Dunaj'i posebni odpos]aiKc wa5hin5tonske vlade. Tuđi na Fran-eoskem živeći Poljaki so baie v oz-kih zvezah s svojimi rojaki. Oror Re-ventlow sicer ne verjaine, da bi Amerika mccrla resno misliti na to. da bo pridobila Avstri'o, zdi se mu pa »vse pozornosti vredno«, da so se vesti o ameriških intrigah pojavile baš v času, ko so avstriiski Slovaci v parlamentu začeli napadati nemško - av-strijsko zvezo. Zrnaca slovnnskc pn-!itil*e bi rnvzrr ^::;;- gojiti monarh.je. Avstrija bi bila uničena. aki bi sklonila separatni mir. Pravi ?rof Rc-ventlo\v. ==^ LIovd Georze o snirovri Iz-javi rvstrijskega minisirsfcega pred-sednika. Ne vemo sicer, ali je bila znana mirovna fzfava na^e vl;»de res plakatirana v Londonu in Parizu, kakor je napovedoval posl. Seitz, jro-tovo pa je. da so sovražniki se prav radostno poslužili dobrodošle prilike za nadaljno vojno hujskanje. Tako je izjavil Llovd Oeoree: Avstriiski ministrski predsednik je odiočno od-klonil načelo, da je treba urediti uso-do narodov po njihovih lastnih že-ljah. Dokler tega ne dosežemo, tako dolgo ne bo miru, kajti mir brez sa-modoločbe narodov bi nam ne dal nobene garancije, da bo trajen. Ce bo mir na pravični podlagi. ga narodi ne bodo rušili. Trajni mir nam zasi-gura uničenje pruske vojaške sile. Najboljša garancija bi nam bila demokratizacija nemsTce vlale. = Ne kootribacife, pttč m »po-vrnhev škode«. Kakor znano, Je morala ententa akceptirati rusko formulo »miru brez aneksij in brez kontri-bucij«. Akceptirala pa je to geslo le v strogem dobesednem pomenu. Mir brez aneksij, da, toda »desaneksije« in »abneksije* *em m spadajo; mir > brez kontribucij. toda ne mir brez »povrnitve škode« — tako oravijo ententni interpreti ruske formule. Te dni se je oglasil o tem vprašanju tuđi am?le$ki ministrski predsednik LIoyd Georgt, ki je govaril v Giasgowu o »povrnitvi škode« (indemnities) tako - le: Mir lahko dosežete še danes, toda ta mir bi bi! za vsak narod uso-depolen. Pravijo nam, da bi bila Nemčija pripravljena, restituirati nc-odvisnost Belgije, ako hočerno skic-niti mir. Kd<> je to rekcl? Nobeden neniški državnik. Nemški kancler bi bfl kmn'u §cl tako dalec, toda junker-ji so padli po njem. Dejal je: »Restituirati hočemo Bel^ijo, toda tvoriti .-nora dcl neni;kega go^poUars!:ega sistema in vojaške ter nrtritimne obrambe Memčije.« To bi ne bila ne-odvisnost, to bi bilo vaz^lstvo. Nato je prišel nauk o statusi' quo. o miru buz ahckoij in brez )dskodnin. No-beden nemški govornik se o ietn jasno ne izraza. Kaj pa pomeni povrni-tev škode? Nekdo vdere v tujo hišo, pomori nekaj stanovalcev, počenja vsakovrstne podlosti, ostane tri leta v hiši. Potem pa. ko se dogodki raz-vijejo proti njemu, pravi naenkrat: Vzeini ?i s\ojo hi^o naznj. pripravljen .sein ti dati status nuo ante. Ne rahtevarn nikake odškodnine. Ćelo pacifUt bi nm odvrnil: *Ti :>i mi storil krivico, plaćati iiif monš oc!^od::I-no.