Poštnina platana v gotovini.	Posamezna Številka velja 1*50 Din
Glasilo Pokrajinske zveze druStev hišnih posestnikov za Slovenijo v LJtbIJanl.
Izhaja masažno enkrat. - Uredništvo In upravniltvo ja v Salandrovl ulici Stav. 6. ■ Telefon Slov. 2283.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni urednik Ivan Frelih,
ftev. 6.	Ljubljana, 24. avgusta 1933.	Leto XIII.
Visoko povišanje zgradarine za lastna stanovanja in poslovne prostore
Že v zadnjem »Mojem domu« smo v kratkem poročali o visokem povišanju zgradarine za lastna stanovanja in lokale za tekoče leto. Poudarjali smo, da je do tega neprimernega povišanja prišlo vsled strogih ukazov davčnega oddelka pri finančnem ministrstvu. Dosedaj nismo mogli ugotoviti, če so bile te stroge uredbe izdane z vednostjo g. ministra financ ali ne. Danes hočemo razpravljati o obda-čitvi hišne posesti v splošnem.
V prejšnji Avstro-Ogrski monarhiji se je hišna posest obdačevala na dva načina. Za hiše v vaseh, trgih in tudi manjših mestih, če ni bilo v teh oddanih vsaj dve tretjini hiš in od teh dveh tretjini stanovanjskih delov v najem, se je plačeval za lastno stanovanje hišno-razredni davek, ki je bil zelo nizek in je znesel za stanovanje z eno soho 1 gld 50 kr, za 2 sobi 1 gld 70 kr, za 3 sohe 2 gld 10 kr, za 4 sobe 4 gld 80 kr, za pet soh 5 gld 50 kr itd. Tudi z dokladami vred je bila ta ohdačitev lastnih stanovanj prav neznatna, zlasti če še omenjamo, da se za lastne poslovne prostore v vseh teh krajih ni plačeval nikak hišni davek. Iz tega jasno sledi, da hišno-razredni davek ni bil nikaka obremenitev lastnih stanovanj in lokalov v navedenih krajih in mestih in da je marsikak posestnik takrat lahko imel veliko, udobno stanovanje in ga davčni predpisi za lastno stanovanje niso nikdar razburjali, ker je to plačilo opravil na leto s par goldinarji. Drugačna pa je bila ohdačitev lastnih stanovanj kakor tudi v najem oddanih v večjih mestih, ker tu se je plačeval za vsa stanovanja, ne glede ali so bila oddana v najem ali ne, hišnonajemninski davek, ki je bil kakor znano v Avstriji neprimerno visok. Zakon sicer ni določal, da naj se lastnic kovo stanovanje in poslovni prostori ocenjujejo nižje kakor v najem oddana, vendar je finančno ministrstvo kratkim potom dajalo navodila, da so se lastna stanovanja in lokali za kakih 20 do 40 odstotkov nižje ocenjevala kakor pa stanovanja najemnikov. Finančna uprava je pri tem šla iz edinega pravilnega stališča, da je hišne; posestnike treba odškodovati za skrbno pobiranje najemnin in plačevanja odpadlega hišnonajemninskega davka in doklad, dalje za izvrševanje raznih poslov v interesu države, kakor končno tudi iz razloga, da se hišna posest kot največja imovina v državi očuva pred škodo in propast jo.
Hišnonajemninski davek je v Avstriji leta 1905. znesel 73 milijonov kron, medtem ko so vsi državni davki, ki jih je bilo 13 vrst, znašali samo 297 milijonov kron, iz česar je razvidno, da je hišnonajemninski davek znesel v Avstriji skoraj eno četrtino vseh državnih davkov. Če bi hišni lastniki svojih hiš ne vzdrže-
vali v redu in jih ne popravljali, bi bila nevarnost, da hi se ogromno premoženje hišne posesti v državi znižalo, s čimer bi bila najbolj oškodovana država: z znižanjem davkov, kakor tudi z zmanjšanjem nacijonalnega premoženja ter s tem kreditne zmožnosti. Tudi so davčne oblasti pri tem upoštevale dejstvo, da mora hišni lastnik plačati od lastnega stanovanja hišnonajemninski davek z dokladami, najemnik pa samo najemnino, s čimer je oproščen nadaljnjih stroškov za stanovanje. Če se stanovanje hišnega lastnika tako oceni, kakor se dobi za enako stanovanje od najemnika, potem hišnega lastniku stanovanje več stane, ker mora računati od lastnega stanovanja ravno tako obresti, popravila in poleg tega še državni davek z dokladami.
