Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 233.	V MIlani, v lorek, 12.
oktobra (915.
Leto M.
s Velja po pošti:
Za oelo leto napre] . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 20*— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani oa dom s
Za celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'—
V	ipravi preleman mesečno „ 1*70 5 Sobotna Izdaja: as
sa celo leto........ 7*—
sa Rem61|o oeloletno . „ O*— a oatalo inozemstvo. _ 12'—
Inserati:
Enostolpna p e tit vrsta (72 mn»J: sa enkrat . . . . po 18 * sa dvakrat .... „ U „ sa trikrat .... „ II « sa večkrat primeren popaat
pgrofiu ounlli, zrnih. osortrin ni:
enostolpna pelttmta po 2} Tin.
" ■■ Poslano: i 1 i enostolpna petitvrsU po 40 t ta.
Izhaja vsak dan, Izvzeatfl nedelje ta praznike, ob 5. vi pop.
Bedna letna prilooa Vazal red.
aar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Stav. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se na a« sprejemajo. — Uredniškega teleiona Stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nliol St 0. — ftaču poStne hranllnloe avstrijske St 24.797, ogrske 20.511, bosn.-hero. St. 7563. — UpravnlSkega telefona it 180.
Balkan.
Pretrgane zveze. — Odhod poslanikov,
Sofija, 9. oktobra. (Kor. ur.) Agence iTelegraphiquc. Bulgarc javlja: Verbalna nota, s katero je srbska vlada bolgarskemu poslaniku v Nišu naznanila pretrganje diplomatičnih zvez med Bolgarijo in Srbijo, se glasi:
Kraljevo zunanje ministrstvo ima čast bolgarsko poslaništvo obvestiti, da je kraljeva vlada z ozirom na odpotovanje diplomatičnih zastopnikov Rusije, Francoske in Angleške iz Sofije, solidarna z zavezniki čuti prisiljeno, da odpokliče svojega zastopnika v Sofiji Čolak Antica in da smatra poslanstvo ekscelence Čapraši-kova, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Bolgarije v Srbiji, kot končano. Zato se bo vse potrebno odredilo, da se njemu in osobju njegovega poslaništva olajša odhod iz Srbije.
Soiija, 8. oktobra. (Kor. ur. Zakasnelo.) Srbski poslanik je zvečer odpotoval.
, Srbske čete proti Bolgariji.
Chiasso, 10. oktobra. Magrini javlja 7. oktobra iz Soluna »Secolu«: Srbi so proti Bolgariji zbrali 100.000 mož; 20.000 pa so jih razpostavili ob železnici Dzevd-jeli—Strumica. Na tem kraju pričakujejo nenadnega bolgarskega napada, ki naj bi pretrgal zvezo Srbije s Solunom.
Odhajajočim poslanikom v slovo.
Soiija, 9. oktobra. (Kor. ur. Zakasnelo.) Oficijozni »Echo de Bugarie« piše o odhodu poslanikov entente: Z obžalovanjem, toda brez nemira gledamo odhaja1' zastopnike narodov, s katerimi je Bolgarija zvezana po rodu ali z zelo starimi in velikimi simpatijami. Ruska diplomacija je na Balkanu napravila celo vrsto napak, toda ruski ultimat z dne 4. oktobra je pa najhujša in ruska javnost ga mora tem bolj obžalovati, ker ne moremo Rusov smatrati za prijatelje našega narodnega edin-stva. To velja tudi o drugih zavezniških silah.« List spominja na govor ministrskega predsednika Vivianija, ki je januarja klical na pričevanje nepodkupljivo zgodovino in konča: «Z glavo pokoncu gre Bolgarija bodočnosti nasproti in s ponositim mirom bo stopila pred to sodišče, že vnaprej gotova, da zmaga s svojo pravdo.« Izjava bolgarskega vrhovnega poveljnika.
Sofija, 9. oktobra. (Kor. ur. Zakasnelo.) Novo imenovani vrhovni poveljnik in bivši vojni minister general Jekovv je danes sprejel avstrijske, nemške, ogrske in ameriške časnikarje, katerim je izjavil: »Bolgarija si ne želi vojne. Mobilizirali smo šele tedaj, ko so Srbi, namesto da bi Macedonijo odstopili, zbrali čete na bol-
garski meji. Namesto da je Srbe prisilila k odjenljivosti, je ententa izročila Bolgariji ultimat in zahtevala takojšnji prelom z osrednjima silama, kar bi pomenjalo naš samoumor. Pri tem je ententa računala na notranje nemire v Bolgariji. Da se je odločila svoje suverenske pravice braniti s častjo. Ves narod se je zbral okoli vlade. Glede akcij entente v Črnem in Egejskem morju je Jekov izjavil, da bodo težave, računajo samo na moraličen vtis in bodo težko imele kaj vpliva na vojaške kroge.
Italijani pomagajo?
Lugano, 11. oktobra. Iz Rima poročajo, da je Sonnino v zadnjem ministrskem svetu odločno zahteval, da se Italija udeleži balkanske ekspedicije. Ministrski svet je predloge odobril. Italijani, menda 50 tisoč mož po številu, bodo imeli posebno operacijsko polje. Laško časopisje molči o tem ministrskem svetu.
Ententa blokira bolgarsko obrežje.
Ženeva, 11. oktobra. Iz Aten poročajo, da so kapitani jadrnic, ki so priplule 9. zvečer, pripovedovali, da močno angleško in francosko brodovje že dva dni blokira Dedeagač in bolgarsko obalo.
Izpred Dardanel v Macedonijo.
Milan, 10. oktobra. »Secolo« javlja: Angleži so se odločili Srbiji pomagati in proti Bolgarii postaviti močne čete. Razmišljajo samo še, koliko in odkje naj jih vzamejo. Če jih ni 300.000, bo težko kaj napraviti in ker jih ne morejo dovolj naglo dobiti od drugod, jih morajo vzeti izpred Dardanel in tam samo braniti ali pa celo podjetje sploh opustiti. Vsi vojaški strokovnjaki so mnenja, da so resni uspehi na Galipoliju zelo težki, v kratkem sploh nemogoči in bi bila opustitev celo koristna. Angleško-francoski vojni svet se je v tem smislu že posvetoval in javno mnenje je na to že precej pripravljeno.
Izkrcavanje v Solunu.
Chiasso, 11. oktobra. Magrini poroča »Secolu« iz Soluna 7. oktobra:
Izkrcavanje čet se nadaljuje. Dosedaj se je izkrcalo 15.000 Francozov in 5000 Angležev. Noč in dan razkladajo vojni materijal. Dosedaj še ni odšel noben vojak proti Srbiji. Pričakujejo številnih transportov iz Mudrosa, Toulona in Marseilla.
Rotterdam, 11. oktobra. »Daily Mail« javlja 9. oktobra iz Soluna: Dosedaj se je izkrcalo 32.000 mož, med njimi 5000 Angležev.
Kristijanija, 11 .oktobra. Iz Niša poročajo, da so vse v Solunu izkrcane čete že dospele na srbsko ozemlje. (?)
Prevoz izkrcanih čet ustavljen.
Ženeva, 11. oktobra. »Herald« potrjuje v neki brzojavki iz Soluna, da je ustavljeno odpošiljanje ententinih čet, ker so Grki zasedli železnico.
Grški protest, odgovor entente in grška prepoved izkrcavanja.
Atene, 11. oktobra. Na Zaimisov protest glede izkrcavanja čet, so poslaniki zaveznikov odgovorili, da imajo sile entente prijateljska čutila za Grško in se hočejo brez vsake protiusluge zavezati, da bodo branili železnico Solun—Štip proti morebitnim napadom. Vsaka sila poda obvezno izjavo, da ostane železnica vkljub zasedenju ententinih čet v grški posesti in sicer mislijo zasesti železnico samo za čas vojne; delo čet se ne bo razširilo preko določenega ozemlja; ententa prevzame tudi stroške mobilizacije, katero je ta odredila za varstvo svoje nevtralnosti.
Iz vseh teh razlogov — pravi nota — zavezniki grškega protesta ne morejo vzeti na znanje in mora celo vstrajati pri tem, da grška vlada svoo noto umakne, kar naj bi se po želji entente zgodilo v 48 urah, da se morejo brez vsake ovire izkrcati čete, ki so na potu v Solun in Kavalo.
Ministrski predsednik Zaimis je poslanikom sporočil, da je kabinet nastopil vlado s programom, v katerem je vse do podrobnosti natanko določeno, da od tega ne more noben član kabineta niti za las odnehati. Žal mu je, da ne more ugoditi željam poslanikov in zato vzdržuje svoj protest. Grška vlada stoji na stališču, da je samo grška armada upravičena braniti g- ko ozeinlLe in zato ugovarja prp.tj Vsakemu tujemu vmešavanju. Grška viada tudi vztraja pri svoji zahtevi, da zavezniške čete brez odloga zapuste grško ozemlje. Ministrski predsednik je končal: -Sicer pa sporočam gospodom poslanikom, da je vlada zaprla pristanišče v Solunu in Kavali.«
Srbsko-grška pogodba danes ne drži.
London, 10. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Cronicle« poudarja: Za Grško je slučaj zveze le tedaj podan, če Bolgarija sama napade Srbijo, ne pa, če jo prej ali istočasno napadeta osrednji sili.
Venizelos gre na Francosko.
Frankobrod, 11. oktobra. »Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Kot gotovo stoji, da Venizelos končno zapusti Grško in se naseli na Francoskem.
Venizelos in nova vlada.
London, 10. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Cronicle« pravi, da bo Venizelos podpiral novo vlado. — »Daily Telegraph« pa javlja iz Aten, da je Venizelos pripravljen ponuditi vladi svojo brezpogojno pomoč, če
hoče izvršiti točno grške obveznosti proti Srbiji.
Med Bolgarijo in Grško se jasni.
Budimpešta, 11. oktobra, iz Sofije javljajo: Grški poslanik Naum je obiskal Radoslavova in mu po naročilu svoje vlade naznanil, da stoji nova grška vlada na temelju načela oborožene nevtralnosti in polaga važnost na to, da se še nadalje vzdrži prijateljsko razmerje, ki odgovarja interesom obeh držav. Radoslavov je v imenu vlade to izjavo vzel na znanje z velikim zadoščenjem.
Mogoče gre Grška z Bolgarijo?
Venizelosov odstop je v Sofiji napravil ugoden vtis. Zastonj je bilo Venizelosu, ki je plaval v objem Angležev, dokazovati, da si Bolgarija želi prijateljstva z Grško. Z vlado, ki hoče voditi čisto grško politiko, bo sporazum lažji.
»Siidslavische Korr.* javlja iz Aten: V atenskih merodajnih listih se množijo glasovi, ki priporočajo sporazum z Bolgarijo in celo govore o možnosti skupnega postopanja, in pri tem povdarjajo, da je v interesu Grške, da se pod Venizelosom raztrgane niti do osrednjih sil začno presti na novo. Vladi blizo stoječi listi izjavljajo, da je bila grška mobilizacija vsled nemških in bolgarskih obljub odrejena čisto po nepotrebnem.
»Akropolis« piše: Položaj je tak in zna privesti tako nepričakovane stvari, da bi ne bilo tega treba imenovati čudež, čc gremo nenadoma skupno z Bolgarijo.
Nizozemci in nevtralnost Grške.
Amsterdam, 9. oktobra. (Kor. ur.) Ve lik drl najuglednejših nizozemskih listov ostro obsoja, ker je kršila Anglija nevtralnost Grške.
Bolgarija se ne pogaja z Rumunijo.
Kolin, 11. oktobra. »Kolnische Ztg.« javlja iz Sofije: Proti trditvam v časopisju vemo, da z Rumunijo ni bila sklenjena niti pogodba, niti se ne vrše pogajanja.
Rumunija mora biti nevtralna.
Curih, 9. oktobra. Dočim laško časopisje še vedno upa na Rumunijo, prinaša »Italia« razgovor z rumunskim poslanikom v Rimu knezom Ghiko, ki je izjavil, da se ima Rumunija bati napada od nemško-av-strijske in bolgarske strani. Rumunija jc zato prisiljena k nevtralnosti, pa ravno zato bo mogla ententi veliko koristiti in če se razmere predrugačijo, se bo morda udeležila celo vojaških operacij.
Bratianu noče mobilizirati.
Kodanj, 9. oktobra. Petrograjski dopisnik »Politiken« poroča, da je neka zbornična skupina pred kratkim zopet nujno
LISTEK,
Meti DOCIIKCIR M SOŠKO \m\i
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob Soči, oktobra 1915.
Neko noč so prišli Dalmatinci iz bojne črte k nam. — Trudni, umazani, izmučeni. Odložili so vso opravo, razprostrli po tleh suknje, deli tcločnjak pod glavo in zaspali trdno, težko spanje.
Drugo jutro se je začelo že na vse zgodaj živahno življenje po našem dvorišču. Okoli vodnjaka so sc gnetli vojaki in se umivali, veselo in prhajoče, kakor se umiva človek prvič po 41 dneh. Zakaj vse te dni so bili zakopani v strelskih jarkih tik ob Soči in tam je izključena vsaka misel in želja po umivanju in čiščenju.
