Izhaja vsak četrtek
in velja b poštnino vred in v Maribora g pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta I,—
Naročnina se pošilja Bpravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dob« se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 31.
V Mariboru, dne 1. avgusta 1901.
Tečaj XXXV.
Slovenskim dekletom!
Mmnogo se je v vašem listu pisalo letos za slovenske mladeniče. Prav je bilo tako! Moram reči, da nisem ničesar tako rad v vašem listu čital, kakor poročila o mlade-niškem gibanju po Spodnjem Štajerskem. Vselaj sem že komaj dočakal petka, ko mi dobimo vaš list v roke. Vsakega rodoljuba iskrena želja pač je, da bi se to mladeniško gibanje nadaljevalo. Ob koncu sporočil o mladeniških pojavih se je navadno glasilo tako krepko in samozavestno: Mi gremo naprej, mi gremo naprej! Torej mladi sokoli, mladi orli, le čilo naprej!
Toda kadar sem čital poročila o mladeničih, vselaj mi je uhajalo vprašanje: Kaj pa ve, slovenska dekleta, kaj pa ve delate ? Ali ve nimate naloge v naših narodnih vrstah? Mislil in upal sem, da se bo kdo tudi vas spomnil ter vas povabil v naše bojne vrste in vam odkazal polje vašega sodelovanja. Toda nihče tega ni storil. Za to hoče danes moja malenkost prevzeti to nalogo. Ne vsiljujem se vam, povem le skromno svoje misli.
Naš narod stoji dandanes v hudih bojih. Kadar je domovina v hudih bojih, mora vse delovati na to, da se srečno izbojuje boj. Slovenska dekleta! Nihče ne zahteva od vas, da bi ve morala opravljati ista dela v narodnem boju, kakor mladeniči in možje. To bi bilo nenaravno zahtevanje. A vendar stavi blagor naroda tudi do vas svoje zahteve.
Slovenska dekleta! Ve imate pobožna srca, molite tudi večkrat za srečo slovenske
domovine! Molitev Bogu dopada, ljudem pa pomaga, gotovo bo pomagala tudi slovenskemu narodu ....
Slovenska dekleta! Ljubite slovenski, vaš materni jezik. Nikjer se ga ne sramujte govoriti, ampak nastopajte ž njim povsodi, kamor pridete! Iz vaših ust se glasi naš mili jezik še milejše, ne odtegnite te milobe nikomur, tudi nasprotnikom ne.
Slovenska dekleta! Ve lahko veliko storite za razširjenje katoliških slovenskih časnikov. Vaša beseda ima veliko moč do vsakega srca. Uporabljajte to moč, saj je to le v korist vašemu narodu. Ve lahko tudi veliko storite, da se slabi listi ne širijo. V tem listu je bilo enkrat zapisano o dekletih iz neke vasi pri Ljutomeru. Ime vasi sem pozabil. Fantje so čitali «Štajerca». Dekleta so to videla in z nobenim lantom niso več govorila. In kmalu je izginil «Štajerc» iz rok sicer vrlih mladeničev.
Slovenska deklet?,! V - spodinjstvu imate ve že velik delokrog.	*_aj kupujete, ne
pozabite, da moramo slovenskim trgovcem pomagati. Slovenski trgovci se z nami borijo, za to moramo tudi mi ž njimi hoditi.
Stopite torej tudi ve, slovenska dekleta, v naše bojne vrste, delajte za srečo našega bornega naroda in še bolj kakor doslej «bo slovelo slovensko dekle!»	S.
Bodočnost našega slovenskega šolstva.
Od sveh strani pretijo nevarnosti našemu spodnještajerskemu slovenskemu ljudskemu
šolstvu. Nikakor ni najmanjša izmed nevar-nostij ona, ki preti zaradi pomankanja slovenskih učiteljev in učiteljic na Spodnjem Štajerskem. Od leta do leta postaja število novih učiteljskih močij manjše. Posebno se krči število moških učiteljskih oseb. Ta nevarnost pa je dvojna. Naše šole bodo ostajale brez potrebnega števila učiteljev ter se ne bodo mogle razvijati, na drugi strani pa je nevarnost tudi za našo narodnost, ki bi se s tem zatirala.j
Kako bi mogla nastati vsled pomanjkanja učiteljskih oseb nevarnost za našo narodnost, bo marsikdo vprašal. V Gradcu resno premišljujejo, da upeljajo na učiteljiščih slovenski pouk za Nemce. Nemški učiteljiščniki se bodo potem naučili par slovenskih besedi, dobili bodo usposobljenje za slovensko poučevanje in na naše slovenske šole se bodo nastavljali nemški učitelji. In potem bomo s svojim šolstvom tamkaj, kjer so naši koroški bratje, na robu propada. Nemški učitelji bodo postali strastni agitatorji za kolikor mogoče nemški pouk po slovenskih šolah in ponem-čevanje se bo razlilo po Spodnjem Štajerskem kakor povodenj.
Nemci v zadnjem času načrtoma delajo za ustanovitev nemških šol po Spodnjem Štajerskem. Trg za trgom, ki je dosedaj še imel vsaj dvojezično šolo, dobiva izključno nemške šole. Le da se vrže zaslepljenim ljudem pesek v oči, poučuje se v nekaterih takšnih šolat še tudi slovenščina par uric. Nemci ne bodo mirovali v svojem hrepenenju, da ponemčijo spodnještajerske Slovence. Zato se je bati, da storijo še tudi
Listek.
Lukežev Miha.
Slika iz kmečkega življenja na južni strani Pohorja.
(Dajje.)
«Tvoj sosed nad nami pa je že precej podrl».
«2e precej», pravi Zvab in nadaljuje: «No, kaj pa še kaj doma pri Lukežih počnejo?» «Posejali so«, pravi Sopočnik, «in ker imajo čas, je šel včeraj brat Miha — mladi gospodar — stricu Francu strešne skodle s planine vozit?»
«Jih je že kaj pripeljal?»
«Danes jih menda bode prvi voz».
«Ali sam vozi?»
«Sam!»
«Hm, tukaj le gori v gozdu tiči voz
skodel, da ne more naprej, morebiti---
je to vaš?»
«Saj poznaš brata Miheca!» pravi Sopočnik.
«Poznam ga, poznam, pa ... pa ga že dolgo nisem videl .... e, pojdiva gledat!»
«Počaj, vole bom spregel in jih postavil v hlev, potem pa greva».
Nato Sopočnik sam pri sebi: «Zvab nič prav ne pove, kaj je; če bi pa le bil naš...., da se mu ni kakšna nesreča zgodila!»
Ko se povrne Sopočnik s hleva in se podasta moža na pot v gozd, reče Zvab: «Veš Tina, voli so podobni vašim.» «Kdo pa je pri volih, kaj počne voznik?» «Voznik ... voznik ... ta je tam blizu voza, pa ga prav ne poznam, leži tam blizu voza . . . bolj droben je . .. bolj male postave ...»
«Usmiljeni Bog in vsi svetniki! Voli našim podobni, skodle na vozu, voznik droben in male postave, blizu voza leži.....
to je Miha, moj brat, ponesrečil se je, povej Zvab!» ...
«Tvoj brat Miha je, povozilo ga je . .. nesreča! — pa potolaži se in umiril»
«Povozilo? ... Jezus Nazarenski!... Je močno poškodovan?» — —
«Ne vem na tanko, kako je?»---
Ko Zvab te besede izgovori, že prineseta moža mrliča nasproti, zadi pa vlečejo voli voz s skodlami.
Sopočnik, ugledavši nosilca z mrličem in voz za njimi, umolkne in obledi, trese se po vsem životu, nasloni se na soseda Zvaba
in začne britko jokati.
• *
•
Vest o veliki nesreči v Boharinji se je naglo razširila na okrog in drugi večer smo že šli iz Gorenj k mrliču v Sopočje. Hodili smo prek globoki Gortančnikov jarek, ki loči
v spodnjem svojem delu šentjungersko in zreško župnijo. Ob šumečem in brušečem potoku, kateri se vali in peni črez pečevje po tem jarku, ima mnogo Jungerfcanov in več Boharinčanov svoje mline in žage. Pot pelje naprej po Rihterjevi gori mimo Grabenšeka (prejšnji gospodar na Grabenšekovem je bil Lukež) do Gortančnikovega mlina. Ko smo prišli v jarek do potoka, je bilo že temno. Pa tema ni bila popolna; mesec sicer ni svetil, a zvezde so toliko razsvetlavale okolico, da smo videli mlin, veliko zunanje kolo, ki je stalo, in žleb, s katerega je hrumela voda, da ti je bobnalo po ušesih.
Od mlina se vije pot navkreber po Gor-tančnikovem travniku, mimo Gortančnikov in potem med njivami do Sopočja, kam smo dospeli po petčetrt ure hoda.
Sopočje so precej velika, na vse strani okrožena kmetija na vzhodu plati Boharin-skega vrha. Gospodar je Sopočnik, gospodinji pravijo Sopočnica.
Na kmetiji je vse tiho, ko stopimo na gorico. V hiši pa se vidi luč. Ne da bi spregovoril kateri izmed nas kakšne besede, korakamo mimo hlevov in kmalu smo na pragu razsvetlene prednje sobe. Na levi vidimo v kotu veliko zeleno peč, na desni pa mrliča, ležečega na široki obstenski klopi. Noge je imel obrnjene proti vratom, pokrit je bil črez
ta korak, da vzgojijo Nemce za učitelje po slovenskih Šolah.
Da onemogočimo to nakano poželjivih Nemcev, treba je o pravem času misliti na uspešna protisredstva. In najbolj uspešno bo, ako skrbimo za slovenski učiteljski naraščaj. Moramo priznati, da se je za to dosedaj med nami le malo zgodilo. So sicer mnogoštevilne izjeme, toda prepogosto se je dogajalo, da so se oglašali za učiteljišče le mladeniči, ki so iz tega ali onega vzroka morali zapustiti kako srednjo šolo. Naraščaj iz teh vrst pa je premajhen in prepičel. Skrbeti se mora tudi za naraščaj, ki bo že od vsega začetka namenjen za učiteljski stan, buditi je treba med mladino poklic za učiteljski stan.