Ko se je v letih 1926/27 izgotavljal v Narodni skupščini nov davčni zakon, smo neštetokrat intervenirali pri veliki večini poslancev za znižanje hišnonajemninskega davka, t. j. sedanje zgradarine. S stvarnim dokazovanjem se nam je posrečilo, da smo od prvotno predlagane davčne stopnje 30% polagoma dosegli znižanje ha 12%, kar bi bilo primerno, če bi ne bilo previsokih raznih avtonomnih doklad. Takrat pa smo tudi skušali doseči posebna zakonita določila glede ocenitve lastnih stanovanj. Predlagali smo, da se lastna stanovanja ocenijo po sobah, in če bi to za vsa mesta ne bilo mogoče, pa vsaj za ona mesta in kraje, kjer sc je poprej plačevalo za lastna stanovanja in prostore že omenjeni nizki hišnorazredni davek. Za druga večja mesta pa smo utemeljevali znižanje vsaj za 30 do 40% od najemnin, ki se plačujejo za stanovanja najemnikov. Prirejali smo v ta namen razne sestanke in zborovanja. Ali kakor se ponavadi hišni posestniki zanimajo za svoje zadeve šele takrat, ko dobe v roke plačilne naloge, ali še bolj sigurno pri prejemu položnice in opomina, tudi takrat nismo mogli hišnih posestnikov dovesti do velikih zborov, kar Iti končno moralo vplivati na takratne poslance, da hi se zavzeli za primerne olajšave glede lastnih stanovanj in prostorov. Zato nismo zamogli nikakor zadosti zainteresirati naših in drugih poslancev, ki so se izgovarjali, da za to ni nobene nevarnosti, ker se ho že kasneje uredilo z raznimi pravilniki.
Zastopniki naše organizacije pa so bili drugačnega mnenja in opozarjali poslance, kake posledice bo to imelo v vseh krajih in mestih, če se ho zakon natanko izvajal. Za kmečke posestnike so poslanci celo dosegli, da so kmečke hiše popolnoma proste vsakega davka, če nimajo v hiši nobenega najemnika in če žive samo od kmetijstva in nimajo nobenega drugega
posla ali obrti. Tedaj na eni strani popolna oprostitev hišnega davka, na drugi strani pa naj ostali hišni posestniki za lastno stanovanje plačajo milijone več davkov. Neki ljubljanski dnevnik se je takrat celo tako daleč spozabil, da je napadel našega predsednika, ki je govoril na velikem zborovanju v Beogradu in zahteval znižanje hišnega davka v splošnem, kakor tudi glede lastnih stanovanj. Tudi nekateri gospodje poslanci so bili na njega zelo nejevoljni z izgovorom, da zahteva preveč olajšav in sprememb v novem davčnem zakonu. In sedaj po petih, oziroma šestih letih, so se pokazale prave posledice takratne neuvidevnosti.
Tudi ko je stopil nov davčni zakon dne
1.	januarja i929. v veljavo so naše davčne oblasti lastna stanovanja in lokale nekoliko nižje ocenjevale in s tem upoštevale navedene razloge in prakso iz prejšnjih časov. Zadnja leta pa je ministrstvo financ dalo stroge ukaze davčnim oblastem, da morajo lastna stanovanja ravno tako ocenjevati kakor pa v najem oddana. Finančne! ministrstvo je šlo pri tem celo tako daleč, da jo izdalo odlok finančnim direkcijam, da se bo hišnega lastnika celo kaznovalo po členu 142., zakona o neposrednih davkih, če se bo hišni lastnik pritožil na višjo inštanco in če bo pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Predpisala naj bi se v tem primeru razen običajne še dvakratna zgradarina kot kazen. Člen 142. pa te kazni nikjer ne predvideva in se nikakor ne opravičuje ukaz finančnega ministrstva, oddelek za davke, da bi se smelo kaznovati onega, ki neupravičeno vloži pritožbo.
Upoštevajoč te ukaze ministrstva financ so davčne uprave letos zvišale hišnim lastnikom lastna stanovanja in lokale za 100 do 200% in tudi več od prejšnje ocenitve. Ker pa znašajo .vse avtonomne doklade v največ občinah 200 ali tudi več odstotkov, tako, da bo znašalo povišanje z dokladami vred štirikratno, ali pa tudi pet- do osemkratno od lanske zgradarine. Kako bodo posestniki to zmogli, je veliko vprašanje, in bati se je, da pride do velikih davčnih zaostankov in eksekutivnih izterjanj davčnih predpisov. Pomisliti je pri tem treba, da smo tričetrtletja plačevali zgradarine z dokladami po lanskem predpisu in da bo v vsej dravski banovini vso diferenco treba plačati v zadnjem letošnjem četrtletju. Mirno pa lahko ugotovimo, da ho največ hišnih posestnikov šele takrat začutilo kaj pomeni nova ocenitev lastnega stanovanja, ko bodo prejeli položnico za zadnje četrtletje z obračunom za celo leto. V več primerih se bo plačevalo v tem četrtletju še enkrat toliko, kakor se je pa plačalo v prejšnjem četrtletju.