»41 dni smo ležali v jarkih,« je pripovedoval vojak, Slovenec iz Postojne, »le kakih 60 korakov oddaljeni od Lahov. Slišali smo jih dobro in jih pozdravljali s praznimi steklenicami, ki smo jih metali k njim. To jih je silno jezilo in gorje našemu vojaku, ako jc pokukal iz jarka. Takoj jc počila puška in krogla je zažvižgala okoli ušes. Mi smo pa dvigali lopate in jih vihteli pre-
ko jarka, kakor smo delali to na strelišču pri vajah, češ: »Nisi zadel, polen-tar!«
Ves obraz se mu je smejal pri tem spominu in z zadovoljnim usmevom je gledal po tovariših, ki so si že prali hlače, suknje in perilo na deskah in jih krtačili. '
»Nekoč«, jc nadaljeval z onim veseljem, s katerim pripovedujejo dobri in priprosti ljudje svoje doživljaje, »so Lahi napadli »Šance« na Kalvariji, obkolili moj vod in nas gnali proti lastnim jarkom. Tedaj pa so začele reglati naše strojne puške in topovi. Padel sem na tla kot da bi bil ranjen, in sc skril pod laškim ranjencem. Laški častnik jo rotil svoje moštvo naj ne beži, a nič n i pomagalo. Drugo jutro sem se v svitu priplazil z večino svojih tovarišev nazaj k našim, obložen z jedili in pijačami, ki so jih Lahi v naglici pustili v jarku. Tako sem prebil eno noč v laškem ujetništvu.«
Po dvorišču je vladalo veselo življenje. Srajcc stasitih in mišičastih Dal-matincev so se svetile v jutranjem solncu. Tam šla čistila dva puškino cev z vrvico, ta je pral suknjo, oni hlače, tretji srajco. Zopet drugi so pisali vojno poštne dopisnice, ki jih v strelskem jarku niso mogli. S trdo, koščeno roko so pisali, z roko, ki ustvarja uašo bo-
dočnost. In tudi pisava je trda. okorna, a oči jim bleste ocl zlatih src, ki bijejo pod temi zamazanimi suknjami. V kotu čepita dva, eden narekuje, drugi piše.
»Piši ji, da jo imam rad in da naj pazi na vino. Da vedno mislim nanjo, tudi v strelskem jarku, piši...«
Govoril je z drhtečim glasom in misli so mu bile že vse doma, pri ženi, otroku, v hlevu in na poljili in vinogradih.
»Piši još, da jo j ljubim črne oči!« je narekoval tišje in z mehkim glasom. Zardel je, ko me je zagledal in vedel, da sem nehote poslušal. A ko ni videl ironijo v mojih očeh, me jc hvaležno pogledal.
»Šta češ,« se mi je opravičil, »ja imam tvrdu ruku, a mehko srce!«
Nasmehnil sem se mu in nadaljeval pogovor s Postojnčanopi, ki je pravil dalje: »Lah ni napadal zadnje čase. ln mi smo kopali noč in dan in si zgradili na Kalvariji celo podzemeljsko mesto z električno razsvetljavo m ventilatorji, kjer smo varni pred granatami. Toda nekaj bi nam skoro skalilo vesolje. Patrulja jc izvedela, da kopljejo Lahi podzemeljske rove pod naše jarke z namenom, da nas vržejo v zrak. Oddaljeni da so od nas le še kakih 30 metrov. Naša naloga je bila tedaj, razstreliti laške postoianke. Neko noč je za-
čela vsa naša artiljerija obstreljevati laške postojanke z vsemi kalibri. Ko nam je dobro pripravila pot za napad, smo z lahkoto pregnali ostanke iz njihovih postojank in jih gnali kot brezumne naprej. Za nami jc saperski bataljon uničil in razstrelil laške jarke tako, da so zdaj oddaljeni kakih iOO— 500 korakov, odkoder nam nc morejo škodovati. Zdaj živimo brez skrbi in čakamo le trenutka, ko jih preženemo popolnoma iz naše zemlje. Bog daj, da
bi se to zgodilo kmalu.«
*
Po štirnajstih dneh so nas Dalmatinci zapustili da zamenjajo druge ln odkorakali so, okrašeni s cvetjem, veseli in razigrani v bojno črto.
Dr. Fdiduii v goriškem vojnem pasu
O obisku goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija na Goriškem se poroča :
Mons. Faidutti sc jc na svojem potu v Ljubljani sestal z Nj. Visokostjo našim prevzvišenim nadškofom dr. Sc-dejem, ki mu jc poročal o odredbah glede dušnega pastirstva med našimi begunci v raznih naselbinah na Češkem in Moravskem, ter v kQU<ieatra<sjj-
ponovila zahtevo, da Rumunska mobilizira. Bratianu je to zopet odklonil.
Oklic rumunskih unionistov.
Zveza rumunskih unionistov razglaša: Karpate, zibelko našega naroda, je ogrsko nasilstvo že pred desetimi stoletji napravilo za mejo med brati. Že tisoč let pričakovan trenutek osvobojenja je napočil. Naši sovražni sosedi imajo v od njih spočeti vojni na svoji strani samo Turke in Nemce, ki si hočejo v svoji blazni ošab-nosti podjarmiti ves svet. (Preveč jim pripisujejo. Op. ur.) Proti njim se bore štiri najmočnejše in najbogatejše dežele na svetu. Če si ne upamo ob strani teh velikanov izpolniti svoje usode, tedaj bo knjiga rumunske usode zaprta s sramoto, Pot pelje preko Karpatov do zaveznikov, ki se bojujejo za osvoboditev teptanih. Boj je prišel do naše meje. Ogri nam hočejo odrezati našo zvezo z zahodom in nas vkleniti v železen obroč. To hočemo za-braniti. Naj se pozove junake. Če je vlada odločena, da vodi Rumunijo na pot dolžnosti, tem boljše, če pa ne, naj pridejo drugi. Federacija je odločena izpolniti svojo dolžnost do skrajnosti in zahteva podporo vseh. To je volja dežele, ki edina ima pravico odločevati.
»Ja, ti nesrečni Italijani.«
Berolin, 11. oktobra. Ženevski dopisnik »Deutsche Tageszeitung« poroča po avtentičnih vesteh iz francoskih krogov, da je izprememba balkanskega položaja rodila pri francoskih politikih hudo sovraštvo proti Italiji. Vse dolži Italijane, da se s svojo poželjivostjo po vzhcdni obali Adrije vse balkanske narode napravili za sovražnike in povzročili sovraštvo in ljubosumnost Grške. Razumni politiki sedaj uvidevajo, kako nevarno je bilo Italijo si privzeti kot zaveznico, ker je bilo s tem izjavljeno, da je ententa solidarna z laško zahtevo po Adriji. Vsled laških zahtev sta postali Rusija in Srbija nezaupljivi, katerima se je pridružila še Grška. Če bi ne bilo Italije k ententi, bi bila danes Mace-donija bolgarska in Grška gotovo na strani entente. Sedaj se hočejo Italijani, ki ne morejo dosedaj pokazati še nobenega uspeha, odstraniti od solunske operacije, čeprav so v polni meri odgovorni za izbruh balkanske vojne, ker so poželeli slovansko obalo.
Ostri napadi na angleško diplomacijo zaradi Balkana.
London, 10. oktobra. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« zahteva v uvodniku, naj Grey odstopi. List piše: »Zunanji urad je popolnoma in sramotno odpovedal.« Greyu očita omahljivost in graja njegovo slabotno politiko na morju. Vodstvo zunanjega urada je dovolj dvoumno, Greyeve napake povzroča morebiti le njegova nesposobnost. Če ni nesposoben, kaj li?
London, 9. oktobra. (Kor. ur.) »Globe«
izvaja v uvodniku: List, ki spoštuje samega sebe, ne more več molčati, da je angleška diplomacija popolnoma odpovedala. Zunanjih zadev ne morejo več, da bomo varni, voditi v Foreigne office (angleško zunanje ministrstvo. Op. ur.) tako, kakor se to godi zdaj. Strašno je, kakor je bila Anglija diplomatično udarjena. Ni drugega izraza za to. S slabimi slutnjami sledimo igrokazu, kako vodita našo diplomacijo državni tajnik, ki ne govori nobenega tujega jezika, in lord Creve, katerega mati in žena sta Nemki. Vse neuspehe povzroča ta usodna skupnost, kar se mora končati, če nočemo, da bo napakam sledila nesreča.
London, 10. oktobra. (Kor, ur.) »Times«, »Daily Mail« in »Morningpost« nadaljujejo z ostrimi napadi na angleški zunanji urad, ki je, kakor trde, pokvaril položaj na Balkanu. »Times« izvajajo glede na obrambo zunanjega urada v liberalnem listu »Stear«. »Stear« piše, da bi ravno to lahko očitali tudi zunanjim ministrstvom Francije, Rusije in Italije, »Times« pravijo, da to gotovo ni res. Anglija zavzema na Balkanu svoje posebno stališče, posebno v Bolgariji. Anglijo edino med državami sporazuma smatrajo za velesilo, ki ne zasleduje na Balkanu nobenih sebičnih namenov. Na Rusijo gledajo nezaupljivo in Francijo smatrajo le za zaveznico Rusije. Naravnost smešna pa je trditev, da so bili predlogi Italije prijetni Srbiji. Edino Anglija more računati s tem, da jo tudi poslušajo. Z neprevidnostjo, malosrčnost-jo in z nedoslednostjo so v zadnjih mesecih zaigrali to ugodnost neprecenljive vrednosti, ki se lahko še zopet pridobi, a le, če vlada krepko nastopi in če jo podpira vsa sila javnega mnenja.
Nov angleški operacijski načrt, ki bo pre-vrgel Balkan.
Lugano, 11. oktobra. »Idea Nazionale« javlja iz Berna: Angleški zunanji urad je izdelal nov operacijski načrt, ki bo na presenetljiv način izpremenil ves balkanski položaj, prevrgel avstrijsko-nemški načrt vpada in prisilil Rumunijo in Grško, da se pridružita ententi. Glavno vlogo bo igralo angleško brodovje.
Težaven položaj Srbov in Italijanov v Albaniji.
Berlin, 11. oktobra. Iz Bukarešta se poroča: Po sem došlih poročilih so prodirale močne albanske čete proti Tirani in prisilile tam se nahajajoče srbske in laške čete, da so se umaknile. Položaj Italijanov v italijanski garniziji v Draču je skrajno kritičen. Albanski vstaši pod vodstvom Prenk Bib Dode so osvojili neko točko, ld je bila zasedena cd srbskih in italijanskih čet. En srbski in dva italijanska topova ter bogate municijske zaloge so prišle Albancem v roke.
Prodirati sedli u|ett
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. oktobra. Uradno poročajo:
V	Mačvi in pri Obrenovcu nobenih posebnih dogodkov. Tiste avstro-ogrske in nemške sile, ki so bile prodirale čez Belgrad, so vrgle Srbe iz njih utrdb južnovzhodno in južnozahodno od mesta. Naše čete so ob tej priliki vzele z naskokom »Zeleno goro« in Veliki Vračar.
V	prostoru pri Smederevu in pri Po-žarevcu so pridobile divizije naših zaveznikov zopet znatno na prostoru.
Ob zavzetju Belgrada je padlo c. in kr. vojnim silam v roke 9 ladjinih topov,
26 poljskih topov, 1 žaromet, veliko pušk, veliko streliva in drugega vojnega materiala. Ujetih je bilo in odvedenih 10 srbskih častnikov in nad 600 mož. Krvave izgube sovražnika so bile zelo velike. Podonavsko brodovje je dvignilo več rečnih in ruskih pomorskih min.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan:
Ob Drini so se razvili nadaljnji boji. Na ironti med šabcem in Gradiščem je
skih taborih. Spremil je Nj. Visokost do Cerkna ter obiskal vse vasi na visoki planoti. Nato se je v spremstvu preč. don Rojca z avtomobilom peljal dalje v kraje, ki so najhuje izpostavljeni v vojnem pasu. Na tej poti je dospel v neko gorsko vas, kjer je bilo ravnokar pone-havalo strahovito bombardiranje od strani sovražnika ter je ljudstvo vse prepadeno in tresoč se prihajalo iz različnih skrivališč. Zvonik porušen, cerkev poškodovana, župnik prepaden in brez besed.
Ljudstvo je pozdravilo r. deželnega glavarja kot angela tolažnika v teh strašnih trenotkih in se zaupno zbralo krog njega; njegova navzočnost jih je krepila in tolažila. Gospod deželni glavni- jc vzel na znanje najnujneše želje in potrebe ljudstva in obljubil hitro pomoč. Od tu je nadaljeval svojo pot, ved no v .avtomobilu, mimo sovražnih topov, tuintam vidnih; na nekaterih točkah je moral avtomobil počasneje voziti, da bi nc dvigal prahu in ne izdal vedno čujccemu sovražniku cilja. Na svoji poti je gosp. dež. glavar obiskal vse vasi in se povsodi zanimal, tudi v podrobnosti za krajevne in splošne potrebe. V D. je imel tolažbo in visoko za-
doščenje, da je mogel pozdraviti Nj. ces. in kralj. Visokost nadvojvodo prestolonaslednika Karla Franca Jožefa (v imenu patriotične dežele), in sicer ne samo v imenu onega dela prebivalstva, ki ga na teh junaških tleh sprejema z nepopisnim navdušenjem kot značilca njegove bodoče sreče pod milim habsburškim žezlom, marveč tudi v imenu usmiljenja vrednih »posili regnicolov«. Njegova Visokost je z dopadajenjem sprejel poklonitev in govoril besede velikodušne tolažbe in zagot-ovila, da zmaga sveta stvar in ostane domovina nedotaknjena. Nato se je izvestil o akciji za begunce in izrazil željo, da bi postali njihovi življenjski pogoji kolikor le mogoče ugodni.
