Učiteljski tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. U. I/. — sekcije ¿ra dravsko banovino v LJubljani
Mesečna priloga »Prosveia« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškansko ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcijo J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. lok. raí. 11.1S3. Telefon 3112
Strokovno nadaljevalno šolstvo mora postati bistven del splošne narodove izobrazbe
Ali je mogoč uspešen razmah nadaljevalnih šol brez naslona na narodno šolstvo in učiteljstvo?
Pogoj za uspešno delo strokovno-nada-ljevalnega šolstva je, da organizator tega šolstva gleda s pravilnim in širokim pogledom na celokupni problem, življenjske pogoje, značaj za narodno celokupnost in položaj v celotni strukturi našega narodnega gospodarstva.
Komu je strokovno nadaljevalna šola namenjena?
Nadaljevalno šolo smatramo kot važen del celokupnega našega narodnega šolstva, ki je danes šele v povojih in je njegova naloga, da nudi narodu in njegovim najvažnejšim produktivnim stanovom t. j. kmetijskemu, obrtno-trgovskemu in industrij sko-delavske-mu ono osnovno izobrazbo in vzgojo, ki je pogoj za napredek celotnega stanu, da s tem gospodarsko in kulturno dviga celoten narod.
Narodna šola polaga temelje splošni narodni izobrazbi in kulturi, a strokovno-nada-ljevalna jo dopoljnjuje v strokovni smeri. Obe šoli sta marodu potrebni, obe skupaj šele tvorita ono pravo ljudsko vzgajališče, katero potrebuje narod za dviganje duhovne in materialne kulture najširših slojev.
Strokovno-nadaljevalna šola je torej namenjena celotnemu naraščaju v strokah in ne samo poedinim njenim kategorijam. Ako hočemo, da bo dosegla svoj smoter, je potrebno, da je nadaljevalna šola mladini vseh strok istotako pristopna kot narodna šola. Služiti mora posebno oni mladini, ki nima ne prilike in ne možnosti, da obiskuje kako višjo ali specialno strokovno šolo.
Kdo naj poučuje na strokovno- nadaljevalnih šolah?
Ta široka zamisel strokovno-nadaljeval-ne šole je izvedljiva le takrat, ako se, kakor doslej, nasloni na narodno šolo.
Z ozirom na upravo pa mora ostati popolnoma samostojna, toda njeni lokali, šolski okoliš in učiteljstvo naj bodo isti rna obeh šolah.
Edino na ta način je mogoče rešiti problem organizacije občih strokovno nadaljevalnih šol, kakor specialnih strokovnih šol in jih je na ta način mogoče v finančnem pogledu organizirati v večjem stilu. Vsak drug način bi bil diletantski in nepopoln. Dana mora biti možnost, da se ustanovi nadaljevalna šola v vsakem kraju, kjer je dovoljno število vajencev.
Pri ugotovitvi tega nas ne vodijo nikaki tesni vidiki in sebični oziri in interesi. Pred očmi nam je le celokupno nadaljevalno šolstvo (kmetijsko nadaljevalno, obrtno, trgovsko, gospodinjsko in industrijsko delavsko) in me postojajo druge stvarne in resne koncepcije. Dobro so nam znane naloge strokovnjaka in naloge učitelja, kje pričnejo prve in kje končajo druge. Poznamo ustroj strokov-no-nadaljevalnih šol pri nas in v inozemstvu, vemo, kaj zahtevajo od učitelja in zavedamo se, kateri so pogoji za njeno uspešno delo in razvoj. V polni meri se tudi zavedamo, da zahteva delo v splošni nadaljevalni šoli poleg splošne pedagoške tudi še posebno kvalifikacijo, katere danes ne nudi nobena šolska izobrazba in ki jo je treba doseči s posebno usposobljenostjo.
Vzgojna naloga strokovno-nadaljevalne šole.
Pogrešno je smatrati, da je edini cilj in edina naloga strokovno-nadaljevalne šole v tem, da nudi mladini neko odrejeno količino strokovnega znanja iz posameznih predmetov te šole.
Gospodarsko dviganje in napredek stroke in stanu je rezultat ¡raznih sil in stremljenj, a strokovna izobrazba predstavlja samo eno komponento v celotnem sistemu.
Medsebojna odvisnost in pogojnost materialnega in duhovnega življenja gospodarskega in kulturnega napredka nam morata biti vedno pred očmi. Brez duhovne, etične kulture in brez gotovih moralnih vrlin, ki so bistvo značaja za stan, brez močne kolektivne zavesti, na kateri je zgrajena vsa družabna samopomoč, (ki ne pride sama po sebi, ampak jo je treba vzgajati in negovati), brez zavesti do občestvenih dolžnosti se nobeden stan ne more gospodarsko in strokovno dvigniti na ono višino in do one važnosti, do katere mora stremeti v svojem interesu in v interesu naroda in države. Brez te zavesti bi vsak stan v kratkem postal dninar. Poznati mora težkoče in svrho svojega stanu, da more zavestno usmeriti svoje delo v njegovo korist, vsak poedinec se mora zavedati solidarnosti z njim in biti soodgovoren za njegov napredek.
Tudi potem, ko je mladina zapustila nadaljevalno šolo, je potrebno, da skrbimo za
njen dobrobit. Nadaljevalne šole morajo postati središče celotnega duhovnega življenja in strokovnega izobraževanja doraslega naraščaja v dotičnem kraju.
Pri pouku me zadošča, da se učitelj zadovolji samo s predavanji iz učnega gradiva, potrebno je tudi, da celoten pouk vodi vajenca k aktivnosti, inicijativnosti, samostojnemu delovanju in samostojni nadaljnji izobrazbi. Brez zgoraj navedenega ostane vse šolsko znanje in delo neplodno.
Tak pouk pa zahteva največje metodične spretnosti. Učenci nadaljevalnih šol so zelo različni glede predizobrazbe, duševne zrelosti in nadarjenosti. Potrebna so psihološka izkustva, velika potrpežljivost in izredna spretnost v izboru in obdelavi učnega gradiva, da se «bere le ono, kar je za vsakokratne okol-nosti najvažnejše in da se učno gradivo obdelava čim nazornejše. Na ta način pa more poučevati obrtniški naraščaj samo oni, ki je dosegel pri pouku mladine v narodni šoli potrebno prakso in ki dobro pozna učno gradivo.	.
To izkustvo je znano povsod pri nas in v inozemstvu. Učitelji - strokovnjaki so dosegli večji ali manjši neuspeh. Potrebno je nadaljevati tam, kjer je narodna šola končala in poseči dostikrat nazaj v gradivo narodne šole.
V	Ljubljani so od 1850. leta do 1890. poučevali n. pr. obrtno (nadaljevalne šole profesorji realke. Praksa je pokazala, da uspevajo nadaljevalne šole le ob tesnem naslonu na narodno šolstvo in učiteljstvo teh šol.
Učiteljstvo nadaljevalnih šol.
Z ozirom na specialno nalogo nadaljevalne šole je potrebno izobrazbo učiteljstva narodne šole izpopolniti v treh smereh: v strokovnem, sociološko praktičnem in pedagoško didaktičnem pravcu.
Strokovna izobrazba mora obsegati vse strokovne predmete, ki se poučujejo v nadaljevalni šoli. Sociološko praktična naj vsebuje narodno gospodarstvo s posebnim ozirom na obrtno, industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, praktično ¡naravoslovje (sociologija) s posebnim ozirom na socialne in gospodarske probleme srednjega stanu, zadrugarstvo, socialno politiko in državoznanstvo. Pedagoško didaktična naobrazba mora seznaniti učiteljstvo z učnim gradivom nadaljevalne šole, potrebno je, da jim da smernice za njeno poučevanje in navodila za vzgojno delo v nadaljevalni šoli in izven nie med obrtniškim naraščajem. Naloga sociološko praktične na-obrazbe je, da nudi učiteljstvu vpogled v celokupni problem našega kmetijstva, trgovine obrtništva, v njihove prilike, njihov gospodarski položaj in temelje njihovega napredka.
Za izobrazbo v tem zmislu je potrebno, da se stalno prirejajo daljši 'tečaji in da se ustanavljajo v to svrho posebni zavodi v mestih z univerzami. V teh zavodih bi se ne vršili samo redni tečaji, ampak bi v njih slušatelji tudi stanovali, tu bi se učiteljstvo sestajalo vsako leto na konference in v njih bi imelo središče pri celotnem delu, za napredek nadaljevalnih šol. Ti tečaji za izobrazbo uči-teljstva naj bi trajali vsaj eno leto. Od tega časa bi se posvetilo 3A strokovni naobrazbi in Yt narodno gospodarsko-sociološki ter pedagoško didaktični.
Potreba naslona nadaljevalnega šolstva na narodno šolo in učiteljstvo.
V	prednjem smo pojasnili načelno stališče z ozirom na bodoči ustroj nadaljevalnega šolstva, oziraje se edino <na interes tega šolstva.
Razumljivo je, da rodi odpor stremljenje gotovih krogov, da bi se podelila glavna beseda pri tem šolstvu drugemu učiteljstvu, bodisi strokovnemu, srednješolskemu ali meščansko šolskemu in bi se učiteljstvu narodnih šol priznala samo vzporedna vloga ter bi se izročilo poučevanje na nadalje v. šolah učiteljstvu narodne šole samo tam, kjer ni drugega učiteljstva na razpolago. Upravičeni smo odkloniti tako vlogo kot ponižujočo in stvari škodljivo. Prepričani smo, da je le učiteljstvo narodnih šol z izpopolnitvijo svoje izobrazbe najbolj pozvano in najbolj usposobljeno za vodstvo in poučevanje v nadaljevalnih šolah. Omalovaževanje tega dejstva bi vodilo do nezdravega eksperimentiranja, ki bi stvari samo škodilo. To bi bila tudi oči-vidna krivica nasproti stanu narodnega učiteljstva.
Učiteljstvo narodnih šol se je zavzelo za to šolstvo v tisti dobi, ko se ostalo učiteljstvo
zanj ni brigalo, dvignilo ga je kljub najne-povoljnejšim pogojem na lepo višino, poučevalo je mnogo let brezplačno in pozneje za najskromnejše plačilo, ki mu je bilo često neredno izplačano, žrtvovalo je sorazmerno ogromne vsote za svojo izobrazbo in za obiskovanje tečajev, ker je moralo plačati suplenta za čas §voje odsotnosti.
Končno pripominjamo, da se edino učiteljstvo narodnih šol tudi še danes bavi pro-gramatsko s problemi tega šolstva, in je v resnici krivično, da bi bilo odrinjeno in zamenjano z drugimi danes, ko se temu šolstvu odpira lepša bodočnost. Od pravilne rešitve tega vprašanja je odvisen tudi razvoj in razmah v bodočnosti tega šolstva.