Davčne uprave so vsled prejetih ukazov imele edini izhod v členu 34/2, da bi bile dale lastna stanovanja in prostore v ocenitev davčnemu odboru. Ta člen namreč izrecno določa, da davčni odbor oceni lastnikovo stanovanje, če ni enakega stanovanja, s katerim bi se primerjalo. Ker so pa stanovanja zelo neenaka in jih je jako težko primerjati, bi bilo tudi za davčno opravo najumestneje, da bi prepustila ocenitev davčnemu odboru kakor to dovoljuje navedeni člen. Upravno sodišče v Celju je namreč že ponovno razsodilo, da morata biti pri primerjanju dve stanovanji, tedaj lastnikovo in najemnikovo popolnoma enaki, drugače je parifikacija (primerjanje) nezakonito. Ker pa so vsa stanovanja skoro različna, bi bile lahko davčne uprave prepustile skoro vse ocenitve davčnemu odboru, s čimer bi bilo gotovo odpadlo mnogo iznenadenj. Bilo bi gotovo tudi mnogo manj pritožb, kakor pa jih bo sedaj. Ako tedaj lastnikovo stanovanje ni enako s primerjanim stanovanjem, bo hišni lastnik s pritožbo imel uspeh, seveda le v tem primeru, če ni njegovo stanovanje več vredno kakor pa najemnikovo ali dotično, s katerim se je primerjalo. V tem primeru pa se lahko pripeti, da bi se pritožniku ocenitev še povišala.
Pripominjamo še, da se je v Ljubljani lastna stanovanja in prostore ocenilo za stare hiše okrog 10 milijonov dinarjev več, za nove hiše pa okrog 2 milijona več kakor v prejšnjem letu. To je tako ogromna številka, da bodo morali hišni posestniki samo v Ljubljani plačati par milijonov več zgradarine in doklad in to vse v enem četrtletju. To bo težko breme za hišne posestnike, Ker sedaj najemnine splošno padajo, bodo s to obremenitvijo hišni posestniki težko prizadeti.
Naši člani in posestniki paj bodo prepričani, da se naša organizacija na vse strani trudi, da doseže omiljenje in znižanje navedenih davčnih ocenitev in predpisov. Obrnili smo se tozadevno že na gg. senatorje in poslance za intervencije in so nekateri že poslali g. finančnemu mi-
nistru dobro utemeljene predstavke, da je treba ocenitve popraviti, odnosno jih izročiti reviziji. Skušati pa bomo morali, da se doseže v najkrajšem času sprememba davčnega zakona, ki bi prinesla olajšave hišnim lastnikom za lastna stanovanja in prostore. To bo edino sigurno sredstvo, da se hišne posestnike obvaruje pred tako visoko obremenitvijo iz edinega razloga, ker stanujejo v lastnih domovih. To bi imelo tudi najslabši vpliv na gradbeno podjetnost in tudi na higijeno. Vsak hišni posestnik bi se namreč desetkrat premislil imeti večje stanovanje, od katerega bi plačal na leto 4000 do 5000 Din davka in raznih doklad. S tem se bo omogočilo tudi zidanje eno- ali dvodružinskih hiš, ker bodo te najbolj obremenjene. Na drugi strani pa se povsod priporoča, naj bi bi se gradilo kolikor mogoče manjše hiše z manj stanovanji. Tako hiše, ki jih navadno imenujemo vile, bodo imele najdražja stanovanja za hišnega lastnika.
Toda v tem vprašanju mora naša organizacija zavzeti pravo taktiko, da pri akciji nikomur ne škodujemo, česar se je pri naših razmerah najbolj bati. Brezpogojno pa moramo pri tem opustiti sklicevanje na sosede ali druge tovariše, ki so morebiti slučajno pri ocenitvi bolje odrezali, S tem lahko samo to dosežemo, da se bo tudi v takih izjemnih primerih naknadno davek povišal. To pa nikakor ne sme biti. Naša dolžnost mora obstati edino v tem, da varujemo vso hišno posest in da za preveč prizadete skupno dosežemo ohajša-ve. Ne smemo delati na to, da se poviša onemu, ki je manj obremenjen, temveč sveta dolžnost vseh naših članov je, skušati doseči olajšavo in znižanje za preveč obremenjenega.
Končno ne smemo prezreti, da je prišlo to povišanje v največji gospodarski krizi, ko ljudem na vse strani primanjkuje denarnih sredstev in da se z vso silo zahteva znižanje najemnin, česar nikakor ne more prinesti ta nova visoka obremenitev hišne posesti.
Naredba
bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestno policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju. — Službeni list 307/48, II. No. 9720-1.
(Nadaljevanje.)
IX.
POSEBNA UPORABA JAVNIH CEST.
§ 43. Načelna odredba.
Ceste se smejo uporabljati na tak na-nič, da promet, za katerega so namenjene, ni oviran.
Uporaba cest in zračnega prostora nad njimi za druge namene kakor za promet, je dopustna samo z dovoljenjem oblastva, označenega v navodilih, ki so navedena v § 6. te naredbe, in izdanim sporazumno s pristojnim policijskim, odnosno upravnim oblastvom in to poleg dovoljenja po specialnih zakonitih predpisih.
§ 44. Primeri posebne uporabe.
Dovoljenje po 2. odst. § 43. je potrebno zlasti:
1.	za postavljanje stojnic, kioskov, čakalnic, javnih telefonskih govorilnic, avtomatov, reklamnih stebrov, bencinskih tankov in postavljanje drogov in mlajev;
2.	za izložbene omarice, vetrobrane, solnčne zaslone in strehe, izložbene in reklamne napise, transparentne izveske in svetlobne reklame;
3.	za postavljanje vrtičev, miz, klopi, stolov in rastlinskega okrasja pred gostil-
nami in kavarnami, priprav za pečenje kostanja, postavljanje ročnih vozičkov in prodajo sladoleda, slaščic, klobasic in slično;
4.	za snaženje hišne opreme in reklamno razobešanje ali razstavljanje blaga;
5.	za odkladanje materiala;
6.	za vsakovrstne napeljave pod cesto in nad cesto (kabli, cevi, dajlnovodi, telefonske in telegrafske napeljave in slično);
7.	za razobešanje visečih izveskov;
8.	za stavbne odre.