Nadaljujoč svojo pot, se je gosp. deželni glavar prepričal, da so se v nekaterih, doslej skoro nedohodnih predelih izvršila velekoristna dela: 12 m široke ccste, kjer je vodila preje komaj kozja stezica; našel je daleč napeljane vodovode, kjer je bilo preje življenje radi pomanjkanja pitne vode skoraj nemogoče — z eno besedo: velikansk razvoj.
prehod čez Donavo končan. Osvojeni so južno od Belgrada vrhovi, ki leže med Žarkovom in Mirijevom. Bolj vzhodno od tam se napada. Z naskokom je bila vzeta postojanka ob donavskem loku pri Rami. Dalje nižje pri Oršovi so se bili mestoma artiljerijski boji. Nemike čete so ujele do-zdaj 14 častnikov, 1543 mož in so zaplenile 17 topov, med njimi 2 težka, kakor tudi 5 strojnih pušk.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Naša ofenziva v Srbiji proti skrajno silovitemu odporu napreduje. Srbsko armado so od decembra dalje glede na obrambno silo spravili skoro na prejšnjo višino. Nekatera poročila pravijo, da šteje srbska armada 300.000 mož.
Armada Kovesz nadaljuje ofenzivo na prostoru med Obrenovcem—Belgradom— Smederevom. Med tem ko se obe krili držita še nekoliko nazaj, se napad v središču pri Belgradu nadaljuje z vso odločnostjo in je včeraj privedel do osvojitve višin jugozahodno in jugovzhodno od mesta, čez katere vodi cesta v Smederevo in Aran-gjelovac. Gora Vračar je oddaljena dva kilometra od jugovzhodne mestne meje. Srbi so gorovje in gričevje južno od Belgrada utrdili z več zaporednimi obrambnimi črtami in kar najtrdovratnejše branijo te močne utrdbe.
Čete armade generala Gallwitza dobro napredujejo na južnem bregu Donave, na prostoru južno od Smedereva in Poža-revca, torej v dolini na obeh straneh Moravč. Napredovanje teh čet ne bo ostalo brez vpliva na trdovratne boje na gorovju južno od Belgrada.
SRBSKA POROČILA O NAŠEM PRODIRANJU.
Bukarešt, Srbski listi poročajo iz glavnega stana v Kragujevacu: Belgrad so pričeli obstreljevati ponoči od 4. na 5. t. m. Ko se je zmračilo, so se pripeljali avstrijski monitorji pred Belgrad in so pričeli obstreljevati utrdbe. Istočasno so posegle v boj tudi težke baterije na zemunskem bregu, artiljerija na že prej zasedenem Ciganskem otoku je obstrelievala srbske postojanke na Topčideru. Izredno ljute so bile, kakor se zdi, obstreljevane srbske postojanke pri Ramu, kjer je padlo po uradnem srbskem poročilu veliko težkih granat. Poročilo srbskega glavnega stana tudi obvešča, da je napadlo brodovje 20 letal zadnj ležeče srbske postojanke. Letala so obstreljevala Požarevac in Gorico. Na Požarevac je bilo vrženih 30 bomb. Srbska armada je zgradila tri močne' obrambne črte, da bi se uprla sovražnemu vpadu. Tukajšnji srbski poslanik govori o odporni sili srbske armade zelo samozavestno, a naglasa, da mora četverospo-razum prihiteli kmalu na pomoč. Brambo Belgrada je vodil kraljevič Aleksander.
VELIKANSKE IZGUBE SRBOV.
Bukarešt. Bolgarski listi poročajo, da so imeli Srbi velikanske izgube. Napadalci so popolnoma sestrelili njih lahke baterije- a tudi pehota je imela neverojetno visoke izgube. Na Ciganskem otoku so zopet pokopali 600 srbskih mrličev. Na belgrajskih cestah leži veliko mrtvih srbskih vojakov. Bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. Prevzeli so jih sanitetni oddelki avstrijskih čet. Avstrijci skrbe tudi za srbske ranjence.
LETALCI VNOVIČ NAD NIŠOM.
Bukarešt, 11. oktobra. Iz Niša se poroča: Včeraj se je zopet pojavil zrakoplov nad Nišom in vrgel več bomb; sedem oseb je ranjenih. Zrakoplov je priplul od severa.
ČRNOGORCI PRIČAKUJEJO NAPADA NA LOVČEN.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Newyorka: Črnogorci pričakujejo, da Avstrijci zopet napadejo Lovčen. V Kotor-skem zalivu so razvrstili 12 topov. Črnogorci se nameravajo obupno braniti.
115.000 SIROT V SRBIJI.
Kakor poroča »N. W. Tagblatt«, piše srbski list »Novosti«: Pretresljivo sliko vojnih grozot nudijo sirote katerih v Belgradu kar mrgoli. Za 6600 vojnih sirot je skupščina v svoi zadnji seji obljubila skrbeti. Ali 115.000 sirot — piše srbski uradni list »Srpske Novine« sam — je danes v deželi, za katere se mora skrbeti. Nismo pa še pri koncu z bedo. Ali se je potem čuditi, da se v od politikov zapuščenem Belgradu opažajo struje, ki so v ^rvi vrsti samo socialnega značaja?
Strategijo nove balkonske volne.
Uradna poročila osrednjih držav poročajo, da so si zvezne čete utrle prehod čez Savo in Donavo. Te kratke vesti nam poročajo, da se je po vročih diplomatskih bojih na Balkanu pričela tudi vojaška akcija v vsem svojem obsegu. Diplomatom osrednjih velesil se je posrečilo dobiti svojim vojskam novega aktivnega zaveznika in vrhovni vojni vodstvi na Savi in Donavi sta se požurili, da takoj izrabita nov in ugoden položaj za ofenzivne operacije na Balkanu. Hitrost take odločitve je bila tudi potrebna z ozirom na vojaške načrte entente, ki je jasno pokazala svoje namene z izkrcavanjem svoje vojske v Solunu in drugih lukah Egejskega morja.
Res je, da so dosedaj srbske čete zapletene v vroč boj samo z avstrijskimi ia nemškimi četami, ali vsak trenotek moremo pričakovati vesti, da je sedanja svetovna vojna posegla na novo ozemlje, na katerem najbrže pride do vrhunca krize te velike človeške tragedije. Geslo strategije centralnih sil v tej novi fazi vojne je, priti čim preje v zvezo s svojim južnim zaveznikom — Turčijo. Temeljna ideja tega podjetja določa tudi strategijo, naravne razmere Balkana pa potrebno taktiko. Glavno nalogo ima na vsak način vojska, ki se je pričela gibati v dolini reke Mo-rave, in nji je določeno sodelovanje z bolgarsko vojsko, katera bo, pod vodstvom generalnega štaba, v katerem se nahajajo višji avstrijski in nemški častniki, moraia operirati v začetku v soglasju skupnih interesov novih zaveznikov, a šele pozneje se bo mogla posvetiti oživotvorjenju svojih narodnih idealov. To pomeni, da bo šla glavna bolgarska vojska iz Sofije čez Ca-ribrod proti Pirotu, in bo začela svoje operacije v dolini Nišave. Istodobno bodo odšli bolgarski oddelki proti Zaječaru in bodo poizkušali prodreti v notranjost Srbije ob železniški progi Prahovo—Nego-tin—Paračin. Vse te operacije bodo imele ta namen, da napadajo v boku nazaj potisnjeno srbsko vojsko. Popolni uspeh zveznih vojsk bo šele tedaj dosežen, kadan dobe v svoje roke železniško zvezo z Sofijo, ki vodi skozi Niš. Samo ta zveza a Turčijo more biti stalna, ker druga še mogoča pot, ki je navezana na Donavo, bi bila nestalna in vedno problematična vsled dvomljivega obnašanja Rumunije. Bolgarska vojska bo imela razen imenovane glavne tudi to postransko nalogo, da na pripravnih krajih poizkuša odrezati železniško zvezo Soluna s srcem Srbije. Ta železniška proga se nevarno približuje politični bolgarsko-srbski meji v okolici bolgarskega mesta Strumnice in srbskega mesta Vranje. Ker je pa ozemlje na več krajih nepripravno za razvoj večjih oddelkov, zato bodo imeli v teh krajih boji le značaj prask. V daljnem razvoju te balkanske vojne, v slučaju uspeha osrednjih sil na severu Srbije, ko bi hoteli Bolgari z oboroženo silo okupirati Macedonijo, potem bi zopet tudi znala Bregalnica igrati važno ulogo.
Kakšne vojaške proti.korakc misli sto« riti ententa v zvezi s Srbijo, to je za sedaj še težko dognati in to vsled tega, ker je zadržanje Grčije, posebno Rumunije še vedno dovolj nejasno. Kdaj da nastopi za ti državi slučaj zveze, še ni odločeno. Operacije osrednjih sil so v popolnem teku, a trenutno morejo le računati z odporom svojih dosedanjih sovražnikov.
(Konec prihodnjič.)
1
Nova zasiava naše arniaile in nova zastava nase mornarice.
Dunaj, 11. oktobra. (K. u.) Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici: Moja volja je, naj predstavlja zastava Moje armade in zastava Moje vojne mornarice državno pravno odgovarjajočo smiselno sliko temelju progra-matične sankcije obstoječe zveze obeh držav avstro-ogrske monarhije.
Vsled tega sem odobril, da nosi zastava in prapor armade na eni strani grba Avstrije in Ogrske eden poleg drugega, ki ju veže grb Moje hiše in oklepa trak: »INDIVISIBILITER AC IN-SEPARABILITER«.
Na drugi strani se nahajajo v sredi Mojc inicialije; v kota sta postavljeni menjajoč se cesarska krona in ogrska sveta krona.
Zastava in prapor sta bela in obdana po meiiiaiočih se .čmo-rurnenih.
in rdeče-belo-zelenih trikotnih plamenih.
Vojna zastava naj v svojem neiz-premenjenem redu v razvrstitvi barv kaže poleg ščita in grba »avstrijske hiše starozgodovinski j-deče beli ogrski grb.
Po tej naredbi dobi požrtvovalno veselo skupno delujoča moč vseh narodov monarhije, ki je poplemenitena z zmagovito junaško srčnostjo, katero udejstvuje Moja armada in Moja mornarica v sedanji svetovni vojski, tudi spominski znak za najoddaljenejše čase.
K zastavi in praporu naj se vedno ponovi prisega zvestobe vojščakov: Z združenimi močmi braniti in skalnato trdno ohraniti zvezo Avstro-Ogrske z Mojo hišo.
Sedanje zastave, priče vseh mnogo preizkušenih vojaških čednosti Moje armade, ostanejo polkom in se bodo nadomestile šele z novimi v primeri
potrebe. Obstoječi trakovi zastav ostanejo v uporabi svojega namena.
Novi prapori se prično rabiti, ko bodo izdelani.
Vojna mornarica bo na dan, ki se bo šc določil, razobesila ob isti uri zastavo, ki prevzame vse slavne tradicije Moje mornarice.
Izvedbo vsega potrebnega poverim Mojemu vojnemu ministru in Mojemu poveljniku mornarice.
Dunaj, 11. oktobra 1915.
Franc Jožef 1. r.
Nov skupni avstro-oorski grb.
Grdi avslrijskili dežela.
»NEDELJIVO IN NELOČLJIVO.«
Dunaj, 11. oktobra. (Kor. ur.) Uradna »Wiener Zeitung« razglaša cesarjevo lastnoročno pismo ministru c. in kr. vladarske hiše in zunanjih stvari, ki ustanovlja skupnim uredbam monarhije skupen grb.
»Fremdenblatt« izvaja ob tej priliki: Dolgo že se je priznavalo, da je ustanovitev skupnega grba neobhodno potrebno in se je mislilo na to. Sedanji ukrep ni nič drugega, kakor da se je izvedel že dolgo nameravani in napovedani načrt krone.
Skupni grb, ki temelji na zgodovinskem temelju, naj izraža posebnost držav-nopravne sestave monarhije. Namen se doseže tako, da veže grba obeh držav grb vladarske hiše in se združi v podobi grba po traku, ki opozarja naravnost na pragmatično sankcijo, in trdno vez še med obema državama še posebno opozarja napis: »INDIVISIBILITER AC INSEPA-RABILITER.« (Slovensko: Nedeljivo in neločljivo.)
Dunaj, 12. oktobra. (Kor. ur.) Današnja »Wiener Ztg.« objavlja Najvišje lastnoročno pismo ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu, ki določa grbe avstrijskim deželam. Najvišja odredba je v tesni zvezi z istočasno proglasitvijo določil o ustanovljenem grbu skupnih naprav avstro-ogrske monarhije, ki obstoja iz grbov obeh držav in je zvezan z hišnim grbom Najvišje vladarske hiše in ki jih ovija geslo naglaša joče nerazdeljivo skupnost obeh držav. Grb dežela Bosne in Hercegovine, ki tvorite bistven del monarhije, a ki zdaj še nista pravno prideljeni nobenemu državnemu ozemlju, je sprejet tako v seznam avstrijskih kakor tudi ogrskih grbov, ki se je bil ob tej priliki izpopolnil. Določitev avstrijskega državnega znaka je ustvarila zdaj enoten grbni znak, ki določno izraža državno enoto avstrijskih dežela. Notranja or-ganična skupnost in trdno državno pravno ogrodje teh dežela kot enotne države »Avstrija« se posebej smisleno izraža. S tem zadobi vzvišeno dejstvo političnega razvoja, poglobitev avstrijske državne misli in državnega čuvstva avstrijskih rodov, njih solidarnost in požrtvovalna udanost skupni domovini, ki se je osobito v sedanji vojski tako lepo pojavila in ki je dobila po vojski nove, mogočne nagibe, slovesno potrdilo in dostojen smislen izraz.