Predvsem je seveda naloga učiteljev, da budijo pri mladini poklic za učiteljski stan. A tudi drugi rodoljubi ne smejo v tem oziru mirovati, še manj pa nasprotovati. Da se lahko mladenič oziroma mladenka oglasita za učiteljišče je treba najprej izpolnjenega 14 leta. Potem je treba napraviti skušnjo za vsprejem v učiteljišče. Kaj se vse zahteva, o tem lahko najbolj pouče ljudi seveda učitelji. Na učiteljiščih pa je tudi posebna pripravnica za učence in učenke, ki hočejo vstopiti v učiteljišče.
Marsikateri stariši bi radi preskrbeli svojemu otroku boljši kruh. Toda za študi-ranje po srednjih in višjih šolah nimajo potrebnih denarnih sredstev. Posebno pri takih otrokih naj gledajo stariši in rodoljubi na to, da dobijo otroci veselje in navdušenje za učiteljski stan. Študiranje za ta stan traja brez pripravnice le 4 leta, s pripravnico pet let. Mi potrebujemo slovenskih učiteljev, za to skrbimo tudi za njihov naraščaj. Iz po-mankanja slovenskih učiteljskih moči pa bodo imeli le Nemci svoj hasek.
Vsenemški nameni.
Naši spodnještajerski Nemci so večinoma pripadniki takozvane nemško - radikalne ali vsenemške stranke, katero vodita Wolf in Schönerer. Ker še se vedno nahajajo Slovenci, ki nočejo spoznati, s kom se bratijo, ako hodijo roko v roki z našimi spodnje-štajerskimi Vsenemci, hočemo jim danes iz govorov vsenemških poslancev in časnikov pokazati prave cilje in namene naših Vse-nemcev.
V Hebu so imeli začetkoma tega meseca Vsenemci shod, kateremu je predsedoval njih voditelj Schönerer. Ob tej priliki je rekel vse-nemški državni poslanec naslednje besede:
in črez z veliko belo rjuho, poleg njega je brlela luč v stekleni svetilnici za repično olje, tik svetilnice je stal okrožnik z blagoslovljeno vodo in v vodi je bila smrekova vejica za škropilnik.
Molče stopimo bliže, pokleknemo poleg mrtvaškega odra in tiho molimo za dušo ranjega ponesrečenca. Ko odmolimo, vstanemo in eden izmed nas odkrije mrliča do prs. Pretreslo nas je, ko ga vidimo odkritega. Imel je zabuhlo glavo in zabuhel obraz, prsi so se videle odrte, roke so bile vse polne ran, iz ust, nosa in ušes mu je silila peneča se kri ....
Poškropimo ga še, potem pa ga zopet pokrijemo in posedemo na klopi in stole, pripravljene za ljudi, ki so prišli k mrliču.
Mi iz Gorenj nismo bili prvi, pa tudi ne zadnji obiskovalci na mrtvaškem odru ležečega ponesrečenca tisti večer. Nekaj smo jih že našli tam, nekaj pa jih je še prišlo za nami. Vsaka skupina se je podala, ko je od-molila in poškropila mrliča, na mesto, ki ji je najbolj ugajalo. Po 9. uri ni bilo nikogar več, pa je soba itak že komaj obsegala zbrane ljudi.
Posamne skupine po sobi so med seboj na pol tiho govorile ter si kratile čas, kakor so vedele in znale; tam pa tam se je slišal včasih med njimi kak močnejši glas. Domači
«Češki uradniki se morajo odstraniti iz nemškega ozemlja .... (Kaj bi rekel dr. Schalk, ako bi spodnještajerski Slovenci zahtevali kaj takega glede naših nemških uradnikov?) Mi ne trpimo tega, četudi pride do javnih rabuk.... Iz države vodijo pota, a nikdar v državo. Mi se smeje m o državnemu prevratu, kajti razvnele bi se strasti, ki se ne strašijo bajonetov. Naše geslo je, združeni morajo biti vsi nemški udje!»
Združenje avstrijskih Nemcev z Nemci v rajhu, to je torej geslo Vsenemcev. To je izdajalsko geslo in ako bi v Avstriji vladale naravne razmere, morali bi zapreti vsakega, ki izusti take besede ali ki pripada k,taki stranki. Zaslepljenim nemškutarjem bi moralo po teh odkritih besedah dr. Schalka vendar enkrat tudi jasno postati, da se Slovencem le zaradi tega nemški jezik usiljuje, da bi Vsenemci lahko več ljudi ponudili za združenje s Prusi.
Kakor znano, se od Vsenemcev dela zadnja leta tudi velika gonja za protestantsko in proti katoliški cerkvi. Tudi po spodne-štajerskih trgih in mestih se je vabilo in se še vabi ljudi k protestantski cerkvi. Vsak ve, da se to ne godi iz verskega prepričanja. Zakaj pa torej? Tudi glede protestantskega gibanja se je na shodu v Hebu govorilo celo odkrito. Poslanec dr. Eisenkolb je rekel: «Mi hočemo doživeti še vspeh tega gibanja, zato mora gibanje biti hitrejše. Dokler nismo ločeni od Rima, je tudi ožja zveza z Nemčijo nemogoča». To je vendar dovolj jasno povedano! Ker je Prusija po večini protestantska, morajo Vsenemci skrbeti, da se tudi avstrijski Nemci poluteranijo, ako hočejo priti kedaj pod prusko pikelhavbo.
V Gradcu izhajajoči časnik «Grazer Tag-blatt», ki ga hlastno čitajo tudi po Spodnjem Štajerskem, pa je ponatisnil nedavno članek, ki govori: «Treba bode avstrijske dedne dežele., .v katerikoli obliki zopet združiti z Nemčijo. Gibanje se je pričelo, nemški narod v Avstriji raztrgati vezi, v katere ga je potisnila neprevidna politika!»
To so vsenemški nameni, in večina spodnještajerskih Nemcev spada k vsenemški stranki. «Štajerc» pa slika te može kot svetnike in mnogi Slovenci, ki so katoliške vere in ki so avstrijski državljani, mu pritrjujejo. Pač pa si upa «Štajerc» napadati in hujskati proti slovenskim stanovom, ki so vedno bili vdani katoliški veri in avstrijskemu cesarju. Ali je to pošteno? Ali sme tako pisati list, ki se hoče imenovati prijatelja slovenskega
so bolni in objokani s povešeno glavo hodili po sobi sem ter tja ter posedali po klopeh in stolih. Na klopi za pečjo so sedeli trije stari berači, vsak z velikim molekom v roki.
Okoli polednajstih je pokleknil in se na glas prekrižal že bolj prileten mož ter začel moliti žalostni del rožnega venca za izve-ličanje duše pokojnika. Vse se je spustilo na kolena ter ravno tako glasno molilo za njim do konca.
Po končani molitvi je prinesel hišni gospodar ljudem vina in kruha, da se okrepčajo in ožive, kajti med molitvijo so nekateri že dremali.
In res je postalo po tem okrepilu okoli mrliča nekoliko živahneje. Nekateri so zdaj peli pobožne pesmi, drugi so pripovedovali razne povesti in dogodbe, tretji so igrali nedolžne igre.
To je trajalo do svita. Ob svitu pa so se ljudje polagoma razšli. Pri mrliču so ostali samo domači in pa stari berači na klopi za pečjo.
Kakor druga, tako je prešla pri mrliču tretja noč (prvo noč ni bilo nikogar tujega pri njem, ker še ni bilo znano, da je v tej hiši mrlič). Po dnevu so bili pri njem le domačini, kak sorodnik in pa ubožci iz soseske.	_
(Konec prihodnjič)
ljudstva? Dobri Slovenci pa bomo vedno ostali nasprotniki vsenemških namenov, kajti mi smo katoliškega in avstrijskega mišljenja.
Politični ogled.
Avstrijskemu prestolonasledniku je
povila njegova soproga na gradu Konopište deklico.
Volitve v kranjski deželni zbor se
bodo vršile v kmetskih občinah dne 12. sept., za mesta in trge 19., za veliko posestvo 23. septembra. Med katoliško-narodno in liberalno stranko se bo vnel hud boj za mandate v kmetskih in mestnih občinah.
Transvaalski predsednik Kriiger je odgovoril na predlog drž. poslanca Reitza, ki je hotel pri Angležih prositi za mir, da z ozirom na vsak dan mogoče zmešnjave v Evropi, naj Buri boja za svojo prostost še ne opuste.
Avstrija in Anglija. Nekaj nemogočega se kuje v italijanskih krogih. Namreč nič manjega, nego to, da bi se pridobilo Nj. Vel. cesarja Fran Josipa I., da bi obiskal — Italijo. In sicer naj bi prišel naš cesar v Benetke, Florenco, ali pa celo v — Rim. Ta obisk pa bi želel vrniti potem italijanski kralj našemu cesarju. — Da se skuša od strani Italije približanje k Avstriji, je nekako umevno, ali popolnoma neumevno, da Jcelo predrzno pa je le misliti na to, da bi se podal naš cesar v deželo anarhistov. Ali ne vedo v Rimu, da je bil morilec naše cesarice — Italijan? Ali ne vedo, da je bilo celo pri navzočnosti cesarja v Gorici lansko leto vse — v železju in stražah — pa naj bi mislilo na obisk cesarja v Italiji, kjer je vsak deseti človek rojen anarhist? Ako so Italijani umorili svojega lastnega dobrega kralja, kdo naj si upa v tako deželo? To so stvari, katere treba javno naglašati. Italija naj svoje ljudstvo najprej osreči, potem naj goji take načrte.