§ 45. Pogoji za dovoljenje.
V prejšnjem paragrafu navedena uporaba cest se sme dovoliti le, če s tem ni oviran javni promet, ogrožena javna varnost ali zdravje, zasenčena javna razsvetljava in če se ne kvari estetsko lice okolice. Z njo se ne smeta zapreti luč in zrak za stanovanja in obratne prostore. Dovoljenje velja samo do preklica.
§ 46. Razobešanje blaga in reklamnih priprav.
Prodajni in drugi predmeti, razstavna okna, izveski in druga reklamna sredstva, ki se razobešajo ali razstavljajo na poslopja, na vrata, okna, ograje itd., ne smejo do višine 3 m nad hodnikom, pešpotom, cesto ali trgom moleti več nego 16 cm na te objekte.
Vse to je treba postaviti tako, da ne onesnaži ali poškoduje pešcev in ne plaši vprežne živine. Tudi v višini nad 3 m ne sme moleti predmet čez hodnik.
Za izjemno prekoračenje navedenih mer je potrebno posebno dovoljenje v § 43., odstavek 2., navedenega oblastva.
§ 47. Solnčni zasloni in strehe.
Solnčni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2-50 m visoko nad hodnikom. Pri že obstoječih se dopušča višina najmanj 2-20 m nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine, niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne smejo segati čez rob hodnika ali pešpota. Ob dežju morajo biti solnčni zasloni in strehe spravljene.
§ 48. Razsvetljava razstavnih oken.
Svetiljke pri prodajalniških razstavnih oknih morajo biti najmanj 2-50 m nad hodnikom.
Za razsvetljavo razstavnih oken se sme uporabljati samo električna luč.
§ 49. Vrata in okna v pritličju.
Vrata, okna, žaluzije, zaklopnice itd. v pritličju, ki se odpirajo na cesto, morajo biti vselej tako pritrjene, da ne poškodujejo pešcev ali ovirajo prometa.
Okna, ki niso najmanj 2 20 m nad hodnikom, se ne smejo več napravljati tako, da bi se odpirala na cesto.
Ob dežju morajo biti vsa okna, ki se odpirajo na cesto in niso najmanj 2-50 m nad hodnikom, zaprta.
§ 50. Gradbe in popravila.
Kdor hoče pri gradbah ali popravilih uporabljati javno cesto za skladanje ali nakladanje gradiva, strojev, orodja in drugih priprav in za postavljanje stavbnih odrov, mora imeti dovoljenje po §43. te naredbe.
Zavzeti del ceste se mora v času uporabe zagraditi ali vsaj na primeren način označiti s svarili in po noči zadostno razsvetliti.
Svetiljke morajo biti Im do 1-60m nad zemljo in dobro pritrjene. Steklo, obrnjeno po dolžini ceste, mora biti rdeče barve.
Razsvetljava trajaj od mraka do zore. Za predpisano razsvetljavo je odgovoren gradbeni vodja.
§ 51. Viseči stavbni odri.
Viseči stavbni oder se sme napraviti in uporabljati le ob strokovnem nadzorstvu. Vrvi morajo biti konopljene ali žične in se mora njih nosilnost poprej preizkusiti. Dvigalne in spuščalne naprave morajo imeti varnostne zapornice. Zibanje odra naj se po možnosti prepreči. Pri uporabi takih odrov se mora hodnik za promet zapreti, če pa to ni mogoče, prekriti.
§ 52. Označevanje sveže pobarvanih predmetov.
Sveže pobarvane izložbe, okna, ograje in druge predmete tik ob hodnikih in potih je treba primerno označiti, da se pešci ne umažejo.
§ 53. Cepljenje in žaganje drv.
Cepljenje drv na javnih cestah je prepovedano. Žaganje drv je dovoljeno le za hišno porabo in le tam, kjer se prehod ne ovira in kjer ni posebno živahnega prometa. To pa velja le za take hiše, ki nimajo pripravnega prostora v drvarnici, na dvorišču ali na vrtu.
Hodnik ali pešpot se ne sme za to nikdar uporabljati. Drva se smejo skladati le tik hodnika ali pešpota v širini, kakor so polena dolga, in morajo biti tako zložena, da se ne morejo podreti. Žaganje in prenašanje drv se mora takoj pričeti, delo nepretrgoma nadaljevati in čimprej dovršiti.
Po dovršenem delu se mora cesta očistiti žaganja in drugih odpadkov. Prepovedano je pri takem opravilu zabijati kole v cesto.
Žago ali stroj je treba postaviti tik ob hodniku, da ne ovirata prometa, in ju ta-
koj po končanem delu odstraniti. Žaganje je dovoljeno le pri dnevni svetlobi in tudi poleti ne pred 7. ali po 20. uri.