Dunaj, 11. oktobra. (K. u.) Naslednja Najvišja lastnoročna pisma se uradno objavljajo:
Ljubi baron Burian! Z namero, da preskrbim za rabo pri skupnih uredbah avstroogrske monarhije grb, ki odgovarja državnopravnemu razmerju, Sem se odločil, da ustanovim skupni grb, sestoječ iz avstrijskega in ogrskega grba, ki ju veže Moj hišni grb, po priloženih narisih in heraldičnem opisu ter Vam naročan, da odredite nadaljno glede rabe novega grba pri skupnih centralnih mestih in v zunanji službi.
Dunaj, 11. oktobra 1915.
% Franc Jožef 1. r.
Butan 1. r.
Ljubi grof Stiirgh! Ministru Moje hiše in zunanjih zadev pošiljam v pre-gwi priloženo pismo.
Franc Jožef 1. r.
> Stftrgkh L r.
Ljuhi grof Tisza! Ministru Moje hiše in zunanjih zadev pošiljam v pre-|)Wi priloženo pismo.
i>unaj, 11. oktobra 1915.
f	Franc Jožei 1. r.
dara 1. r.
priloga najvišjih lastnoročnih pisem.
Opis skupnega grba.
Skupni grb se ustanavlja tačas v dveh kategorijah: »srednji« (I) in »ma K« (II), dočim se sestava »velikega« prihrani za poznejši čas.
(V to se bosta porabila drug poleg drugega stoječa sama v sebi popolnoma zaključena grba v monarhijo ne-razdružno združenih držav Avstrije (B) m Ogrske (C) — katerima obema se v prednjem grbu pridenc grb dežel Bosne te Hercegovine do ureditve njunega državnopravnega stališča v monarhiji
ki ju veže ščite presegajoči in z ve-dUgo roda zlatega runa obdani grb
Najvišje vladarske hiše in iz pragmatične sankcije oziroma 8 7. ogrskega zakonskega člena II. iz 1. 1722/23 povzeto geslo »Indivisibiliter ac inseparabi-liter.«
I. Srednji grb.
Le-ta se sestavi iz v obeh državah monarhije ustanovljenih srednjih grbov z njunimi kronami in iz po enega zraven spadajočega ščitodržca na ta način, da dobita za podstavo zlat orna-ment, skozi katerega se vije trak z geslom; med njima najdejo svoje mesto tudi trije najvišji redovi za zasluge.
A)	Grb Najvišje vladarske hiše jc položen na ščita obeh držav Avstrije ln Ogrske tako, da presega oba, njega samega pa presegati zgodovinski kroni obeh državnih grbov: avstrijska cesarska krona in ogrska sveta krona.
Ščit tega grba jc dvakrat preklan in kaže v srednjem polju srebrno bruno v rdečem temelju (»Avstrijska hiša«), desno modro kronanega rdečega leva z mečem in iztegnjenim jezikom na zlatem temelju (Ilabsburg) in levo rdeče poševno bruno s tremi poševnimi okrnjenimi srebrnimi orli na zlatem temelju (Lothringen.).
Ščit pokriva avstrijskim cesarskim princem in nadvojvodom ter kraljevim ogrskim princem pripadajoča sedmero-zgibna kraljeva krona; obdaja ga verižica reda zlatega runa.
B)	Na desni strani stoječi grb avstrijskih dežel kaže štiri drug na drugega položene ščite: hrbtni (d), glavni (c), srednji (b) in srčni grb (a).
a)	Srčni ščit predstavlja grb »avstrijske hiše«: Srebrno bruno na rdečem temelju.
b)	Srednji grb je razdeljen, zgornji enkrat, spodaj dvakrat razklan, ter združuje grbe starih dednih dežel:
1.	(Zgoraj, desno.) Nadvojvodina Avstrija pod Anižo: Pet (2, 2, 1) zlatih orlov na modrem temelju.
2.	(Zgoraj, levo.) Nadvojvodina Avstrija nad Anižo: Preklan, spredaj na črnem temelju zlat orel, zadaj trikrat preklan v srebrni in rdeči barvi.
3.	(Spodaj desno.) Vojvodina Štajerska: Na zelenem temelju srebrn pard z mečem in rdečimi rogovi, kateremu iz žrela sika plamen.
4.	(Spodaj, levo.) Vojvodina Koroška: Preklan, spredaj v zlatu trije korakajoči črni levi drug nad drugim, zadaj na rdečem temelju srebrno bruno.
5.	(Spodaj, na sredi.) Vojvodina Kranjska: Na srebrnem temelju moder orel s cesarsko krono na glavi in rdečim mečem v krempljih, čez prsi in peruti zapona v obliki luninega krajca, razdeljena v dve vrsti, vsaka po sedem prostorov v zlatu in rdeči barvi.
c)	Glavni ščit je dvakrat preklan in trikrat razdeljen, delilna črta med srednjima prostoroma tretje in četrte vrste pomaknjena za polovico višine posameznega prostora navzdol, srednji prostor tretje vrste zopet preklan in v enaki prostor najsprednejše vrste vtak-njena ost:
1.	(Najzgornejša vrsta, v sredi.) Kraljevina Češka: Na zlatem temelju srebrn dvorepi lev z zlato krono in mečem.
2.	(Najzgornejša vrsta, desno.) Kraljevina Galicija in Lodomerija: Na modrem temelju, korakajoč na rdečem brunu, črn vran, spodaj tri (2, 1) zlate krone.
3.	(Najzgornejša vrsta, levo.) Kraljevina Dalmacija: Na modrem temelju tri (2, 1) zlate, naprej zroče levje glave z zlatimi kronami.
4.	(Druga vrsta, desno.) Vojvodina Zgornja in Spodnja šlezija: Na zlatem temelju zlato kronan in oborožen orel, čez prsi in peruti navzgor zapognena srebrna zapona, ki se končuje z detelj-riim perescem, na sredi pa ima zataknjen križec.
5.	(Druga vrsta, levo.) Vojvodina Solnograška: Preklan, spredaj v zlatu črn lev, zadaj na rdečem temelju srebrno bruno.
6.	(Tretja vrsta, desno.) Mejna grofij a Moravska: Na modrem temelju zlato kronan in oborožen, rdeče in zlato razpredeljen orel.
7.	(Tretja vrsta, levo.) Poknežena grofija Tirolska: V srebru zlato kronan in oborožen rdeč orel, čez vsako perut zlata zapona, ki sc končuje z deteljnim peresom.
8.	(Tretja vrsta, sreda, desno.) Dežela Vorarlbcrška: V srebru trodclna rdeča cerkvena zastava.
9.	(Tretja vrsta, sreda, levo.) Mejna grofija Istra: Na modrem temelju korakajoč zlat kozel z rdečim mečem.
10.	(Najspodnejša vrsta, desno.) Vojvodina Bukovimi: Preklan, na modrem in rdečem temelju med tremi (1, 2) šesterožarnimi zlatimi zvezdami, naprej zroča naravna turova glava.
11.	(Najspodnejša vrsta, levo.) Bosna iu Hercegovina: Na zlatem temelju od levega ščitovega roba iz srebrnih oblakov prodirajoča, zakrivljena, oble-
čena roka (do rame), v goli pesti vihteč golo krivo sabljo z zlatim ročajem.
12.	(Najspodnejša vrsta, sreda.) Poknežena grofija Goriška in Gradi-ščanska: Preklan, spredaj poševno predel jen, zgoraj na modrem temelju zlato kronan zlat lev, spodaj petkrat zlato in rdeče protipoševno predeljen (Goriška), zadaj zlato in modro predeljen sidrni križ (Gradiška).
13.	(Vtaknjena ost.) Neposredno državno mesto Trst: Razdeljen, zgoraj v zlatu na vsaki glavi zlato kronan in ravno tako oborožen črn dvoglavi orel, spodaj na rdečem temelju srebrno bruno, ki ga presega iz osti rastoča zlata | sulica sv. Sergija.
d) Hrbtni ščit kaže simbol avstrijske cesarske oblasti: Na zlatem temelju črn dvoglavi orel, na vsaki glavi kraljeva krona, zlato oborožen, v levem kremplju meč in žezlo, v levem državno jabolko.
Na hrbtnem ščitu počiva avstrijska cesarska krona; kot ščitodržec mu služi na desni stoječ, zlato oborožen in črno čez zlato predeljen krilati lev.
C) Levo stoječi združeni grb dežel svete ogrske krone kaže hrbtni ščit (b) z nanj položenim srčnim ščitom (a).
a)	Preklani srčni ščit vsebuje mali gi'b ogrske države: Desno sedemkrat rdeče in srebrno predeljeno polje in levo v rdeči barvi na zlato kronanem, ostala dva dela presegajočem srednjem delu zelenega trogorja dvojna! srebrn križ v taci.
b)	Hrbtni ščit je razčetvorjen z razklano, vtaknjeno in stranskih robovih vpognjeno ostjo.
1.	(Zgoraj, desno.) Kraljevina Dalmacija: Na modrem temelju tri (2, 1) zlato kronane, naprej zroče zlate levje glave.
2.	(Zgorai. levo.) Kraljevina Hrvaška: V petih vrstah po pet razpredel-kov v srebrni in rdeči barvi.
3.	(Spodaj, desno.) Kraljevina Slavonija: Na modrem temelju rdeče bruno, obrobljeno z dvema ozkima srebrnima valovitima brunoma, na glavnem brunu tekoča naravna kuna, nad brunom zlato žareča, zlato obrobljena, šc-steroostna rdeča zvezda.
4.	(Spodaj, levo.) Scdmograško: Predeljen z ozkim rdečim brunom; zgoraj na modrem temelju rastoč zlato oborožen črn orel, ki ga v zgornjem desnem kotu spremlja žareče zlato solnce, v levem pa pojemajoč srebrn lunin krajec; spodaj v zlatu sedmeri (4,'" 3) trozobi rdeči stolpi (gradovi) z zaDrtimi vrati, dvema zobčastima nad-zidkoma — zgornji po tri, spodnji po štiri zobove — in med temi dva okna.
5.	(Ost, na sredi.) Bosna in Hercegovina: Na zlatem temelju od levega ščitovega robu iz srebrnih oblakov prodirajoča zakrivljena, rdeče oblečena roka, v goli pesti vihteč golo krivo sabljo z zlatim držajem.
6.	(Ost, levo.) Reka: Rdeč temelj, na skali proti levi obrnjen, zlato oborožen črn dvoglavi orel, ki drži svoj levi krempelj nad ležečo rjavo žaro, iz katere teče proti vznožju skale obila voda; nad orlovima glavama modro podložena cesai*ska krona z navzdol spuščajočima se modrima t rakovima.
Na ščitu stoji sveta ogrska krona in kot ščitodržec služi na levi strani plavajoč belo oblečen angel.
Pod redom zlatega runa, ki oklepa ščit Najvišje cesarske hiše, so nameščeni veliki križi treh najvišjih redov za zasluge: zgoraj vojaški red Marije Terezije na svojem rdeče-belem-rdečem traku, tik spodaj kraljevi ogrski red Sv. Štefana in avstrijski cesarski Leopoldov red — oba zadnje imenovana na svojih verižicah — med ščitoma obeh državnih grbov, v eni vrsti drug pod drugim.
Skozi ornament, ki služi za podlogo celemu sestavku, se vije zlato obrobljen, srebrn trak z geslom: »Indivisibiliter ac inseparabiliter« v črni la.pi-darni pisavi.
II. Mali grb.
Mali grb Avstrije tvori prosto plavajoči na obeh glavah kraljevsko kronani zlato oboroženi črni dvokrilni orel, ki nosi v svojih krempljih državni meč in žezlo in na levi državno jabolko, medtem ko pokriva njegove prsi rdeč ščit, skozi katerega gre srebrno bruno. Nad glavama orlov se pojavlja avstrijska cesarska krona z doli plapo-lajočim trakovi (pendence). Dvokrilni orel malega avstrijskega državnega grba se lahko v slučaju potrebe, kakor n. pr. v malem skupnem grbu avstro-ogr-ske monarhije postavi tudi v zlat ščit. Cesarska krona nad glavam naj sc postavi tako, da sc na ščitu izpuste trakovi (pcndcnce).
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. oktobra. Uradno se razglaša:
Ruski napadi so včeraj na celi severovzhodni bojni črti ponehavali. Sovražnik je izvedel le nekaj sunkov na našo črto ob Stripi, ki so se bili zanj s popolnim neuspehom končali. Med železnico in spodnjim Stirom je bil sovražnik vržen proti severovzhodu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalield-
maršala pl. Hindenburga.
Pri Dvinsku in severovzhodno od Vidsy so bili odbiti ruski napadi. Zahodno od Smorgona jc bilo sestreljeno neko sovražno letalo.
Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Ba« varskega.
Izlahka je bil vzhodno od Baranovi-čov odbit slab sovražni sunek.
Vojna skupina generala pl. Linsingena.