* To ni ma^čevainost, tcin-eč po-vrnitcv škode je bistven de! mehanizma civilizacije vsake države. Kak-ino garancijo bi sicer imeli proti po-novitvi tpkega početja in proti temu, da vdere nekdo v tuju hiiso. ost;*ne tam tri leta in odidc, ne da bi plačal uajemnino ali povrni! škedo? l.sti> \ elja tuđi za Srbijo. — Nemški listi pristavljajo k temu: Govor Llovda Georgea kaže, da je Anglija nciz prosna. Le sila orožja bo napravila ciste račune med Anglijo in Nemčijo. — Nemiri v Amstarclarriu. V Amiterdarru so i;:brnhnili vr'iki nc-miri. NastopitL je moralo Vfjjaštvo. Več oseb je bilo ranjenih. Delavci STrnziJo s štrajkom radi nezadostne prehrane, rlntcnrofilski elementi agitiraj-.) proii izvezu živil na. Nemško. Policija je prišla na sl?d veliki organizaciji, katerc cilj je spodkonati do-5-edanjo nevtralno vlado. Nemški listi konstatiraju, da irra ćelo gibarje ester protinemški značaj. -- Nezadovoijnost na žved-skem. \z Stockholma poročajo, da r-e širi na Svedskerri nezadovoijnost zla-sri med kmeC-Vlm prebivalstvom. ki rrntest?ra proti maksimalnim cenam, sistemu krušnih kart zaplembi živine i. dr. ter zaliteva trgovsko pogodbo / Anglijo in Ameriko glede dobave /Jta, krme in firnojU in prepoved oziroma utesnitev izvoza v Nemč^jo. Oficijozni listi .svare pred tako agita-cijn. ki jr? nripisujejo »švedskim veni-z c!istom . M n primenl fet. Pcdpcre zg berunce na Kranj-sken?. Betriirccm na Kranjskcni se dosl^j ni izplačevala državna podpo-ra. ?eda; pa je vlada dovolil?. nodpo-ro tndi begrincem n:: Kranjskem, in ricer cc< 1. jul-'fa d-^c. Kako H v Gorici? >l/ Eco- pri-c bčuje ^af-topno poroci!t. Zadnia ita-■iianskn ofenziva s strasninii artilje-riiskimi dvoboif je provzročila na-daljnjo o&rornno škodo ne le okolici ampak tuđi mostu. Svetisče na Sveti gori s samostanom in stranskiii-i po-f:opii je knn ra/Viilir, ce]n T^okopali-Iče je razrito. Vsi kraji za Sveto-goro so razrušeni. Solkan je tako-rekoc gcn'šče. iz kntere se snusča od časa do časa dini in plimen. Pano-vec je popolnoma nosekan. v Rožni dolini vile grofa Kristalnika in vile baronice Lcvecov - Lantieri ni več. Sveti Marko je brez crevja in stolet-iti* kostanji so rcztreščcn? ali >o zgo-nli. Grad v me^tu je na polovico razbit, srrann*e so odbile cerkvain stol-pc. Novega semcnisča ni več. Mnogo his v irest« je to'ko poškodovanih. Ako pojde tako narrej. se bo moralo neki dan v.sklikniti: >Tukaj je bila Oonca!* Dnevne vesti. # — Ho*e!i smo včera- sporočiti poslancen nov kričcč slnčaj iz fslcz-niške prakse. Cenzura, ki ima, kakor znano, nalogu, da ščiti državne interese, čemur posveča vse svoje naj-boljšc mod} je vzela včeraj pod svojo mogročno zaščito nekega podrejenega železniškega funkcijooarja. Tako je pri nas: dejanje proti interesom države je dovoljeno in uživa potera še poseben privilegij, da se ne srne objaviti, da more ostati neopazeno, saj bi si sicer dotu ni niti ne upal dejanje ponoviti in prešla bi mu vzgledna odloćnost v izvajanju germanizatoričnega posla. V pero nam sili krepka primera — toda napisali bi jo le za gospoda cenzorja, ki^ zopet spretno uporabi ja priljubljeni princip dvojne mere. Ko ni bilo parlamenta, je cenzura strogo respektirala nemški „država, to sem jaz*, sedaj pa bi lahko prepustila obrambo uerr.