§ 54. Razbijanje premoga, žaganje in tesa-nje lesa.
Razbijanje premoga, žaganje in tesanje stavbnega lesa je na javni cesti prepovedano.
§ 55. Nakladanje in razkladanje vozov.
Na javni cesti se smejo vozovi nakladati in razkladati le tedaj, če pri hiši ni primernega dvorišča ali uvoza. Nakladanje ali razkladanje se mora pričeti takoj, ko se pripelje voz, in se mora nadaljevati in dovršiti brez prenehanja z zadostnim številom delovnih sil, potem pa voz takoj odstraniti.
§ 56. Dovažanje in spravljanje ledu.
Z ledom naloženi vozovi se morajo pri skladanju postavljati zapored in tako, da promet ni oviran.
Razbijanje in spravljanje ledu se mora pričeti takoj, ko se led pripelje in nepretrgoma nadaljevati. Ko se delo konča, je treba prostor osnažiti in posuti s peskom, pepelom ali žaganjem.
Pri prevažanju ledu mora voznik z voza odpadle kose pobrati in jih naložiti nazaj na voz.
§ 57. Zakrivanje svetiljk in drugega.
Prepovedano je z izveski, žaluzijami in •sličnim zakrivati javne svetiljke, hišne številke, ulične napise in vodovodne znake na hišah in ograjah.
§ 58. Prilepljanje lepakov.
Prilepljanje lepakov in razglasov na javnih cestah je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to določeni.
^ Prepoveduje se pritrjevati lepake na hiše, drevesa, zidovje, ograje, brzojavne in elektrovodne drogove itd.
§ 59. Razdeljevanje letakov.
Razdeljevanje letakov je dopustno te po predpisih zakona o tisku. Za prenašanje reklamnih napisov izdaja dovoljenje policijsko oblastvo (v Ptuju mestno načelstvo).
X.
ZAŠČITA JAVNIH CEST.
§ 60. Poškodovanje naprav.
Razen dejanj, ki se kaznujejo po čl. 36. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, je kaznivo: ugašati svetiljke cestne razsvetljave, laziti preko ograj, ki so postavljene v varstvo javnih potov, spomenikov, nasadov in drugih naprav, samovoljno premeščati, mazati in popisovati ograje, kažipote, ulične tablice, varnostne znake, hišne številke, nasade, klopi in druge naprave in priprave, ki imajo namen varovati, označevati, vzdrževati in olepševati, javne ceste in prostore ali so v občno korist,, ter vsako dejanje in vsaka opustitev, s katerima se otežuje ali zapira prost pristop k njim.
§ 61. Postavljanje predmetov na okna itd.
Predmeti, ki se postavljajo ali obešajo na okna, balkone ali na zidovje, se morajo tako pritrditi, da ne morejo pasti na cesto ali hodnik, kjer bi utegnili ogražati varnost oseb in imovine.
Prepovedano je tudi kakršnekoli predmete metati skozi okno ali čez balkon na cesto ali druge javne prostore.
XI.
SNAGA NA JAVNIH CESTAH, ULICAH, TRGIH IN NASADIH.
§ 62. Splošna odredba.
Snaženje in škropljenje javnih cest, ulic, potov, prehodov, trgov in nasadov mora opravljati občina. Prehode mora čistiti prav tako, kakor se čistijo hodniki in pešpoti. Hodnike in pešpote mora snažiti in škropiti lastnik, oskrbnik, hišnik, ali najemnik hiše, stavbišča ali drugačnega zemljišča ob vsej dolžini dotičnega posestva, kolikor občina sama ne prevzame te obveznosti ali čiščenja ne uredi drugače.
Kjer občina ne prevzame te obveznosti, uredi način in čas snaženja in škropljenja tako, da delo ne ograža zdravstva, ne nadleguje prebivalstva in je časovno po možnosti v skladu s čiščenjem, ki ga opravlja sama.	i i
§ 62. Onesnaženje javnih cest.
Prepovedano je vsako onesnaženje javnih cest, ulic, trgov, nasadov itd. Onesnaženje je tudi pisanje in risanje po zidovih, pljuvanje, izlivanje vode, pomij, nesnažne vode in smrdljivih tekočin na cestne jarke in požiralnike, opravljanje potrebe na javni ulici, izkladanje smeti in odpadkov vsake vrste ter puščanje deževnice iz pokvarjenih strešnih žlebov, najsi se to zgodi namenoma ali iz malomarnosti in najsi ima dotična cesta tlak ali ne. Vse strehe na javne ceste morajo imeti dobre žlebove in snežne prestreznike.
Prepovedano je metati na ceste, ulice, trge, hodnike in pešpote ter po nasadih žareče vžigalice, tleče ostanke cigar ali cigaret, papir, kostanj in kostanjeve luščine, olupke pomaranč, jabolk, odpadke jedil in podobno.
§ 64. Odlaganje snega, materiala in odpadkov.
Odlagati sneg, led, material, prst, grušč, smeti in odpadke je dovoljeno le na onih prostorih, ki jih je za to določila občina. Prepovedano je metati smeti, kamenje in druge predmete v reke, potoke, njihove pritoke in odtoke, razen če občina kje za ta namen odredi posebna mesta.