Organizacija obrtno nadaljevalnih šol
(Dosedanje stanje in spremembe po projektu nove uredbe.)
Pregled na statistične priloge nam kaže, da je padlo po letu 1930. v Dravski banovini število vajencev za okroglo tretino. V letih 1930. do 1934. so dosegli vajeniško dobo šibki, med vojno rojeni starostni letniki. Padec vajencev v teh letih je vsled tega prehodnega značaja. Pri reorganizaciji obrtnega šolstva moramo s tem računati in smatrati povprečje stanja šolstva v letih 1928./29., 1929./30. in 1930./31. za dosedaj doseženo normalo.
Na drugi strani moramo računati s tem, da je ostajalo še v teh normalnih letih okrog 35% vseh vajencev brez šolskega pouka. Svrha reorganizacije strokovno nadaljevalnega pouka ne more biti v tem, da bi se to število še povečalo, temveč mora biti v tem, da se pripeljejo vsi vajenci v šolo, kakor predpisuje to novi zakon.
Povprečno je prišlo na naših strokovno nadaljevalnih šolah na en razred 1. 1930./31. okrog 24 učencev in 1.6 učiteljev. Zadnja leta pa je padlo število vajencev na en razred na 20. Ta številka je pri ogromni večini šol enakomerna. Že to kaže, da odgovarja pedagoški potrebi za to vrsto šol. Vseh razredov strokovno nadaljevalnih šol je bilo pri nas leta 1930./31. 304.
Povsod, kjer se določi, kdaj je treba ustanoviti poseben razred, je treba določiti zato število 20, največ 25, ne pa večje številke. Novi obrtni zakon predpisuje, da mora obiskovati šolo vsak vajenec. Zakon predvideva, da morajo biti popolne strokovno nadaljevalne šole tam, kjer je v šolskem okolišu najmanj 50 vajencev. Tam, kjer je 25—50 vajencev, morajo obstojati strokovni tečaji. Tam pa, kjer je manj kot 25 vajencev, morajo obiskovati vajenci višjo narodno šolo.
Nova uredba naj bi dala tem važnim zakonskim predpisom določeno vsebino.
Predloženi osnutek uredbe gre mimo te najvažnejše naloge. To je njegova najtežja napaka.
Uredba odrejuje, da morajo biti strokovne šole trirazredne in da jih organizirajo občine v krajih, kjer je v šolskem okolišu nad 50 vajencev. S tem bo ukinjenih v Dravski banovini okrog 50, to je polovico sedaj obstoječih strokovnih šol s 86 razredi in 1400 učenci, v katerih se sedaj redno poučuje, četudi samo v dveh ali enem razredu. Kakšno nadomestilo dobimo zato? Uredba predpisuje, da se bodo organizirali v takih krajih z 25—50 vajenci vsaka tri leta po 6 mesecev tečaji, v katerih naj bi se poučevali predmeti splošne naobrazbe. Ti tečaji bi trajali tekom 6 mescev po 8 ur na teden.
O načinu, kako naj obiskujejo vajenci višje narodne šole, — kar bi bilo edino, kar bi morala nova organizacija šolskega pc^ika obrtnim vajencem v Dravski banovini na novo dati, ne pove uredba ničesar.
Gotovo je, da je radi velike raztresenosti vajencev nadaljevalno šolstvo za vajence težko tako organizirati, da bi obseglo šolanje vse vajence, kakor to zakon predpisuje. Nerešljiva pa ta naloga ni. Zlasti, če se zavedamo, da so tu tudi skromni uspehi boljši, kakor nič. Že s tem je veliko pridobljenega, če ostaja vajenec tekom učne dobe v vezi s šolo, če obnavlja tam svoje prej pridobljeno osnovno znanje v čitanju in računanju. Ne bo nemogoče vpeljati v zadnje razrede višjih narodnih šol poleg čitanja in računanja vsaj še nekaj korespondence in najenostavnejšega knjigovodstva. Ako bi se odredilo, da morajo obrtni vajenci te predmete obiskovati, bi bilo mnogo doseženega. Vse to pa spada v uredbo o strokovno nadaljevalnih šolah in v učni načrt višje narodne šole. Ta uredba mora tudi določiti, koliko ur med tednom in katere predmete morajo vajenci v narodnih šolah obiskovati. Dokler se uredbe ne da tako izpopolniti, je bolje, da sploh ne izide, ker njena svrha pač ne more biti, da bi poslabševala obstoječe stanje. Po našem mnenju bi moral biti odnos med strokovno nadaljevalnimi šolami, tečaji in narodnimi šolami naslednji:
V krajih z nad 50 učenci obiskujejo učenci vsa tri leta posebne strokovno nadaljevalne šole.
Za kraje s pod 25 vajenci je treba v uredbi določiti, koliko ur na teden in katere predmete imajo posečati vajenci med rednim poukom na višjih narodnih šolah, bodisi kot poseben oddelek v poedinih ¡razredih teh šol, bodisi udeležujoč se splošnega pouka.
Za kraje s 25—50 učenci je treba določiti, da se morajo predavati za nje na narodnih šolah zgoraj navedeni predmeti v za nje posebej določenih oddelkih. V kolikor bi poučevalo učiteljstvo te predmete v nadurah, ga je treba za ta pouk seveda tudi posebej odško-dovati po tarifi, ki velja za pouk na strokovno nadaljevalnih šolah. V periodičnih tečajih bi se izpopolnil učni program lahko le še s predmeti, ki so s stroko vajenca v ožji zvezi (na primer: strokovna kalkulacija, nauk o materialu, orodju, strojih).
Ako se naše strokovno nadaljevalno šolstvo ne bi reorganiziralo paralelno v ozki zvezi z reorganizacijo narodnega šolstva, nam bo prinesla reorganizacija tega šolstva vsaj na našem področju občutno nazadovanje.
Mnogo določb uredbe kaže tudi sicer, da se njeni redaktorji ne zavedajo dovolj, da je mogoče rešiti velike težave z organizacijo strokovno nadaljevalnih šol samo v ozki zvezi z organizacijo narodnega šolstva. Samo v tej zvezi moremo dobiti strokovno nadaljevalno šolstvo, ki bo obseglo res vse vajence. Trgati brez potrebe to organsko zvezo, se pravi postavljati si brez potrebe nove težave.
Vzdrževanje strokovno nadaljevalnih šol
S 15 do 20 milijoni dinarjev bi se dalo organizirati v naši državi dobro strokovno nadaljevalno šolstvo. Ta svota ni tako velika, da bi se je ne dalo tako osigurati, da bi bilo naše strokovno nadaljevalno šolstvo oproščeno od slučajnih podpor. Ako je zakon odredil, da so glavni vzdrževalec občine, subsi-diarni vzdrževalec pa banovine in ministrstvo trgovine in industrije, bi morala uredba računati s tem, da občine v nobenem slučaju niso v stanu tega šolstva v celoti vzdrževati in bi moralo že odrediti na kak način in v kaki višini naj se dodeljujejo subsidíame podpore. Zato bi morala računati uredba s subvencijami višjih upravnih enot kot s pravilom. Treba bi bilo v uredbi določiti, kakšen znesek naj prispevajo za šole banovine in država. Poudarjamo, da predvideva zakon kot subsidiarnega podpornika tudi državo, med tem ko osnutek uredbe to dolžnost omejuje.
Vse to bo imelo za posledico, da bodo odvisne strokovno nadaljevalne šole dalje od milodarov, kar je za šolstvo, ki ga predpisuje zakon kot obligatorično, popolnoma nelogično. Ponižujoče je za to šolstvo in za upravnike strokovno nadaljevalnih šoi. da morajo prositi povsod za prispevke in da ne vedo nikoli za gotovo, ali bodo mogli svojo šolo bodoče leto vzdržati ali ne. V tem oziru uredba ničesar ne spreminja. Stvar s tem ne postaja rešena, če se nalaga v teoriji glavno breme na občino, tudi če se v naprej ve, da so
finančne razmere mnogih občin take, da tega bremena same ne morejo nositi.
Posledica sedanjega načina finansiranja je, da je dotirano naše šolstvo zelo neenakomerno. Medtem ko imamo šole, ki stoje finančno zadovoljivo, imamo na drugi strani šolske uprave, ki plačujejo učiteljstvo po 5 do 7 Din na uro, a dolgujejo učiteljstvu cesto še ta honorar. Je znak velikega idealizma, da imamo strokovno nadaljevalne šole, ki tudi pod takemi pogoji še obstojajo. Mnogo drugih pa je, ki so bile zadnja leta radi takih in sličnih težav ustavljene. V oči pada velika postavka, ki jo dobiva strokovno nadaljevalno šolstvo na šolah v Dravski banovini od šolarine. Za šolarino bi bila edina v zakonu utemeljena podlaga v tem, da so dolžini prispevati po zakonu učni gospodarji za učila. Če so naše informacije točne, pa pri nas šolarine v pretežni večini slučajev ne plačujejo učni gospodarji, temveč vajenci sami. Ni po-miselka, da bi plačevali tako šolarino starši premožnih vajencev, ako plačuje mojster tekom treh let za vajenca hrano in stanovanje, kakor je bilo to v dobrih starih časih običajno.
Danes pa cca 40% vajencev v Dravski banovini ne dobiva te od nekdaj običajne odškodnine za svoje delo. To donaša učnim gospodarjem po mestih gotovo nad 10 milijonov dinarjev izrednega dobička, katerega njih tovariši na deželi niso deležni.
Kjer je stanje tako in kjer so vrh tega vajenci še otroci revnih staršev, bi se smeli pritegovati h pokrivanju stroškov ?a strokovr no nadaljevalne šole preko šolarine pač mojstri, ne pa starši vajengev. Uredba pa opro-
šča mojstre tozadevno še tistih dolžnosti, katere jim zakon nalaga. Iz vseh teh razlogov z urpdbo tudi v pogledu načina, kako sp osi-guravajo materialna sredstva strokovnega šolstva, ne moremo biti zadovoljni.
Redukcija draginjskih doklad poroienim uradnicam
Le ena je resnica...
Le ena je resnica, in ta je, da prebivamo Jujspslovani že nad 1300 lpt ob kršnih obalah sinjega Jadrana, da slavna naša povestnica baš tam naokoli zaznamuje najsilnejša dela naših prednikov in da se je slovansko bogoslužje itam naj krče viteje držalo in obdržalo do današnjih dni.