ško-radikai;:ih interesov nemškim poslancem in nemškim listom . . . Naši poslanci, ki zbirajo dokumente Ijub-ijanske cenzure, so obljubili, da bodo prav kmalu energično zaropotaii. Me-nimo, da je niera že polna. — Odlikovanje. Praporš.:ak Frido Fetiich-Frankheim, ki je bil pri 10. soški bitki v drugič ranjen, je bil odlikovan s hrabrosino svetinjo II. razreda. To je že njegovo drugo odlikovanje, ker je bil dobil ob priliki lan-ske ofenzive proti Italiji hrabrostno svetinjo I. razreda. — Odlikovanje. Nekdanji načelnik borovniškega „ Sokola" gospod Janko Ramovž, račun, podčas+nik I. razreda pri nekem hrvatskem polku, je bil petič odlikovan pred sovražni-kom, in sicer to pot s srebrno svetinjo II. razreda. — Odlikovani«, Četi tič je bil odlikovan narediiik i7. pe:.polka Ivan Jimnovec. Pred kratkim 5c dnbil srebrno ''.rabrestno s\ etlnjo II. razreda, sed.^i je pa dobi1 veliko srebrno hrarro:-:*">'■ sverinio. — Padel je na tirolskih morali 19. junija fnnnrcrist Alojzij Oolob \7. Zagorja o^ Savi. Sovražna mina mu je *-zf1a življenje. Njegovi tovari-^: žaijujejo za njim, ker je bil med riimi jako pnijubljen. — Pade; ja v zadnji pom""?";' bitki v Otrantski ožin^ Sele 18 let sfari mornar na kri žarki m Ne vara" Martin Sem iz Savinjske doline, priljubljen mladenič veselega in dobro-hotnega značaja. Pokopan je bil v Me-linjah v kotorskem zalivu. — Novi načelnik prometnega inspektorata Južne žeieznice. Dosc-danji načelnik tržaškega prometnega inspektorata v Ljubliani viSji nadzornik inženir Franc Grnndner je bil po-klican na Dunaj; za njeeovecra ra-slednika je imenovan višji nadzornik inženir Maks pl. Formacher auf Luienberg. — Pohvala Južne in držr.ne žeieznice. Za izredno uspešno poslovanje tekom 10. soške bitke je izrcklo armadno vrhovno poveljstvo železni-čarjem prog Južne in držv^vne žeieznice, ki se nahajajo pod vodstvom vojnega transportnega vodstva v Ljubljani, svojo posebno zahvalo in priznanje, s pristavkom, da so železni-čarji, zastavljajoč tud: svoje življenje, bistveno pripomogli, da se je velika obrambna kitka srečno knnčala. — Pogreb Henrika Fr-nzla včeraj popoldne je pričal, koliko sim-patij je užival pokojnik med občin-stvom, kajti udeležili so se ga Šent-jakobčani v izrodno velikem številu, pa tuđi premnofri dru.?! so mu prišli izkazat zadnjo čast. Počivaj v miru, V7or moža poštenjaka v slovenski zemlji, katero si vedno nad vse ljubil in za katero si se vsak čas z veseljem žrtvoval! — K včcrajšnji naši notici o £. Franzlu je še pripomniti, da je s svojo soprogro vzgojil svojo rodbino v tištem narodnem duhu, ki je nju prevevai in v tišti dobrohotnosti in darežljivosti, ki je nju dičila. — Mestni dekliiki licej. Pod predseds'vom vladne^a svetnika in c. kr. gimnazijske^a ravnatelja v pokoju so se izvršili na tem zavodu zrelostni Iizpiti od 30. junija do 4. julija. Izpit so napravile: Aschmann Marta, Baho-vec Antoniia (odi.), Bizov^car Leopol-dina, Černe Pavla (odi.), Črniač Ivana, Grcsorič Mak sa. H*m Marija, IleŠič Vanda (odi.), Janežlč Marija, Josin Ve-reaa (odi.), Kante Olga, Keil Pavla, Kladva Erna, Koch Rusa, Kokalj Bo-žena Cod!.), Korber Vida, Kraut Ve-rena. Kuhar Zora, Kuralt Ida, Lapajne Ljubica (od!.), Mahorčič Vera, iMelihar L;udmila, Mohorič Vera (odi.), Morič Koza (odi.), Pahor Helena, Perko Lav-reneja, Praprotnik Marija, Punčuh Ra-faela (od\), Skulj Danica, Smerdelj Vida, Šepetavec Nata'ija, Tomazin Ljudmila, Tomažič Zdenka, Traven Albina, Zor Marija, Žigon Gabrijela. 