§ 65. Pranje in napajanje na javnih vodnjakih.
Na javnih vodnjakih se ne smejo prati in ne izplakovati posoda, perilo, zelenjava ali drugi predmeti. V strugah tekočih vod se sme prati le na onih mestih, ki jih je za to določila občina.
Prav tako je prepovedano na javnih vodnjakih, razen onih na živinskih sejmih, napajati ali umivati živino.
§ 66. Razobešanje perila in iztepavanje stanovanjske opreme.
Na javnih cestah in ulicah, na vratih, oknih in balkonih ob javni cesti je prepovedano razobešati perilo, prezračevati in iztepavati posteljno opravo, žimnice, preproge in slično.
Prepovedano je od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj iztepavati stanovanjsko opremo, posebno preproge, na krajih in način, ki moti mir soseščine.
§ 67. Razobešanje mesa.
Meso in drugi predmeti, po katerih se lahko občinstvo pomaže, se ne smejo obešati ali izlagati na zid, na vrata in okna proti javni cesti. Meso in mesni izdelki ne smejo viseti zunaj stojnic.
§ 68. Prevažanje mesa.
Meso mora biti med prevažanjem zavito v snažne bele prte. Mesarjem in njihovim pomočnikom ni dovoljeno sedeti na vozu v umazanih in krvavih oblekah in predpasnikih. Spremljevalci vozov morajo se-
deti na posebnem za to pripravljenem sedežu spredaj ali zadaj, in sicer tako, da se ne dotikajo mesa.
§ 69. Rušenje zidovja.
Pri rušenju se mora zidovje polivati z vodo, da se prepreči nadležno in zdravju škodljivo prašenje. v
Prst, grušč in material pri stavbah je treba nemudoma odstraniti.
§ 70. Vozila za prevažanje tekočin, praš-Ijivih in smrdljivih predmetov.
Razen predpisa čl. 23. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se odreja, da morajo biti vozila za prevažanje tekočin nepropustna, za prevažanje predmetov, ki povzročajo prah, kakor cement, živo apno, premog, lesno oglje, grušč in podobno, tako urejena, da se material ne iztresa ali praši, za prevažanje smrdljivih predmetov, kakor so mesni in mesniški odpadki, povkarjena živila in slično, pa v zaprtih in znotraj s pločevino obitih koritih (trugah) ali drugih posodah.
Za odvažanje fekalij, gnoja in smeti veljajo predpisi naslednjih paragrafov.
§ 71. Praznjenje stranišč in greznic.
Greznice in gnojne jame morajo biti dobro pokrite. Čiščenje in praznjenje stranišč in greznic ter odvažanje njihove vsebine, kakor tudi odstranjevanje in odvažanje drugih smrdljivih in ostudnih predmetov je dovoljeno v notranjem delu mesta Ljubljane le od 23. do 4. ure ponoči.
V	zunanjem delu okoliša uprave.policije v Ljubljani, v okolišu predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju ter v mestni občini Ptuj je dovoljeno črpanje in odvažanje navedenih predmetov s pnevmatičnimi aparati in hermetično zaprtimi specialnimi vozovi s kovinastimi posodami tudi izven navedenega časa.
Ce se v teh okoliših ne uporabljajo opisani specialni vozovi, se smejo greznice iH stranišča prazniti poleti, t. j. od 1. aprila do 30. septembra, od 20. ure zvečer do 0. ure zjutraj, pozimi pa od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj.
V	notranjem delu mesta je dovoljeno odvažati fekalije vobče le s posebnim hermetično zaprtim vozom, drugod pa morajo biti vozovi in posoda, v katerih se fekalije prevažajo, tudi če se to dela ponoči, nepropustni, zaprti in zunaj očiščeni, da je vsako onesnaženje cest in širjenje smradu izključeno.
Fekalije in drugi odpadki, ki povzročajo smrad, se ne smejo raztresati in razlivati na zemljiščih v notranjem delu mesta, razen kadar se to dovoli ob primernih kavtelah.
§ 72. Odvažanje gnoja.
V	notranjem mestu se sme prevažati gnoj samo z vozovi, ki jih je odobrila za ta namen občina in to le v času, navedenem v 3. odstavku § 71. te naredbe; v zunanjih delih mesta in okoliških krajih pa v pokritih in tako trdnih trugah, da se gnoj ne mere raztresati in z njim onesnažiti cesta ali okužiti zrak. V krajih s popolnoma kmečkim značajem se smejo uporabljati običajni vozovi.
§ 73. Odvažanje smeti in kuhinjskih odpadkov.
Smeti in drugi odpadki naj se v vsakem gospodinjstvu po možnosti upepelijo in upepeljeni oddajo smetarju.
Smeti, pepel in druge suhe odpadke odvažajo v mestu Ljubljani občinski vozovi, ki morajo biti zgrajeni po predpisu § 70. te naredbe. Stranke smejo prinesti zaboje z odpaki pred hišo šele potem, ko je smetar naznanil prihod. Zaboji se ne smejo postavljati pred dohodom smetarja v veže ali pred hišo.