Kaj pa trdijo naši nasprotniki? Neuki državljan zapadnih naših sosedov je trdno prepričan, da se godi njegovi materi domovini krivica in da tisoči njegovih bratov in sestra ječi pod krutim tujim jarniapi vzdolž vzhodne obale Jadrana. In to ni le mišljenje preprostega človeka tam onstran, enako mislijo zavedno ali nezavedno tudi inteligenčni sloji, saj jim tucati društev pod krinko narodne obrane dan za dnem dopovedujejo, da je Dalmacija njihova zemlja in da je Jadran njihovo morje. Baš najnovejša izdaja njihovega turističnega društva nam je ta ponovni dokaz.
In kolikšna je naša protiutež na tehtnici onih ogabnih laži? Skoro- ne dovolj močna, da bi prinesla ravnpvesje.
Najučinkovitejša protiutež bo naša narodna zavest. Ob njej se bodo razbili vsi zahrbtni in nečedni poizkusi nevoščljivcev in lakornnikov, utihnila bodo natolcevanja gosto-bespdnikov in zrušil^ se bo trhla stavba njihovih tjjpsitpčih laži ob ip,a§i narodni ?ayesti!
Ali pa je narodna zavest pri nas že cj°-volj razvita, da h} mogla računati na (tolikšno zmago? Ali si jp sleherni jugoslovenski državljan svest svojih narodnih pravic, pa tudj dolžnosti?
V vsaki duši tli iskrica narodne zavesti. Rodila se je s človekom, dete jo je srkalo iz piaterinih prsi, mladeniču in mož^, dekletu in ženi pa zbudimo spet tp zavest, prikličin^p jo ff^a beli dan in gojimo jo potem skrhno kof najobčutljivejšo in najžlahtnejšo cvetk$, d^ se Razbohoti do neslutenih veličin.
Dopovejmo našemu čjoveku, da je svobodni sin svobodne .jugoslavijp, ki se ji tretjina njenih ohširnjh meja namaka v hisp^ne vale ažurnega Jadrana. Nanj usmerin^p vse njegovo mišljpnje, saj baš morje je naša narodna in državna bpdoanost.
Pomorska država smo, pa le premalo se tega zavedamo, pa le premalo to penimo. To prednost spoznavajo in občutij p naši sosedi bolj od nas samih. Menda se ne bpmo šele PO njih upili ceniti lastnih dobrin?
Proti številnim narodno-obrambnim pp-morskim društvom drugih narod py imaipp Jugoslovani le svojo »Jadransko stražo«. Pred dvanajstimi leti sta jo rodila ljubezen do našega morja in življenjska nujnost na? rocjnpga in državnega našega obstoja. Ngše dete je to in zato vredno vse ljubezni, saj tudi ono samo propoveduje ljubezen do rodnega morja in njegovih skalnih čeri in njegovih ljubkih otočkov in njegove razorane obale od Bojane do Rečine. Pa še više gori do Soče sega naš živelj in objema naš Jadran, našo zemljo.
Baš Slovenci smo jzgubili svojo jadransko obalo, in zato bi nam moral postati Jadran simbol srcčp in svobode in vsi bi morali pod prapor »Jadranske straže«, pod buzdovan kraljeviča Marka.
Po vsej širni državi je razpredla »Jadranska straža« svoje čudotvorne niti, ni ga večjega kraja, ki bi mu bila neznana, ni inteli-genta. ki bi mu bila tuja. Nad sto tisoč članov šteje naša pomorska narodno-obrambna organizacija, okoli šest sito krajevnih odborov in poverjeništev vsebuje. Pa kaj je to proti 14 milijonom prebivalstva!
Leto za letom izdaja krasno revijo pod ipienom »Jadranska straža«, njeni lični žepni koledarčki so iskani, zelo priljubljen je koledar »Naš mornar«, svojevrstne so ostale številne publikacije. Da omenim le divno delo univ. prof. dr. Grge Novaka »Naše more«, ki je izšlo že v drugi nakladi. Ta knjiga pač ne bj smela manjkati v knjižnici nobenega inteligenta kot tudi v nikaki javni knjižnici.
Sezi po vsem tem, listaj, čitaj, da se prepričaš p ogramnein delu organizacije za naše rngrjp in pomorstvo na kulturnem in gospodarskem polju! Že samo to bo uverilo o namenu in pomenu pomorsko-obrambne organizacije, o njeni umetnosti, vrednosti in potrebi, kogar česti dogodki krute vsakdanjosti še niso dovedli do teh misli.
V naši banovini ostojata v Ljubljani in Mariboru oblastna odbora »Jadranske straže«. Vsak izmed njiju imata več podrejenih mestnih odborov in poverjeništev. Vse pa druži centrala v primorskem Splitu. Organizacijo vodi bivši primorski ban zaslužni dr. Ivo Tar-ljubljanskemu oblastnemu odboru predseduje pomočnik bana dr. Otma,r Pirkmajer, mariborskemu obl.' odboru načeluje dr. Fran Lipold, skupne posle obeh slovpnskih obl. od-jjqrov pa rešuje banovinska eksekutiva JS v Ljuhljani pod predsedstvom g. dr. Pirkma-
Posebna pozornost se posveča mladini, ki je organizirana v Podmladku Jadranske straže že po vsej državi, najmočnejši pa jp Podmladek JS v dravski banovini. Nad 65.000 mladih stražarjev in straža^ic se v več kot 700 šolah navdušuje za naš Jadran.
Pa tudi banovinska eksekutiva JS skrbi za svoj naraščaj. Ustanovila je poseben socialni sklati, ki qaj omogoči mladini pb.isk morja in dajjše bivanje ob njem. Zgraditi hoče svoji mladini dom ob Jadranu in že letos pojdejo Podmladkar^ in Ppdmladkarice za nekaj tednov na morje. V socialni fond se zbirajo dohodki prireditev, prostovoljni prispevki in dobiček od izdaj JS.' Oblastni oclbor JS v Ljubljani je izdal krasne razglednice Nj. Vel. kralja in prestolonaslednika Petra, pokrovitelja JS, izdal je umetniško izdelane koleke po 25 in 50 p ter pp 5 Djn. Mladina, ki to razpe7 pava, dela za svoj dom ob morju.
Da se velika misel JS med narodom še bolj utrdi, priredi Obl. odbor JS v Ljubljani v dneh od 28. aprila do 6. maja v svojem področju »Jadranski teden«. Proslavjle ga bodo £udi vse šple v banovini. Obširen je program jadranskega tedna v Ljubljani. Akadpmijžf vseh ljubljanskih srednjih, strokovnih in meščanskih šol, javna tombola, predstava v operi, predavanje pomorskih filrnpv, vsak daii radijsko predavanje o našpm morju in pomorstvu, zabavni večer in k sklepu velika matineja vseh gospodarskih krogpv za poživlje-nje vprašanja zveze Slovenije z morjem. Ves čisti dohodek gre v socialni sklad.
Tudi v jadranskem tednu bpmo kot ve|d-np na svojem mestu.
Kdo je v prednji vrsti na deju za nacionalni pokreit med našim narodom, na čigavih ramah sloni levji del tega sladkega bremena in po kom se narod dviga ali pada?
Učitelj je to! Narodni učitelj.
On je tudi spoznal veliki pomen Jadranske straže ter se je oklenil z vso vnemo. Vanj tudi stavlja organizacija največje nade. In učiteljstvo tudi JS ne bo razočaralo.
Ne zametujmo onega s čimer nas je dobrotna Usoda razkošno obdarila in za kar nas zavidajo milijoni sosedov! Učimo se od vperaj, delajmo danes in mislimo na jutri ter čuvajmo naše morje!
Primerjava
o znižanju osebnih drag. doklad por. aktivnih uradnic po uredbi z dne 11. aprila 1934.
Državna uradnica IX. skupine omožena z: uradnikom III./l. skupine:
sta imela skupnih dohodkov v:
I.	dr. razr. 7320-
II.	„ „ 6720,-i'II. „ „ 6660,-
po uredbi se jima znižajo prejemki za:
775.— 525 — 425.—
uradnikom III./2. skupine:
I. dr. razr. 6770,—	775 —
II. „ „ 6270,—	525—
III. „ „ 6070,—	425—
uradnikom IV./l. skupine:
I. dF. razr. 5820.—	775_
II. „ „ 5320—	525—
III. „ „ 5120—	425—
uradnikom IV./2. skupine:
I. dr. razr. 4920—	775—
II. „ „ 4420—	525,—
III. „ „ 4220—	425,—
uradnikom V.	skupine:
I. dr. razr. 4550.—	775.—
II. „ „ 4050—	525—
III. „ „ 3850,—	425—
uradnikom VI. skupine:
I. dr. razr. 4150.—	775.—
II. „ „ 3650,—	525—
III. „ , ,. 3450,—	425—
znižanje
°/o
10.5 7.8
6.3,
11.4 8.3 7.0
13.3 9.8 8.3
15.77 11.8 10.0
17.0 13.0 11.0
186 14 3 12.2
uradnikom VII. skupine:
I. dr. razr. 3810— 581.25	15.2
II. „ „ 3310— 393.75	11.9
III. ., „ 3310— 318.75	10.2
uradnikom VIII. skupine;
I. dr. razr. 3555.— 581.25	16.3
II. „ „ 3255— 393.75	12.1
III. „ „ 2855— 318.75	11.1
uradnikom IX. skupine:
I. dr. razr. 3300— 581.25	17.6
II. „ „ 2800,— 393.75	14.0
III. „ „ 2600— 318.75	12.2
uradnikom X. skupine:
I. dr. razr. 3100,— 387.50	12.5
II. „ „ 2600— 262.50	10.0
III..... 2400— 212.50	8.8
uradnikom pripravnikom po § 23./1.:
I. dr. razr. 3165— 387.50	12.2
II. ., „ 2675— 262.50	9.8
III. „ „ 2475— 212.50	8.6
uradnikom pripravnikom po § 23./2.:
I. dr. razr. 2970,— ' 387.50	13.0
II. „ „ 2470— 157.50	6.3
III. „ „ 2270— 127.50	5.6
uradnikom pripravnikom po § 23./3.:
I. dr. razr. 2855— 387.50	13.5
II. „ „ 2355— 157.50	6.7
III..... 2205— 127.50	5.8
SpioSne vesti
JADRANSKI TEDEN
Nikjer v državi se ni organizacija Jadranske straže toliko razširila kot v dravski banovini, ki se v polni meri zaveda pomena morja in trg. zveze z njim^er zato širi zanimanje za svoj pokret med vsemi sloji prebivalstva.