2 maturantki sta bili reprobirani na pol leta, 1 maturira zaradi bolezni je* seni. — Premog in drva. V našem včerajšnjem poročilu o govoru podžupana dr. TrJlerja v obeinskem svetu je iiostal po pomoti cei stavek, kar moli smisel govornikovih izvajanj. Dotični odstavek (3. kolona od 6. vrste naprej) se ima pravilno glasiti: V centralan na Dunaj u pa študi-rajo in premišljujejo, mesto da bi z junaškim pogumom naših vojakov jurišali pre- i goste žične ovire neznosnega ' birokratizma. In ne le civilne« ga. — Tiskarski škrat nam je napra-vil iz tega stavka to-le ostudno spako: mV centralah na Dunaju pa premišljajo a ne pridejo do nobenega sklepa, ker nimajo poguma naših junaških vojakov, našega neznosnega birokratizma.* — C. kr. poitni in brzojavni urad v Travniku na Kranjskem se je 16. juni ja t. 1. premestil iz istoimen-skega kraja (krajevni del Kaplja) ob-čine Loški Potok v vas Hrib iste ob-čine. Za ta urad se je od 25. junija t. 1. uvedla uradna označba »Laser-bach- Loški Potok". — Velikanska kaca. Po mestu je razširjena uprav pravljična govorica. Nekje na Barju se je prikazala pred kratkem ve'ikanska kaca, debela je in dolga, kakor žrd. Prihaja iz zemlje 40 m globoko, se solnči na travi in leži vedno enem mestu. Včasih se le nekoliko prikaže, pa zopet izgine pod zemljo. Nekateri jo vidijo, drugi pa zopet ne. Sicer jo ljudje le od daleč opazujejo, a storila dosedaj še ni ni-komur nič. So jo že pobijali in stre-ljali, pa jo nikakor ne morejo ugono-biti. Kadar je velikanski kaci teh »igrač* preveč, pa mirno izgine v svoje 40 m globoko sknvališče. Bujna ljudska fantazija hoće vedeti, da je ta velikanska kaca pred2nak še hudih, hudih časov in še le kadar bode za vedno izginila, se zopet povrnejo boljši Čaši. To in še mnogo drugega vedo ljudje pove-dati o nji. Je to-li res kak izreden pojav kačje zalege, nam nt dosedaj še nič natančnejse znanega, zatrjujejo pa, da je to izreden eksemplar in bi bilo vsekako dobro dognati, koliko je resnice na tem. Komur je o tem kaj več znanega, naj nam sporoči. — Zdravstveno stanje l|Ub!jan-ske mestne občine. V času od 24. do 30. junija se je rodilo v Ljubljani 15 otrok, mnvorojeni so bili 3, umrlo pa je 26 oseb, med njimi 11 domačt-nov. Za grižo je umri 1, za jetiko 7, med njimi 3 tujci in vsled mrtvouda 1. Oboleli so za tifuzom 4 vojaki, za grižo 1 domaćin in 30 vojakov in za vratico 2 domaćina. — Deželiio mesto za vnovčeva-nje živine v UuMiani oddaja v torek, dne 10. t. ni. ob 8. uri dopoldne plemenske prašičke na pristavi Cesta v mestni log st. 15 v Ljubljani. — Mestra zastavicinlca ljubljanska naznanja p. n. občinrtvu, da se vrii dne 12. t. m. redna mesečna dražbu v mesecu novembru 1916 zastavi je ni h dragocenosti in efektov od 3. do 6. popoldne v uradnih pro-storih, Prečna ulica št. 2. Na dan dražbe ni mogoča resitev ali obno-vitev zastavljenih predmetov, tem-već le najkasneje zadnji u r a d n J dan za stranke pred dražbo. Za prostovoljno dražbo naineniene predmete naj prine-so stranke dopoldne od 8. do 10. ure pred dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efekti večje vrednosti se lahko ogledajo na dan dražbe od 9. do 11. ure dopoldne v uradnih pro-storih. Konjice. Dne 30. junija smo dobili po hudi suši vendar tako zaže-lieni dež s hudim neurjem Jn tres-kom, med katerim je ubilo kravo, katero