Kjer še ni urejen ta način odvažanja smeti, mora biti v vsaki hiši dovolj velika in s tesno zapirajočim železnim pokrovom opremljena betonirana greznica, da se v nje smeti odlagajo in po potrebi odvažajo. Pristojna občina odloči, ali se popušča ta način ali uvede odvažanje po načinu iz prejšnjega odstavka.
§ 74. Odstranjevanje odpadlih ali izlitih predmetov.
Kdor pri nakladanju ali izkladanju blaga ali materiala, pri odvažanju ali prenašanju itd. onesnaži objekte, navedene v § 62., jih mora takoj očistiti, sicer bi se znaženje odredilo na stroške tistega, ki je to zakrivil.
Isto velja, če kdo te objekte onesnaži s tem, da se posoda razbije ali če posoda
pušča.	,	J
§ 75. Kidanje snega in posipanje hodnikov.
Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti, skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če radi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj.
Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce.
Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočno jarke, tik ob robnike, na rešetke odtočnih kanalov in na tramvajsko progo.
Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba izvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpote po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Odtočne kanale in kanalske požiralnike mora čistiti občina tako, da odtok vode ni oviran.
Občina sme po brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe.
(Se nadaljuje.)
Vlaga v temeljili
Nedostatek, ki še pojavlja pri večini starejših hiš in dela mnogo skrbi hišnim lastnikom, je pojav vlage v nižjih legah zidu, ki je zlasti spomladi zelo očitna. Na zidu se pojavijo vzbokline in omet prične odpadati, najbolj pa občutijo to stanovalci v pritličju, kajti ta vlaga na zidu ne povzroča samo zatohlo — vlažno in nezdravo atmosfero v stanovanju, ampak tudi kvarno vpliva na pohištvo, ki se nahaja ob teh stenah in večkrat prične tudi leseni pod radi nezagostne izolacije trohneti.
Ta vlaga na zidovih nastane v večini primerov radi pomanjkljive ali pokvarjene horizontalne in vertikalne izolacije onih delov zidu in temeljev, ki segajo v vlažno zemljo in često tudi pod nivo talne vode.
Pri vsaki novi zgradbi je torej posvečati največ pozornosti omenjeni izolaciji (v horizontalni in vertikalni smeri). Pri tem moramo postopati zelo skrbno in ne smemo štediti s tem, da uporabljamo manj vreden materijal. Tako štedenje je speci-jelno tukaj na popolnoma napačnem mestu in se pozneje na neprijeten način maščuje. S slabim materijalom ali na površen način napravljeno izolacijo spravi v relativno kratkem času celo zgradbo v nevarnost in odstranitev ter preprečenje vlage je v zvezi z velikimi stroški. Izolacija, ki smo jo napravili že takoj pri zidanju
z dragim materijalom, je še vedno cenejša kot cenena izolacija pri zidanju skupno s poznejšimi potrebnimi deli za odstranitev vlage.
V čem torej obstojajo ta dela za odstranitev vlage? Najbolj varen način je ta, da naknadno izoliramo na onih mestih, kjer je izolacija slaba ali nezadostna. Pri horizontalni izolaciji je to izvedljivo samo na ta način, da na kratke razdalje prežagamo zid ali odstranimo zidake, položimo novo izolacijo na gladko cementno plast in nato odprtino zopet previdno in tesno zadelamo, da se izolirana plast zopet ne poškoduje in zid ne pogrezne. S tem je preprečen dostop vlage .iz delov zidu, ki segajo v zemljo. Pri vlažnem zidu, ki se nahaja nad izolacijo, moramo omet popolnoma odstraniti, eventualno je treba tudi izmenjati pokvarjene zidake.
Najboljše bi bilo vlažen zid brez ometa pustiti, da se osuši, preden ga omečemo. Ta proces pa mora pri najboljšem zračenju trajati več mesecev, celo preko enega leta. Zato smo večkrat prisiljeni, da po kratki sušilni dobi napravimo nov omet. Napraviti pa moramo najmanj grob omet iz cementne malte, evetualno še z dodatkom izolacijskega sredstva, kot n. pr. rabit, blekmanit, ceresit, fluresit itd., da ne more vlaga, ki se še nahaja v zidu, predreti skozi fini omet in povzročiti madežev.
Vsakomur je razumljivo, da tako postopanje, ki sicer temeljito odstrani vlago, zahteva mnogo časa in dela, torej tudi mnogo stroškov.
Drug način sušenja vlažnega zidu obstoja v tem, da v teh delih zidu napravimo stalno ventilacijo, omet pa napravimo na posebni šibki steni, ki je od vlažnega zidu ločena po ozki zračni špranji in vsebuje odprtine s siti, ki povzročajo stalno zračno cirkulacijo. Dostop vlage do sten seveda s tem ni preprečen, vendar preide radi zračenja vlaga na zunanji zrak in tudi ne more načeti novih šibkih sten, ker so na-pram zidu izolirane s posebno izolacijo. Toda tudi ta način sušenja je relativno precej drag.
Radi tega se večkrat zadovoljimo s tem, da samo odstranimo vlažen omet, pustimo zid nekaj časa neometan, da se osuši.