Da se bo pomorska zavest v našem narodu in osobito še v Sloveniji še bolj utrdila in ukoreninila, priredi Oblastni odbor JS v Ljubljani sporazumno z mariborskim Oblastnim odborom v dneh od 28. aprila do 6. maja t. 1. »jadranski teden«. Sodelovali bodo odrasli in mladina in bo to ponovno javna manifestacija za svoje morje in potrebno zvezo z njim.
V	tem času naj bi se miselnost slehernega Slovenca koncentrirala na naše pomorske probleme.
V	informacijo glede »jadranskega tedna« v Ljubljani navajamo sledeče:
28.	aprila: akademija ljubljanskih Podmladkov v Unionu z izbranim programom.
29.	aprila: zjutraj budnica, dopoldne predavanje, v radiu, popoldan velika tombola na Kongresnem trgu.
30.	aprila: 2 urna radio-reportaža o morju pd 20. do 22. Načelni nagovor dr. Pirkmajer-ja, predsednika O. Q. JS, potopisno kramljanje s spremljevanjem reproducirane glasbe, solospevov, kvarteta itd. Predstave v operi in v kinu. Prodaja kolekov JS po mestu. Izložbo v stilu belo-modrega tedna.
5.	maja: velika družabna prireditev K. O. JS na Taboru, pevski zbor »Tabor« zapoje himno Jadranske straže, Delakova izvaja s svojo plesno skupino pomorske plese, šentjakobski oder daje odlomek iz Bučarjeve operete »Študentje smo«.
6.	maja: veliko zborovanje na Kongresnem trgu o pomenu in, uresničenju železniške
in avtomobilske zveze Slovenije z morjem. Priredita O. O. JS v Ljubljani in akcijski odbor za zvezo Slovenije z morjem. Govorili bodo gospodarstveniki.
Osobito opozarjamo tudi na materialni smoter tega tedna v prid socialnemu skladu JS dravske banovine za mladino, ki obstoji v tem, da se čimprej zgradi mladini ob morju prepotrebno okrevališče in da se tako vzgoji telesno in moralno zdrav in odporen naraščaj.
Prepričani §mo, da bo naše učiteljstvo s polnim razumevanjem in požrtvovalnim prizadevanjem pripomoglo s svojim sodelovanjem do čim večje manifestacije za naš Jadran ter s tem za čimprejšnje uresničenje teženj.
Čuvajmo naše morje!
O STROK.-NADALJEVALNEM ŠOLSTVU.
POSEBNA BROŠURA
Te dni bo predložena gospodu ministru trgovine in industrije uredba o organizaciji pouka na strokovno nadaljevalnih šolah.
Mislimo, da bomo storili koristno delo, če predložimo baš ob tej priliki naši javnosti statistično gradivo o vajencih in strokovnem šolstvu v dravski banovini.
Strokovno šolstvo je v tej banovini gotovo najstarejše in najbolj razvito. Nova urejevanja tega vprašanja morajo imeti pred očmi vse, kar dobrega postoja, in morajo spreminjati le k boljšemu, v nobenem slučaju pa ne k slabšemu.
Poleg statističnega gradiva, ki ga je zbral z veliko ljubeznijo do stvari naš stari strokovni delavec na tem polju, gospod Josip Berdajs ob sodelovanju Delavske zbornice, obrtnih združenj in vodstev obrtnih šol, pri-občujemo v knjižici k raznim aktualnim vprašanjem članke naših šolskih praktikov, ki so
dejanjih, »Mucij Levoroki« pa prizor iz stare rimske zgodovine. Knjižici je dodan tudi na-pev »Me Sokoličice« igrici Smiljaničevi in Smiljaničev.
V	sedmi knjižici je »Dediščina«, drama v enem dejanju in pripovedni spisi: »Najlepši dnevi« — »Boldreževa Katarina« — »Kosirni-kov Janezek« — »Pogreb Zalokarjeve gospodinje« — »Proščenje pri Treh farah«, pestre slike iz Bele Krajine. Kot dodatek je v tej knjižici: »Prešeren in njegova doba«. Prvotni spis iz 1. 1905.
V	osmi knjižici so zbrani pripovedni spisi: Fantje od fare — Materina smrt — Skrb — Bukve na Gorjancih in Stric Robas.
V	deveti knjižici je zbral: Vesele zgodbice — Legende — Basni — Pravljice in pripovedke, v prosti in vezani besedi.
Za' zaključek nam je nanizal pesnik v deseti knjižici pesmi: Vesele pol, pol žalostne — Pesmice o živalih — Pisano življenje iz našega kraja in Drobtine.
Oprema knjižic je vzorna in izbrana, zato smo prepričani, da se bodo Ganglovi zbrani spisi skoraj preselili iz »Učiteljske tiskarne« v mladinske knjižnice in k mladini po vseh naših, tudi najoddaljenejših krajih. Knjižice in pisatelj zaslužijo to priznanje.
Da pa bo to vsem mogoče, je poskrbela založnica z nizko ceno in prav ugodnimi plačilnimi pogoji, saj stane vsaka, v platno vezana knjiga le 42 Din, vsa zbirka pri takojšnem plačilu pa samo 320 Din. Zbirko pa morejo ljubitelji lepe knjige naročiti tudi na 12 zaporednih mesečnih obrokov po 32 Din. V polusnje vezana zbirka stane 120 Din več, v celo usnje pa 180 Din več.
Šolske in sokolske knjižnice, sezite po lepi in bogati zbirki svojega vzornika in ljubljenca in oplemenite z lepim čtivom srca naše dece!
Lojzetu Bercetu v spomin!
Bpžja narava se probuja in procvita, vse se veseli lepe pomladi, ki pa ne more več prebuditi tovariša Alojza Berceta. Vzoren narodni prosvetitelj, vzoren mož in oče je legel le prerano v hladni grob. Na Vel. soboto, ko se vse pripravlja k vstajenju nebeškega stvarnika, je Lojze zapustil drage svojce, svoj stan, svoje prijatelje in le brzojavke so poročale širom banovine in tja v «neodrešeno pzemlje žalostno in večini nepričakovano vest. Ob žalostnem klenkanju ljubljanskih zvonov so ga spremili na Vel. ponedeljek ob ogromni množini prijateljev in znancev in z vsemi vojaškimi častmi — bil je rez. pešad-kapetan I. ki. — k zadnjemu počitku. Po v srce segajočih molitvah so se poslovili od njp-ga načelnik kmet. oddelka kralj, banske uprave, svetnik - ing. Zidanšek, sreski šolski nadzornik za Ljubljano - okolico, tov. Urbančič in podpredsednik konjiškega učiteljskega društva tov- J. Kržič, proslavljajoč ga kot marljive^ in vestnega kulturnega in gospodarskega delavca in dpbrega stanovskega tovariša.
Pokojni Lojze je bil rojen majnika 1896. v Dornbergu na Vipavskem v ugledni in narodni hiši, ki je dala ppleg več bratov in sestra kar 3 učitelje, starejšega, še-le pred 5 meseci umrlega Jožefa, mlajšega Rafaela in sedaj umrlega Lojzeta. Ta je dovršil goriško učiteljišče pomladi 1915.. tik pred vstopom Italije v sveltovno vojno; pozvali so takoj tudi njega in je prebil v njej 3 in pol leta, t. j. do razpada Avstrije. Vrnivši se v svojo, medtem že po Italiji zasedeno ožjo domovino, je nastopil učiteljsko službo v Zalošeah tik rojstne vasi, kjer je uspešno deloval le nekaj mesecev. Vsled svoje narodne zavednosti — bil je že v šolah in pri vojakih goreč rodoljub — je prišel kaj kmalu pri takratni italijanski voja-
ški in politični upravi v nemilost. Odšel je spomladi 1919. leta preko meje in se takoj pridružil borcem za Koroško. V vojni zrahljano zdravje pa mu je onemogočilo izvrševanje težjih poslov, vsled česar mu je svobodna domovina nudila lažjo službo in ga poslala kot podporočnika za šefa železniške policije v Zidani most.
Ni pa našel v vojaki službi popolnega zadovoljstva, sledil je svojemu srcu in svojemu poklicu ter nastopil v nov. 1919. učiteljsko službo v Čadramu pri Konjicah. Vstopil je takoj v sokolske vrste in je bil društvu v Oplotnipi majmarljivejši sodelavec in tajnik. Povsem se je posvetil šo|j in vzgoji naroda, dasiravno je zadeval pri svojem delu na maio-zavedne povojne elemente, kar pa je le podžigalo njegovo delavnost. V Čadramu §i je tudi izbral za življenjsko družico tovarišico Katko Plevnikovo, ki mu je bila ob popolnem razumevanju zvesta pomočnica pri vsem njegovem ,delu.
Jeseni leta 1922. je prevzel upraviteljsko mesto v Špitaliču P" Konjicah, kjer je deloval polnih 10 let. Kljub bolezni je posvetil v tej dobi vse svoje moči povzdigu šole ter splošnemu kulturnemu in gospodarskemu napredku svojega šolskega področja. Mnogo zaslug si je pridobil pri vodstvu občinske uprave in živ. selekcijske zadruge. Ustanovil je s svojim bratom Tonetom sokolsko četo, ki se je prav lepo razvijala pod njegovim vpd-stvom. Bil je tudi dolga leta delaven odbornik in nazadnje predsednik konjiškega učiteljskega društva. Uredil si je prav lepo šolski vrt. Sploh je bil vsestransko marljiv kot čebelica — saj je tudi bil vzoren čebelar v svpjemu okolišu — in je prejel za svoja dela in zasluge nešteto pohvalnih priznanj.
Bolezen pa je bila močnejša od njegove volje, iskal si je zdravja po klinikah in bolnicah, vendar zaman. V upanju, da si vendar-le
izboljša zdravje, je zaprosil k Sv. Jakobu ob Savi. kamor je prišel 1. 1932. za šol. upravitelja. Tudi tu je z neverjetno energijo nadaljeval svoje plodonosno delo, toda usoda je hotela drugače. Kako težka je bila njegova ločitev od ljubljene soproge in treh sinčkov, ve le oni, ki ga je videl v poslednjem trpljenju v ljubljanski bolnici. Njegova prerapa smrt pomeni najhujši udarec njegovi družinici, ki je izgubila z njim ljubljenega in ljubečega »ate-ka«. Mladina je izgubila z njim pravičnega in dobrohotnega voditelja in vzgojitelja, za njim iskreno žalujejo njegovi stanovski tovariši in številni prijatelji, ki ga bodo ohranili v častnem spominu.	F.