jf ravno teliček zizal, a telce je ostalo zdravo. Omamilo Je tuđi gospodinjo g. Griinbaum. Tukaj v bolniŠnici se nas nahaja nekaj kranjskih Janezov, kateri pošiljamo iskrene pozdrave našim kranjskim ženam in dekletom. na tuđi Štajerkam. — Podlunšek Pavel, Ježovnik Anton, Urbančič Josip iz Cerkelj; Tomšič iz Ljubljane: Mrak z Vranske^a: Kla-kočer Franc iz Kozjega; Kmetič Franc z Bizeljskega; M. Krulc iz Brežic: Žager iz Mokronoga; Josip Oorišek, pisar n. vod ja. 50 kron nagrade tistemu, kateri dobi oziroma najde sled za ukradenim kolesom znamke »Adler«, A. Gorec, črnopleskano štev. 271.155. Ukradeno je bilo v soboto 16. junija opoldne na Poljanski cesti. Aprovizacija. — Zmanisanje porci] moke in kruha. C. kr. urad za ljudsko prehrano je določil z odlokom 14. junija za vsako osebo na dan samo 175 gra-mov moke in za težke delavce 250 gramov. Izvesti je to naredbo tako, da se zniža za neporočene (goste v krčmah itd.) množina kruha, za dru-ae osebe množina moke. Osebe z naj-težjim delom, bodo dobivale še vedno 300 gramov rnlevskih izdelkov dnevno. -i- Pomanjkanje kiša. V zadnjem času je nastalo občutno pomanjkanje kiša in se ga po nekaterih, ceio večjih trgovinah sploh ne dobi, kjer ga je pa še kaj, se je pa silno podražil. Znan je slučaj, ko se kis (in to še prejšnji) prodaja liter po 1 K 60 v! Oija ne, kiša ne, čemu tedaj zelenjr va? Mislimo pa. da bi se dalo tem pomanjkanju le odpomoči! -t- Nakaznice za premog so valjali v Gradcu. Ali jih bodo mogli dl ho&<^3&jega_£a šj^ ng xfido. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, dne .5 julija 1917. 151. Stev. - izrod sodffiL Izpred tusodnega izjemnega sodišča. Prepir zaradi rožmarina sta imela 151etni Ladislav Jeršin, posestnt-Kov sin na Gabrski gori in posestni-fcov sin 141etni Martin Prelogar, na potu, ko sta se \Tačala od Sv. Križa pornov. Prvi je vzel drugemu s klobuka rožmarin, kar je Prelogarja ta-fco razjezilo, da je hotel svojega na-*sprotnika brcniti, a v rem trenotku *#a je ta dregnil z odprtim nGŽem v ;'desno nogo in mu zadal do kosti se-gajoč vbodljaj. Obdolženec trdi, da se je Prelogar, ko ga je hotel brcniti, sam nasadil na odprti nož, kar priče tanikajo. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca težke ječe. Uslužbenca južne železnicc — itata. Jožef Slatnar in Ivan Langof sta se službeno peljala z nekim vlakom h Ljubljane proti Trstu. Tekom odmora na postaji Borovnica je odtr-gal Slatnar plombo od nekega vagona in iz njega vzel kos blaga, kate-rega je izročil Langhofu in sta si ga nato razdellla. Iz njega si je dal napraviti Slatnar hlače, Langho; pa ćelo obleko; 3 in pol metra so pa še pri njem naŠJi. Izvedenec je cenil meter blaga po 20 K. Kake 3 mesece po tem dogodku sta obdolženca na postaji Rakek razkladala z nekim neznanim tretjim železničarjem .*: vozov blago. Neznani železničar je omenil, da bi bilo dobro kaj vzeti. Lanebof mu je dovolil vzeti zaboj salam. Te salame je tretji neznani železničar prodal, skupilo so si pa med seboi razdelili. Slatnar pa priznava, da je tuđi cn sam iz nekega zaklenjene^a vagona na ta način vzel 2 para čevljev. da jih je izvlekel skozi odprtino poško-dovanega voza in da je odnese! iz nekega drugega vagona, pri katerem Je plombo odtrgal. 