Posamezna številka Din !■—. STEV. 70 V LJUBLJANI, četrtek, 23. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Neodvisen politilen list Uu^i vsak opoldne, IzvzemSl nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po po&i: Din 20*—> inozemstvo Din 80*—. UREDNIŠTVO Dl UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV, IR •TELEFON STEV. 652, C •*V> vO HM Rokopisi te ne vračajo. — Oglasi po tarifo, Plamenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638, ' * Mmmitm 3 Mi in italijanska politika. S pretiranim poveličevanjem nacionalizma je začelo >Jutro« svoj včerajšnji uvodnik, s pretiranim smešenjem italijanskega nacionalizma pa ga je končalo. Pretiranost pa ni nikdar v žlahti z resnico in zato si dovoljujemo par pripomb z ozirom na italijansko politiko. Ce človek sedi vedno v Jugoslaviji, mogoče še v krogu ljudi, kjer je junačenje priljubljen običaj, potem je pač razumljivo, če izgleda fašistovska politika s svojimi teatralnimi gestami smešna. Ce pa živi človek v Primorju in na lastni koži občuti posledice fašistovske politike, potem pa ta ni prav nič smešna, temveč narobe, zelo resna realnost. Naše mnenje je, da bo jugoslovenska politika do Italije vedno napačna in stalno zgrešena, če ne bo v skladu z mišljenjem našega primorskega ljudstva, če ne bo na fašistovsko politiko gledala tako resno, kakor žalibože morajo gledati naši Primorci. Z ljubljanskega stališča se ne da presojati pravilnosti ali nepravilnosti fašistovske politike, temveč samo s primorskega stališča! To mora biti aksiom naše politike. S primorskega stališča pa se že po površnem razgledu mora ugotoviti sledeče: Italijanska politika proti našemu ljudstvu je sistematična in metodična. Načrti so izdelani do zadnje podrobnosti in se dosledno izvajajo. In čisto vseeno je, če pripada kak Italijan tej ali drugi stranki, v politiki proti našim ljudem so vsi kompaktna celota in vsi enodušni. Razne izjave socialistov in republikancev, ki sodijo naš narod bolj pravično, so le akademičnega značaja in se na nje ni zanašati. Vso to politiko pa vodi vladaj ki je kljub vsem svojim hudim napakam v upravnem oziru nad Beogradom. Posledica tega je, da morajo naši Primorci vedno računati s pritiskom enodušnega 40 milijonskega naroda in da so proti temu pritisku skoraj brez sredstev. Z naše strani pa se vodi sledeča politika: Za Primorje se zanima le majhen del slovenskega naroda in še manjši del hrvatskega. Zanimanje srbskega naroda je skoraj le akademičnega pomena. Načrta proti italianizaciji Primorja nimamo nobenega in naša obrambna društva še vedno niso mogla priti do enotnosti. Posledica vsega tega je, da nismo ml Primorcem prav nobena pomoč in da ne bi bilo njihovo stanje prav nič slabše, če se mi zanje tudi oficielno ne bi brigali, ker dejansko se itak nismo. Kar se je storilo, je stokrat odtehtano s polomom Banche Adriatiche, ki je greh Ljubljane in ne Trsta. Da damo konkreten primer. Ko je bi-** speljana Gentilejeva reforma in na “a mučene slovenske šole, smo mi v' Lju Ijani priSlobodni dom«, ki po svoji zunanji obliki ni prav nič identičen s prejšnjim >Slobodnim domom«. Zanimivo je, da list sploh nima označene niti tekoče številke niti leta izhajanja. List piše zelo oprezno o naših razmerah. More se reči, da je samo en članek politične važnosti, ki govori o tem, kako narod razumeva današnjo politično situacijo. INVALIDI PRI KRALJU. Sarajevo, 23. aprila. Kraljevska dvojica včeraj radi slabega vremena ni napravila nobenih izletov. Proti večeru se je kralj nekoliko časa sprehajal po parku. Kralj je sprejel deputacijo sarajevskih invalidov in se z njimi zelo ljubez-njivo razgovarjal. Invalidi niso prosili miloščine, ampak dela. Kralj je obljubil, da se jih bo ob prvi priliki spomnil. uspeti, potem se moramo zavedati, da moramo najmanj 4 krat toliko delati, ko Italijani, ker nas je 4 krat manj. In zavedati se moramo, da je to premalo, ker že sedaj delajo Italijani desetkrat več ko mi. Zagrizti se moramo v delo, postati fanatiki podrobnega dela, da vedno najdemo protisredstva italijanskim udarcem in potem smemo računati na uspeh. S smešenjem italijanske politike (iz Ljubljane ven, pa bomo samo pomagali Italijanom. Beograd, 23. aprila. Včeraj je prispelo v Beograd kar 7 ministrov. Zagrebški brzovlak je imel vsled njih dveurno zamudo, ker so morali za vsakega gospoda ministra priklopiti njegov salonski voz. Promet se gospodom ministrom torej ne zdi posebno važen. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 19.30. Seja se danes ob 10. nadaljuje in je upati, da se med tem časom vrne še kak minister. Na seji se je sklepalo med drugim tudi o internaciji dr. Mačka z ozirom na sklep zagrebškega sodišča, ki je razsodilo, da tudi novi material policije ne upravičuje, da bi bili dr. Maček in tovariši zaprti. Ministri so bili mnenja, da je treba počakati sklepa stola sedino-rice, ker da bo ta preiskovalni zapor potrdil. POSLANCI HSS V BEOGRADU. Beograd, 23. aprila. Včeraj je prispelo v Beograd nekoliko poslancev HSS. Dr. Polič je posetil Davidoviča in se z njim razgovarjal o politični situaciji. V Beograd je prispel včeraj tudi dr. Lončarevič, namestnik dr. Mačeka. LAZA MARKOVIČ GRE V ZAGREB. Zagreb, 23. aprila. V Zagrebu pričakujejo prihoda dr. Laze Markoviča, ki bo stopil v stik s Pavlom Radičem. KONEC