V kavalerijskih bojih v pokrajini Ku-hocka—Vola je vržen sovražnik za odseke Beziminaje in Vjesjoluhe. Pri Jezjercah sc še boji niso končali. Severno od Bjelskaje —Vole jc bil sovražnik pregnan. — Armada generala groia Bothmerja je zopet odbila močne sovražne napade. Nemške čete so vzele vrh južno od Hladkega oh Seretu 15 km severozahodno od Tarno-pola in so odbile šest iz vasi Hladki izvedenih ruskih sunkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Z BESARABSKE FRONTE.
Črnovice, 11. oktobra. Ob besarabski obmejni fronti, v bližini južnega brega Dnjestra, se opažajo močna premikanja ruske konjenice. Rusi so pričeli z intenzivnejšim delovanjem artiljerije. Nekaj tekom noči podvzetih sovražnih napadov je bilo uspešno odbitih. Mrzlo-mokro vreme ovira Ruse, da nc morejo na pogozdenem ilovnatem ozemlju izvesti večjih operacij.
IZPRAZNITEV ZAPADNE VOLHINIJE.
Iz Krakova se poroča: Rusi pripravljajo izpraznitev zapadnih delov volhinj-ske gubernije. V okraju Žitomir je moralo 200.000 oseb prijeti za popotno palico. Iz Ostrova so spravili 100.000, iz drugih okrajev pa 250.000 ljudi v guberniji Kursk in Jekaterinoslav.
OBSTRELJEVANJE RIGE.
Berlin. 10. oktobra je vrglo neko mornariško letalo na kolodvor v Rigi 10 bomb.
IZGUBLJENA RUSKA KRIŽARKA.
Curih. Švicarski listi poročajo iz Petrograda: »Novo Vreme« poroča, da se je v Vzhodnem morju potopila neka ruska križarka.
POZIVI POD OROŽJE V RUSIJI.
Petrograd, 9. oktobra. (K. u.) »Reč* poroča: Car je izdal ukaz, ki poziva z 29. septembrom starega koledarja pod orožje vso črno vojsko prvega poziva in prvih pet letnikov drugega razreda.
KADETI PROTI VLADNIM UKREPOM.
Hamburg. »Neue Hamburger Ztg.« poroča iz Petrograda: Voditelje stranke kadetov je sprejel Goremikin. Izjavili so, da ne bodo več podpirali ukrepov vlade.
Silni napadi Rusov in Italijanov.
»Zeit« poroča iz vojnega tiskovnega stana: Kako zelo je spoznala ententa resno nevarnost za Srbijo, dokazujejo izredno ljuti napadi na raznih delih naše fronte po Rusih in Italijanih, ki skušajo kolikor mogoče razbremeniti Srbe. Zadnje napade so Rusi zopet plačali z ogromnimi žrtvami. Čas, ko so Rusi varčevali z municijo, je, kakor se zdi, potekel. Sedaj razsi-pavajo materijal nič manj kol svoj čas v Karpatih.
Tudi Italijani se ne strašijo nobenih žrtev, da bi nam le v sedanjem trenutku postali neprijetni. Na planotah Folgarije in Lavarone divjajo že nekaj dni najljutej-ši napadi. Sovražnik napada posebno tiste naše forte, ki obvladujejo gornjo sugansko dolino. Naše posadke morajo vzdržati najhujši ogenj. Vedo pa, da je to eden največjih odločilnih trenutkov svetovne vojske in da sovražnik z obupom nadaljuje svojo izgubljeno igro.
Italijani pošiljajo tudi posebno mnogo čet proti švicarski meji. Italijani bodo v najkrajšem času poizkusili zopet z veliko ofenzivo, zadnjo pred zimo.
Prodiranje v Srbiji.
Vojni poročevalci poročajo 11. t. m.: Armada Gallwitz napreduje osobito proti Požarevcu. Uspešno prodirajo tudi deli te armade pri Smederevu. Pri Koveszovi armadi so vzele naše čete 271 metrov visoki Tragač in 258 m visoki Lipak vrhov, ki leže vzhodno od Belgrada. Sibinjska pehota je iztrgala Srbom nek ladjin top, ker je hitro udrla v njih postojanke. Nemške čete so vzele z naskokom vrhove južno od glavnega mesta, gori, ki ležita blizu mesta, Top-čider in Dedinje (108 m) kakor tudi Tja-novo goro (206 m).
Obžalovati se mora, ker je vsled obstreljevanja zelo trpela spodnja trdnjava, ki leži ob Donavi, kakor tudi zgornja ob izlivu Save v Donavo ležeča trdnjava. Obe trdnjavi, zgrajeni iz opek in iz kamenja, sta hili zgodovinska znaka naše stare utr-jevalne umetnosti in sta nudili od katerekoli strani krasen pogled.
Poleg tvorniškega oddelka je trpel tudi mestni del vil ob Kalimegdanu, nekdanji belgrajski mestni park, ki je prepre-žen z utrjenimi jarki, in mestni del ob cesti kralja Mihaela. Manj je trpela dolga, glavna cesta, ob kateri stoji novi konak, nekaj ministrstev, rusko poslaništvo in boljše trgovine. Belgrajčani so skoraj vsi zapustili mesto.
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 11. oktobra. (K. u.) Glavni stan poroča: Pri Anafortu je naša artiljerija dne 9. oktobra, odgovarjajoč na ogenj, prisilila sovražne baterije, ki so obstreljevale naše levo krilo, da so umolknile. V
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. oktobra. Uradno poročajo:
Na južnozapadni bojni črti tudi včeraj (li bilo večjih bojev. Nek napad Italijanov na Mrzli vrh je odbil ogenj naše artiljerije.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Izjalovljeni italijanski podzemeljski napadi.
Dona. Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: Ker poizkušajo Lahi, da bi se približali na Dobrdobu pod zemljo našim četam, naše čete večkrat izpadajo. Zdi se, da so Lahi prekinili napade na visokih planotah Lavaronne in Folgaria, kjer so bili zopet izgubili približno 2000 mož.
Novice iz Gorice.
5. okt. 1915.
V Gorici smo skromno a toliko bolj prisrčno praznovali 85. imendan našega ljubljenega cesarja. Ker se v glavni goriški cerkvi svete daritve ne opravljajo, se je vršila slovesna služba božja v cerkvici sv. Antona novega. Sv. maše so se udeležili visoki častniki in moštvo. Pri sveti maši je igral vojaški tamburaški zbor prav izborno. Po sveti maši so tamburaši udarili še Radeckijevo koračnico. — Marsikdo bo vprašal, kje so vojaki dobili tam-burice. Jaz sem slišal, da so tarnburice dobili od tamošnjih tamburašev Slov. kat. izobražev. društva. Veličasten je bil trenutek. ko so tamburaši udarili cesarsko pesem, katero so potem peli vojaki stoje v hrvatskem jeziku. Omembe je vredno, da so ta dan poleg cesarskih vihrale v Gorici tudi slovenske zastave v splošno veselje goriških Slovencev.
Vojaki v strelnih okopih se ne počutijo prav slabo. Te dni sem imel čast stopiti v strelski jarek. Ostrmel sem. Snaga vzorna. Pa kaj snaga! Še celo postelje imajo v strelskih jarkih. Videl sem lepe blazine in mehke pernice, elegantne stole, velika zrcala, naslonjače, divane itd., a tudi krasen oltar sem videl v jarku, pod katerim se je že marsikatera sveta daritev opravila. Seveda vsi strelski jarki niso enaki in niso tako lepo urejeni.
Življenje v Gorici je še precej živahno, Te dni sem bil na soškem mostu pri Pevmi. Dan je bil lep in miren. Skoro da se ni poznalo, da stojim tik sovražnika. Le pogled na Podgoro in na Pevmo me je spominjal na žalostni čas. Soča je žuborela pod mostom ter se vsled naliva penila. Prijazen Pevmenčan mi je pravil, da je pred četrt ure videl štiri mrtva trupla italijanskih vojakov, katere so nesli raz-penjeni Sočini valovi seboj proti morju.
Nekega dne je laška granata priletela v Gosposko ulico ter zadela Montovo hišo. Napravila je luknjo ravno nad kipom žalostne Matere božje, ki stoji sredi pročelja glavne hiše. Kip ni bil poškodovan, le kos roke je odletel.
V Gorici se govori, da je Cadorna napovedal, da se napravijo ie tri napadalni poizkusi na goriško obmostje in na dobr-dobsko planoto. Ako se še ti trije napadi ponesrečijo, potem stopi italijanska vojska v — defenzivo. Cadorni povemo lako mi
odseku Ariburnu je naša mina razrušila sovražen podkop. Z uspešnim ognjem naše artiljerije smo porušili sovražno artilerijsko postojanko pri Corfordere. Sovražnik jc bil prisiljen, da je izpraznil to postojanko. V odseku Seddilbahr so naši poizvedovalni oddelki v noči od 8. na 9. oktober z bombami napadli sovražne strelske jarke in se vrnili s plenom.
Na ostalih frontah ni nič novega.
ALI SE USTAVI NAPAD NA CARIGRAD?
Lugano. »Secolo« poroča iz Lugana: Francosko in angleško vojno vodstvo sta razmotrivali, če ne kaže, da bi prekinili operacije na Galipoliju in vrgli vojake proti Bolgarom in Nemcem na Balkanu. Sklep je sicer zelo boleč in povzroči gotovo resne posledice v Egiptu in morebiti tudi v Indiji, a posledice bi bile le začasne in bi jih poravnali , če se posreči, da Nemci ne pridejo v Carigrad. Vojaški strokovnjaki sodijo, da bodo težko resno napredovali na Galipoliju, ker nastopijo v dveh ali treh tednih viharji, ki bodo zelo otežkočili položaj četam na Galipoliju.
PODMORSKI ČOLNI V SREDOZEMSKEM MORJU.
Kolin. »Koln. Ztg.« poroča iz Lugana: Med najjužnejšo točko Grške in Cytero je torpedirana vsak dan ena ladja.
RANJENCI Z DARDANEL NA PORTUGALSKEM.
Lyon, 11. oktobra. (Kor. ur. »Nouvel-liste« poroča iz Lizbone: Portugalska vlada poizveduje, če bi se mogle gotove gostilne na severnem Portugalskem porabiti za bolnišnice Vlada namerava ranjence in rekonvalescente z Dardanel med zimskimi meseci tam nastaniti.
kot nevojaki, da ne samo trikrat, ampak lahko še desetkrat poizkuša priti v Gorico in na dobrdobsko planoto, a vsi poizkusi bodo zaman. Če hoče sebi, svojim vojakom in svoji domovini dobro, naj pobere šila in kopita in naj gre tja, odkoder je prišel. To bo še najbolj pametno.
Soča je hudo narasla in je poplavila velik del Furlamje. Z dobrdobske planote je bilo videti doli na furlansko ravan poplavo. Italijani so se v naši Furlaniji pošteno okopali in »ofrišali«.
Prelaz Paradiso.
Poročevalec dunajske »Zeit« piše: Prelaz Paradiso je skoraj 3000 m nad morsko gladino ležeča zareza v skalne grmade Presanelle, južno od tonalske ceste. Italijani so začetkom vojne zamudili zasesti ta prehod in oklepajoče ga skale Do dneva vojne napovedi sta taborila na obeh straneh meje avstrijski in italijanski stražni oddelek. Italijani so imeli kot ljudje, ki jih rado zebe, navado, da so vsak večer odšli, zjutraj pa točno zopet prišli. Kdo opiše začudenje naših ljudi, ko je pod večer onega dne, ko nam je Italija izdajalsko napovedala vojno, italijanski stotnik na pa-radižkem prelazu — očividno nevedoč, kaj se je bilo zgodilo — uljudno pozdravil avstrijske tovariše in s svojimi ljudmi nastopil običajni izprehod v dolino. Seveda so bili Italijani naslednje jutro sprejeti s streli in od tedaj je najvažnejši prehod ostal v naših rokah, četudi bi ga sovražnik seda le prerad imel! Četudi Italijani po vsakem brezuspešnem infanterijskem napadu za nekaj časa odjenjajo, kakor bi bili osupnjeni, traja ogenj njihove zelo številne težke artiljerije sistematično dalje. Četica branilcev paradiškega prelaza je v zadnjih mesecih videla pasti do 6000 težkih granat.
Boj v takih višinah je predvsem mo-ralično vprašanje. Prave vojne nevarnosti so tu za izkušenega vojaka razmeroma manjše nego v ravnini, in resnično so naše izgube na vseh delih bojišča v tirolskih visokih gorah zelo neznatne.
Sedaj se bliža visokogorska zima. Pre-lazne ceste bodo kmalu zasnežene in česar Italijani doslej niso dosegli, ne bodo tudi poslej. Tako sem našel tudi na tonal-skem prelazu naše forte nepoškodovane, naše pehotne postojanke cele in dobro dodelane ter po zaslugi neumornega dela zavarovane pred vsemi klimatičnimi ostrostmi. —
Novo italijansko vojno posojilo.
Geni, 10. oktobra. Kakor poroča »Tribuna«, jc ministrski svet sklenil, da bo novembra v zbornici zahteval novo vojno posojilo v znesku 4 milijard.
Ne simpatiziraj s Srbi!
Stockholm, 10. oktobra. Italijanska vlada je prepovedala nameravane demonstracije za Srbijo.
Potres v Italiji.
Rim, 11. oktobra. V provinci Reggio Emilio je nastal o polnoči močan potres, ki je napravil mnogo škode in povzročil veliko paniko. V ršrrni je potres obiskovalce v gledališču tako pretresel, da so glasno kričeč kar najhitrejše skuiali doseči izhode. Več oseb je bilo pri tem ranjenih'
Primorske novice.