Grof Waldersee, ki je vodil evropske čete po Kitajskem, se vrača domov. Na Nemškem se mu bo priredil lep pozdrav. V Bruns-hausenu ga bo pozdravil nemški cesar sam. V Hamburg dospe grof Waldersee okoli 10. avgusta.
Prisega angleškega kralja. Ko se
kralj krona, mora priseči na ustavo. V prisegi angleškega kralja, so se nahajale jako žaljive besede o preblaženi Devici Mariji. Katoličani so zahtevali, da se odstranijo in res se je njih zahteva uslišala.
Napredujoča katoliška cerkev. Pred sto leti je bilo izven Evrope in Amerike le okolu 2 milijona katoličanov. V 19. stoletju je sv. cerkev tako napredovala, da jih je dandanes okolu 30 mil'jonov. V 19. stoletju je okolo 100.000 katoličanov prelilo kri za sv. vero.
Veljava Anglije pada. V spodnji zbornici angleški je tožil poslanec Gibson Bowles o propadanju ugleda angleške države. Povdarjal je, da je Rusija takoj, čim se je vnela južnoafričanska vojna, odposlala 6000 mož v Afganistan, 45 milj od Herata. Tožil je potem, da je Srbija popolnoma v oblasti Rusije in da Nemčija gradi železnico v Bagdad ter da angleška poslanika v Parizu in Madridu nista bila v stanu ohraniti si prijateljstva Francije in Španije.
V predni Indiji vzdržujejo katoliški škofje in duhovnik. 2562 šol z 155.000 otroki in 162 sirotišč. Ko bodo po stoletjih dobili te šole v roke napredni učitelji, poreko, da je sv. cerkev sovražnica šole!
Dopisi.
Iz Vidma. (Obč. volitve). Ne bi se več pečali z našimi obč. volitvami, da nas ne bi k temu izzivali nemški listi. Pisali so namreč zadnji čas prav bahato, da so Nemci zopet dobili v svojo pest videmsko občino, dasi biva v njej državni poslanec g. Žičkar.
Zal je res tako. A da nam ne bi kedo ponašal narodne nemarnosti in nedelavnosti, naj pojasnimo častitim bralcem to stvar. Po velikem naporu so dobili pred leti videmsko občino v roke slovenski kmetje ter vseskozi vzorno gospodarili. V tej dobi so se poravnali nekateri nedostatki prejšnjih let; med drugimi bo tudi sedanji obč. svetovalec, ki bo nosil zvonec v novem odboru, g. Zupevc, rad dal prejšnjemu odboru to spričevalo. Po tako vzornem gospodarstvu je vžival dosedanji odbor vse zaupanje ljudstva in bil bi zopet izvoljen, da bi se volitve vršile, kakor druga leta.
V naši občini je mnogo izvenobčinskih posestnikov v sosednjih okrajih, med temi do 80 Rajhenburžanov. Druga leta se razun nekaterih zunanjih nemškutarjev nihče zunanjih ni brigal za naše volitve, a tokrat je bilo drugače.
Znani nemški privandranec Bieber, velik sovražnik štajerskih Slovencev, a velik prijatelj in razširjatelj «Štajerca» v Posavju, bi bil rad zlezel v novi obč. zbor ter še vrinil vanj nekaj nemškutarskih odpadnikov. Ker mu pa v domači občini pšenica ni cvetela, je iskal zaveznikov med nemškutarji in Nemci sosednih mest in trgov. Zlasti so mu dišali mnogobrojni Rajhenburžani, dasi so Slovenci. In kdo bi si mogel misliti, da se mu bo posrečila njegova nakana?
Liberalni Rajhenburžani mu gredo res na limanice, njim na čelu s svojim bratom mož, ki je odbornik zveze slovenskih županov v Ljubljani, agitirajo na vse kriplje za Bieberja in videmske nemšku-tarje in z vozovi vozijo nevedne volilce na volišče, da tam skupno z Nemci in nemškutarji volijo zoper slovensko stranko. In zmagala je Tavčar-Švegelova zveza II., liberalni narodovci so z nemškutarji prevrgli slovensko stranko. Videmski Slovenci so propadli, ker niso prišli polnoštevilno na volišče, niti edino niso glasovali, ne sluteč, da imajo izdajice v svoji lastni črti. Tisti ljudje so torej povzročili ta za slovensko stranko sramotni poraz, ki vedno bobnajo na svojo slovensko kožo, in v znak svoje «narodne» naprednosti širijo med ljudstvom «Rodoljuba» in «Narod». Slov. stranki so zavdali s hudim vdarcem, ki je pa njim baje lek za njih propad pri zadnjih državnozborskih volitvah. Toliko v pojasnilo, slov. ljudstvu pa v svarilo, da se varuje judeževega liberalizma, kajti liberalni narodovec niti za las ni boljši od naših nemškutarjev.
Iz Latkove vasi pri Št. Pavlu. V nedeljo dne 21. julija se je vršila v naši vasi volitev odbora za napravo potrebne vaške brizgalnice. To je v resnici zelo potrebna naprava; kateri količkaj bere časnike, se lahko prepriča, koliko posestnikov in vasi postane nesrečnih po požaru, ker marsikje pomanjkuje gasilnega orodja. Tudi pri nas je razun nekaterih kaveljnov, ki služijo za podiranje r slučaju kakšne nesreče, cela vas brez priprave. Čeravno imamo v občini dve brizgalnici, vendar smemo upati, da nam veliko več koristi najbližnja, to je domača vaška. Posebno zdaj, ko je hmeljarstvo zelo razširjeno, je nevarnost velika, ker se v obče opaža pred ognjem premalo zavarovanje, ker večinoma vsak posestnik hmelj suši v hiši. Upam toraj, da se tako važni sklepi tudi v resnici izvršijo, da ne bode ostalo samo pri besedah. Vsakdo bode lahko pozabil prostovoljni prispevek, če pomisli, za kako blagi namen se bode nabiralo. Lahko se tudi ustanovi prostovoljna požarna bramba, ker je dosti zato sposobnih mož in fantov. Prepričan sem, da pri požaru vsakdo rad pomaga nesrečnemu, ne glede na kako strankarstvo. Na delo toraj možje, ker namen je blag, zato ne more ostati brez blagoslova božjega.
Latkovski vaščan.
Sv. Urban pri Ptuju. Zadnji čas se je začelo prav veselo gibanje v vrstah vrlih slovenskih mladeničev. Po vseh krajih ljube slovenske domovine se mladeniči budijo. Zavedajo se svojega stanu in svojih dolžnosti.
Tako tudi pri Sv. Urbanu v zelenih Slovenskih goricah. To me zelo veseli in vas opozarjam, dragi urbanski mladeniči, da boste vstrajni v svojem delovanju do konca, in da se ravnate po Gregorčičevi budnici. Na delo, ker resnobni so dnovi.
Znabiti vas bodo umazani, nekrščanski, ostudni listi blatili, nič se ne bojte, imejte pogum! Tudi mi urbanski rojaki vam bomo pomagali ne samo z besedo ampak tudi z delovanjem, kajti to je naša prva in sveta dolžnost.
Jaz mislim, da vas bode najbližji umazani list «Štajerc» najprej napadal, nič se ne bojte, in niti ne čitajte ga. Berimo le poštene, krščanske in resnične časopise. Berite in naročujte si posebno «Naš Dom» in «Slovenski Gospodar». Ti časopisi so nam v korist, ne samo za dušni ampak tudi za gmotni napredek. Ravnajmo se po Slomše-kovem navodilu: Vse za vero, dom, cesarja! Ako bomo to storili, bomo lahko dosegli cilj, po katerem tako želno hrepenimo. Toliko za danes!	Urbanski rojak.
Rečica v sav. dolini. Naše kat. pol. društvo za gornjegrajski okraj se je rodilo kot čvrsto dete dne 23. jun. t. 1. Komaj en mesec staro, naredilo je že prvi veliki korak, obhajalo je dne 21. jul. 1.1. sijajni javni shod, katerega se je udeležilo čez 600 ljudij. Največ jih je poslala seveda naša probujena Rečica sama. A tudi iz Mozirja, Ljubnega, Luč, celo iz Solčave so vreli v celih tolpah vneti možje in mladeniči v gostilno gosp. Prislana. Najbolj so nas razveselili mnogoštevilni gostje iz zadrečke doline, katero si nasprotniki nekako svojijo. Za tako množico so bili vsi prostori pretesni, da smo morali zborovati v obsežnem dvorišču, a govorniki so stali na hodniku. To je bil čudovit prizor. Od spodaj je odmevalo ploskanje poslušalcev, od zgoraj pa je nebo samo pritrjevalo z gromom in bliskom našim govornikom. G. Go-stinčar je neusmiljeno bičal liberalizem. Č. g. Lekše je razložil pravila, opominjal svoje krajane, naj se drže starih prijateljev, a ne tistih novih, ki na vsako telegrafsko soho po noči pribijajo svoja medeno-strupena vabila. Komaj se je odobravanje poleglo, kar se vzdigne nepopisno ploskanje in klicanje «Živijo Žičkar!» G. poslanec je stopil na govorniško mesto. Skoraj dve uri je poročal svojim vo-lilcem o delovanju v drž. zboru. Omenjal je koristne postave o umetnem maslu, o kro-šnjarstvu, o desetku pri posestvih do 5000 K itd. Najvažnejša postava pa je v odseku že sprejeta, da se bodo morali namreč kmetje združiti v kmečke zadruge, ki jim bodo služile kakor zbornice drugim stanovom n. pr. advokatom, trgovcem. Ljudstvo je vkljub dežju po nevihti nepremično poslušalo preč. g. dekana in navdušeno zahvaljevalo za njegov trud. Na predlog nekega kmeta iz Luč je dal javni shod delavnemu g. poslancu, ki je ta dan imel že 33. zborovanje, slovesno zaupnico. Na to so se sprejele te-Ie resolucije :
I.	Slov. kat. pol. društvo zahteva na svojem javnem shodu posebni namestniški oddelek za Spodnji Štajer, kakoršnega imajo na Tirolskem za laške pokrajine.