FRANKOVSKE STRANKE. Zagreb, 23. aprila. Prejšnji teden se je mudil v Zagrebu dr. Jelenič, ki je nadaljeval pogajanja s frankovci. Kolikor moremo doznati, so pri pogajanjih razpravljali o proglasu na narod. Po sporazumu izgleda, da se bo frankovska stranka razšla in da bedo poedinci vstopili v radikalno stranko. ARETACIJA BIVŠEGA KOMUNISTIČNEGA POSLANCA. Zagreb, 23. aprila. Včeraj je policija aretirala v kavarni >Medulič« bivšega komunističnega poslanca Kosto Novakoviča in štedenta Bergmana. Oba sta bila odvedena na policijo in zaslišana. KAZNOVANI ČASOPISI. Zsgreb, 23. aprila. Policija je kaznovala redakcije listov: »Hrvatsko pravo«, »Hrvatska zastava« in »Slobodni čujmo« z globo, ker so omenjeni listi označevali cene v kronah. PROFESORSKI KONGRES V SKOPLJU. Beograd, 23. aprila. Včeraj je bil otvorjen v Skoplju profesorski kongres. Sprejem delegatov je bil nad vse prisrčen. Vse mesto je v zastavah. Kongres je zelo dobro obiskan in je zlasti mnogo delegatov iz Zagreba. HERRIOT - PREDSEDNIK FRANCOSKEGA PARLAMENTA. Pariz, 23. aprila. Včerajšnja seja francoskega parlamenta je bila zelo viharna. Opozicija je ljuto napadala vlado. Zlasti viharni prizori so se odigrali ob priliki volitve novega predsednika. Prišlo je do pretepa in je morala biti seja prekinjena. Sicer pa je doživela vlada dve zmagi. Painlevejevi vladi je bila na predlog Leona Bluin-a izrečena zaupnica s 304 proti 218 glasovi. Za predsednika parlamenta pa je bil izvoljen Herriot, ki je dobil od 267 oddanih glasov 266. Opozicija se volitev ni udeležila. Javen odgovor »Kmetijskega lista — Jutru* . Poročali smo že, da je »Jutro« z veliko slastjo ponatisnilo dopis v »Kmetijskem listu«, v katerem je bilo rečeno, da SKS v nobenem slučaju ne more sodelovati s SLS. »Jutro« je hotelo iz te konstatacije sklepati, da hi SKS s SDS mogla sodelovati. Povdarili smo takoj, kako zelo je to mnenje zmotno in zadnji »Kmetijski list« potrjuje našo sodbo v vsem obsegu. V uvodniku »Temelj za sporazum«, ki je sicer le dopis, čegar ponatis kot uvodnik pa dokazuje, da se vodstvo SKS z njim popolnoma soglaša, se jasno pravi, da je z žerjavovci vsako sodelovanje nemogoče. Ker je ta članek za mišljenje naših naprednih kmetov nad vse značilen in ker kaže na drugi strani, da so naši samostojni kmetje vedno za sodelovanje s poštenimi strankami, objavljamo uvodnik v celoti: TEMELJ ZA SPORAZUMEVANJE.. Zadnjic sem čital dopis v »Kmetijskem listu«, kjer nekdo razpravlja pod kakimi pogoji naj stopi naša stranka v sodelovanje z drugimi strankami. Naša resolucija je jasna kot beli dan in na podlagi te bi jaz povedal Judi svoje misli. Naš program je delo za podeželsko ljudstvo in kdor se strinja s tem in nam pomaga, ni gotovo nobene ovire za sodelovanje. Dopisnik je pokazal najprvo na klerikalce, ki so na j večja nesreča za podeželsko ljudstvo, ker so nas že 1918. leta dali na milost in nemilost beogradskim izkoriščevalcem s tem, da so uničili deželno avtonomijo ter potrdili vse stare avstrijske zakone, zlasti davčne, na podlagi katerih nam danes derejo kožo s telesa. Poleg tega pa napravi klerikalizem le toliko dobrega, kolikor je njemu samemu v prid. Pri tem se čisto nič ne pomišljajo vsak čas izdati temeljna načela kmetske demokracije, to je narodno voljo. Kmetski blagor pa poznajo le v toliko, kolikor se oni od njega redijo. Da namesto svobode ne poznajo drugega, kot nasilje, to smo čutili vsak dan pred volitvami. Torej klerikalci so na ta način izključeni pri našem sodelovanju. Toda mislim vendar, ako ima »kmečka zveza« količkaj samostojnosti, bo uvidela, kam jo klerikalizem vodi in se bi v lastnem interesu morala priključiti ,našemu kmetskemu gibanju ter zapustiti škodljivi klerikalizem. Kajti tako tlačeni še nismo bili nikdar kmetje, ko danes. Toda jaz se ne bom ustavil pri klerikalcih, ampak bi vam rad nekaj povedal tudi o drugi stranki, ki je izključena iz našega sodelovanja in to je samostojna demokratska stranka, ali žerjavovci. Enkrat sem slišal, da vodijo oni politiko zelenih limon* Rečem vam, da ne samo to, ampak oni vodijo vele-kapitalistično politiko, ki je popolnoma nasprotna kmetski politiki. Samo par primerov. Napravili so visoko carino na izvoz živine, da jo poceni kupijo domače demokratske klavnice, a te izvažajo predelano meso brez carine. Tu je udarjen živinorejec, ker mora polovico ceneje živino prodajati in delavec, ki ne dobi nič ceneje meso. Znižali so pre-vozne^cene premogu najbogatejšim velekapi-talističnim družbam, dočim nočejo znižati niti za en vinar prevoz živini in poljskim pridelkom, niti za en vinar niso znižali obrtnikom strahovite takse, ampak sta dr. Žerjav in dr. Pivko celo glasovala za silno povišanje davkov. S tem svojim početjem nas hočejo za vsako ceno gospodarsko uničiti in za-sužniti požrešnemu velekapitalu. Večkrat sem že čital, da je demokratska stranka bankarsko podjetje. In to je tudi resnica. Banke in velekapital živijo na račun kmeta, obrtnika in delavca. Ker vodi demokratska stranka v parlamentu velekapitalistično politiko, je torej njihov program čisto nasproten kmetskemu in že po svojem bistvu in namenu ne morejo sodelovati za interese kmetskega ljudstva. Nadalje so žerjavovci zagrizeni sovražniki lirvatskega naroda, ker se je organiziral v hrvatski seljački stranki, kjer ima kmet, obrtnik in delavec