Nato napravimo vsaj grob omet s cementno malto z dodatkom blekmanita, rabita ali kakega drugega izolacijskega sredstva. V stanovanjih izvedemo fini omet v malti iz apna, na prostem pa ravno tako iz cementa; dobro pa je, če pri tem uporabljamo najboljši pesek, torej dolomitni ali kremenčev.
Ravno tako moramo napraviti tudi obloge iz ločenih ploščic, dermita, stekla, lesa itd.
Kot omenjeno pa zadnji način sušenja ne povzroča osušenje vsega zidu, ampak samo stenskih ploskev in preprečuje drugače neizbežno zmrzovanje in odpadanje ometa.
Poziv
k vložitvi prijav dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1934. v letoviščih in zdraviliščih.
Oddelek za davke ministrstva financ v Beogradu je izdal poziv vsem davčnim upravam v državi, da morajo hišni posestniki v letoviščih in zdraviliščih vložiti prijave dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za leto 1933. v času od 6. avgusta do 5. septembra 1933.
Za letovišča oziroma zdravilišča so bili od ministrstva financ dogovorno z ministrstvom za trgovino in industrijo v Sloveniji proglašeni tile kraji: Bled, Bohinjsko jezero, Čatežke Toplice, Dobrna, Kranjska
gora, Laške Toplice, Mojstrana, Poljče, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolščica.
Hišni posestniki v teh krajih morajo vsi, brez izjeme, vložiti davčne prijave za zgradarino za leto 1934. najkasneje do 5. septembra 1933.. drugače jih zadenejo po zakonu določene kazni, in sicer 3% od osnovnega davka, kdor ne bo vložil davčne prijave v roku do 5. septembra 1933. in kdor ne bo davčne prijave vložil niti na pismeni poziv, v nadaljnjem roku 8 dni pa kazen 10% osnovnega davka.
Velike važnosti je pri teh napovedih, da se pravilno navede odškodnino za opremo, od katere se plačuje retnina, ki je, kakor smo že svoječasno natančno obrazložili v >Mojem domu«, višja od zgradarine.
Razno
Veliko zborovanje hišnih posestnikov zahtevajo nekateri naši člani v Ljubljani in tudi drugod. Dobro, tudi naša uprava bi bila za to, vendar so razne okoliščine, ki bi nam tako javno zborovanje onemogočile. Poleg tega pa bi tudi nekateri najbrž hoteli razpravljati o posameznih slučajih, kar bi zopet lahko drugim škodovalo.
Pač pa bo naša Pokrajinska zveza sklicala občni zbor delegatov vseh naših društev v Ljubljano kakor hitro bo dobila podatke iz vseh davčnih okrajev. Danes pa še v več krajih niso posestniki prejeli plačilnih nalogov, vsled česar še ne morejo soditi, kako se jih bo obdačilo. Gl^e velikega povišanja ocenitve lastnih stanovanj in lokalov pa nadalje naša organizacija deluje na vse strani in ji je obljubljena pomoč pri gg. ministrih, senatorjih in poslancih. Člani pa naj se za vsa prekomerna zvišanja zglase v naši pisarni, da dobe potrebna pojasnila.
Zakaj izstopajo nekateri posestniki iz našega društva? Pri pobiranju članarine se nekateri hišni posestniki izgovarjajo na razne načine in odklanjajo plačilo iz prav slabo utemeljenih razlogov. Nekateri pravijo, da se jim je davek povišal. Med tami dolgoletnimi je neki naš član, kateremu smo napravili razne vloge in je celo vsled naše pritožbe pri upravnem sodišču v Celju dosegel, da je bil poslovnega davka popolnoma oproščen. V zahvalo za naše delo je sedaj izstopil. Drugi pravijo, da nima za nje organizacija nobenega pomena. Tretji izstopajo radi »Samopomoči«, katera je bila samostojno društvo in nismo vzrok, če hišni posestniki niso hoteli pristopati v večjem številu. Takih malenkostnih vzrokov je vse polno in mesto, da bi se trdno oklenili posestniki organizacije, jo zapuščajo v največjo lastno škodo. Neka posestnica je celo izstopila, ker nismo mogli doseči, da bi se pri njeni hiši napravil železniški prelaz. Zahtevajo se res nemogoče stvari od nas in kakor kak posestnik vsega ne doseže, pa se maščuje z izstopom iz našega društva, katero je gotovo eno najmočnejših v Ljubljani. To poglavje bomo še nadaljevali.
Najemniki z mnogimi otroci. Kakor pri nas, tako so tudi v Nemčiji posestniki po-gostoma odklanjali najemnike, ki imajo več otrok. Mi smo sicer apelirali, da to ne sme biti vzrok za odklonitev najemnikov, pa smo se nekaterim radi tega celo zamerili. V Nemčiji je sedaj izdal državni kancler Hitler poziv, da naj se v prvi vrsti sprejemajo v stanovanje družine s števif-nimi otroci. Interesantni so sedaj pozivi društev hišnih posestnikov po vsej Nemčiji, ki v svojih glasilih apelirajo na svoje člane, da v državnem interesu sprejemajo v stanovanje samo družine z otroci, samce pa morajo odklanjati. In pri nas?