II.	Isto društvo odobrava izostajanje slov. poslancev iz deželnega zbora štajerskega dotlej, da se ne zadostuje našim težnjam in potrebam.
III.	Odločno se izreče proti taki volilni preosnovi za dež. zbor, po kateri bi se mesta protežirala in mestni živelj zopet prevladal deželo.
IV.	Isto društvo poživlja visoko c. kr. železniško ministerstvo, da odpre tudi gornjegrajski okraj železniškemu prometu. Utemeljuje to resolucijo na kratko s tem, da so tukaj štiri slovita božja pota, da tod potujejo turisti v solčavske planine, da se tod nahaja premog in druga ruda v veliki obilici, zlasti pa ker drugače poneha življenski pogoj za naš okraj — lesna trgovina. Našemu lesu dela bosanski in hercegovinski močno konkurenco. Zatorej moramo dobiti železniško
zvezo s Trstom. Že zdaj dela 22 žag za Kairo v Afriki, a ti izdelki se morajo z ve-liKim trudom in z mnogimi stroški z vozom dovažati na železniško postajo Rečica na Paki. Kako bi razcvetela naša lesna trgovina pri naravnostni železniški zvezi s Trstom!
V. Isto društvo protestuje na ves glas proti temu, da se deželni denar, ki se shaja tudi od slovenskih davkoplačevalcev, izdaja za izključno nemške namene n. pr. 10.000 K za nemško pevsko slavnost v Gradcu.
Ko so se te resolucije sprejele, sklenil se je shod s trikratnim «Slava» svetemu očetu in s trikratnim «Živijo» presvetlemu cesarju.
Iz Potrne pri Radgoni. V teku petih let obhajali smo Slovenci staroslavne mestne radgonske fare že četrto primicijo dne 28. julija 1.1. Za gospodom Veberič in za bratoma Rožman stopili so danes č. g. Franc Tranc, sin malega posestnika iz Potrne (Laafeld) pred altar Gospodov. Bil je krasen dan, še lepši bil je naš slovenski praznik: primicija. Neštete množice ljudstva, polnile so veliko mestno cerkev, kjer je bila tudi slovenska pridiga. Obed se nam je pripravil v gostilni »pri solncu«. Dasi je bilo povabljenih tudi precej gostov, ki slovenski ne razumejo, imela je ta veselica vendar vseskozi pravi slovenski značaj. In komu gre tu v prvi vrsti čast? Pogumnim družicam vrlim slovenskim dekletom, ki so neumorno prepevale mile slovenske pesmice in niti ene tuje ne. Začele so koj popoldan s »Sem slovenska deklica«, potem pa se je razlegala po mestni gostilni in vrtu narodna pesem ena za drugo, vse je bilo jako veselo.
Pa vendar moramo vsemu svetu povedati, da tudi pri nas v slovenski Potrni ni vse tako, kakor je bilo nekdaj. Vsi se niso te primicije po lepi stari slovenski šegi veselili. Kdo se je ni veselil. Tisti, ki so pozabili na slovensko mater, ki niso več Slovenci, ki so Posilinemci, pokorni hlapci mestnih nemčurjev. Lastni sorodniki, stric in boter našega čast. gospoda primicijanta, se niso hoteli udeležiti primicije, ali se niso upali zavoljo mestnih nemčurjev, zategavoljo žalibog g. primicijant niso hoteli obhajati na domu svojega častnega dne, priskrbel se je obed v mestni gostilni. Tako daleč so spravili našo nekdaj do cela slovensko vas mala peščica naših odpadnikov. Bogu bodi poto-ženo, da je tako! Vodja naših novopečenih «Nemcev» je župan Kiirtek. Pa zapomnite si župan Kiirtek, skušnja uči, da vsaki nem-škutariji enkrat odklenka. Mnoge smo poznali, ki so bili v mladosti pošteni verni slovenski kmetje. Postali so nemškutarji, potem so zapustili vero in nazadnje umrli kot občinski berači.
Ti vrlo slovensko ljudstvo v Potrni, pa le ostani zvesto Bogu, veri in slovenskemu narodu. Posebno ve, slovenske deklice po-trnske, le tako pogumno naprej. Po drugod se hvalijo mladeniči, da v svoji domači vasi branijo krepko vero in narod, v Potrni tako delujejo častno dekleta. Slava njim! Prlek.
Sv. Jurij ob Sčavnici. (Volilski shod.) Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas jako dobro obiskan volilski shod, na katerem sta poročala o svojem delovanju državni poslanec dr. Miroslav Ploj in deželni poslanec dr. Franjo Rosi na. G. dvorni svetnik je v jako poljudni besedi razlagal, kaj in kako se je delalo v državni zbornici, ter pojasnil več dnevnih političnih vprašanj. G. dr. Rosina je govoril o Slovencem nasprotnem delovanju nemške večine v deželnem zboru ter opravičeval, zakaj slovenski deželni poslanci niso šli zadnja leta več v Gradec. Rekel je, da se vlada vara, ako misli, da bo s preziranjem spodnještajerske Slovence umirila. Nasprotno, nezadovoljnost z neznosno deželno politiko bo rasla, in lahko se zgodi, da bo dobila deželna zbornica v svojo sredino poslance, ki ji bodo s svojim nastopanjem delali veliko preglavico. Obema poslancema se je izreklo soglasno neomejeno i zaupanje. Kot vladni zastopnik je bil okrajni
glavar ljutomerski sam navzoč. Storili so se enoglasno naslednji sklepi:
Odobri se izostajanje slovenskih deželnih poslancev, zahteva se razdelitev deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški oddelek, namesto c. kr. kmetijske družbe naj se ustanovi kulturni svet za Spodnje Štajersko, vlada naj podpira zadružno gibanje itd. — Nasprotnikov ni bilo blizu. Le eden je tiho poslušal, eden pa je na cesti parkrat dal duška svoji jezi s krepkim Heil in potem izginil kakor kafra.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
t Dr. Ivan Križanič.
Še nismo pozabili prerane izgube dr. Jožefa Pajeka, že stoji drug grob pred nami odprt in vanj bomo položili telesne ostanke mil. g. stolnega dekana dr. Ivana Križaniča. Zadnjo soboto je še zdrav zapustil Maribor ter se odpeljal v svoj rojstni kraj Sv. Križ na Murskem polju, kjer je v nedeljo v farni cerkvi blagoslovil novi altar. Včeraj pa je prišla iz Sv. Križa britka vest, da dr. Ivana Križaniča ne bo nikdar več v Maribor. Popoldne okoli dveh je izdahnil svojo blago dušo. Pogreb bo dne 2. avgusta ob 9. uri predpoldan pri Sv. Križu na Murskem polju. Ob grobu pokojnikovem plaka naša škofija in naš spodnještajarski slovenski narod, za katera je delal in se žrtvoval. Pokoj njegovi duši!
Sv. birma. Mil. knez in škof so zaradi bolehnosti preložili sv. birmo v starotrški dekaniji ravno za teden dni. Dasiravno se jim še zdravje ni popolnoma povrnilo, se bodo vendar jutri v petek, dne 2. avgusta, podali na vizitacijo v starotrško dekanijo. Dal Bog, da bi sv. birmo srečno dokončali in se zdravi vrnili nazaj!
f Dr. Jožef Pajek. Truplo pokojnega dr. Pajeka se je prepeljalo dne 26. v Konjice. Pri vseh farnih cerkvah ob cesti od Maribora do Konjic se je zvonilo. Truplo sta spremljala kanonik dr. Ivan Mlakar in prof. Ivan Vreže. Velika množica ljudstva je pričakovala pokojnika v Konjicah samih. Drugi dan predpoldan je bil pokop. V slovo je govoril pokojniku kanonik dr. Iv. Mlakar ter imel tudi zanj asistirano črno mašo. Obljubljen imamo iz veščega peresa obširneji popis življenja in delovanja pokojnikovega.
Volilska shoda dr. Ploja in dr. Ro-sine bosta dne 4. t. m. pri Sv. Križu blizu Ljutomera pri g. Hauptmanu, dne 11. t. m. pri Sv. Tomažu blizu Velikenedelje pri gosp. Skerlecu. Začetek po večernicah.
Tržaški škof msgr. A. Šterk biva sedaj v Rogački Slatini in je jako nevarno obolel, da se je bati najhujšega.
Plačujte, slovenski kmetje! Nemci hočejo imeti kje na Gornjem Štajerskem moško učiteljišče. Ni dvomiti, da bo nemška večina v deželnem zboru to odobrila. Slovenski kmet bo tudi za to šolo, ki mu ne bo v noben hasek, moral plačevati svoje odstotke pri davku. Za to pa je potrebno, da se ločimo od Gradca in si s svojim denarjem urejujemo svoje potrebe.
V Slov. gor. vina v nakup še je vedno mnogo. Svojedobno je to javilo gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Tudi bralno društvo pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor. naznanja, da najdejo ali krčmarji ali zasebniki pri Sv. Ani n. K. v Šlov. gor. dovolj poštenega vina, še nekaj starega belega, največ pa novega in sicer ali samo izabelo ali pomešano z izabelo. Cena vinu je po kakovosti. Gospoda iz mesta ali trgov ali
drugih premožnih krogov naj podpira domačo pošteno blago pred drugim ponarejenim vinom, ter naj pripomore kmetu, ki potrebuje denarja, da more pošteno blago spraviti v bratsko pošteno denarno ceno. Tu se na lahek način pokaže v dejanju slovensko brato-ljubje do kmeta trpina. Ako tedaj potrebuje kdo starega ali novega, boljega ali lažjega namiznega (izabelnega) vina, z veseljem posreduje bralno društvo pri Sv. Ani. Treba se je kupcu le obrniti do imenovanega bralnega društva. — Za letos se v vinogradih do sedaj, hvala Bogu, kaj lepo kaže. Da bi nam Gospod ohranil to!