odločilno besedo. Nasprotno je pa naše geslo in cilj: združenje vseh kmetskih strank brez razlike vere, narodnosti in pokrajin. V tem se tako ločimo od žer-javovcev, da je težko govoriti o kaki skupnosti z njimi. Mi smo za sporazum iskrenega bratstva na najširši podlagi ter za svobodo, demokrati za nasilje in udušitev vseh kmetskih pravic. V vseh teh stvareh se ločimo od njih, zato jih postavimo v isto vrsto s klerikalci. Samo v eni točki se strinjamo in ta je, da po žerjavovcih ne bo ne duha, ne sluha, kadar se bo kmet, obrtnik in delavec zavedal svojih koristi in svojih pravic. Z vsemi drugimi strankami pa, ki se strinjajo z našimi načeli, je sodelovanje ne samo mogoče, ampak celo potrebno, da se skupno borimo proti našim pijavkam. Tako »Kmetijski list-«'. Želeli bi, da bi se ostale res napredne organizacije enako glasno izjavile in tudi pričele z organizacijo skupnega dela in političen položaj Slovenije bo mahoma konsolidiran. * Da bodo naši bralci razumeli, kaj smatrajo kmetijci pod politiko »zelenih limon«, treba povedati tole: Med kmetijci je zelo razširjena sledeča anekdota: Ljubljanski tržili nadzornik (ne sedanji) je nekoč nadziral sadni trg. Prijel je v roko limono in jo prerezal. Ves ogorčen zakliče prodajalki: jaz vam bom že pokazal! Vse limone treba vreči v Ljubljanico, vse so nezrele, ker imajo zelene peške. Apel bolgarske zemljoradnižke emigracije. VLADAM: AMERIKE, ANGLIJE, FRANCIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE. POLJSKE. SRBSK0-HRVATSKO-SLOVENSKE, BELGIJSKE IN TISKU VSEGA KULTURNEGA SVETA. Izjava gg. Obova in Todorova. Čujemo, da naju vlada g. Cankova dolži, da smo bili soudeleženi v poslednjih dogod- ’ kih na Bolgarskem in da naju dela odgovorne za zločin v katedrali in za atentat na j kralja. I Izjavljava najodločneje, da za te atentate, kakor tudi za vse druge, ne nosiva nobene , 'moralne in niti materielne odgovornosti. — j Nasprotno, zahtevava mednarodno anketo, ki bo na licu mesta ugotovila, da so vladne obdolžitve kleveta, katere tendenca je pro- A. Obov. K. Todorov. Bolgarski Zemljoradnički Savez se je do-,sedaj opetovano obrnil na tuje vlade in tuje javno mnenje v svrho protesta proti režimu, ki je bil vzpostavljen na Bolgarskem z državnim udarom z dne 9. junija 1923. leta. Ves svet je Savez opozoril na gnusne zločine vlade Cankova, na krvoločno ubijanje zemljoradničkih voditeljev, na masno ubijanje nedolžnih, na odpravo svobode in na gašenje zakonov v naši nesrečni domovini. Savez je predvidel nevarnost, ki jo predstavlja za red in mir na Balkanu obstoj bolgarske vlade, ki je prišla na krmilo z nasiljem in proti volji naroda, ki se drži.na vladi edino z nasiljem in ki se oslanja samo na prevratne in maščevalne organizacije, kakor sta Vojna liga in komitet »Makedonstvuju-ščih«. Savez je dokazal, da bodo krvava dejanja uzurpatorske vlade neizogibno povzročila revolucionarni preokret, ki bi se mogel spremeniti v boljševiški. Na nesrečo, z izjemo samo nekaterih plemenitih osamljenih glasov, je ostal svet ravnodušen do razvoja bolgarske tragedije. Narobe, protinacionalni vladi v Sofiji je dovoljeno, da poveča svojo oboroženo silo proti narodu. S tem je tej vladi indirektno poma-gano in je okrepljena v blazni iluziij, da se more vladati z nasiljem in zločini. Krvavi pritisek Cankove vlade je dal že strahotne rezultate. Bolgarski narod odgovarja v svojem obupu na vladin teror s krvavimi odgovori. Uboji, atentati se množe z ene in druge strani. Bolgarska postaja dežela stalne državljanske vojne in brezpravnosti in tako se ustvarja podlaga za boljše- vizem, ki pridno skuša položaj izkoristiti in dovesti deželo v anarhijo in pogin. Edina organizovana sila, sposobna, da reši deželo, Bolgarska Zemljoradniška Unija, se nahaja poti udarom vladnega terorja. Toda ravno ta Unija je rešila Bolgarsko po vojni, dala jej red, sklenila mir in izpolnila vse obveze, ki so izhajale iz nejskega dogovora in zasigurala je deželi notranje blagostanje in prijateljstvo tujih držav. V tem tragičnem trenutku se še enkrat obračamo vesti človeštva in odgovornim faktorjem kulturnega sveta zahtevajoč moralno intervencijo v korist mučeniškega bolgarskega naroda. Sedanja vlada more po svojem značaju, svojem nastanku in s svojimi dejanji položaj samo poslabšati. Ona se že pripravlja, da izkoristi tragične dogodke zadnjih dni in da prične z novimi pokolji in novimi represalijami, katerih žrtve bodo samo nedolžni in ki vodijo k revoluciji. Neka tajna naredba, izdana vsem bolgarskim oficirjem in objavljena v tujih časopisih pred par meseci, odreja ubijanje vseh političnih nasprotnikov sedanje vlade. Samo narodna vlada, prihajajoča iz absolutno svobodnih volitev, pred katerimi bi morala biti izdana splošna amnestija, je v stanu, da vpostavi red in svobodo, da očuva zakon in zasigura bolgarskemu narodu miren razvoj. Če se s tem zakasni, potem ima bolgarski narod v svojem obupu samo eno sredstvo ,za ohranitev svojega obstanka: orožje. Lahko je predvideti, da bi iz tega nastala anarhija, ki ne bi bila nevarna samo za Bolgarsko, temveč tudi za evropski mir, katerega se je s težavo doseglo. Pošiljajoč svoj apel upraviteljem evropske politike in javnemu mnenju, opozarjajoč jih na obupne krike naše domovine, ki se potaplja v krvi, pričakujemo, da bo vsaj to pot, z ozirom na tako velikanske žrtve in z ozirom na nevarnost balkanskega konflikta, prevladoval um in zdrav zmisel nad ravnodušnostjo in'da bo sledila energična moralna akcija v dobro človeštva in v korist ogroženega miru. Za Bolgarski Zemljoradnički Savez: A. Obov, predsednik. K. Todorov, podpredsednik. Bolgarske dogodke- Morilec Davidovičevega sina — ubit. Med ubitimi generali je tudi general Čur-čijev. Za časa vojne je bil Čurfiijev polkovnik in komandant brigade. On je tedaj osebno izdal zapoved, da treba ubiti ujetega sina Ljube Davidovida. Povelje je izdal naredniku, ki je privedel ujetega sina. Povelje se je glasilo: »Da se prevede v Sofijo — za pol ure!