13 in pol kilograma sladkorja. Tuđi za to tatvino je Langhof vede!. ker je bil isti čas zaposlen pri vlaku. Pri hišni preiskavi so našli še pri Langhofu med drugim pleteno steklenico, erarično odejo in 4 erarične vreče. Medtem ko Langhof priznava, da se je ie stvari na kazniv način prilastil, trdi le o vre-čah, da ne ve, kako da so prišle v njegovo last. Sodišče je spoznalo oba obtoženca za kriva ter obsodilo Slat-narja na 5 mesecev, Langhofa pa na 4 mesece težke ječe. Razne stvari. * 3 komadi mila za 90 K. Lastnik parfumerije Alterman v Badnu je ob-sojen na 48 ur zapora in 200 K globe, frer je soprogl nekega nadporočnika prodal 3 komade francoskega mila »90K. * Sijajna kupčlja. Znameniti ameriški velefinančnik Morgan je prevzel, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, zastopstvo ameriške vlade pri nakupovanju živil za entento. *_afc ••. v HMI^L 2149 Lep blev in đve skladna se oddajo s 1. avgustom L I. Hotel Strukelj. Prostorno skladišče se vzama takoj v najem. Ponudbe pod ITakla41AĆe41 na upravo »Siov Naroda«. Jako eplea piila za tene! V n* već em tndnstrlfakem oUraJu na Spodaiem Štajcrskem, na m«fi braniskl se pod ugodnim! pogo|i proda Poscstvo oi^stoieto is dveb novo&idanlli hla. V « ni se n:th.ita gostilna, trgovina in tabak-tn.fika »ti. Ker stojt posest blizu rudnika, je ak.» dobičkanosn^ : h posestvu spadajo tuđi 3 oralt jako r;» ov ttie zemlje Proda se tadi voine. *2l'O Naslov pove upiavn. »Slov. Naroda«. Ženitna ponudba! bademe. 2? let star. državni us>u%- benec. 5 par ttsoč kron goiovire 5« jeli peročiti j mlado gro-podtČno 2 nekoliko premalen/em. Jfesne ponudbe 5 sliko na upravmštvo -^lov. /farodau pod „Prihcdnos* Št 3f;2?89'\ 2189 Kmetovalci!! %m gnojenje v jeseni na:of:te takoi 4O°/o kalijevo sol! — Cena K 22 80 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naročitom j treba poslati vreče ! RazpoSilja se po povzetju, na-manj 103 kg. 1961 Vinko Vablč, veletržec, Žalec, Julnoitajersko* Za odstotke girarcna ! Postrežba solidna ! Snkanec (cvm) <*ro 100, 150, 225 450 m ter čistilo za cevlje (Crdal) se dobi po najnižjlh cenah pri tvrdki Osvald Dabcic, Imblana, MartiBova caata 15. Na debelo! 2043 Na debelo! Hraste ^atra caala Itv. 6. 10G5 Natakarica išče službe. Gre tuđi na deželo. 2i85 Ivana OruSkovie, Ljubljana, Hrenova ulica ft. 14. liče ae dobno vpeljana trgovina event. tadl gasttlaa oa deiell. — Pismene ponudbe pod . ynpel|aiia 2188'1 na upravn. »Slov. Naroda«. Prva moč. TrgovaU satmdaik, vojaščine prost, z večletno orakz, r> = v Stranski vati pri Dobrovi. Kupci se prijazno vabijo. 214S Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh prlporofa trgovina a paatoumm parfoai la puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Hestni trg Jtev. 8 Datane^Uena !§••._________________Uatanovl|ena 188$. POIOa I Heraelna kcmk«r«aoa pitaaJa na trg sa alake oeae amaol ali nl6 oćiAćatto Mage. Tega perfa ae drte pogeeto ostaakl Masa tenaaaaga, kl zvttvja teto ter bUtveno orlaoiaore, di se raivlle'e lUlake la mollL PRVA KMIUIHI1HA DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. IHidTHiioitBiioiinni pnliia stnnf. Uatanawljena leta 1897. Jlnton KQne Lfitfeljaii«, Židovska alloa 1. CenOd na razpolago. Ceniki na raspolafo