E. L. Gangl: Moja pot
Za Veliko noč smo dobili še pet novih knjig zbranih spisov za mladino. Naše knjižnice je obogatil E. Gangl skoraj hkrati z desetimi bogato opremljenimi knjigami, za kar je poskrbela na eni strani Učiteljska tiskarna, na drugi pa profesor Saša Šantel, ki je vse knjižice bogato in prav izbrano ilustriral.
Lepo dejo je dotiskano in roma v svet — v naše šolarske in mladinske knjižnice in med našo šolsko in sokolsko mladino.
Težki so časi vendar smo prepričani, da bodo počastile svojega prijatelja — učitelja-pedagoga in sokolskega prvaka vse šole in sokolske edinice s tem. da bodo uvrstile v svoje knjižnice svojega vzornika in ljubljenca.
Ker smo o prvih petih knjigah že spregovorili, naj omenimo ravnokar izišle.
V šesti knjižici imamo zbrane gledališke igre. Za 'razne slavnostne prilike bo prav primerna »Naše gore listi«. Za razne sokolske prireditve pa: »Smiljaničevi in Smiljaničev«. »Pravda zaradi jajca« je veseloigra v dveh
strokovno nadaljevalno šolstvo v dravski banovini organizirali in privedli na dosedanjo stopnjo. Dodali smo tudi nekaj, kar je bilo. treba dodati po našem mnenju v cilju zaščite vajencev.
Povodom projekta »Uredbe o organizaciji strokovno nadaljevalnega šolstva«, ki jo je izdalo min. trg. in industrije v aprilu t. L, je izdala »Delavska zbornica v Ljubljani« posebno brošuro, ki razglablja problem nadaljevalnega šolstva. Brošuro je uredil tajnik zbornice, g. Filip Uratnik. Gornje besede so vzete iz uvoda brošure. V brošuri je tudi projekt izprememb k Uredbi in utemeljitve, poleg zanimivih statističnih podatkov. Brošuro lahko naroče interesenti v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Gena izvodu 5 Din in poštnina.
—	Iz seje širšega odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol, dne 7. aprila 1934. Glavna razprava je bila glede izdaje brošure in organiziranja sres. kmet. tečajev za uči-teljstvo.
Že v teku maja namerava odbor izdati 2 brošuri in sicer: Prehrana. Kuhanje. Sestavili Marija Pleškova in Margareta Prašnikar-jeva.
Dom. Obleka. Sestavili Anka Mešioek-Černejeva ip, Andreja Grum-Skuljeva. Cena posamezni brošuri bo 4 Din. Snov je obdelana po učnem načrtu, ter obsega najvažnejšo snov, ki jo mora obvladati vsaka gojenka gosp. nadaljevalne šole. Z nabavo iteh brošur bo odpadlo napisovanje snovi v zvezke, ki je dosedaj zahtevalo ogromno časa. Odbor se obrača na vse voditeljice kot tudi učiteljice gosp. nad. šol s prošnjo, da že sedaj zainteresirajo za brošure učenke nad. šol ter tudi absolventke istih. Knjižici ne bosta samo dobrodošli učenkam, temveč tudi učiteljicam, ker jim bosta tvorili okvir učne snovi kar bo za enoten, pouk velikega pomena. Nadalje prosi odbor vse voditeljice, da že sedaj zbirajo naročnice, o čemer bodo obveščene s posebno okrožnico. Knjižici bosta ?elo dobro došli tudi onim učiteljicam, ki poučujejo gospodinjstvo, zlasti v višji narodni šoli. — Kraljevska banska uprava, kmetijski oddelek, namerava prirejati dva do tri dnevne sres. kmet. tečaje za učiteljstvo radi poglobitve učitelj -stva v kmet. panoge. Ti tečaji so namenjeni predvsem učiteljstvu nadaljevalnih šol in onim učnim osebam, ki se za delo v nadaljevalnih šolah zanimajo in žele sodelovaiti. Odbor je izdelal za prirejanje teh tečajev poseben pravilnik in tudi program. Opozarja vse poverjenice po okrožjih, oziroma po sre-zih, da zbero imena priglašenk za praktični počitniški tečaj.
—	Občni zbor Pedagoške Centrale v Mariboru se vrši v nedeljo dne 6. maja ob 10. uri v čitalnici Pedagoške Centrale na državni učiteljski šoli v Koroščevi ulici. Opozarjamo, da se sklepe na predvečer dne 5. maja IV. pedagoški teden za širše občinstvo s predavanjem prof. G. Šiliha o novih potih rodbinske vzgoje. To predavanje se vrši ob 20. uri v veliki Kazinski dvorani. Člani, tovariši, zlasti pa poverjeniki posameznih krožkov, oziroma društev, pridite! — Odbor.
—	Ob slovesu g. ravnatelja Kadunca s 3. dekl. osn. šole. 3. dekl. osnovna šola v Mariboru, ki je služila doslej kot vadnica bivšemu ženskemu učiteljišču, se je po ukinitvi slednjega osamosvojila in dobila novo vodstvo. Tako je zgubil učiteljski zbor te šole sivojega dolgoletnega voditelja, ki je, dasi srednješolski direktor, imel vsikdar polno razumevanje za osnovno šolstvo, Itako da bi lahko služil za vzor upravitelja osnovne šole. Poleg globoke nacionalne zavesti, ki je vedno .skrbno čuvala na tem, da se je vzgajala deca v zavedne Jugoslovane, je dičilo ravnatelja Kadunca tudi globoko^ socialno čuvstvovanje, ki se je najlepše odražalo v skrbi za njeniu izročeno deco. V najbolj suhih časih je znal g. ravnatelj Kadunc vedno še poiskati izredne vire, da se je zamogla deca še bolj preskrbeti s samoučili, tako da je bila 3. dekl. osn. šola v tem oziru vedno pač najbolje preskrbljena šola v Mariboru. V vzgojnem oziru se je držal g. ravnatelj Kadunc vedno načela, da je itreba vse razumeti, ker je potem prav lahko oprostiti. Da je dosezala bivša vadnica v učnem in vzgojnem oziru vedno res lepe uspehe, je bila predvsem zasluga g. ravnatelja Kadunca, ki je znal njemu podrejeno učiteljstvo navajati na čim intenzivnejše delovanje na vseh področjih. Učiteljstvo pa je zgubilo z njim tudi šefa. ki je bil s svojo osebnostjo vedno porok za pravico in dobroto. Zato ni čuda, če je pod njim vsak z veseljem delal, če je vladalo pod njegovim vodstvom na šoli vsikdar kar najlepše, res tovariško razmerje, kakršno bi moralo biti na sleherni šoli, zato tudi ni čuda, če se je ločilo učiteljstvo s tako težkim srcem od njega in mu bo ohranilo vsikdar najlepši in najsvetlejši spomin.
—	Sprejemni izpit za srednje šole. Prof. dr. Kozina in Mlakar sta izdala brošurico, ki obsega snov za sprejemni izpit v srednje šole. V osnovni šoli ne pripravljajo učencev za srednje šole, saj študira le inajhen odstotek naše podeželske mladine, zato bo knjižica prav dobro služila vsem, ki so namenjeni v gimpazijo ali meščansko šolo. — Ko predelajo knjižico, si bodo učenci utrdili, oziroma pridobili znanje, ki jim bo potrebno za sprejem, še bolj pa bo služila kot podlaga za dober napredek v prvem razredu. Knjižico je založila Učiteljska knjigarna. Dobi se pa tudi v vseh drugih knjigarnah. Cena broširani knjižici je Din 10'—.
—	Maturanti z mariborskega učiteljišča leta 1929. Tovariši iz leta 1928./1929. mislijo PW.e?i$ Rh	naše mature v letošnjih šolskih pocitnicah malo spominsko slavje v Mariboru. Vsak tovariš naj sporoči na naslov A. Laznička, šol. uprav. Kramarovci,
p. Rogaševci svoje mišljenje in tudi čas, ki bi bil najbolje primeren. Tovariši, pokažite ob tem našem malem jubileju svojo nekdanjo skupnost in solidarnost. Odgovorite čim preje!
—	Diplomirani samarijani — učitelji. Ob
zaključku samarijanskega tečaja, katerega je priredil Rdeči križ v Ljubljani, so pred zdravniško izpitno komisijo z usipehom opravili izpit _ poleg drugih — tudi ti-le tovariši ozir. tovairišice: Eržen France iz Horjula, Jurčič Hedvika in Šteblaj Majda, obe iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Filip P. Tošovič: Fizičko vaSpitanje kroz novi vek. Pisatelj prikazuje, kako je bilo naziranje glede telesne vzgoje v starem veku, zlasti pri Grkih in Rimljanih, kako je ta propadla v srednjem veku in kako se je zopet poživila v novejši dobi. Učiteljem to delce toplo priporočamo. Naroča se pri založbi Tome Jovanovič i Vujica — Beograd, Zeleni venac. Cena knjižici 5 Din.
Osebne zadeve
—i Prevedeni so v IX. skup. učitelji (-ce):
Bon Alojzija iz Podgrada, Cenčič Jeluška iz Radomelj, Finžgar Angela iz Poljan, JegUc Olga iz Bukovine, Kolenc Marija iz Krizev-cev Mihelak Katarina iz Sv. Andraža v SI. g., Mutec Rudolf iz Kuzme, Najžer Bromslava iz Sv Jurja ob Ščavnici, Pahor Ljudmila i? Oor. Radgone, Peterca Aleksander iz Kranjske gore Romold Zdenka iz Ruš, Štrus-Adamic Ana izPetešovcev, Tavčar Leona iz Liboj Vodnik l«nacij iz Vodic, Zidar Vera iz Št. Vida, Zi-tek Jakobina iz Ribnega, Torelli Janko iz Gorjuš Pele Otilija iz Stare vasi,Udir tran-čiška iz Vel. Doline, Pegan Pera iz Ovšiš Lep-šina Josipina iz Nove Štifte, Lapanja Julija-na iz Bizeljskega, Pizzulin Rudolf iz Velikih Lašč, Arko Štefanija iz Gor. Radgone, Krc Marija iz Štrekljevca. — V X. skupino: An-tensteiner Josipina, zabav, iz Jesenic.
—i Napredovali so v VIII. skupino: Cle-mente Edvin iz Železnikov, Horvat Bela iz Kro«a, Zupane Anica iz Gorij, Grčar Ana iz Ribnice, Wostner Julija iz Metlike, Lavne Marija iz Dolža, Vidmar Friderik iz Radeč, Benko Marija iz Cankove, Lunaček Franc iz Mirne Simik Fran j a iz Štrekljevca, Urban Valerija iz Sv. Jurja ob Taboru, Šnuderl Lju-devit iz Braslovč, Brumeh Beno iz Ptuja, Bre-gant Sonja iz Narapelj, Bratkovič Vida iz Leskovca, Ditrih Marija iz Bakovcev, Tavčar Marija iz Rakitne, Stergar Eleonora iz Šmarja pri Jelšah.