« To je bila običajna formula za umor. Narednik je povelje točno izvršil. Kako je bila cerk^minirana? Nemogoče je bilo minirati tla ali streho cerkve. Zato so namestili mino pod obokom. Za mino je uporabil Minkov 40 dinamitnih patronov. Zažigalna vrv je bila dolga 8 metrov in je bila vžgana ob pričetku službe božje. Pri cerkvi je čakal avtomobil, ki je zažigalce mine takoj odpeljal, ko so opravili svoje delo. Če bi bila podminirana tla, bi bili sigurno ubiti vsi ministri. Mina je eksplodirala malo drugače, kakor so atentatorji računali. Z vso silo je udarila v generale in oficirje, dočim so bili ministri rešeni. Stol, ki je bil namenjen za kralja, je bil popolnoma razbit in sigurno je, da bi bil kralj ubit, če bi se bil udeležil opela. — Hčerka pokojnega generala Georgijeva je po eksploziji klečala tiho jokajoča ob krsti, kakor da se ni ničesar zgodilo. Bila je povsem neranjena. — Metropolit Štefan, je takoj po eksploziji še zaklical: »vsi ostanite na svojih' mestih!«, nato ga pa je prijel krč. Škofovsko palico je držal s tako silo, da mu je dolgo časa niso mogli vzeti iz rok. Stal je kakor okamenel. — Tik pred katastrofo je zapazil nek novinar, da se nekaj pali. Opozoril je svojega prijatelja in oba sta pogledala na strop. V tem hipu se je izvršila eksplozija. Novinarja je zračni pritisk dvignil in to ga je rešilo. Njegov prijatelj pa je izgubil življenje. — Eksplozija je bila tako silna, da so padle posamezne opeke 500 metrov daleč. Vse šipe na bližnjih hišah so bile pobite. Najbolj pa je bil -prizadet nek steklar nasproti cerkve, ki je bil mahoma brez vsega blaga. — Panika je trajala par minut in se polastila tudi vojske pred cerkvijo. Nek oficir opisuje svoje občutke sledeče: Slišal sem samo tresk, nagel, silen, prodirajoč — in že je priletelo kamenje nad našimi glavami. Skočim s konja, padem, vstanem, pristopim k vojnikom. Nekateri beže. Nekateri kriče. Obrnem se: cerkev se podira — deske, kamenje, opeka, prah, dim. Sigurno so vsi v cerkvi mrtvi. Dogotovljeno je. — Nož na puško! Vsak na svoje mesto! Ne beži!« — Hodim po drobcih stekla. — Kako je v cer-k'?? —. izidejo. Torej ni vse mrtvo. A ministri? — Pride car. Je torej živ! Tudi vojska se ze zbira. In sedaj prihajajo ministri. Vlada je rešena. »Nož na puško!« Politične vesti. = Občni zbor SKS bo v nedeljo, dne 3. maja ob 10. uri dopoldne v Ljubljani pri »Levu« na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o svojem delovanju in o delovanju obeh okrožnih odborov. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo odsekov. 4. Obračun za pretečeno in proračun za prihodnje poslovno leto. 5. Volitev načelnika in podnačelnikov stranke. 6. Volitev članov v okrožna odbora. 8. Volitev blagajnika in dveh računskih preglednikov. 9. Slučajnosti. — Občni zbor SKS ne bo odločilne važnosti samo za SKS, temveč tudi za vse napredne organizacije v Sloveniji in zato bomo o občnem zboru obširno poročali. = Na mrtvi točki. Pavle Radič je po pose-tu Stepana Radiča izjavil nekemu novinarju sledeče: Pogajanja med radikali in HSS se niso premaknila z mrtve točke. Pogajanja se morejo razviti dobro, toda morejo se razviti tudi slabo. Psihološki razlogi pa zahtevajo, da se razvijejo in da pridejo z mrtve točke. Mi smo pripravljeni na vse in na pogajanja in na ostro opozicijo, ker ne bili bi sposobni niti za pogajanja, če ne bi bili zmožni tudi za boj. = Značilna izjava zagrebškega župana. V »Morgenu« je bil objavljen velikonočni pozdrav zagrebškega župana Heincla, ki pravi med drugim: »Prebivalstvu mesta želim v prvi vrsti zadoščenje, da more pozdraviti našega kralja v Zagrebu. Jaz sem globoko uverjen, da bi bil prirejen kralju, za katerega so vedno bila srca Hrvatov, v naši metropoli navdušen sprejem in da bi monarh na nedvomen način doživel simpatije hrvatske-ga naroda. Bivanje kralja v Zagrebu bi prineslo mestu Zagrebu in njegovemu prebivalstvu pozitivne rezultate. Kralj bi s svojim obiskom ali tudi le kratkim Jaivanjem v Zagrebu obvezal vse prebivalstvo do hvaležnosti. Ob tej priliki opozarjam, da pride kralj v doglednem času v Zagreb in da bo tu tudi kronan. Zanimanje našega kralja za naše glavno mesto in njegovo prebivalstvo bi bil najlepši dar, ki bi se mogel dati nam Hrvatom. Upajmo, da se bo politična situacija razvijala tako ugodno, da te naše nade in želje ne bodo razočarane.