Poreško-puljski škoi med begunci z juga. Minolo soboto se je pripeljal na Dunaj poreško-puljski škodf dr. Trifon Peder-zolli in obiskal knezoškofa dr. Schusterja. Nato se je podal k pomočnemu odboru za begunce z juga in se natančno izvestil o položaju beguncev. Popoldne je obiskal italijanske šole, naslednji dan je pa v italijanski cerkvi opravil službo božjo za begunce, pri kateri mu je strcgel dušni pastir beguncev župnik Bratoš. Po sv. maši je imel škof patriotičen nagovor na begunce. V ponedeljek se je škof dr. Pederzolli v družbi goriškega glavarja msgr. Fajduttija odpeljal v Lipnico med tamošnje begunce.
Knjigarna K. T. D. v Gorici je še vedno odprta in izborno posluje, kljub temu, da je izmed vseh trgovin najbolj izpostavljena sovražnemu ognju. Montova hiša, v kateri se nahaja knjigarna, je prebita od treh granat in vsa popikana od šrapnelskih krogljic. Obe okni in vrata knjigarne so predrli šrapnelski drobci in razbili šipe in nekaj steklenih stvari. Velika nevarnost je pretila naši knjigarni posebno 24. in 25. septembra, ko so Lahi obstreljevali goriško bolnišnico Rdečega križa in je padalo v njeno obližje preko 100 granat in šrap-nelov. Poslujoče osobje vztraja pogumno in veselo dalje.
Dragi brivci v Gorici. Goriški brivci so cene tako pretirano zviševali, da je bil magistrat primoran sam določiti cene. A brivci so razglas o maksimalnih cenah skrili in odirajo dalje. Tako je neki brivec na Tekališču zahteval pred kratkim za briti in striči na golo 1 K 50 vin. Ubogi vojaki, ki pridejo takim brivcem v roke. Opozarjamo g. c. kr. komisarja na to ne-patrijotično odiranje gotovih goriških brivcev.
Deževno vreme traja neprestano že štirinajst dni na Goriškem, kar očividno omejuje vojne operacije.
Lep prizor smo imeli v Gorici dne 5. t. m. zjutraj. Bilo je izjemoma jasno, lepo jutro in Lahi so izpustili osem rdeče-belo-zelenih balončkov, ki so nad našimi jarki spustili številne proklamacije in vzbudili z njimi med našim vojaštvom salve — smeha.
Bolnišnico Rdečega križa v Gorici so radi obstreljevanja premestili v krasno palačo knezonadškofijskega deškega semenišča.
Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke „S I o venske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj!
UuDljonsKe novice.
lj Prodaja krompirja pri mestni apro-vizaciji. Stranke se opozarjajo, da bodo pri mestni aprovizaciji dobivali krompir dotičniki, ki imajo od včeraj (ponedeljka) izdane številke, danes (torek) in sredo. Razprodaja krompirja bode potem do prihodnjega tedna prenehala, ker ga bodo med tem časom samo dovažali.
lj Umrli sta včeraj v dež. bolnici Sadnik Kristina, 64 let stara vdova-za-sebnica iz Miklošičeve ceste št. 8 in Jug Ivana, v zgodnji mladosti 16 let, hči užitkarja Mihaela iz Avč št. 16, okr. Gorica.
lj Umrl je po dolgi mučni bolezni g. Konrad S e i f e r t, knjigoveški pomočnik v knjigoveznici K. T. D. Pogreb bo jutri pcpoldne ob pol peti uri iz Škofje ulice 13. N. v. m. p.!
lj Pozorl Rok dolžnosti naznanila za gumi (kavčug) je dne 15. t. m. in je isto doposlati v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je izpolnjene tudi doposlati.
lj Trgovci in prodajalci posode iz po-steklenjene in jeklene pločevine ter stranke pozor! Glasom cesarske naredbe bodo morale do 30. novembra zasebne stranke oddati posodo iz bakra, medi in niklja ter se bode za nadomestilo dobila posoda iz drugih kovin (iz jeklene pločevine). Pri posodi iz jeklene pločevine je razločevati »tržno blago« in »srednjetežko blago«. Potem pride »izventežka posteklena posoda iz jeklene pločevine«, »posoda iz litega železa« in »pokositrena in brušena železna posoda« (posoda iz jeklene pločevine) ter »pralni kotli«. Za vso nadomestilno posodo so uveljavljene najvišje cene, od katerih mora imeti vsak trgovec in prodajalec posode strankam na razpolago in v vpogled vsaj po en izvod. V lokalih za nadrobno prodajo mora imeti trgovec razen cenika
nabit še prav dobro viden napis: »Uradni cenik za pločevinasto in lito posodo ter pralne kotle je na razpolago«. Uradni ceniki se dobivajo pri politični oblasti prve vrste (tedaj v Ljubljani pri magistratu). — Nadzorovanje te naredbe spada v področje obrtne oblasti. Prestopki te naredbe se kaznujejo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. — Trgovci kakor tudi zasebne stranke se opozarjajo, da se z nadomestno posodo pravočasno preskrbe.
lj Greinij trgovcev v Ljubljani opozarja na razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 31. avgusta 1915, št. 23.245, deželnega zakonika št. 27, zadevajoč izdelovanje kruha in peciva, z naročilom, da obvesti vse svoje člane (ki se pečajo s prodajo moke in kruha) o vsebini tega razglasa ter jih osobito pouči, da mora biti razglas nabit v obrtovališčih. Ni sicer dvomiti, da bodo množine žita, oziroma žitnih pridelkov, letos večje, nego lansko leto ob času uvedbe določb o vporabi, vendar je treba največje varčnosti, da se zamore izhajati do letine 1916. V to svrho bode mestni magistrat v smislu naročila c. kr. deželne vlade z dne 31. avgusta 1915, št. 23.245, nadzoroval izvrševanje predpisov o vporabi žitnih (mlinskih) izdelkov najintenzivnejše ter bode postopal z vso strogostjo zoper one obrtnike in osebe sploh, ki kršijo tozadevne predpise. Zaznalo se je n. pr., da se oddaja v raznih gostilnah kruh gostom brez krušnih znamk in da tudi celo nekatere aprovizačne organizacije izročajo mlinske izdelke obrtnikom brez kontrole odrezkov krušnih kart. To je popolnoma nedopustno in imajo dotičniki pričakovati strogo kaznovanje.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Balantič, dninarica, 52 let. — Matija Tram-puš, tesar, 62 let. — Rudolf Klabouch, poddesetnik. — Marija Reich, delavka, 69 let.
—	Konrad Seifert, knjigovez, 40 let. — Josip Schott, vodja zemljiške knjige, 57 let.
—	Ivan Trontelj, rejenec v hiralnici, 9 let.
lj Obrtno gibanje meseca septembra v Ljubljani. Meseca septembra je pri mestnem magistratu priglasilo svoje obrti 8, odglasilo pa 6 strank. Priglasili so: Er-nest Sark, Bleiweisova cesta št. 20, trgovska agentura in komisijska trgovina. Roza Fabčič, Židovska ulica št. 7, modistovski obrt. Gizela Darbo, Mestni trg št. 13, trgovina z mešanim blagom izvemši v § 38/5 o. r. omenjeno blago. Karel Kumar, Šolski drevored št. 4, prodaja sadja in zelenjave, Leopoldina Kunaver. Tržaška cesta št. 2, prodaja sadja, zelenjave in slaščic. Fran Jesih, trgovina z manufakturnim blagom, Stari trg št. 1. Fran Ogorevc, Poljanska cesta št. 69, krojaški obrt. Fran Stare sen., Sodna ulica št. 12, trgovina z barvami. Od-glasili so: Pust Frančiška, Streliška ulica št. 31, trgovina z lesom. Mrak Ivan. Spodnja Šiška št. 196, čevljarski obrt. Tratnik Leopold, Sv. Petra cesta št. 25, pasarski in srebrarski obrt. Saldinotti Marija, Spodnja Šiška na trgu, prodaja sočivja. zelenjave in deželnih pridelkov. Ivan Rabič, Cerkvena ulica št. 21, trgovina z mešanim blagom, in Fran Pire, Vodmatski trg št. 4, prodaja vina in piva v zaprtih steklenicah.
lj Upokojen jc carinski nadzornik Matija Grahek v Ljubljani.
lj Dobrodelni koncert. Kakor smo že poročali, je združena bolniška in auto-godba priredila dne 3 .oktobra v dvorani hotela »Union« dobrodelni koncert, katerega čisti dohodek je namenjen podpornemu skladu za vdove in sirote padlih vojakov iz Kranjske. Dohodek tega dobrodelnega koncerta v znesku 500 K je bil v ta namen izročen mestnemu magistratu. Po-veljništvu rezervne bolnice v obrtni šoli in poveljništvu auto-delavnice izreka se za tako lepo uspelo dobrodelno prireditev iskrena zahvala.
Boji ii zisi.
Nemško uradno poročilo. Berlin, 11. oktobra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
V pokrajini Souchez—Neuville in ▼ Champagni severovzhodno od Le Mesnil so bili odbiti sovražni napadi z ročnimi granatami. Naši letalci so opravili včeraj s štirimi sovražnimi letali. Neko angleško letalo je vzhodno od Popperinge padlo na tla. Severozahodno od Lille je prisilil poročnik Immermann neko angleško dvo-krilno bojno letalo v višini 4000 metrov, da se je moralo spustiti na tla. Ta častnik je s tem v kratkem času prisilil štiri sovražna letala, da so padla. V Champagni pri Somme—Py in na vrhovih ob Maasi je bilo v zračnem boju sestreljeno po eno letalo. Mi smo izgubili eno opazovalno letalo južno od gozda Pretre.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francoski zunanji minister obolel. Pariz, 10 oktobra. (K. u.) »Agence Havas« poroča: Zunanji minister Delcasse, ki boleha, se včeraj ni udeležil ministrskega sveta. Zunanje posle vodi začasno ministrski predsednik VI-vianL
Vojska z Italijo.
Kronski svet v Londonu.
Kolin. »Koln. Ztg.« poroča: Kralj Jurij, Grey in Kitchener so se posvetovali 8. t. m. o novem političnem in vojaškem položaju: Razgovoru je sledil večji kronski svet, ki so se ga bili udeležili tudi zastopniki francoskega vojnega ministrstva.
Francoski parnik potopljen ob francoskem obrežju.
London. (Kor. ur.) Reuter poroča, da /e potopil 3. oktobra nek podmorski čoln pri Cerigu francoski parnik »Provincia«.
Angleži odgodili uradno izdajo seznamov izgub.
Rotterdam. Listi poročajo iz Londona: Vsled številnih težkih izgub na Flander-
skem so odgodili izdajo novih angleških seznamov o izgubah za osem dni.
Boji v Champagni.
Berlin. Z zahodnega bojišča se poroča: Sovražni napadi pri Arrasu so skoraj ie zaključeni, a v Champagni sovražnik še vedno nastopa. V nemškem vrhov, vodstvu more le ugajati, ker tvegajo Francozi tam vse, ker lahko nemško vojno vodstvo dovaža potrebne rezerve in se pripravi na krepak protisunek.
Pred odločitvijo na zahodu?
Lyon. (K. u.) »Progres« poroča iz Po-peringhe: Neprestano delovanje angleškega brodovja proti belgijskemu obrežju kaže, da se pripravlja tako na morju kot tudi na suhem odločilen dogodek. Letalci nastopajo v najširšem obsegu. Na celi bojni črti živahno delujejo. Nemci izredno utrjujejo utrdbe.
•
Novi vrhovni poveljnik francoske mornarice.
Pariz, 10. oktobra. (K. u.) Podadmiral D'Artige du Fournet je prevzel vrhovno poveljstvo vojne mornarice, ker je obolel admiral Boue de Lapeyrere. D'Artige je poveljeval od izbruha vojske sirskemu brodovju, pozneje pa brodovju v Dardanelah.
Hazno poročila.
VSAK VOJAK DOBI ENO JABOLKO IZ AMERIKE.
Rotterdam, 11, oktobra. Iz sadjerej-cev in trgovcev s sadjem vseh delov Združenih držav sestavljeni komite se peča z opremo parnika, ki bo peljal jabolka v Evropo. »Westliche Post« poroča, da bo vsak vojak vojskujočih se držav v strelskih jarkih in bolnišnicah dobil po eno jabolko. Parnik bo odplul 19. oktobra in prišel v Evropo začetkom novembra. Vsa jabolka cenijo na 1,200.000 mark,
PORTUGALCI VPOKLICALI POD OROŽJE 22.000 REZERVNIKOV.
Amsterdam. »Telegraph« poroča iz Lizbone, da so vpoklicali pod orožje 22 tisoč rezervnikov.
ANGLEŠKO-ŠPANSKI SPOR.
Rotterdam, »Courant« poroča: Angleški veleposlanik v Madridu je protestiral, ker sc v časopisju in med narodom agitira, nai se Gibraltar vzame Angliji.
IZ MEHIKE.
London. (K. u.) Reuter poroča, da je bil 9, oktobra usrarčen v Mehiki prejšnji notranji minister Huerta Gronados, ker je
bil sokriv ob umoru predsednika Madero.
VELIKE ZALOGE MESA IN JAJC V AMERIKI.