Hmeljeva letina bode, če nas Bog hude ure obvaruje, v Savinjski dolini zopet bogata in tudi cene se hmeljskemu pridelku še precej dobre obetajo. Seveda bodo ptujci zopet marsikatero krono odnesli, katera bi ostala v žepu slovenskih kmetov, če bi se za zadružno organizacijo pri nas kaj več storilo, katera bi bila ravno za prodajo hmelja velikega pomena. Zadružništvo na Spodnjem Štajerskem je vsplamtelo kakor Skop slame, sedaj pa že skoro pepela ne bode. Kje tiči vzrok ?
Iz Trbonj v dravski dolini se nam
piše: Dne 22. t. m. so bile v tukajšni občini jako zanimive občinske volitve; namreč občinskega predstojnika; volili so en dan tri župane. Najprvo so izvolili dosedanjega župana g. V. Brajnika, ki pa je izvolitev odklonil. Nato je bil izvoljen Franc Sagmeister, ki je tudi že 6 let nosil breme županstva, a zopet ni hotel sprejeti te časti, hotel je rajši dati stotak, kakor pa sprejeti občinsko pred-stojništvo. Nato so odborniki še enkrat volili in sedaj so res srečno izvolili vrlega Slovenca kmeta Jurija Vrhnjak. Živijo!
Duhovniške novice. Prestavljeni so čč. gg. Franc Adlasnik na Muto, Jakob Ce-bašek v Loko, Anton Kociper k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Alojz Kokelj k Novicer-kvi, Anton Kovačič v Slivnico pri Celju, Vincencij LorenčiO v Rajhenburg, Josip Pa-nič k Sv. Antonu v Slov. goricah, Lorenc Schlamberger na Bizeljsko, Roman Skrbs na Crnogoro pri Ptuju, Ivan Vogrin v Zavrč, Peter Zadravec k Sv. Janžu na Dravskem polju. Na novo nastavljeni so čč. gg. seme-niški duhovniki: Ivan Bosina v Rogatec, Josip Florjančič k Sv. Juriju pod Taborom, Ivan Goričan k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Ivan Kociper v Vuzenico. Jakob Kosi v Št. Peter pri Radgoni, Matija Slavič v Hoče, Franc Spindler k Sv. Juriju ob Ščavnici.
Spremembe pri oo. frančiškanih. V Ljubljano kot katehet pride o. Salezij Vo-došek iz Brežič, kot kapelan o. Roman Arnuš iz Sv. Trojice. Kot gvardijan v Pazin o. Ananija Vračko iz Brežic. V Pazin je prestavljen o. Bernard Jamar in o. R. Čebulj iz Nazareta. V Nazaretu je gvardijan o. Gothard Podgoršek, o. Viktor Jerančič župni upravitelj in vikar. V Brežice pride kot gvardijan o. Miklavž Meznarič iz Sv. Trojice in o. Karol Schopf. V Mariboru je postal gvardijan o. Filip Pere, o. Kalist Heric, župni upravitelj, pri Sv. Trojici je postal gvardijan o. Elekt Hamler, o. Frančišek Ambrož kapelan in katehet, o. Alojzij Bobnar, kapelan. V Brežice se preloži drugo leto noviciat.
Malanedelja. Dne 25. t. m. umrl je v Malinedelji starožupan gos. Jožef Kocbek po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik županoval je mnogo let, bil je zgled umnega gospodarja in vedni prijatelj in dobrotljivi oče ubožcev, tudi daleč znan po izvanredni gostoljubnosti. Marsikak visok gospod je bil tam dobro po-strežen in se rad spominja gostoljubnega starca. N. p. v. m.
Zasebna dekliška meščanska šola pri šolskih sestrah v Celju se začne s 16. septembrom t. 1. — Stariši, ki žele svoje hčerke poslati v to šolo, naj se oglasijo do omenjenega časa pri vodstvu šolskih sester v Celju. — Dosedaj je v to šolo že sprejetih 12 učenk.
Iz Šoštanja. V nedeljo, 28. julija napravili smo Šoštanjčani izlet v Mozirje. Vdele-
žilo se je nad petdeset oseb. Koncert čital-niških pevcev in tamburašev obnesel se je povoljno. Aplavza bilo je dosti in to zadostuje za storjeni trud. Zahvaliti se imamo gospodu Tribuču za izborno postrežbo, in reči moram s hotelom Tribuč je Mozirje veliko pridobilo. Ne moremo biti pa tihi, ter mirno požreti grenkobo, katero smo občutili o priliki našega prihoda. Nadjali smo se priti v staroslavni trg Mozirje, med naše ljudi; varali smo se, ker o slavljenih (!) Mozirčanih o našem prihodu ni bilo ne sluha ne duha. Vprašali smo, kaj pomeni to, da je nam nasproti postalo Mozirje tuje, smo zvedeli, >da nevošljivost« delala je protiakcijo, da bi naš izlet, naš koncert se izjalovil in to le zaradi.... Obžalujemo, da so pričeli Mozirčani, sploh pa gotovi sloji, katere smo smatrali kot steber štajarskih Slovencev v Gornji Savinjski dolini, v lastno skledo pljuvati, ter naše prijateljske obiske v obliki društvenih izletov, kot politično provokacijo ali demonstracijo nasproti uradnikom razglasiti. Možje in žene, kateri ste se take narodne netaktnosti poslužili, ne zahtevajte, da bi mi vas nadalje smatrali kot narodnjake, imeti vas moramo za slabše kot gotove hajlovce; če hočete vi biti zaradi dobičkarije narodnjaki, potem je boljše, da vas spoznamo. To obsojo izrazil je neki Mozirčan, kateri nam je sigurni odlični do-stojnik in kateri nam je razodel vzrok mlač-nosti. Besede predsednika mozirske čitalnice naj done po celi Gornji Savinjski dolini: »V složnosti procvita slovenski duh, V neslogi postane narod bol'n in suh!
Na predvečer sv. Ane so na sloviti božji poti pri Sv. Križu pri belih vodah Slovenci spuščali rakete in peli domače pesmi, kar se oglasi neki mladenič z »Wacht am Rhein!« Ko so Slovenci ugovarjali, začeli so nemčurji tepež, pri katerem so enega Slovenca močno ranili. Slovenci so bili iz Šoštanja, a nemčurji bojda iz Velenja.
Iz Mozirja. Železnica od Rečice na Paki skoz naš okraj nam je potrebna kot vsakdanji kruh. Ministerstvo je vsaj toliko ugodilo našim željam, da je poslalo inženerja, ki je pregledal vso pokrajino. Čuje se, da dobimo res do Gornjegagrada normalnotirno progo. ,
Iz Crešnic. Naši vrli mladeniči so za procesije kupili dve novi banderi. Sosedni g. župnik iz Špitaliča je ob blagoslovljenju nagovoril mladeniče s srčnimi besedami ter vsem na srce polagal prelepih naukov. Smem pohvalite mladeniče, da take nauke večji del izpolnjuje. Na dobre časnike se pridno naročajo.
Za nov most čez Savo pri Brežicah
je postavil štajerski dež. zbor v deželni proračun 100.000 K.
Varnost na štajersko-ogerski meji. Za varnost na štajersko-ogerski meji se pomnoži štajersko orožništvo za sedem postaje-vodij in 28 mož.
Iz Kaple pri Arvežu se nam piše: Cerkveno predstojništvo se prisrčno zahvaljuje gospodoma o. Mauru in o. Henriku, kapucinoma iz Lipnice, za ginljive pridige in stanovski pouk za časa jubilejske pobožnosti od 29. junija do 2. jul. t. 1., kakor tudi za neumorno delavnost v spovednici: Bog plati!
Iz drugih krajev.
Zgodovinska slika avstrijskega državnega zbora. Praški listi javljajo, da češki slikar Novak izdeluje sliko, ki bo predstavljala tisto nepozabno zadnjo sejo predzadnjega zasedanja državnega zbora in sicer v trenutku, ko ministerski predsednik dr. Korber — po polunoči, potem ko je bil prišel iz cesarskega grada Schonbruna, kamor je bil šel vzbudit cesarja, da dobi od njega potrebna pooblastila — čita cesarski odlok, s katerim se zaključuje zasedanje. Ker se je to znamenito zaključenje dogodilo vsled češke obstrukcije, imela bo ta slika zgodovinsko
■važnost za avstrijske Slovane, in v prvi vrsti seveda za Čehe.
Poljaki v Berolinu Poljska društva v Berolinu se vedno množi. Sedaj je v Berolinu 35 poljskih društev, 10 poljskih društev pa je v berolinski okolici.
Zastrupljenje krvi po črnih nogavicah. Neki dunajski list javlja, da je v Gruberau-u pri Kaltenleutgebenu 15-letna hči nekega gospodarja vmrla v malo urah na nasledkih zastrupljenja krvi, dogodivšega se vsled nošnje črnih nogavic.
Grozno samoubojstvo. Iz Podgorača na Hrvatskem pišejo «Edinosti»: V tukajšnji opekarni je bil uslužben tudi 16-letni Ivan Vidakovič. Na videz jako veselemu delavcu je motila veselje le okolnost, da je od bornega zaslužka svojega moral vzdrževati tudi siromašno mater, da si je imel še dva druga brata. V tem smislu je dobival od doma obupnih pisem. Kolikor je mogel, je tudi pošiljal siromašni materi, da-si sam niti poštene srajce ni imel več na sebi. Zadnje dni je bilo videti na nesrečnežu neko raztrešenost in melanholijo. Niti jesti ni hotel, da-si je pridno delal. V nedeljo dne 14. t. m. je v neki podgoraški gostilni spil 1. decl. žganja. Povrnivši se v opekarno se je izogibal vsaki družbi, a sukal se je vedno okolo ogromne zažgane peči. Iz odprtine je švigal plamen, tako, da ne bi se človek približal niti na deset korakov. Mladi mož pa se je približal vratom, odmaknil vrata od pleha in zgodilo se je grozno: pritisnivši roki na prsi, vrgel se je skozi odprtino v peč tako, da so mu samo noge ostale zunaj. Naravno, da sta silni plamen in ogenj storila, da je nekemu delavcu, ki je slučajno prišel blizu kakih 10 minut pozneje, bilo izvleči iz peči, ne človeka, ampak pečeno meso. V takem stanju je našla kadaver sodna komisija.