« — Preokret Hrvatov je torej popolen! =: Vlada Painlevčja pred parlamentom. Na torkovi seji francoskega parlamenta je podala vlada Painleveja svoj program. Program je v bistvu isti, ko Herriotov. Glavni vprašanji, ki jih mora danes rešiti Francija sta: varnost in konsolidacija francoskih financ. Zato bo vlada storila vse, da ohrani in utrdi mir, v notranji politiki pa bo delovala | za gospodarsko stabilnost in .uvedla bo pravično obdačenje. Pri tem delu pa Ji morajo pomagati vsi državljani. Davvesov načrt se mora celotno izvesti in dalje je nujna potreba, da se urede medzavezniški dolgovi. Sploh bo posvečala francoska vlada vso svojo pozornost ženevskemu garancijskemu paktu. Njegove tri točke: sigurnost razsodišče in razorožitev so nedeljive ena od druge. Za finančno sanacijo so potrebne žrtve naroda in vlada upa, da jih bo narod dal. Čeprav bo vlada vztrajala na laiških zakonih, bo vendar v vsakem oziru spoštovala vse konfesije. Zastopnika pri Vatikanu bo obdržala. Posebnosti Alzacije Lorene se bodo upoštevale. Vso pažnjo bo posvetila vlada tudi socialnim reformam. — Deklaracijo vlade je sprejela večina parlamenta z odobravanjem. = Bojevniki za Caillaui-a. Savez bojevnikov, čegar predsednik je Donmergue, je po- j slal Caillaux-u pismo, v katerem ga pozdrav-I lja kot iskrenega demokrata in odličnega dr-| žavnika. Vojni bojevniki se vesele, da se je s vrnil v politiko Caillaux in hvaležni so mu, | da je obvaroval Francijo leta 1911. pred voj-| no. V sedanji vladi Caillaux-a vidijo bojevniki jamstvo, da bo Francija z vsemi sosedi v dobrih odnošajih. Caillaux je zaslužil zaupanje, da se mu poveri sanacija francoskih financ in vpostavitev francoskega kredita, ki je sedaj tako zelo razrušen. — Pismo vojnih bojevnikov je nad vse značilen udarec proti raznim prenapetežem in nov dokaz, da imajo tisti, ki so v resnici v vojni trpeli, en-krat za vselej dosti vojskovanja. = ' kd® Painleve-ja zasigurana. Stranke vladne večine so sklenile, da sprejmejo deklaracijo Painleve-jeve vlade. S tem je položaj nove vlade zasiguran, kar priznavajo celo desničarski listi. = Sovjetska vlada o nori francoski vladi. Moskovski politični krogi smatrajo sedanjo francosko vlado samo za provizoričen poizkus. Po nazoru Stjelova sta najbolj vplivna člana nove vlade Briand in Caillaux, dočim da je Painleve samo tihi dirigent. Nova vlada da je bila ustanovljena po sporazumu z bančnimi krogi in zato da ni od nje pričakovati energičnih odredb proti velekapitalu. Moskovski politični krogi so dalje prepričani, da ni izvojeval francoski fašizem nobene zmage nad Herriotoni. S tem, da je padla na vlado levice vsa odgovornost za finančno stanje Francije, je nastala nevarnost, da pride v ugodnem trenutku na krmilo reakcionarna vlada Milleranda. Tudi Radek ne veruje, da bi bila vladna kriza definitivno premagana. Novo vlado imenuje kabinet finanS-ne rešitve ali pa »pohod na enem mestu«. Moskovski politični krogi so končno prepričani, da bo senat prisilil vlado k odstopu in k razpisu novih volitev, za katere se konservativci z velikansko silo pripravljajo. — Francija da gre burnim dogodkom nasproti. = Izjave Hindenburga. Dopisnikom raznih listov je izjavil Hindenburg, da mora Nemčija zahtevati, da se njene vzhodne meje popravijo. To da mora Nemčija zahtevati v interesu miru. Dalje je izjavil Hindenburg, da bo njegovo prvo delo kot predsednika republike, da bo zahteval ukinjenje obtožbe o nemški odgovornosti za svetovno vojno. — Vemo, da bi Hindenburg še marsikaj ukrenil, če bi bil izvoljen. Toda nade so zanj vedno manjše, vsaj se je celo sedanji šef nemškega generalnega štaba v. Seeckt izjavil proti Hindenburgu in za Marxa. Nemški desničarji so občutili to izjavo kot najtežji udarec. Prosveta. PEVSKI PRAZNIK. Dne 3. maja t. 1. se zopet zbero delegatje naših pevskih zborov v Ljubljani na skupščini »Zveze slov. pevskih zborov«. Popoldne ob treh pa se vrli v Unionu velik pevski koncert, na katerem nastopi 15 društev, oz. zborov in sicer: Dolenja vas pri Ribnici, »Zora« iz Ježice, »Lipa« iz Litije, »Zvone iz Šmartna, pevski zbor Nar. Čitalnice iz Kranja, »Drava« iz Maribora, »Lira« iz Kamnika, Pevski zbor bral. dr. iz Tržiča, »Zvon« iz Trbovelj, Glasbeno društvo iz Kočevja, »Zarja« iz Tacna pod Šmarno goro, Krakovo-Trnovo, Šentjakobski pevski zbor, Nar. žel. glasb, društvo »Sloga« in »Ljubljanski Zvone iz Ljubljane. Število vseh sodelujočih pevcev in pevk 475. V skupnem zboru, ki bo pel novo Adamičevo »Zdravico« s koralom nastopi okoli 300 pevcev. — Ta monstre koncert bo silno zanimiv in bo pokazal, koliko so naše pevske enote v 'zadnjem letu napredovale. Vstopnice se že dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Gostje z dežele naj jih naroče po dopisnici. V žetrtek, dno 23. t. m. gostuje v naši operi odlični baritonist Drago Hržič, član Narodnega gledališča v Zagrebu. Gospod Hržič ima krasen bariton ter je ljubljenec zagrebške publike. V Ljubljani poje očeta Germonla. — Predstava je za abonente reda D in sicer spada v okvir šestih abonma predstav z raznimi gosti. Dijaška predstava v drami. V soboto po-poludne ob petih vprizori se zadnjikrat v sezoni Ibsnova drama »Rosmersholm« kot dijaška predstava pri zelo znižanih cenah. Opozarjamo, da je začetek te dijaške predstave izjemoma ob petih popoludne. Skladatelj Emil Adamič je posvetil in izročil orkestralnemu društvu Glasbene Matice svoje najnovejše delo: Suito za godalni orkester »Ljubljanski akvareli«, v katerih opeva Ljubljano. Skladba ima 6 slik, ki nosijo sledeče naslove: 1. Jutro na Rožniku. 2. N* Tivolskem ribniku. 2. V cerkvi sv. Florijana. 4. Na gradu. 