Rotterdam, 4. oktobra. Iz Washingto-na se poroča: Glasom izkaza državnega zdravstvenega urada je bila produkcija jajc v Združenih državah letos tako velika kakor šc nikdar. Državne zaloge so že prenapolnjene z jajci, tako da ni mogoče spravljati nadaljnih jajc. Samo v Trentonu leži tačas 21 milijonov jajc. Ravno tako so mesne zaloge v državnih zmrzovalnicah neizmerne; samo v Trentonu je 7 milijonov funtov zmrznjenega mesa.
Dnevne novice.
-f čast Hrvatom, branilcem naše domovine! Beseda o hrvaško-slovenskem bratstvu je ob Soči postala dejanje. Hrvatje združeni s Slovenci junaško branijo južno mejo države. V priznanje zaslug Hrvatov na severnem in južnem bojišču je cesar ob sprejemu ogrske in hrvaške de-putacije poudarjal svoje veselje, da se vije iz dunajske mestne hiše tudi hrvaška rdečo-belo-modra zastava. Kako naj se Slovenci zahvalijo Hrvatom za junaško brambo naše meje? Sledimo onemu zgledu, ki je našega cesarja ob sprejemu Hrvatov na Dunaju tako razveselil. Sedaj in v vsej bodočnosti imej naša zahvala viden znak: tudi iz naših domov naj vedno plapola hrvaška zastava! Kakor je plapolala na cesarskem Dunaju, tako naj odslej ponosno plapola tudi po vseh naših deželah! Cesar je pokazal, da mu je mila in draga, naj bo tudi vsem nam!
-f Lep zgled slovenskim županstvom je dalo županstvo v Bohinjski Bistrici, ki
je poslalo »Slovenski Straži« 50 kron za 50 srečk v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih vojakov ter invalidom. Naj bi temu zgledu sledilo takoj vsako slovensko županstvo in tako pokazalo, da se zaveda v sedanjem resnem času svojih dolžnosti napram ubogim slovenskim otrokom, invalidom in vdovam padlih vojakov. V prvi vrsti slovenska županstva so poklicana to akcijo podpirati. Občinski možje vseh slovenskih županstev, prihodnjo nedeljo sklenite povsod, da naročite srečke »Slovenske Straže«. Posnemajte Bohinjce!
-f Vsa slovenska gospodarska društva, posojilnice in druge zadruge nujno prosimo, da takoj naroče srečke »Slovenske Straže«.
-f Raznim dobrotnikom! Naš list večkrat potrka na znana dobra srca cenjenih svojih čitateljev in jih ogreva po potrebi sedaj za to, sedaj zopet za kako drugo veliko potrebo. In kakor se vidi, ne trka zaman, kar kažejo večje in manjše svote, ki jih žrtvujejo naši somišljeniki. Prosimo pa v imenu z delom preobloženega uprav-niškega osobja, naj se pošiljajo razni darovi naravnost tja, kamor spadajo: Rdečemu križu, »posredovalnici za slov. begunce« v Ljubljani, »dijaški in ljudski kuhinji itd., ne pa na naslov našega lista, ker se s tem silno ovira delo.
+ Hrvatsko in nemško berivo za vojake. Kjer potrebujejo hrvatskih knjig in časnikov za vojake, naj se obrnejo na kapucinski samostan v Reki. Za nemške pa na Centrale fiir Soldatealektiire Wien IX. Canisiusgasse. — Tudi po slovenskih je že mnogo popraševanja; zato naj se dobre knjige, zlasti molitveniki, še vedno nabirajo in odpošiljajo Kat. bukvami v Ljubljani.
— Osebne novice s pošte. Razpisano je poštarsko mesto v Šent Vidu pri Ljubljani (II/l). Prošnje je vložiti v teku treh tednov. — Oficiant Drago Avser je imenovan za poštarja v Železnikih, oficiantka Josipina Milavec pa za poštarico v Jeseni-cah-Fužinah na Gorenjskem. Nadalje so imenovani za poštarje poštni ekspedientje, namreč: Amadej Destefani za Campolungo, Frančišek Tomšič za Polhov gradeč, Jurij Prodam za Grižnjan, Jožef Capello za Ločnik, Vincencij Žgur za Rifenberg, Božidar Jeglič za Čerovlje, Mihael Jazbec za Volče pri Tolminu, Martin Grobelnik za Rako pri Krškem, Rafael Chitter za Črni vrh (Verteneglio), Henrik Ilaš za Lupo-glavo, Vincencij Černe za Gorje pri Bledu; nadalje poštne ekspedientke: Marica Šubic za Poljane pri Škofji Loki, Ivana Brišar za Grahovo na Bači, Marica Manzoni za Ro-činj pri Kanalu, Marica Logar za Sv. Ma-t tija, Kristina Satler za Bazovico, Ida Schu-bert za Visco, Frančiška Petermann za Dob pri Domžalah, Valerija Loretitsch za Kočevsko reko, Vekoslava Tomažič za Sv. Andraž pri Gorici, Amalija Žele za Pro-sek, Marica Podkrajšek za Mirno, Marija Reich za Dol pod Ljubljano, Francka Jaklič za Dolenjo vas pri Ribnici ter Anica Milavec za Knežak. Poštna aspiranta: Ivan Deprate in Ivan Teodoslovič sta imenovana za poštna oficianta, in sicer prvi za Vodnjan, poslednji pa za Matulje. Premeščeni so: poštni oficiant Karel Kos iz Komna v Divačo, poštni oficiant Vekoslav Gesso iz Divače v Komen in končno poštna oficiantka Dragica Žetko iz Lovrana v Senožeče. Začasno je umirovljena poštna oficiantka Justina Richtersich na Jesenicah. Poštno službo je odpovedal poštni ekspe-dient Anton Brozič v Plavi pri Gorici. — Za nadpoštarja v Lovranu je imenovan poštar Ivan Sigovič.
+ Čajni kotli za armado na jugo-zapadni konti, — Zahvala najvišjega poveljstva jugozapadne fronte. Njegova ces. in kr. Visokost presvitli gospod generalni polkovnik vojvoda Evgen je kot poveljnik armad jugozapadne fronte štajerski podružnici vojskoskrbstvenega urada izrekel za preskrbo 1500 čajnih kotlov za jugozapadne armade Svojo najvišjo zahvalo in priznanje.'
— Dva orožnika ustreljena. O tem zločinu, ki se je zgodil preteklo soboto okrog 5. ure zjutraj. Podgradom št. 34 v Svibnem pri Zidanem mostu v hiši posestnika Strniša po dom. Derka se nam se poroča: Ko sta orožnika na svojem poizvedovanju stopila v sobo, sta sumljiva tujca, ki sta ondi prenočevala, pričela tako nenadoma streljati iz revolverjev, da se orožnika nista utegnila količkaj v bran postaviti. Orožnik Pugelj, ki je bil takoj mrtev, je oče še-stero otrok. Še-le pred kratkim je bil kot poljski orožnik prideljen orožniški postaji v Radečah. O Intiharju je šc upati, da okreva. Eden onih roparjev je bil že v petek celi dan nri hiši, drugi je pa prišel še-le proti večeru. Tolovaja sta, ko sta orožnikoma odvzela puški z municijo, odšla proti Jatni. Predno ju bodo dobili v roko, se je bati da utegne nastati še prava bitka, če se bosta lum-pa hotela braniti.
lj Poroka. Gospod dr. Boris Zar-nik, vseučiliški profesor v Wtirzbur-gu, se je poročil z gospodično Varen-kampf, kandidatinjo medicine iz Gum-mersbacha pri Kolinu,
—	Podpisano skladlSSe kupuje divji kostanj v naravno suhem in zdravem stanu za ceno na licu mesta 12 K za 100 kg. C. in kr. etapno oskrbovalno skladišče v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33. (K. u. k. Etappenverpfleffsmaga-zin.)
—	Umrl je v Kostanjevici na Dolenjskem brat kadeta 17. pešpolka inž. g. Rueha. V začetku vojske je šel v Galicijo kot pionir in tam obolel na koleri. Ko se je decembra 1. 1. vrnil domov, je polagoma pešal in sedaj podlegel je-tiki.
—	Senzacij onalen uspeh preiskave pri. mesarjih. Iz Osijeka na Hrvaškem se poroča: Pri tamošnjih mesarjih in prekupcih mesa in slanine so merodaj-ne oblasti izvršile preiskavo, seveda ne brez velikega uspeha. Upijejo, da ni slanine, pa jo je vkljub temu dovolj, samo treba jo je poiskati. Tako so jo našli pri mesarjih in sicer po 1360 kg, 1500 kg, 1000 kg, 2500 itd. Oblast je lepo mast in slanino zaplenila in tako prebivalstvo z vsem preskrbela. Tako bi bilo treba še kje drugje postopati, ne samo v Osijeku.
—	Iz ljudsko šolske službe. Ckr. dež. šolski svet je dovolil, da sme poučevati brezplačno na ljudski šoli pri Devici Ma-riij v Polju izprašana učiteljska kandidati-nja Ruža Divjak. Na znanje se je vzel izstop učiteljic Štefanije Novak, Ane Pire in Marije Rott in vstop učiteljskih kandida-tinj sestra Vincencija Blejec, Stana Pire in Alma Trtnik na osemrazrednici Lichten-turnove sirotišnice.
lj »Ilustrirani Glasnik« št. 7. ima sledečo vsebino: Pokrajina južnega bojišča: Doberdobska planota. — Avstro-ogrska mornarica : Bombardiranje italijanskega pristanišča Bari. — Obupni in brezuspešni nočni napadi Italijanov na naše dobro utrjene postojanke pri Tolminu. — Ljubljanski cesarski strelci. — Zakopi ob Dnjestru. — Ljubljanski cesarski strelci: Zadnja služba božja ob Dnjestru. — Junaki 6. stotnije 37. domobranskega pešpolka. — Valentin Skušek, padel ob Dnjestru. — Padli junaki. — Ljubljanski cesarski strelci: Pogreb kadeta Žige Kastnerja. — Kapela na srbsko-črnogorski meji: delo našega črnovojniškega pešpolka št. 27. — Vojaška vila za fronto. — Sv. Peter v Beneški Sloveniji, v katerega bližino so Italijani odpeljali prebivalce iz vasi Srpenica pri Bovcu. — Venizelos, grški ministrski predsednik. — Bolgarski kralj Ferdinand. — Bolgarska prestolnica Sofija.
—	Patriotizem v dejanju. V ljudski šoli male občine Smlednik na Gorenjskem je nabrala 100 K za žebelj v »Brambni ščit« v korist zapuščenih vdov in sirot v vojni padlih junakov, katere je v petek osebno v Ljubljani izročila ondotna začasna šolska voditeljica ter zabila v ta namen žebelj v »Brambni ščit«. Ta velikodšni čin sočutja naj bode vzgled in naj bi našel še mnogo posnemalcev!
—	Padel je na severnem bojišču finančni uslužbenec Leopold Erjavec.
—Padel je na severnem bojišču in sicer dne 9. septembra Ludovik Pagon, vojak 27. domobranskega polka, doma iz Grahovega v tolminskem glavarstvu.
—	Duh je otemnel v Zagrebu dr. Josipu Ljubiču (Ild Bogdanov), ki je svoj čas izdajal v Zadru »Mlado Dalmacijo«.
Avče so Lalii 2. t. m. obstreljevali. Avče so zgorele. Prebivalstvo je skupno z vojaki gasilo.
—	Kolere v Bosni in Hercegovini od 8. t. m. ni več.
Umrla je Ivana R u p n i k , žena posestnika Jakoba Rupnika iz Zagra-dišča št. 3, obč. Dobrunje, stara 44 let.
—	Namesto k poroki v grob. V Gru-nu pri Aschu je umrl na svojem posestvu 521etni grof Franc Zedwitz, ki se je imel te dni poročiti z damo iz meščanskega rodu.
—	Šest sinov v vojni ima posestnica vdova Alojzija Drolc iz Špitaliča, okraj Kamnik. Služijo pa: Alojzij pri 3. havbič-nem polku, Peter pri 5. dragonskem polku, Blaž pri 3. top. polku, Martin je pri tren-ski diviziji v Mostarju, Janez in Franc Drolc pri 7. lovskem bataljonu. Zadnja dva — Janez in Franc — sta v izkazih označena kot ranjena, a vse popraševanje za njima je bilo doslej brezuspešno. Komur njunih tovarišev bi bilo kaj znanega o njih, naj blogovoli sporočiti materi Alojziji Drolc v Špitaliču pri Kamniku.
Zahvala. Prisrčna hvala in Bog plačaj vsem, ki so kaj darovali za kip sv. Ane v Žažarju pri Vrhniki. Kip je že na svojem mestu v velikem altarju naše cerkve v žažarju. — Slov. katoliško izobraževalno društvo Žažar.
—	Črnovojna služba 43—50!etnih zdravnikov. Načelnik poslovnega odseka avstrijske zdravniške zbornice prof. dr. Finger je izjavil, da sc bodo tisti 43—50-letni zdravniki, ki so bili pri prebiranju spoznani za vojno službo, enako kakor mlajši letniki (do 42. leta) porabili za službo na fronti, ostali pa samo za službo v etapnem prostoru in v notranjosti.
Sprememba poštne zastave na ladjah.
C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo več izprememb glede naše poštne zastave v pomorskem prometu. Namesto dosedanjega italijanskega napisa nosi zastava nemški napis. Tozadevna min. naredba je stopila v veljavo dne 15 septembra letos.