Svoja otroka zastrupil. Iz Kesztelja na Ogerskem javljajo o tem- le groznem j dogodku: Tukašnji ugledni trgovec z drvi Teodor Laskai je zastrupil dvoje svojih otrok: 9 letno hčerko in enajstletnega dečka, davši jima sadja, v katerem je bilo arzenika. Zastrupljenje z arzenikom so določili še le po pogrebu. V to svrho so morali izkopati obe trupli. Govorilo se je, da se je udovec Laskai hotel v drugič oženiti in v ta namen se je na tak grozen način rešil obeh otrok iz prvega zakona. Laskaia so zaprli in bo moral pred sodiščem odgovarjati za svoj grozni čin.
Smrt Kriigerjeve soproge. Iz Pre-torije javljajo, da je soproga predsednika trnsvaalske republike, Kriigerja, umrla dne 20. t. m. vsled vnetja pljuč in po tridnevni j bolezni. Pokojnici je bilo 67 let.
Gad v železniškem vozu. Mej vožnjo na dunajski mestni železnici med Hiitteldor-iom in Dunajem se je začetkom tekočega tedna dogodil razburljiv prizor. Neki gospod je zapazil, da se pod cevjo parne kurjave v j vozu III. razreda nekaj giblje. Skoro se je j priplazil izpod cevi dolg — gad. Žensk in | otrok se je polastil napopisen strah, gospod ! je pa pomolil gadu palico, katere se je gad i hitro oprijel. Gospod odpre vrata železnišk- j ega voza, pripre gada med vrati ter mu tako konča življenje, potovalce pa reši strahu.
Prst božji. Iz Gjura na Ogrskem javljajo, da se je te dni dogodil tam nenavaden slučaj. Neka krasna, elegantna, a nepoznana dama hotela je izvršiti samoubojstvo ter se je v ta namen vrgla na železnične tračnice tisti čas, ko je prihajal brzovlak. Strojevodja je zapazil, da na tiru leži človeško truplo, ali bilo je že prekasno. Vlak je drdral dalje in strojevodja je bil globoko prepričan, da se je dogodila velika nesreča. Na obče čudo pa se ni oni dami ničesar dogodilo — ostala je živa in zdrava; le obleka se jej je nekaj potrgala. Nepoznano damo so spremili v vlak in jo odpravili v Bruck.
Društvene zadeve.
Dravska dolina dne 4 avg. v Le-
hen I Ustanovno zborovanje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Sv. Lovrenc in okolico obeta biti jako krasno. Za zabavo gostov je vestno poskrbljeno. Torej v nedeljo v Lehen.
Dražba sv. Cirila in Metoda ima dne 8. avg. v Mariboru v Narodnem domu glavno skupščino, na kar danes zopetno opozarjamo.
Za dijaško kuhinjo je nabral g. nad-učitelj F. Majcen na Lehnu 11 K med on-dotnimi rodoljubi. Hvala vsem!
Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju preloži nameravano veselico na nedoločen čas.
Gledališka predstava v Št. Jederti. «Lurško pastirico» bodo igrali v nedeljo dne 11. avgusta popoldan ob 4. uri pri Sv. Jederti nad Laškim. H krasni predstavi se vabijo vljudno vsi okoličani.
K „Podpornemu društvu organistov s sedežem v Celju" pristopili so ti-le ustanovni in podporni udje: Ustanovni: Društveni pokrovitelj, presvetli gospod dr. Mihael Na-potnik, knezoškof lavantinski, doktor bogoslovja itd. v Mariboru 50 K, veleč, gospod Mihael Arko, dekan v Idriji 50 K, velečastiti gospod Mihael Sajč, župnik v Štaugi 25 K. Podporni: Veleč. g. Janez Gnjezda, profesor v Ljubljani 20 K, vč. g. Janez Rozman, kanonik v Ljubljani 10 K, vč. g. Matevž Jereb, župnik v Št. Janžu 4 K, vč. g. M. Poč, župnik v Komendi 4 K, vč. g. Gothard Rott, župnik v Stari cerkvi 4 K, vč, g. Anton Rančigaj, vikar v Celju 5 K, vč. g. Alojzij Kokelj, kaplan pri Sv. Juriju ob Taboru 3 K, vč. g. Ivan Zupan, kurat v Št. Petru na Krasu 5 K. — Vsem gori imenovanim č. gg. se za njihovo podporo najtopleje zahvaljujemo ter želimo: «Bog plačaj»! Naj bi ti zgledi pridobili društvu še mnogo prijateljev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati primeren znesek v društvene namene. Imena rednih udov (organistov), ki so zlasti zadnji čas jeli številneje pristopati ne moremo priobčiti, ker bi poročilo naraslo.	Odbor.
Kmetijsko in bralno društvo „Kmetovalec" v Gotovljah ima v nedeljo, dne 4. avg. t 1. po večernicah okoli 4. ure popoldne v gostilni g. M. Steinerja v Gotovljah svoj XXIV. občni zbor. Med navadnimi točkami vsporeda je tudi govor o živinoreji deželnega potovalnega učitelja g. Martin Je-lovšeka. Zborovanje bode kratkočasil moški zbor domačih pevcev. Priredi se tudi za zabavo šaljiva tombola. Društveni odbor že danes kliče vsem društvenikom — na veselo svidenje! gostom pa srčno — dobro došli!
Bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. priredi veselico po večernicah v šoli v nedeljo, t. j. 4. avg. 1901 s petjem in gledališko igro »Sovraštvo med bratoma«. Prosta zabava pri g. Alt-u. Obilne udeležbe pričakuje	odbor.
Zveza slovenskih kolesarjev je na-daljevaje svoje delo prejšnih let napravila letos 13 novih pomočnih postaj in sicer štiri na Goriškem, osem na Kranjskem in eno na Spodnje Štajerskem. (Mozirje hotel Tribuč.)
Gospodarske stvari.
Delavniki v letu v različnih deželah. Najmanj dni v letu delajo prebivalci Indije, namreč 267 dni, za temi prebivalci Kanade 270 dni. Nadalje delajo: Na Škotskem 275, v Angliji 278, na Portugalskem 283, na Ruskem Poljskem 288, na Španskem 290, v Avstriji in v Baltskih provincijah 295, na Laškem 298, na Bavarskem, v Belgiji, Braziliji in na Luksenburškem 300, na Saksonskem, v Franciji, na Finskem, v Švici, na Danskem in Norveškem 202, na Švedskem 304, v Prusiji in na Irskem 305, v
Zedinjenih državah 306, na Holandskem 308, na Ogrskem 312 dni v letu.
Kako zatirati trtni pikec. Iz Kosi-jeve knjige: Vinogradniki! Čuvajte vinsko trto! katero zopet toplo priporočamo, navajamo kot vzgled izvrstne vsebine naslednji članek.
Žalibog, da nimamo do sedaj proti pikcu še nobenega sredstva, katero bi mogli z mirno vestjo kot uspešno priporočati, tako kakor n. pr. bakreno - apneno zmes proti peronosperi in žveplo proti grozdni plesnobi.
Umivanje, oziroma mazanje rozg z raztopino železnega vitrijola ter žveplene kisline, katero sredstvo so rabili proti navedeni bolezni mnogi premožnejši vinogradniki, se ni povsod tako obneslo, da bi mogli navedeni snovi brez pomisleka priporočati kot popolnoma zanesljiva pripomočka zoper črni palež.
Železni vitrijol in žveplena kislina sta namreč zelo ostri ali jedkvi in uničita, ako se pomažejo ž njima takoj po rezi vsi iz zemlje moleči trtini deli, vse zimske trose.
Rabi se železni vitrijol sam ali pa v zvezi z angleško žvepleno kislino.
Prav dobro zdravilo proti pikcu dobiš tako-le:
V	leseni posodi pripravi raztopino zelene galice ali železnega vitrijola in sicer raztopi v posebnem žakljiču 10 kg zelene galice v 100 litrov vode. Ko si vitrijol raztopil, prilij raztopini 10 kg ali 6 litrov angleške žveplene kisline. Toda kislino je treba vliti v raztopino in ne narobe, to je, ne vlivati vode na žvepleno kislino, da te ne oškropi in ne opeče. Kislino vlivaj počasi iz steklenice v posodo in v njej mešaj z leseno palico neprenehoma.
Ako rabimo samo železni vitrijol, priporočajo veščaki, da raztopimo v 100 litrov vode 40 kg železnega vitrijola. Rabi se pa lahko tudi samo žveplena kislina in sicer se je vlije 10 litrov (to je blizu 17 kg) na 100 litrov vode. Tu še povdarjam znova, da se voda ne sme nikoli vliti v žvepleno kislino, marveč kislina v vodo, sicer se lahko nevarno poškoduješ. Med dolivanjem treba je vedno skrbno mešati.
Z jedno na tu popisani način pripravljeno zmesjo se pomažejo s posebnimi čopiči takoj po rezi vse rozge, sploh vsi deli, ki mole iz zemlje. Ker je tekočina, kakor že omenjeno, zelo ostra, treba biti delavcu previdnemu, da si ne ožge obleke ali pa telesa. To delo stane z delavci vred za jeden oral približno 8—10 kron.