_i Po potrebi službe so premeščeni naslednji učitelji in učiteljice: Ambrož Rusjan iz Dornave v Vuzenico, Rudolf Znidaršič in Angela Znidaršič iz Leskovca v Št. Rupert pri Celju. Ivan Štrukelj z Viča na šolo za narodne manjšine v Ljubljani, Leopold Leystik iz Št. Andraža na Vič pri Ljubljani, Oroslav Zeleznik iz Sred. Bistrice v Znojile pri Litiji, Ida Mikulič iz Koprivnika v Leskovec pri Krškem. Za šolskega upravitelja v Mostah je imenovan Alfonz Završnik. Dolžnost šolskega upravitelja na manjšinski šoli v Ljubljani je razrešena Karolina Han, dolžnost šolskega upravitelja v Mostah pa Janko Grad.
^^mmmmmmmmsumt^mmis^mmmmmmahi
IKiteliski pravnik
—§ Taksiranje računov. Od 21. aprila t. 1. dalje je taksa za račune od zneska 20 Din do 100 Din 50 par; za znesek nad 100 Din pa 1 Din. — V prometu so monopolizirani računi
s takso 50 par, ki so vezani v bloke po 50 komadov in stane tak blok Din 27'50 (za takso 25 Din in za stroške izdelave Din 2'50). Monopolizirani računi s takso 1 Din pa so vezani v bloke po 25 kom. za ceno Din 26'50 25 Din za takso in Din 150 za stroške izde-ave. — Davčni oddelek ministrstva financ pa je izdal v svrho točnega izvajanja predpisov tar. post. 34. taksne tarife naknadno odobre-nje, da smejo davčne uprave vršiti taksiranje računov, not in sličnih pisem tudi, če niso povezani v bloke. Taksiranje takih nevezanih računov izvrše davčne uprave brez kakršnekoli prošnje. (To bo prišlo v poštev pri trgovcih, obrtnikih in industrijcih, ki imajo še zalogo tiskanih formularjev za izdajanje računov). Odobrenje davčnega oddelka finančnega ministrstva je potrebno le tedaj, če hoče podjetje zaradi svojega posebnega načina poslovanja samo lepiti in tudi uničiti taksno znamko na računu.
—§ Ukinjene oprostitve od taks. Finančni minister je odredil na podlagi točke 5. čl. 5. pravilnika o taksah, da se s 30. aprilom t. 1. ukinejo vse oprostitve od taks po tar. št. L taksne tarife (5 Din za vloge in prošnje na državne oblasti), ki so bile dovoljene nekaterim ustanovam in zavodom.
—§ Takse na lepake in objave so povišane od 25 par na 1 Din za vsak izvod.
—§ Izplačilo prejemkov ob napredovanju.
Po določilu 1. odstavka ( 263. urad. zakona in po tolmačenju ministrstva financ Br. 38173/1 z dne 8.9. 1933. (okrožni razpis kralj, banske uprave IV No. 11614/5-33) ostanejo uslužbenci 1 leto ob prejemkih po 1. napredovanju V položajni skupini, kakor tudi po T. priznanem periodskem povišku.
Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih z dne 18.11. 1934. (Služb, list 21/176 z dne 14.3. 1934.), pa je odrejeno, da se mora čakati na izplačilo novih prejemkov 1 leto po vsakem napredovanju, ne glede na to, ali je to prvo ali ne.
N"A DELO ZA NAŠEDOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP.
Naša gospodarska organizacij*
VABILO
na redni občni zbor »Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju«,
ki se bo vršil v nedeljo dne 6. maja 1934. ob Vi 10. uri dopoldne v prostorih I. mestne deške osnovne šole (Ledina) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo funkcionarjev.
3.	Volitev odbora, namestnikov in preglednikov.
4.	Določitev prispevkov.
5.	Slučajnosti.	' .
Ako ne bo občni zbor ob določeni uri
sklepčen, se vrši isti občni zbor v zmislu čl. 9. društvenih pravil pol ure pozneje neglede na število navzočih članov in sklepa pravo-močno.
V	Ljubljani, 26. aprila 1934.
Za odbor:
R. Grum, s. r.,	M. Zor, s, r„
predsednik.	tajnik.
VABILO
Učiteljska samopomoč v Ljubljani, reg. zadruga z o. z. inia svoj II. redni občni zbor v nedeljo, dne 13. maja 1934. ob pol 10. uri v slavnostni dvorani državne učiteljske šoie v Mariboru.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Računski zaključek za 1. 1933. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Čitamje revizijskega poročila. 5. Pravilnik za podeljevanje podpor iz podpornega sklada US. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki sklepa v zmislu § 34. naših pravil brez ozira na število zastopanih zadružnikov. Računski zaključek za 1. 1933. je od 21. aprila 1934. pa do občnega zbora vsem zadružnikom US v zadružni pisarni na vpogled.
Načelstvo US.
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči.
Uprava je razposlala položnice za plačilo prispevkov. V tem mesecu je bil samo 1 smrtni primer (323, Alojzij Bercé, šol. upravitelj pri Sv. Jakobu ob Savi). Samski zadružniki plačajo za ta primer in za 12. to je zadnji obrok za podporni sklad s poštnino 11 Din, poročeni pari 21 Din. Prosimo, da vsi zadružniki nakažejo prispevke takoj po prejemu plače, ker nam s tem prihranijo mnogo dela. Pri pregledu knjig smo ugotovili, da je mnogo zadružnikov v tem mesecu zaostalo s plačilom prispevka. Vse te prosimo, da nam prav tako nakažejo takoj po prvem maju svoje prispevke, sicer uprava ne more redno nakazovati posmrtnin. Vse zaostanke smo prišteli k tomesečnim dajatvam.
Uprava US.
— Učiteljski dom v Ljubljani se prav iskreno zahvaljuje učiteljstvu sreskega društva krškega, ki je darovalo namesto venca na grob pok. tov. Ane Bercetove iz Št. Janža Din 210'—. Tov. V. K. iz K. je poslal svoj obljubljeni obrok Din 100'—. Srčna hvala!
—g Poročilo o občnem zboru zadruge »Doma učiteljic«. Zadruga »Dom učiteljic« je zborovala 5. t. m. na grabenski šoli. Iz odbo-rovega poročila so razvidni sledeči podatki:
Članice načelstva in nadzornega odbora so imele po 8 sej, pri katerih so razpravljale o možnostih čimprejšnjega realiziranja našega smotra, o vprašanju zemljišča za dom, o podvigu zanimanja za zadrugo ter obravnavale tudi druga, za učiteljice aktualna vprašanja. Mestno načelstvo ni ugodilo svoječasno vloženi prošnji za svet v Linhartovi ulici, češ, da je že oddan, pač pa je obljubilo parcelo ob Kržičevi ulici. Število članic polagoma narašča. Kot zadruga z izključno ženskimi člani smo včlanjene tudi pri Jugosl. ženskem sa-vezu iter zavzemamo svoje stališče v poedi-nih vprašanjih, ki so v zvezi z izboljšanjem položaja žene ter se priključujemo skupmm akcijam. Zavetišče zadruge »Doma učiteljic«, ki ga kljub bolezni požrtvovalno vodi' tov. Marija Mehletova, daje kosilo 60 revnim učenkam. Občni zbor izreka tov. Mehletovi posebno zahvalo. — Poleg nadzornega odbora je pregledal poslovne knjige tudi revizor »Zveze slovenskih zadrug«.
Zborovalke So vzele z obžalovanjem na znanje odstop dosedanje predsednice tov. Vodetove. ki je načelovala »Domu učiteljic«, prej pa »Društvu učiteljic« v najtežjih časih. Občni zbor ji je izrekel posebno zahvalo ter jo prosil sé za nadaljnjo pomoč. — Članice novega odbora so tov.: Marija Sodnikova, Milka Završanova, Krista Lukičeva. Anka Levčeva, Marija Lapajne (načelstvo); Vita Zupančičeva, Milena Bratinova, Angela Gregoričeva, Milena Pehanijeva, Jela Levstikova, Marija Jarčeva, Milena Sušnikova (nadzorni odbor).
V	zvezi z delovnim programom, ki ga je podala prédsednica tov. Sodnikova, so bili sprejeti sledeči predlogi:
1. Poverjenice posameznih srezov naj pri sreskih učit. zborovanjih opozorijo tovarišice na pomen naše zadruge ter naj poudarijo tudi njeno idejno stran, saj bi bil naš dom središče učiteljic, kjer bi se sestajale koleginje iz vseh pokrajin in kjer bi lahko sprejemale tudi koleginje iz drugih držav. 2. Zadruga bo založila bloke z listki à 1 Din in po 5 Din ter jih razposlala poverjenicam in večjim šolam v prodajo. 3. Poleg kamnov à 1000 Din se bodo zbirali tudi kamenčki à 100 Din. Tov. Milka Završanova bo objavljala imena darovalk v »Učit. 'tovarišu«, tov. Vita Zupančičeva pa bo opozarjala na darovanje nageljčkov v počastitev spomina umrlih tovarišic.
Kot stalne delegatinje se imenujejo: tov. Vodetova za predavanja, za ženski pokret tov. Vodetova in Levčeva, za ženski savez tov. Lukičeva.
Zadruga bo stopila v stik z Zvezo slovanskih žen, ki ima stalni sedež v Pragi, v Beogradu pa sekcijo, ki ji je podpredsednica tov. Pavla Hočevar jeva.
Sprejme se predlog tov. Hafnerjeve, naj se skliče poseben sestanek, na katerem bi se razpravljalo, kako naj bo urejen dom učiteljic.
jMHHBHHHBHMHHI
Učiteljski pevski zbor JUD
—pev. Upravni odbor pevskega zbora je na svoji seji z dne 21. t. m. definitivno sklepal o koncertih na Gorenjskem. Po izmenjavi misli smo prišli do sklepa, da se zaenkrat ti koncerti opuste. Vse sile pa moramo napeti, da se zbor temeljito pripravi za turnejo v Bolgarijo.
Proti koncu prihodnjega meseca napravi skupina bolgarskih tovarišev ekskurzijo po naši državi. Ob tej priliki posetijo tudi Ljubljano. Imeli bomo priliko, da se v podrobnostih domenimo glede naše turneje.
Nameravani tečaj 10., 11., 12. maja odpade. Prihodnji tečaj se vrši 4. in 5. junija. Tečaj smo prenesli na ta datum, da zamore članstvo prisostvovati mladinskemu festivalu 3. junija. V tem času bo kratek sestanek pe-vovodij mladinskih zborov in članov UPZ, na katerem se bo razpravljalo o počitniškem pe-vovodskem tečaju.