Cene za živino na Koroškem. Koroška vnovčevalnica za živino je za nakup na Koroškem od 1. oktobra dalje določila naslednje cene: Klavni voli Ia 2 K 40 vin.; klavni voli 2. vrste in vprežni voli 2 K 10 vin. do 2 K 36 vin.; klavne telice Ia 2 K do 2 K 10 vin.; druge vrste 1 K 80 vin. do 2 K; klavne in pitane krave Ia 1 K 90 vin. do 2 K 10 vin.; 2. vrste 1 K 50 vin. do 1 K 90 vin. Mala živina: Klavna teleta za kilogram žive teže 2 K do 2 K 30 vin., zaklana in iz-trebljena (mrzla tehtana) 2 K 80 do 3 K 30; mesni prešiči živi 3 K 40 do 4 K, i'z-trebljeni (mrzli tehtani) 4 K 80 do 5 K 30; klavne ovce 1 K 20 do 1 K 36. Te cene veljajo splošno (ne samo za vnovče-valnico) ter se prestopki kaznujejo.
Goreče železo je oškropilo 561etnega delavca Franca Koppel v plavžu v Dona-witzu. Obleka se mu je plamenoma užga-la in je nesrečnež dobil težke opekline po celem telesu. Prenesli so ga v bolnišnico.
Alhambra se podira. Preko Curiha je iz Granade dospela vest, da se je premi-noli torek, 21. septembra, zvečer podrl podporni zid, malo kasneje pa cel severni del alhambre. Razvaline so zasule tudi »Grand Hotel« ob vznožju hriba ter se je moral še tisto noč izprazniti. Alhambra t. j. »rdeča trdnjava« je najlepši spomenik arabskega maverskega sloga v Evropi.
Nov pionirski znak. Za pionirje sc uvede nov znak, in sicer sidro z gorečo mino ter cesarsko krono na vrhu. Znaki so za častnike iz pozlačene kovine, za moštvo (tudi za častnike, če se nosi na zlatih našivih) pa iz posrebrene kovine. Znak nosijo vsi častniki in moštva, ki so izvežbani kot pionirji, in sicer oni, ki so prideljen pionirskim oddelkom (vodom), na čepici, vsi drugi pa na levem rokavu vrhnje suknje.
—	Slepci v telefonski službi. Zadnji čas porabljajo v manjših zasebnih telefonskih centralah v Berolinu tudi slepce. Naprava je opremljena z znamenji otipalne pisave za slepce. Ako se pizkus obnese, sc bodo v bodoče na manjših telefonskih postajah nastavljali tudi v vojni oslepeli.
Železnica v Dalmacijo preko Bosne, Pod tem naslovom piše »Hrvatski Dnevnik«: Neki prijatelj, ki je te dni potoval iz Sarajeva v Dalmacijo po železnici, nam je pripovedoval, da je vožnja izvrstna, ugodna in vzorna. Vozil se je po naslednji progi: Sarajevo — Brod — Sunja — Dobrlin — Prijedor — Knin — Split. Sedaj ni treba potovati preko Metkoviča ali Dubrovnika, odkoder je vožnja po morju negotova in parobrodi radi slabega vremena nc vozijo redno.
—	Smrtna kosa. V Mostah pri Komendi je umrl posestnik Frančišek Jerman, bivši župan, star 81 let.
—	Gališki begunci na potu domov. Iz Komende poročajo: Zadnji dan septembra so se poslovili od nas zadnji gališki begunci.
Fata morgana v žižkovu. Praška »Union« poroča: V ponedeljek po solnčnem zahodu, po 7. uri se je videla v Žižkovu blizu plinarne fata morgana, ki jc trajala nad 10 minut. Videlo se je čez neki most korakati vojaške čete; tudi se je opazilo, da je pokrajina močvirna. Potem se je videlo v nekem strelskem jarku ležati vojake s puško v roki, kakor na preži. Zračno zrcaljenje je stalo ravno nad Prago, če se je gledalo iz plinarne. Posebno lepo se je videlo z Žižkove gore. Oblaki so napravili konec lepi sliki.
Les sadnega drevja za puškina kopita,
Občine so dobile uradni poziv, naj poročajo vojnemu etapnemu poveljstvu v Mariboru, ako bi se v posameznih krajih dobilo kaj sadnega lesa, ki je poraben za izdelavo puškinih kopit. Za to je dober sledeči les: orehov, kostanjev, črešnjev, češ-pljev itd. Ponudbe in vprašanja na c, in kr. etapno vojaško poveljstvo v Mariboru.
—	Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni zimski teča] 4. novembra t. 1. Sprejemajo sc gojenke, ki so izpolnile 14 leto in plačajo mesečno 46 K.
—	Potres v Marijinih varih, V Mariji' nih varih sc jc 10. t. m. ob 4. uri 55 min. dvakrat povrsti stresla zemlja. Sunka sta bila kratka.
—	Oficijalne cvetke za verne duše. Veliko priznanje, ki so ga lani dosegle »cvetke za verne duše«, katere je izdal vojnopomočni urad v dobro uradnega voj-
20 Kron plačam tistemu, ki mi dobi
stanovanje
obstoječe 2—3 sob 7a t. november. Ponudbe pod »Stalna stranka" na upravo lista pod št. 2093.
nega skrbstva, je napotilo vojno pomočni urad, da bo spravil tudi letos take cvetke v promet. V sporazumu z zadrugami izdelovalcev umetnih cvetk in vezalcev ter prodajalcev naravnih cvetk na Dunaju bode se prodajalo pet različnih cvetk in sicer: 1. črnožolta mačeha, 2. rdečebela mačeha, 3. rožnata vrtnica z vinskordečim križem, 4. vinskordeča vrtnica z rožnatim križem, 5. lila vrtnica s črnim križem. Cena za občinstvo znaša za komad 20 vinarjev, obrtnikom pa se bodo oddajale po 15 vinarjev v razpečavanje. Cvetke so v množinah po 50 in 100, ločene po barvah, zamotane v škatlje, ki imajo plombo in mo-nogram uradnega vojnega skrbstva. Naročila je obračati do tehnične obratne centrale vojnopomočnega urada (Techn. Be-triebszentrale des Kriegshilfsbureaus, Wien, I. Bezirk, Hoher Markt Nr. 5). Vsakdo se vabi, da naročila odda čimpreje, ker je dvomljivo, ali bi se pri današnjih prometnih razmerah moglo naročila, ki bi došla šele v zadnjih dneh oktobra, pravočasno izvršiti. Ker je bilo lani mnogo oficijalnih cvetk žalibog po neupravičenih ponarejenih, se izrečno povdarja, da bodo tudi letošnje cvetke postavno zavarovane in se bode poseganje v to vzorčno pravico kaznovalo, če ne pade pod splošni kazenski zakon z globami od 50 do 1000 K, oziroma z zaporom od 5 dni do 3 mesecev.
Darovi.
—	Za oslepele vojake. Deželnemu odboru so poslali za ustanovitev deželnega zavoda za slepe: g. R. Miklauc, trgovec v Ljubljani 100 K, g. Matko Arko, trgovec v Ljubljani, mesto venca na krsto ranjke gospe Mahrove 20 K, Ivana Krek v Ljubljani nabranih 15 K 40 h ter Marijana in Neža Čadež iz Poljan nad Škofjo Loko 5 K oziroma 2 K. — Bog plačaj darovalcem!
—	V. izkaz darov za zavod za slepce. Župnija Črnivrh nad Idrijo 20 K; Marija Teran iz Podbrezja 10 K; zbirka abstinentov iz Povirja na Notranjskem 25 K; župnija Vrhnika 4 K; župnija Žabnica 6 K 40 v; župnija Vič pri Ljubljani 50 K; župnija Štanga 15 K; župnija Svibno 32 K; župnija Preska 10 K; župnija Kamnagorica 50 K; župnija Komenda 20 K; župnija Križe pri Tržiču 32 K; župnija Št. Vid pri Ljubljani 60 K; župnija Kropa 20 K; župnija Podzemelj 30 K; Josipina Fleischman iz Metlike 10 K; Lahoviče: župnik Valentin Jakelj 4 K, Mana Burger 10 K, Jan. Burger 2 K, Katarina Zorman 2 K; neimenovana 2 K; Jožefa Srakar, delavka v tobačni tovarni, 10 K; dr. Adlešič 20 K; inženir Ratej 2 K; uradnik Volta 2 K; uradnik Krištof 1 K; uradnik Muri 10 K; trgovec Robežnik 10 kron; župnija Središče na Štajerskem 40 K 6 vin.; Neža Puncer iz Braslovč 20 K; rodbina Praprotnik (po upravništvu »Slovenskega Naroda«) 15 K; dr. Jos. Marinko iz Stražišča na Gorenjskem 20 K; vojak Al. Cenčič iz Sedla na Goriškem 12 K; neimenovani 3 K: župnija Cerklje na Gorenjskem 200 K; Ana Jamšek, Šmarje-Sap, 2 kroni; zbirka po upravništvu »Slov. Nar.« 77 K; duh. svetnik Mihael Saje na Skaru-čini 5 K; neimenovani 20 K; župnija Sv. Jurij ob Pesnici 6 K 12 vin.; župni upravit. Karol Supin v Spod. Idriji 20 K; župnija Sela pri Kamniku 16 K 80 vin.; «Sveta vojska« v Trstu 100 K: Nežika Bister 1 K; Antonija Trampuš 4 K; Marija Jazbec iz Newyorka v Ameriki 45 K. — Znesek 1076 K 38 vin. — Zraven znesek prejšnjih izkazov 3978 K 5 vin. — Skupaj 5054 K 43 vin. — Protialkoholna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani.
•PORODNIŠNICA. i(TLtXJBLTjy\NA-KDMENSKEaA-ULICA-4\wJ f	FR.DERGANC |
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, I
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Dve dami iščeta eno ali dve
meblovani sobi
v pritličju ali prvem nadstropju z oskrbo. Prijazne ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro „Soba z oskrbo".	2096
Starejši fant
kateri bi opravljal tucli vsa domača dela, dobi službo pod »Sodar 2059« na upravništvo tega lista.
Sprejmem takoj krepkega
učenca
v trgovino mešanega blaga F. Skušek, Metlika.	2074
Išče se ključavničarski mojster,
ki bi vzel brezplačno v popolno oskrbo in izučbo 14 letnega
2065
dečka.
Pojasnila daje M.Golja, Begunje pri Cerknici.
Namizna Jabolka
od 5 kg naprej po 30—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p Ga-šfanj, Koroško. Razpošilja se tudi vino jabolčnih, suhe češplje, ter nova zdravilna kisla voda ,Silva' vrelec.	20y5
kupi v vsaki množini
pri
Cena po dogovoru.
Žepno uprav.teljstvo v Javorju na Koroškem 2079	išče
Tisti, ki se za to službo hoče potegovati, naj se obrne na župni urad v Javorju pri Črni na Kor.
Sprejme se tal^oj
ucenec
2069
v galanlerijsl^o trgooino
Priča Kramar, Celje.
Knjigoveznica »Kat. tiskovnega društva« v Ljubljani javlja tem potom, da je umrl nje zvesti sotrudnik, gospod
Konrad Seifert
ki je sinoči po dolgotrajni mučni bolozni, večkrat previden, v 40. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v sredo dne 13. t. m. ob i/2 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Škofja ulica št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1915.	2095
Išče se dobro renomirana
f®P>
v kakem prometnem trgu na Kranjskem ali Štajerskem za prevzetje z novim letom ali pozneje. Cenjene ponudbe na upravništvo pod „Trgovina„ 2063	1916, 2063.
Išče s«
SOBA
v novi hiši, z razgledom na zeleno, na ob-krožju mesta. Prednost: Mirje, Kolozija, Glince. Ponudbe pod »Soba A« na upravo ..Slovenca."	2086
Mesto posobnng« obvestila.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni dobri soprog, oče, brat in svak, gospod
c. kr. vodja zemljiške knjige
danes ob 4. uri zjutraj po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v sredo 13. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Tabor št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
2097
LJUBLJANA, dne 12. oktobra 1915.
Mestni pogrebni zavod, Ljubljana.
Žalujoči ostali.
2075
v LJubljani
sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za
III. davka prosto 5vojno posojilo
in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene.
Deželni dvorec
Gosposka ufl. 2.
Blagovni oddelek
1965
podružnica v
= SuMici Szabatka, Ogrska.
Ponuja veletržcem in preprodajalcem, dokler je kaj zaloge in se ne dvignejo dnevne cene,
za gotov denar:
Santos Superior kavo za ceno po.......K
Santos Prima...................
Guatemala GA..................
Costarika CA..................
Matagalpa MA...................
Biser (Perl) PA.................
Bibera I.ampong ................„
Bibera Tellichery .................
Holland. kima..................
Marseille milo 72%...............
Vanille čokolade ...............„
Olja čistega maslinovega ............
Olja Sesam Jaffa...............„
Kašice A/10...................
Prima og. salame................
380 390 430 490 520 520 325 335 145 192 440 450 480 105 1100

vse cene se razumevajo za 100 kg od sMa dišča Szahadka v izvirnih zavojih, omotih, zahojih ali
sodih.
.Naročila se izvršujejo takoj proti predplačilu zneska. Manjšo naročbe v poštnih zavojih po 5 kg po povzetju se tudi sprejemajo, izvršuje jih pa bankin veletržec s 5o/0 nabit.ka. — Pri bančnem veletržcu se more dobiti po 5 kg tudi I. celi glace riž za ceno po K 320, in I.a Rangon celi riž za ceno po Iv 2'80 za 1 kg.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.