Da se trtni pikec ne bo pojavljal ali kazal tako močno, naj vinogradnik ne gnoji nikoli s svežim hlevskim gnojem, marveč raje z močno razkrojenim ali pa s kompostom.
V	vinogradu se naj opušča tudi vsako delo, dokler je rosa in dokler se niso na listju popolnoma posušile dežne kaplje. Obolele dele, zlasti zelene mladike in listje, je treba med letom izrezati, spraviti iz vinograda in pometati v ogenj. Pri novih nasadih naj se ne sadi pregosto in naj se v onih krajih, kjer trtni pikec močno nastopa — če le mogoče — ne jemlj6 one trte, ki so tej bolezni posebno podvržene. Vrste, ki po pikcu posebno trpe, so: šipon, muškatelec, in še nekatere druge.
Zoperstavljajo se močno tej bolezni: vse vrste burgundca, rdeči traminec, zeleni sil-vanec i. dr.
Hennebergova svila, pristna le tedaj, ako se naroči naravnost v moji tovarni, za bloze in cele obleke, črna, bela in barvana meter za 65 kr. do 14 gld. 65 kr. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pisemska poštnina v Švico je podvojena.
G. HenneterE, tovarna za svilo (c. kr. dvomi
zalagatelj,) Ziirioh, 37 17-4
Loterijske številke
Line 27. julija 1901. 85, 30, 1, 31, 84 Trst »	8, 68, 81, 47, 48
P
'■Hran 6.
SLOVENSKI GOSPODAR
1. avgusta 1901.
395 1—1
Zalivala.
Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta, dedka in teteca gospoda
DAVORINA REPIČA,
nadučitelja v pokoju,
se podpisana rodbina prav iskreno zahvaljuje za mnogobrojne dokaze globokega sožalja, za prekrasne vence in za vsestransko pomoč vsem onim, ki so nam bili v tej tragični situaciji neizogibno potrebni.
Zlasti pa se zahvaljujemo prečastiti domači in tuji duhovščini, ki je prihitela od blizu in daleč k spremstvu preblagega pokojnika — nadalje vsega spoštovanja vrednemu učiteljstvu ormoškega okraja, ki je z mnogobrojno udeležbo in z globoko čutečima žalostinkama ter s pretresljivim nagrobnim govorom pokazalo, kako ve ceniti moža, kolego, katerega je spravila neizprosna kosa s površja neumorne delavnosti. — Nadalje se zahvaljujemo slav. šolskemu vodstvu domače šole, ki je s svojim nadepolnim naraščajem pripomoglo do tako ganljivega, sijajnega pogreba. Bog plačaj vsem gg. sosedom, odbornikom posojilnice, županom, občinskim svetovalcem in naši žlahti ves trud, ki so ga imeli za časa bolezni in smrti našega preminulega ljubljenca.
Sv. Miklavž pri Ormožu, 28. julija 1901.
Žalujoča rodbina Mikel.
Uljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl
trgovino s špecerijskim blagom
v Mariboru, dravska ulica št. 3.,
katero sem kupil od g. A. Hermetter.
Postregel bodem z vedno svežim, najboljšim in najcenejšim blagom. Prosim cenj. p. n. občinstvo, da bi me tudi zdaj v moji lastni trgovini, kakor poprej v moji službi poča-kV stilo s svojim zaupanjem ter beležim z odličnim spoštovanjem
<3r. Tscheppe, 391 ^
trigovina s špecerijskim blagom
v Mariboru, dravska ulica št. 3.
svojo piIo| (žago) na Polskavi.
Jožef Brandl,


izdelovalec orge!
24—3	v Mariboru.
se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago.
Veliko denarja
do 1000 K na mesec
lahko zaslužijo oseba vsakega stanu (kot postranski zaslužek). — Natančneje pod : „Reell 112" Annoncenbureau E. Kristoffik, Innsbruck. Postfach 36.	237
Kdor si želi ohraniti svoj vinograd v dobrem stanu, in kdor želi imeti od njega kolikor največ haska, istem bode zelo dobro služila knjižica
Vinogradniki! c^— Čuvajte vinsko trto!
Spisal 376 3—2
A. Kosi, učitelj in vinogradnik v Središču..
Delce, ki je ravnokar izišlo, se naroča pri pisatelju g. Ant. Kosi v Središču, pri g. W. Blankeju v Mariboru in Ptuju ter pri Drag. Hribarju v Celju. — MS* Cena knjigi je 50 h (25 kr.) s poštnino vred. "^C Pri večjem naročilu se cena zdatno zniža. — Razpošilja se le proti predplačilu f
[¡j Vsaka beseda
|jj stane 2 v.
Ii 1 Naj manj a j] objava 45 v.
MÄLÄ OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
iS3;
Večkr. objava po dogovoru. [
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Dva izvrstna glasovirja. (I. Doh-nal) velik, krepak glas, (II Gross) manjši. Oba sta v dobrem stanu. Proda Anton Vivod, organist v Spodnji Polskavi, pošta Pragersko.	381 3—1
VABILO
k
Jamski veselici
v Hudoluknjo
v nedeljo, dne 4. avgusta
in ponavljaje vse nedelje v tem poletju. 389 2—1
V s p o r e d:
• • • • Petje, godba, ples in prosta zabava. • • • •
Cenjeno občinstvo, slavna pevska in razna društva se uljudno vabijo, v obilnem številu se udeležiti. — Votlina je izvrstno razsvetljena. Za točno postrežbo je preskrbljeno.
Grrajščina Pragarska odda y najem Hg&C
Kratek glasovir proda za 25 gld. Berta Volkmar, zaloga glasovirov in harmonijev v Mariboru, Gosposka ulica 56.
7 najem se da.
Žago in mlin v dobrem stanu in na močni vodi se da za eno ali več let v najem. Več pove lastnik Vincenc Lah, Pilštajn, Štajersko.	382 3—1
Hišo za trgovino želi vzeti v najem. Ponudbe blagovole se pošiljati upravništvu „Slov. Gospodarja." 387 2—1
Kovačija s stanovanjem vred, tik okrajne ceste, kjer je dosti dela za dea kovača, se da pod ugodnimi pogoji v najem in se tudi lahko s kovačkim delom odsluži. Janez Svetec pod. Varožek, posestnik in krčmar na Ljubečni pri Celju 315 [8]
Proste službe.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste re3tante."	222
mmmmmmmmmmtmmmm
Učenec z dobrim spričevalom dovršene ljudske šole (posebno v lepopisju in risanju), ako ima veselje do slikarskega in pleskarskega obrta, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri Auguštin Bečela, slikar za hiše, Ruše.	331 3—1
Službo cerkovnika išče vsakega dela vajen, priden mož, 26 let star, vojaščine prost. Naslov: Alojzij Rojšek, Šermanski hrib. Litija, Kranjsko, 3—1
Štacuna s trafiko se da v najem. Vprašanja dopošiljati je upravništvu „Slov. Gospodarja".	388 2—1
Kupi se.
Hiio se želi kupiti ali zamenjati, katera je sposobna za trgovino in v kakem večjem kraju če mogoče blizu cerkve. Ponudbe pod B. B. post. rest. Ljutomer.
392 2—1
Službo organista in cerkovnika išče oženjen in cecilijansko prav dobro izurjen v orglanju ter koralnem in figuralnem petju. Zmožen je peti I. ali II. tenor, I. bas in bariton, v to ima prav pohvalna spričevala. Žena, prav dobro izurjena sopranistinja s prvim sonornim glasom. Obadva zmožna slovenskega in nemškega jezika. Službo želi dobiti na slov. Štajerskem. Službujem že nad 20 let. Več pove upravništvo.	396 2—1
Pekarski učenec se išče, bolj močen in poštenih starišev. — Kje pove upravništvo „Slov. Gosp." 397 2—1
TSCHEPPE
MARIBOR, Dravska ulica štev. 3.
naznanjam uljudno, da sem prevzel
zalogo paromlina „Gisella" za Maribor in okolico
Izvrstne tehnične poprave omogočijo imenovani paromlin, da dozdaj oddano moko izvrstne kakovcsti znatno poboljša, tako, da ne more nobena druga tvrdka ž njim tekmovati. Dalje omogoči preostrojitev znatno pomnožitev izdelka.
Opozarjam tudi, da imam na zahtevanje moke vrste 0, 1, 2 v trdni in še bolj trdni kakovosti.
___V po m o i* Sal e zf jancem!
Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901.
Efektna loterija
za zgradbo zavetišča in odgojevališča v Ljubljani. Srečka 50 vin.
Srečke se dobivajo v odborovi pisarni v Ljubljani, Gosposke ulice. — Razproda j alcem popust. 3723-3
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata
Petra Lah-a,
kakor za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu predragega rajnega, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno č. gosp. kapelanu F. Ciuhu, cenj. učitelj-stvu v Cezanjevcih, cezanjevskemu pevskemu zboru za ganljivi nagrobnici in svetinjski godbi.
V Branoslavcih, dne 28. julija 1901.
393 1—1
Žalujoči ostali.
Lekarnarja A. Thierryja balzam
z zeleno nunsko varstveno znamko, 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K — poštnine prosto.
.A..Thierryja centifolij. mazilo
2 lončiča 3*50 K poštnine prosto razpošilja proti predplačilu
A. Thierryja lekarna k angelju varhu v Pregradi pri Rogaški Slatini. Dunaj: glavna zaloga, lekarna C. Brady, Flelschmarkt 1. Budapests lekarna I. T5r«k In dr. Eceer. Zagreb: lekarna S. IMittelbacli. Na drobno v vsaki lekarni.	348 6
y^íi bolne na želodcu, in stare ljudi.
495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, Golič p. Konjicah, Štaj.
steki. za i gid. so h,, se dobi pri al Qnaniiest, gosposka nlicajarito,
Vse po najnižji ceni!
Poschl-a naslednik
Jožef Melzer
Koroške ul. 5. Maribor Koroške ul. 5.
priporoča svojo veliko zalogo stekla, kamnov, porcelana, zrcal, okvirov za podobe in svetilnice.