V seznamu tečaja je pomotoma izpadlo ime člana Korenčana.
Šolski radio
—r XXVIII. teden. V torek 1. maja bo predaval g. Viktor Pirnat: O Jadranski straži.
Največjo pozornost posveča Jadranska straža mladini v svesti si, da je treba vzgojiti narodno zaveden naraščaj, ki bo prežet z nacionalnim duhom in ljubeznijo do lastnega morja ter v dno duše uverjen o njegovi veliki važnosti za narod in državo. Novi rod bodi glasnik te silne ideje.
Ti razlogi so rodili Podmladek Jadranske straže, v čigar vrste navdušeno vstopa jugo-slovenska mladina. Samo v dravski banovini je na več kot 700 šolah nad 65.000 mladih stražarjev in stražaric. S skioptičnimi predavanji, z akademijami, s čitanjem pomorske literature, z izleti na morje in bivanjem ob njem se budi pomorska zavest v našem naraščaju. Ze v tem šol. letu priredi sekcija PJS v Ljubljani več izletov svojih mladih članov na Jadran. Čimpreje pa jim hoče zgraditi lasten dom ob morju, od koder se bodo telesno in duševno okrepljeni vračali na svoje domove kot najbolj vneti propagatorji velike ideje Jadranske straže. Ze letos bo v gorenjem Primorju pripravljenih 50 postelj za letovanje Podmladkov.
V petek 4. maja bo predaval g. Tone Se-liškar »Z našimi ribiči po Jadranu«.
Pisatelj Tone Seliškar bo s tem potopisnim predavanjem opisal ono čudovito pestrost našega morja, ki jo pozna le oni, ki preživi nekaj časa z našimi ribiči, ki spozna njih življenje in njihovo delo na odprtem morju. Premnogi si predstavljajo to ribiško življenje čisto drugače, kot je v resnici. Malokatcri poklic je združen s tolikim naporom in življenjskimi nevarnostmi kot poklic pomorskega ribiča. Predavatelj se je vkrcal v Omišu pri Splitu na mal ribiški parnik »Nehaj« in je na njem preizkusil vse najlepše in najtežje trenutke jadranskega ribiča. Opisal bo način lova, razodel vso borbo, ki jo bijejo ti junaki morja za svoj vsakdanji kruh. opisal vso čudovito lepo obalo od Splita do Metkoviča in prigode na visokem morju. Nepopisljivi so trenotki, ko prično mornarji s parnimi vitlji dvigati ogromno mrežo, ki jo parnik na 200 m dolgih vrveh vlači za seboj po morskem dnu. In ko odpro mrežo in se vsebina razsuje po krovu! Na stotine čudovitih morskih živali! Ribe, raki, školjke, razni mehkužci, pravcate morske pošasti, ki še na krovu požrešno odpirajo svoja z neštetimi ostrimi zobmi' oborožena žrela! Potem pa morske alge v prekrasnih barvah. Povedal bo, kako se je ta mali parnik boril z viharjem in tudi marsikatero šaljivo prigodo, ki jo je doživel v burji bo opisal. V razredih, kjer bodo učenci poslušali to predavanje, pripravite stenski zemljevid Dalmacije, da bodo učenci lahko spremljali predavatelja na njegovi pomorski vožnji.
Nadaljnji program v maju:
Torek 8. maja: Srbohrvatska ura; g. dr. Mirko Rupel.
Petek 11. maja: Proslava materinskega dne; osn. in viš. nar. šola pri Sv. Petru.
Torek 15. maja: O aeroplanih in zračnem prometu; g. Svetozar Hribar.
Petek 18. maja: Naši narodni pregovori; g. Vojko Jagodic.
Torek 22. maja: Koroški Slovenci; klub koroških Slovencev.
Petek 25. maja: Mladina na planinah; g. Josip Lapajne.
Torek 29. maja: Naše čebele; g. Josip Kobal.
..i.:t ni__j.—;j„j n r ..
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcife
—s Vsem prijavljencem za sodelovanje v jugoslovensko-bolgarski učiteljski ligi. V 26. številki«-»Učiteljskega tovariša«, so bile na uvodni strani pod naslovom »Ideja vseslo-vanske vzajemnosti in sodelovanje z učitelj-
stvom prijateljskih držav« priobčene temeljne smernice za delo na tem polju in je bil objavljen tudi tozadevni pravilnik. Na poziv v isti številki »Učit. tov.« se je prijavilo že lepo število tovarišic in tovarišev, ki so se izrekli za pripravljene, delovati na tem polju. Prepričani smo, da bodo ostali, ki še sedaj gledajo s skepso na to novo fazo delovanja naše organizacije, rade volje pričeli aktivno sodelovati, čim jim bo dana prilika. Ravno v zadnjem času je postala Jugoslovensko - bolgarska liga nujno potrebna. Izvršni odbor JUU v Beogradu je obvestil vodstvo sekcije JUU za dravsko banovino, da bo večja skupina bolgarskih učiteljev konec maja obiskala Jugoslavijo. Posetili bodo Niš, Beograd, Zagreb in Ljubljano. Ker bo ta poset od strani bolgarskega učiteljstva prvi, je naša dolžnost, da ga vsestransko pripravimo. Pri pripravah in obisku bodo imeli važno nalogo člani J. b. učiteljske lige. Vodstvo sekcije bo sestavilo pripravljalni odbor za sprejem bolgarskih tovarišev, v katerem bodo zastopani člani vodstva sekcije, člani ekskurzijskega odseka, pevskega zbora in člani J. b. učiteljske lige.
Prosimo vse tovarišice in tovariše, ki so se prijavili za sodelovanje v J. B. U. L., da se udeležijo sestanka dne 28. t. m. ob 17. uri v prostorih sekcije JUU, Frančiškanska ulica 6. Ponovno vabimo k pristopu!
*s druftev?
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, 5. maja 1934. ob 9. uri v Sevnici. Na sporedu med drugim situacijsko poročilo, ki ga bo podal sekcijski tajnik tov. Kumelj in predavanje o mladinskem časopisju. Polnoštevilno udeležbo pričakuje — odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI bo zborovalo 3. maja 1934. ob 9. uri v Sokolskem domu v Radovljici. Na dnevnem redu je razen obravnavanja društvenih im stanovskih zadev predavanje gosp. dr. Stanka Gogale »O sodobni šolski mladini«. Članstvo pozivamo, da poravna čimpreje zaostalo članarino. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO D. LENDAVA IN JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA imata skupno zborovanje v prostorih sokolskega doma v Murski Soboti dne 12. maja t. 1. Začetek ob 9.30 uri. Skupno zborovanje je rodil klic po tesnejšem sodelovanju in tesnejših stikih učiteljstva obeh sre-zov tostran Mure. Poleg aktualnih predavanj so na dnevnem redu važne skupne zadeve in situacijska poročila. Radi tega in tudi še, da na viden način manifestiramo našo stanovsko zavest, naj se članstvo obeh društev udeleži zborovanja v čim večjem številu.
Društvena odbora.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo zborovalo v soboto dne 5. maja t. 1. pri Sv. Ani v Slov. Goricah s pričetkom ob 10. uri. Na dnevnem redu bo tudi predavanje tov. Rogla o domoznamstvu. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, dne 5. maja t. 1. ob 9. uri v kočevski šoli s sledečim dnevnim redom:
1.	»O temeljih državljanske vzgoje«, predava gospod prof. dr. K. Ozvald.
2.	Poročilo predsedstva; dopisi.
3.	Razprava o »Našem rodu« fn »Mladinskem časopisu«.
4.	Predlogi — slučajnosti.
ODBOR.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI
LOKI je zborovalo 3. februarja 1934. na deški narodni šoli v Škof ji Loki. Zborovanje je bilo od strani članstva in brezposelnih učiteljskih abiturientov izredno dobro obiskano.
Tov. predsednik Vojteh Debeljak je uvodoma pozdravil vse navzoče, nakar je v kratkih besedah poudaril pomen ustanovitve sa-
mostojnega učiteljskega društva v Škofji Loki. Nato je podal obširno in pregledno poročilo o predsedniškem zboru naše sekcije, ki se je vršil 14. jan. t. 1. v Ljubljani.
Po poročilu tov. tajnika Ivo Miheliča je tov. predsednik sekcije Ivan Dimnik v kratkem očrtal delo in trenotni celotni položaj v naši sekciji, kakor tudi v JUU sploh.
Temu je sledil referat tov. Rudolfa Horvata: Mladinski odseki v sokolskih društvih z izbranimi besedami je orisal celotno delo mladinskih odsekov v sokolskih društvih s posebnim ozirom na delo in naloge učiteljeve, ki ga čakajo v istih.
Tov. predsednik se je referentu zahvalil za krasni referat in podal besedo tov. predsedniku sekcije Ivanu Dimniku, ki je poročal o »Problemih javnega ljudskega izobraževanja«. V obširnem referatu je orisal celotni problem, pokazal na napake in neenotnost na polju ljudskega izobraževanja ter podal smernice, po katerih naj bi šla v bodoče vsa pota ljudskega izobraževanja, da bi bilo isto uspešno in v korist vsemu narodu.
Skupščina je nato ¡razmotrivala še vprašanja:
a)	praktičnega pripravljalnega tečaja za učiteljice gospodinjsko-nadaljevalnih šol,
b)	sestave novih učnih načrtov,
c)	razporeditve smuških tečajev po šolah v tukajšnjem okraju,
d)	društvene članarine.
Tov. predsednik je po tej debati zaključil zborovanje s pozivom, da naj članstvo čim vztrajneje deluje v prospeh našega novoustanovljenega društva.
Predsednik:	Tajnik:
Vojteh Debeljak, s. r. Ivo Mihelič, s. r.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je zborovalo v soboto 10. februarja 1934. ob 10. uri v šoli v Kozjem. Od 48 članov je navzočih 41, to je 85%. Opravičila sta se dva tovariša.
Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse prisotne, posebej še novo pristo-pivše tov.: Zabret Francko, Urbinc Anico in Feldin Metko. — Spominja se bolnega tov. Zehrerja ter mu želi skorajšnjega okrevanja. — Nadalje se spomni tov. Podjavorška, ki je premeščen v Rogaško Slatino. Izroča njegove pozdrave vsem tov. (-icam), njemu pa želi, da bi tudi v sosednjem društvu bil tako agilen kot pri nas.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Za čubrilovičev spomenik se je nabralo Din 10225.