5. Pri sv. Krištofu in, 6. v Zvezdi. Kakor čujemo, bode' orkestralno društvo i*- • vajalo to delo že na svojem prihodnjem kon-i certu. Skladatelj Stanko Premrl je zložil štiri ženske dvospeve 8 spremljevanjem klavirja ; na ljubeznjive otroške, religiozne pesmice Karla Široka. Založi in izda jih pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ob dvajsetletnici svojega obstoja. Srbski skladatelj in profesor muzieke škole v Beogradu ter glavni tajnik Južnoslavenske-ga Pevačkega Saveza g. Kosta P. Mitnojlovif je dospel v Slovenijo in se zdravi v mariborski koči na Pohorju. Peta številka »Zborov«, mesečne revije za novo zborovsko glasbo, katero izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani prinaša dve skladbi Ivana Ocvirka, moški zbor »Sjajiš sunašce« in mešani zbor »Moja j pomlad«, obe namenjeni podeželnim zborom, i Revijo priporočamo v naročbo vsem pevskim društvom in prijateljem petja. Dnevne vesti. — Brez vsakega prevdarka. Današnji »Slovenski Narod« priobčuje neko notico zaradi ■tanovanj v mestnih hišah. Notico končuje ® klicom: Zob za zob! — Čisto radi verujemo, da se tak klic marsikomu zdi sila bla- ;godoneč in imeniten, kljub temu pa misli-mo, da bi časnikar pač moral malo premisliti, predno ga objavi v taki zvezi. Stanovanjske razmere so že itak desolatne in po »Slov. Narodu« naj jih povečujemo sedaj s tem, da bo pričelo v tem vprašanju igrati odločilno vlogo še osebno maščevanje! Kaj vam res še ni dosti trpljenja, da bi sedaj še z osebnimi sovražnostmi poostrevali stanovanjsko mize-rijo? — Zato »Slovenski Narod«! Ne zob za -»ob, temveč opeko na opeko in — pomagano bo vsem! — Izpremembe v državni službi. Pri poštnem in čekovnem uradu v Ljubljani so prevedeni : direktor dr. Ignacij Rutar v 4. skupino I. kat., tajnik Vladimir Vidmar v 7. »kup. I. kat., šef knjigovodstva Rudolf Rozman v 1 skup. II. kat., uradnik Ivan Planinc v 3 skup. II. kat. in uradnica Klotilda Žlindra v 3. skup. II. kat. — Janko Jerala, doslej uradnik inšpektorata ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani, je imenovan za .arhivarskega uradnika v 1. skup. III. kat. pri ibolnici v Vojniku. — Poštni promet Murska Sobota—Dol. liendava. S 1. majem se vpelje za progo Murska Sobota—Dolnja Lendava via Dobrovnik poseben poštni avto, ki bo prevažal tudi asebe. — Razpust društva. Splošna železničarska organizacija Jugoslavije s sedežem v Ljubljani in njene krajevne skupine Ljubljana I., iLjubljana II., Spodnja šiška, Borovnica, Za-;1°g, Rakek, Logatec, Zidanimost in Trbovlje so na podlagi § 24. društvenega zakona raz-ipuščene, ker so prekoračile statutarni delokrog. — Smrt angleškega oficirja v Dubrovniku. V Dubrovniku je umrl te dni angleški podpolkovnik Jolin Ross Galle. Prišel je v Dubrovnik na oddih. Pri britju si je po naključju zastrupil kri, kar je povzročilo njegovo smrt. Pokopali so ga na pravoslavnem pokopališču. Pogreba se je udeležilo številno dubrovniško občinstvo. — Adventisti na Kočevskem? V kočevski okolici so se pojavili »adventisti«. Pristaši sekte dele med ljudi liste, v katerih rotijo ljudi, naj se pripravljajo na zadnji dan. Če •mislijo inspiratorji te propagande resno, ali }pa uganjajo neumestno šalo, še ni ugotovljeno. — Zopet orkan v Ameriki. V vzhodnih -državah Amerike je divjal te dni zopet orkan, ki je povzročil posebno veliko škodo v državah Ohio, Illinois, Pennsylvania in Vir-;’ginia. Bilo je tudi, kolikor je sedaj ugotovije->no, 6 človeških žrtev. Mnogo oseb je bilo 'Seiko ranjenih. — Divji Arnavt. Te dni je izvršil v Petro-»aradinu vojak Hasan Nistar, po pokoljenju Arnavt, težak zločin. Stal je na straži pri smodnišnici. Ob pol dvanajstih sta prišla 'Blimo njega administrativna poročnika Milan Pavič in Dušan Kokotov« s soprogama. Ar--navt je zapustil svoje službeno mesto ter sledil družbi. Poročniku Kokotoviču se je zdelo to sumljivo in nameril je nanj z revolverjem. Toda Arnavt je bil bolj uren. Iz njegove puške je počil strel in poručnik Kokotov« se je zgrudil mrtev na zemljo. Takoj nato je počil drugi strel in zgrudil se je mrtev tudi drugi oficir. Slučajno je prišel mimo ruski polkovnik Susepucki. Tudi tega 4® pobesneli Hasan Nistar ustrelil na mestu. Nato jo je arnavt odkuril. Ponoči se je vrnil dvakrat in streljal na vojaško stražo, ki je 'Odgovorila takisto s streli, ne da bi bil pri tem kdo ranjen. Drugi dan so našli v bližini jmnodnišnice Arnavtove čevlje, njegovo pa-Aronsko taško in 15 ostrih nabojev. Amavta ;~3atnega pa niso našli še do danes. Hasan 'Nistar je svoječasno dezertiral ter se klatil po Madžarskem. Zato je bil obsojen na poldrugo leto naknadne vojaške službe. — Zopet tihotapska afera v Zagrebu. Te dni je bilo poslanih iz Zagreba na Dunaj pet zabojev, v katerih se je imela nahajati glasom deklaracije svila. Zaboji so se zdeli ca-Tinskim organom sumljivi. Zato so jih od-prli in videli so, da vsebujejo mesto svile — moko. Preiskava je dognala, da je dobila pred več dnevi zagrebška tvrdka Laza Schleu po posredovalcu Albahariju v petih zabojih 500 kg najfinejše svile. Blago je bilo poslano od neke dunajske tvrdke pod pogojem, da ga pošlje adresar v slučaju, da mu ne konvenira, nazaj. Zaboji so bili shranjeni v nekem privatnem skladišču, in tam je bila zamenjana svila za moko. Za svilo bi bilo treba plačati približno 740.000 dinarjev uvoznine. Uvedena je stroga preiskava. Vajeniška razstava v Ljubljani od 26./IV. do 4./V. 1925. — »Vampir«. Zgodilo se je v selu Preobra-ženje tam nekje pri Skoplju. Po smrti svojega moža je ostala Vaška Palikuč sama s svojima dvema otrokoma. Vaška, stara šele 35 let ni bila samo lepa, temveč tudi močna in zelo energična žena. Zato se ni čuditi, da se je lovilo za njo precejšnje število oboževalcev. Najbolj zaljubljen je bil trgovec Stevra Vranjanac. Toda Vaška je živela samo za svoja dva otroka in za gospodarstvo, o možitvi ni hotela ničesar slišati. Neke noči je potrkal nenadoma nekdo na njeno okno. Vaška je pograbila na steni visečo puško re-petirko, napela petelina, stopila v bližino okna ter vprašala: »Kdo je?