6 3C Vse po najnižji ceni.
Cevnate duše za večno luč po tovarniški ceni so vedno v zalogi.
lilHL
Vse po najnižji ceni!
Kdor si želi kupiti prav dobro ožgano zidno in strešno opeko, naj si je naroči pri Janez Svetec 314 pod. Varožek na Ljnbečni pri Celjn. 10-9
Prvokrat! Samo do nedelje 4. avgusta!
Kokoschinegg-Allee.
Lifkov svetovnoznani
Mojsterska kiparska in mehanična dela, historične in mito-logične podobe. Vse v velikih kipih iz voska. 385 2—2
Vstopnina 30 h, vojaki od nadrednika nazaj in otroci do 10 let 20 h.
Odprto vsak dan od 9. dopoldne.
Na debelo. $ Na drobno.
Postrežba točna. * Nizke cene.
Peter Majdič
trgovina z železnino „MERKIJR"
Celje, Ctraške ulice št. 12.
Za stavbeno sezono vse stavbene potrebščine v največji izberi.
Opozarja na svojo veliko zalogo traverz, v odovodnih cevi, izdelkov iz kameščine, kakor cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, samokolnic, raznega rokodelskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov itd.
Mlatilnice
z gepljem in ročne, čistilnice in drugi
poljedelski in vinorejski stroji
iz najbolj slovečih tovarn po zelo nizkih cenah,

vsakovrstne
brusne 22a- kose
k a ni n e. se janciči.
E. Schmarda
3—3 oblastveno potrjena 374
potovalna pisarna v Ljubljani,
Dunajska cesta 6, (Šobrova hiša)
Izdaja vožnih listov tu- in inozemskih železnic, in sicer : listkov za navadne vožnje, za vožnjo tje in nazaj, za okrožna potovanja, priredi tudi romarske vlake itd. Izdaja voznih listov za vse razrede v Avstriji konces. francoskega parobroda „Compagnie Générale Transatlantipue" v Parizu, katerega parobrodi iz Haver-a v Newyork naravnost brez prelaganja vozijo.
• Najkrajša in najhitrejša vožnja •
iz Evrope v Newyork.
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
25 10—10
Vsak poskus z
oOlzovo kavo
kot dodatek k bobovi kavi, ima vselej dober uspeh, zatorej se ta vsaki kuhinji za kavo najtoplejše priporoča. — Dobi
se povsod, kjer ne, tja se pošiljajo poštni zavoji frankirano in brez povzetja. Bratje l)lz.
prav
stolni kapitel lavantinski naznani prežalostno vest, da je prečastiti gospod
Ivan Križanič,
inful. stolni dekan, doktor in profesor bogoslovja, kn. šk. konzistorijalni svetovalec,
ud c. kr. dež. šolskega sveta i. t. d.
po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 31. julija 1901, ob 2. uri popoldne pri Sv. Križu na Murskem polju v 58. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnega gospoda se izroči v petek, dne 2. avgusta 1901, ob 9. uri dopoldne pri Sv. Križu na Murskem polju po slovesnih mrtvaških obredih na tamošnjem pokopališču večnemu počitku.
Sveta maša služi se v stolni cerkvi v Mariboru v ponedeljek, dne 5. avgusta 1901, ob 8. uri dopoldne.
V Mariboru, dne 31. julija 1901.	400 1-1
Romarski vl&k
na Brezje k IMar-iji Pomagaj.
Bliža se slavni god Vnebovzetja Matere Božje, katero posebno radi častimo. Zato sem osnoval letos romarski vlak na Brezje k Mariji Pomagaj, in vabim vse Marijine otroke, naj se nam pridružijo. Vlak bode vozil dne 6. avgusta iz Maribora ob 8. uri 25 minut zjutraj.
Od zadnje postaje imamo peš samo eno uro hoda in se zato tudi vozovi ne bodo preskrbeli. Dne 6. avgusta zvečer ob 6. uri bode sprejem, večernice in vrtec igran. V sredo 7. avgusta ob 6. uri zjutraj sv. maša in pridiga, ob 9. uri slovesna sv. maša in pridiga. V četrtek 8. avgusta zjutraj sv. maša in slovo. Romarji se zamorejo peljati na Brezje samo z romarskim vlakom. Nazaj pa se zamorejo peljati z vsakim vlakom, izvzemši z brzovlakom, in sicer tekom 8 dnij. Potoma si lahko ogledajo Ljubljano, Sv. Višarje in Blejsko jezero.
Vožni listki se dobijo: v tiskarni sv. Cirila in pri g. Berdajsu v Mariboru, pri g. Gajšeku v Poličanah, pri vč. g. Gabercu v Framu, pri vč. g. Groblšeku v Slov. Bistrici, pri vč. g. Erkeiju v Kozjem, pri vč. g. Hrašovcu v Šoštanju, pri g. Drag. Hribarju v Celju, pri vč. g. Krohne v Šmarju, pri vč. g. Kumer v'Konjicah, pri vč. g. Juršiču dek. v St. Lenartu, pri g. Rogač v Pleterju, pri g. Rozman na Laškem, pri g. Stiglic v Rečici, pri g. Šentjurc v Ptuju, pri vč. g. Vodošek v Vojniku, pri vč. g. Vo-grinec pri Sv. Andražu, pri g. Zagadin v Sesteržah in pri čast. gospodu dekanu Zičkarju v Vidmu.	384 2—2
Vožni red iz Maribora do Ljubljane, vožna cena do otoče in nazaj.
Maribor
Hoče
Rače
Pragersko
Slov. Bistrica
Poličane
Ponikva
Grobelno
Št. Jurij
Store
Celje
Laško
Rimske toplice
Zidan most
Hrastnik
Trbovlje
Zagorje
Sava
Litija
Kresnice
Laze
Zalog
Ljubljana
II. razred.
HI. razred.
ob	uri	8	m	25 predpold.		7 gld. 86 kr.				5 gld. 06 kr.		
n	n	8	rt	35	rt	7	»	28	n	4	rt	71 „
rt	tt	8	rt	43	n	7	»	28	rt	4	rt	71 „
n	rt	8	rt	52	rt	7	n	28	rt	4	rt	71 n
tt	n	9	rt	04	rt	7	rt	18	rt	4	rt	61 „
n	rt	9	rt	18	n	6	rt	65	n	4	rt	25 „
n	rt	9	rt	45	r>	6	rt	11	rt	3	rt	89 „
rt	rt	9	tt	54	rt	6	n	11	rt	3	rt	89 .
n	r>	10	n	01	r)	5	rt	85	rt	S	n	71 „
V	rt	10	rt	11	rt	6	rt	85	rt	3	rt	71 „
rt	»	10	tt	20	n	5	rt	58	n	3	n	54 „
rt	rt	10	rt	34	rt	5	rt	31	n	3	rt	35 „
rt	n	10	tt	44	n	5	rt	31	rt	S	rt	35 „
rt	rt	10	rt	59	tt	S	rt	04	n	3	rt	18 „
n	rt	11	rt	10	rt	4	rt	78	it	3	rt	n
rt	rt	11	rt	18	rt	4	rt	78	rt	3	n	rt
tt	tt	11	rt	26	rt	4	rt	36	rt	2	rt	82 n
r,1	v	11	rt	38	rt	S	rt	99	it	S	rt	49 „
rt	rt	11	tt	48	ti	S	rt	99	rt	2	rt	49 „
rt	rt	11	n	59	rt	3	11	59	rt	2		37 „
rt	rt	12	n	12 popoldne		3	rt	40	rt	2	rt	25 „
rt	rt	12	n	22	rt	S	rt	15	n	2	rt	05 „
ob	uri	12	m	35 popoldne		2 gld. 70 kr.				1 gld. 70 kr.		
6 a n e, dne 20. julija 1901.												
G a j S e k.
Ravno sem izgotovil veliko množino
nagrobnih kamenov
iz krasnega mramorja v vsaki velikosti, ter jih lahko takoj po nizkih cenah ■*• •*• oddajam
T. F. Peyer
kamnoseški mojster 306 12-10
Maribor, Kokoschinegg-Alle (Hilariusstr.)
Zalivala.
399 1—1
Stolni kapitel Lavantinski izreka s tem iskreno in globoko zahvalo vsem, ki so izkazali sočutje-in čast povodom smrti preeastitega gospoda
dr. Jožefa Pajeka,
stolnega kanonika, knez.-škof. konzistorijalnega svetovalca, viteza reda železne krone III. vrste i. t. d. i. t. d.
Posebej izteka prisrčno zahvalo premilostljivemu knezu in škofu, ki so blagovolili opraviti mrtvaške molitve in so rajnemu govorili zadnje slovo, kakor tudi svetni in redovni duhovščini, zlasti zastopniku kn. sk. sekovskega stolnega kapitola, preč. gosp. dr. Jožefu Neu-bauer, dalje slav. uradništvu c. kr. okrajnega glavarstva in finančnega okr. ravnateljstva, c. kr. okrož. sodišča in držav, pravduištva, slav. častniškemu zboru, gg. mestnim zastopnikom in udom okrajnega šolskega sveta, gg. ravnateljem, profesorjem in učiteljem srednjih in ljudskih šol, društvu kat. gospa, čč. šolskim in usmiljenim sestram, zastopnikom raznih društev, kakor tudi vsem drugim brez izjeme, ki so se udeležili pogreba ali so z venci počastili dragega pokojnika.
V MARIBORU, dne'30. julija 1901.
•v c .
Janez Schindler
Dunaj III., Erdbergstr. 12,
pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 400 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje kakor povsod drugod-Pošilja se na poskušnjo. Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prokupci že iščejo.
Janez Schindler,
c. kr. 8 lastnik	privileg.
Dunaj III., Erdbergstrasse 12
Ha sloveiiika naročila se slovenski odgovarja.