Za delegata za izredno učit. skupščino v Beogradu 4. III. 1934. je izvoljen podpredsednik Kos Makso, ki zastopa naše društvo pokloni očno.
Tov. Prislan je govorli o »Izvenšolskem delu«. Najprej nam je podal statistiko našega okraja, nato o delu, ki nas čaka in ki bi bilo potrebno in koristno za našega kmeta. Da bo pa imelo naše izvenšolsko delo res zaželene uspehe, ne smemo učiti naših sedanjih gospodarjev, ki se drže starih navad in niso za razne, četudi koristne, novotarije prav nič navdušeni, temveč učili bomo že našo mladino v šoli in šoli odraslo mladino v kmetsko-in gospodinjsko - nadaljevalnih šolah. Predsednik se mu zahvali za predavanje.
Sprejeti so bili nastopmi predlogi:
1.	Glede predlogov, ki se naj stavijo v finančni zakon za 1. 1934./35., ki jih je poslala sekcija izvršnemu odboru, popolnoma soglašamo.
2.	Po zgledu novomeškega društva bo tudi naše društvo prispevalo mesečno 1 Din za brezposelne učit. abit. kozjanskega okraja.
3.	S predlogom sres. učit. društva Št. Lenart v Slov. goricah se učiteljstvo strinja, a ga dopolnjuje v toliko: Dopisi naj se dostavljajo upraviteljstvom le v informativne svrhe, nikakor pa ne, da bi se s tem povečalo delo š61. upraviteljev z izpolnjevanjem raznih statistik in podobno.
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110

ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MESTNI TRfl 3« ♦ STRITARJEVA ULICA S
aroca jte pri tvrdkah, ki inseriralo v našem glasilu!
Celotna izdaja zbranih spisov za mladino Je izšla
ENGELBERT L. G A N G L :
MOJA POT
v 10 knjigah po 10 tiskovnih pol. Čeria v platno vežani knjigi je 42 Din, vsej zbirki >20 Din, ali v 12 mesečnih obrokih po 32 Din. — Naročite takoj!
4. Društvo naj dela na to, da bo sreska učit. konferenca za naš okraj v Kozjem.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik zborovanje.
Predsednik:	Tajnica:
Albert Čok, J. r. Marica Prislan, 1. r.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI je zborovalo dne 17. III. 1934. ob 10. uri na Jesenicah ob udeležbi 72 članov.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje ter se v svojem obširnem situacij skem poročilu dotaknil med drugim tudi vprašanja redukcij poročenih učiteljic, izredne glavne skupščine ter vprašanja o mladinskem časopisu »Mlada Jugoslavija«.
Dalje je predavala tov. Rupnik Ivica o »volji in nje vzgoji«. Globoko zamišljen referat je zadovoljil navzoče članstvo in tov. predsednik se je predavateljici za njen trud iskreno zahvalil.
Za izredno glavno skupščino se je na predlog tov. Jegličeve naknadno izvolil kot delegat tov. Baebler Leopold.
Z ozirom na nameravano redukcijo poročenih učiteljic se je soglasno sprejela reso-lucija, da je društvo proti vsakim redukcijam poročenih učiteljic.
Glede »Našega roda« in »Mlade Jugoslavije« pa je bil sprejet predlog, naj se »Naš rodi« izpopolni, »Mlada Jugoslavija« pa opusti.
Ker bo s prihodnjim šol. letom v Ljubljani in neposredni okolici več prostih učiteljskih mest, se oglašajo iz podeželja že sedaj učitelji s številnimi otroki in z nad 20 službenimi leti za ta mesta.
Sekcija naj brez odlašanja in prizanaša» nja izvede akcijo revizije nastavitve učiteljstva v Ljubljani in neposredni okolici. Vsi učitelji in učiteljice, ki po svojem službenem in socialnem položaju ne spadajo na ta mesta, naj se nastavijo na deželi izpraznjena mesta pa razpišejo.
Z ozirom na svoječasni članek v »Prelomu«, v katerem je neki N. Jurak iz Novega mesta pavšalno osumničil poročene učiteljice, se sprejme predlog tov. Požarjeve, da naj vloži sekcija tožbo proti piscu omenjenega članka.
Dalje se sprejme predlog tov. Laharnairja, da društvo brzojavno čestita g. banu dr. Dragu Marušiču ob priliki njegove petdesetletnice.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca maja v Radovljici.
Tov. predsednik se zahvali navzočim za pozcirnost ter zaključi zborovanje.
Predsednik:	Tajnik:
Blažič Drago, s. r. Skender Oton, s. r.
+ JUU ZA DOLNJELENDAVSKI SREZ je zborovalo 10. marca v Črensovcih. Navzočih 56 članov in 2 abiturientki.
Predsednik pozdravi tov. sres. šol. nadzornika, kmet ref. g. Lipovca, zlasti pa novince. Uvodoma je omenil v svojem poročilu napade na učiteljstvo v Prekmurju ob priliki banov, zasedanja po gg. b. s. Kuharju in Erjavcu in podčrtal nacionalno in kulturno delo tuk. učiteljstva, ki mu ne rnore nihče oporekati v nacionalnem oziru, pač pa bi bilo treba žigosati razne druge nedostatke nacionalizma. V situacijskem poročilu je-omenil odgoditev izredne skupščine, poročene učiteljice, za katere se je zainteresirala sekcija, da ostanejo v službi, o šol. nadzornikih in kurivu učiteljstva.
V	zadevi samoobrambe učiteljstva na napade v banov, svetu je odbor stavil predlog, da se tuk. učiteljstvo pridružuje resoluciji murskosoboškega društva proti neutemeljenim napadom gg. b. s. Kuharja in Erjavca in jih ogorčeno zavrača. Tov. šol. nadzornik pripominja, da napad ni bil utemeljen. Tov. Dreko-nja pa izjavlja, da se naj dokaže, kako je mišljeno anacionalno delo učiteljstva. Obenem predlaga, da se naj izvoli 3 članski odbor, ki sestavi resolucijo. V odbor so bili izvoljeni tov. Peternel, Drekonja in Gumilaf. Sestavila se je resolucija, ki jo je članstvo soglasno sprejelo ter je bila priobčenii na posebnem mestu.
V	zvezi s prečitanimi dopisi se je sklenilo:
1.	Pedagoška centrala v Mariboru se naprosi 2'a predavatelje in sicer g. prof. Šiliha, ki bi predaval: Mladinsko slovstvo kot pedagoški problem ali tov. Vranca, ki bi predaval o temi: Iz prakse strnjenega pouka.
2.	Po sklepu novomeškega učit. društva se naj pobira za brezposelne abituriente in sicer
ne 1 Din mesečno, ampak kolikor hoče vsak član, kar naj se odpošlje z navedbo zneska društv. blagajniku, ki potem skupno vsoto odpošlje društvu brezposelnih abiturientov.
3^ Banu dravske banovine g. dr. Dragu Marušiču se izrazi brzojavna čestitka k njegovi 50 letnici kot izraz njegove naklonjenosti učiteljstvu.
V zadevi poročenih učiteljic se prečita dopis, iz katerega je razvidno, da se sekcija zelo interesira za prizadete tovarišice ter je potom g. g. ministrov dr. Kramerja in Puclja poslala posebno vlogo na prosvetno ministrstvo, kjer je tudi jasno opisano, da gmotni položaj poročenih učiteljic ni tako sijajen kot sodi javnost o njem.
Kmet. ref. g. Lipovec je predaval o proizvodnji krme, pridelovanju sena. zidavi u-metnih silozov in kisanju krme. Pri tem je dal navodila za napravo travišč na šolah in gradnjo silažnih jam, ki so za Prekmurje velikega gospodarskega pomena ter priporočal pristop učiteljstva k travniški organizaciji. Predavanje je bilo zanimivo.
Slučajnosti: Za tovariše dnevničarje se zaprosi polovična vožnja potom sekcije pri banovini oz, ministrstvu prometa.
Prihodnje zborovanje bo 14. aprila v Tur-nišču.
Tov. šol. nadzornik propagira še za ustanovitev vrtnarskih krožkov ter da bo o tej zadevi sklical anketo šol. upraviteljev. L. Peternel s. r.,	St. Skočir s. r.,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo dne 17. marca 1934. ob 10. uri v Rog. Slatini ob navzočnosti 43 članov t. j. 54.3%.
Prečitani in sprejeti so bili došli dopisi,, na podlagi katerih je prišlo do sledečih sklepov:
1.	Če bodo ostala učiteljska društva prispevala v fond za brezposelne učiteljske abituriente po 1 Din mesečno, bo tudi naše.
2.	G. banu dr. Dragu Marušiču se pošlje Čestitka k 50 letnici rojstva.
3.	Mladinski časopis »Mlada Jugoslavija« naj ne bo kot priloga »Našemu rodu«, ampak list mesečnik.
4.	Sekcija naj zaprosi bansko upravo, da šolski upravitelji vršijo popisovanje novincev po njih domovih, da se seznanijo s terenskimi in socialnimi razmerami ondotnega prebivalstva.
5.	Vadniški učitelj g. A. Koprive iz Maribora je v svojem obširnem predavanju seznanil navzoče z metodo Montessorijeve. Izvajanju g. predavatelja je sledilo članstvo z velikim zanimanjem, za kar je bil nagrajen z dolgotrajnim aplavzom.
7. Prihodnje zborovanje se vrši 12. maja 1934. v Rog. Slatini.
Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik..
Novosti na knjižnem trgu
—k Marjan Markova: Štiri letne dcbe. V
štirih zvezkih prikazuje avtor razne kolori-rane slike iz življenja dotične dobe. Poleg je nekolorirana risba, ki jo učenci, posebno v predšolski dobi, primerno pobarvajo. Cena vsakemu zvezku je 8 Din. Naroča se pri založniku Marijanu Markovu v Zagrebu, Sre-bernjak 19. Dobi se tudi v knjigarnah. Priporočamo!
—k Nikola N. Belovarac: Strojeve vežbe i zapovedi za školo i Soko. Knjižica ima 60 struni s tolmačem in slikami. Cena knjižici je 12 Din in se naroča pri Kodamtovu v Zagrebu, Ernatkova 20.
MALI OGLASI
Hali oglasi, ki slafljl t ptsredmlae ii soclalae aaaeae občinstva, vsaki beseda 50 par. Najnaajil zaesek Dla 5 —
FR. P. ZAJEC
i z p r a i a n optik
Hubljana, Start trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTI
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI FranliSkanska ulica Stev. 6
Podružnica v Mariboru, Tyrieva ulica Štev. 44
Šolske knjige
za vsa kategorija Bol In po najnovojilh izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
Vam nudi vedno
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44