« — »Ali me ne poznaš po glasu?« — »Kdo je?« — »Jaz, tvoj mož Jovan. Pusti me notri!« — Vaško je streslo po vsem životu, prekrižala se je, zbrala vse svoje moči ter zaklicala: »Odstrani se takoj, sicer ustrelim!« — »Dobro, dobro! Grem! Toda žal ti bo!« — In »pošast« je odšla ... To se je ponavljalo par noči. Po vasi so jele krožiti vsakovrstne paradoksne vesti. Babjeverno ljudstvo je jelo govoriti, da je pokojni mož Vaške — »vampir«. i Zato ljudje sklenili, da ga izkopljejo ter mu jirederejo z gorečim kolom srce, ker le tako je mogoče vampirja umiriti. Zato se je podala Vaška na županstvo in žandarmerijo, in prihodnjo noč je pričakovala »strah« v družbi župana in orožnikov. Ob polnoči se je začulo rahlo cingljanje zvončka, ki je prihajalo vedno bližje, dokler se ni vstavila pred oknom, v belo haljo ogrnjena postava. Zupan in orožniki so prebledeli ter se jeli tresti, kakor šiba na vodi. Samo Vaška je ostala hladnokrvna. In belo oblečena postava je izpregovorila: »Vaška, danes me pustiš . končno vendar enkrat k sebi« ter se jela pripravljati, da zleze skozi okno. V istem trenutku je počil strel in »strah« se je zvrnil na cesto. Vaška ga je pogodila naravnost v sre-! do čela, nato se je podala na cesto ter za- I klicala predstavnikom oblasti? »Pridite sem, da vidite, kdo je.« Predstavniki oblasti se | niso ganili. Šele, ko jim je povedala Vaška, ; da je mrtvec trgovec Vranjanac, so se upali ! iz hiše. In ko so ugotovili, da je bil ustreljen j Vranjanac, so Vaško aretovali. No, te dni je bila pred sodiščem oproščena vsake krivde in kazni. — Ljubezenski sen poštarice. Predvčerajšnjim se je končala na Dunaju obravnava zoper poštarko Kovamo ter njenega prijatelja Populorum, njegovo ženo in njegovo taščo. Stvar je bila sledeča: 54-letni grbasti poštarici se je zahotelo ljubezni. Te pa ni mogla postati deležna na drog način, kakor da si je kupila z eraričnim denarjem moško metreso v osebi obtoženca, kateremu je podarila tekom časa več milijonov avstrijskih kron, ki jih je vzela iž poštne blagajne. Populorum je vedel za provenienco denarja ter je to izkoriščal: Če denarja ni dobil zlepa, ga je dobil zgrda, ga je enostavno izsilil. Prav-tako sta delala njegova žena in njegova tašča. Sodišče je upoštevalo vse okoliščine ter izreklo temu primerno sodbo: Poštarica je dobila 7 mesecev in pol ječe, Populorum pet let težke ječe, njegova žena osem mesecev ječe, njegova tašča pa deset. Populorum je sedel radi raznih lumparij že dvakrat v ječi, njegova žena je okusila tudi že ričet in sicer radi tajne prostitucije, pri tašči pa enkrat ni dosti manjkalo — obtožena je bila radi so-vodstva, vendar se ji je posrečilo, da se je »izrezala«. Z obtoženko ni sočuvstvovalo samo sodišče, temveč tudi državni pravdnik, ki jo je imenoval opetovano »armes Wei-berl« ter jo priporočil skrajni milosti. Ker ji je sodišče vštelo preiskovalni zapor, je bila izpuščena takoj po izrečeni sodbi na svobodo. — Predrzni vlomilci. Te dni sta bila izvršena v Koprivnici na Hrvaškem dva izredno drzna vloma. Noč je bila .temna in lilo je kakor iz škafa. To priliko je vporabila vlomilska tolpa ter vdrla v manufakturno trgovino M. Haberstock v centru mesta, komaj 20 korakov od policijske stražnice. Vlomilci so »delali« popolnoma neženirano. Vlomili so v izložbo ter jo dobesedno izpraznili. Odnesli so vse klobuke rokavice srajce in parfume. Nato so se spravili nod izložbo istotako v centru mesta se nahajajoče manufaktume trgovine M. Perrera ter tudi tu odnesli vse blago. Končno so poskusili vlomiti še v izložbo trgovca Aurela,ki pa se je vsled ropota prebudil ter vlomilce prepodil. Vzela jih je noč, vendar upa policija, da jih izsledi, ker domneva, da so domačini. — Revolverski atentat na prostitutko. Te dni je bil izvršen na Dunaju na 47-letno prostitutko revolverski atentat. Bila je k sreči samo lahko' ranjena. Mnogo veselosti in porogljivih opazk vzbuja na Dunaju dejstvo, da je bil napad izvršen iz ljubosumnosti in je pri tem prostitutka tako stara ter poleg tega slepa na eno oko. — Dve mladi roparski morilki. V Memelu sta izvršili te dni dve mladi dekleti strašen roparski umor. Vdrli sta pri belem dnevu v stanovanje osemdesetletnega upokojenca, bivšega poštnega sprevodnika Paula, razbili slabotnemu starčku s kladivi črepinjo ter izropali njegovo stanovanje. Dekleti sta že pod ključem. Priznali sta, da sta vzeli nedavno pri umorjenem sobo v najem ter opazili pri tej priliki, da ima mož precej denarja, nakar sta sklenili, da ga umorita in oropata. — Priznanje bivšega terorista. V Budimpešti so obsodili pred par dnevi nekega Eme-riha Gombos-a radi vloma na šest let ječe. Drugi dan se je dal privesti pred preiskovalnega sodnika ter je izpovedal iz lastne ini-cijative, da je bil za časa vlade komunistov komandant neke teroristične grupe. Kot tak je umoril ob priliki poskusa protirevolucije, ki so ga podvzeli oficirji Ludovica-akademi-je, v pouličnem boju več oseb. Priznanje je bilo vzeto na zapisnik. — Umor iz pohotnosti. V turingiškem mestu Eisenberg so pogrešili na velikonočne praznike 10-letno šolsko učenko Gertrudo Frank. Te dni so jo našli v bližnjem gozdu zakopano pod smrečjem. Ugotovilo se je, da je posilil slabotnega otroka neznan moški, ga zadavil z neko ruio ter mu končno vrhu tega prerezal vrat, nakar ga je zakopal. Na izsleditev morilca je razpisanih 500 mark. — »Vodka« postane močnejša. Sovjetske oblasti, ki so svoječasno alkohol sploh prepovedale, so dovolile lansko leto prodajo 80 odstotnega alkohola. Za letošnjo jesen pa so zvišale dovoljeni odstotek za 40 stopinj. — Kurji tat. Kakor znano, so bile nedavno v ljubljanskih predmestjih tatvine kokoši na dnevnem redu. Ko je prišlo nekaj dvonožnih dihurjev v luknjo, so te tatvine v ljubljanskih predmestjih precej ponehale, začele so se pa pojavljati tu in tam zunaj policijskega rayona. Sedaj bodo tudi tam precej ponehale, zakaj te dni je bil prijet najagil-nejši izmed kurjih tatov: 47-letni postopač France Kavčič, doma iz Tržiča na Gorenjskem. Kavčič je kradel kokoši, po lastnem priznanju preje po ljubljanskih predkrajih, ko pa so mu postala tu tla prevroča, je preložil svoj delokrog v ljubljansko okolico. Te dni je obiskal Tacen pod Šmarno goro. Toda imel je smolo. Dobili so ga, in sedaj je za nekaj časa na varnem. Ukradene kokoši je prodajal Kavčič na trgu in kupčija mu je dobro nesla. Bil je že 26-krat kaznovan radi tatvine in postopanja. Ljubljana. Opozarjamo še enkrat na predavanje odličnega francoskega fiziologa, gospoda prof. E. Terroine-a iz Strassbourga, ki se vrši danes v četrtek dne 23. t. m. ob 5. popoldne na univerzi v predavalnici št. 90. Gospod profesor bo predaval o temi »Croissance de 1’ Energie«. Vstop na to predavanje je prost. — Protestno zborovanje. Ljubljanska akademska omladina priredi danes, dne 23. aprila ob pol 7. uri zvečer v zbornici univerze skupno s kulturnimi organizacijami protestno zborovanje radi sramotnega in nekulturnega nastopanja italijanskih fašistovsko-policijskih oblasti proti našemu odličnemu znanstveniku g. prof. dr. Vebru. Poživljamo vso narodno čutečo javnost, da da dostojnega izraza ogorčenju nad tem sramotnim činom, ki ni običajen med kulturnimi narodi, in se zborovanja v velikem številu udeležbi. — Vajeniška razstava od 26. aprila do 4. maja 1925. V nedeljo, dne 26. t. m. se ob pol 11. dopoldne svečano otvori vajeniška razstava. Na razstavi bo zastopano vajeništvo iz cele Slovenije, tako, da nam bo nudila ta prireditev, ki je prva te vrste v naši državi, dokaj popolno in lepo sliko slovenske obrtniške marljivosti in podjetnosti. Na razstavi bo sodelovalo nad 900 vajencev, ki bodo razstavili izdelke iz 51 raznih obrtnih strok. Iz predmetov, ki so že sedaj na razstavišču (paviljon L in K Ljubljanskega velesejma) se da soditi, da bo nudila razstava res zadovoljivo sliko o zmožnosti našega obrtniškega naraščaja. Na razstavišču je videti okusno izdelane lesne izdelke, garniture za jedilnice, spalnice, pisarne itd., nadalje so razstavljena prav lepa sodarska, kolarska in tesarska dela. Izredno dovršene izdelke so razstavili tudi ključavničarski, mehaničarski in kovaški vajenci. Dobro so zastopane oblačilne stroke. Med njimi so prav okusno izdelane damske toalete, ki so jih razstavile naše krojačice. Kakor na vseh razstavah bo tudi tukaj prišla do posebnega izraza naša čipkarska obrt. Dovršene izdelke so razstavili tudi pečarji, tapetniki, sobo- in črkoslikarji, pleskarji in kleparji. Pri vsaki stroki najdemo tudi prav dobro izdelane risbe in načrte. »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom), obvešča brate in sestre, da se vrši v soboto, t. j. 25. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društveni čitalnici večer, posvečen spominu slov. pesnika Josipa Murna-Aleksandrova. O tem prerano umrlem pesniku, ki je poleg D. Ketteja, Ivana Cankar-ja in O. Župančič-a važen in izrazit zastopnik slovenske modeme, predava br. Uroš Žun, njegove pesmi pa recitira br Markič. — Spričo današnje kaotične dobe, katere najvernejši odsev je večina sodobnih pesmi, je nujno, da se bratje in sestre seznanite z umetnostjo Murna, Ketteja, Cankarja in Župančiča. Kajti, kdor je prespal to umetniško štirico, tudi ne bo mogel doumeti literarnih proizvodov sedanjosti. — Zdravo! — Prosvetni odsek. Belokrajina proti Gorenjski bo naslov Šahovskemu matchu na igrišču »Atena«, ki ga bo odigral mojster g. dr. Milan Vidmar dne 1. majnika. 38 *£dgar Rice Burroughs: Tarzanovi doživljaji v džungli. Samci so sicer slišali, a so prepočasi ubogali, -zato je Numa pograbil samico in jo vlekel v džunglo, izredno so prišli samci k pameti in pogumu, se zbrali in skupno priskočili tovarišici na pomoč. Jezni Tarzanov glas je zbudil v opičjih prsih podobno jezo. ®enčeč in lajajoč so zasledovali Numo po gostem 'zelenju, kamen se je zatekel. Opičji člpvek je kora-4*al urno in previdno na čelu, zanašal se je bolj na -■»voj sluh in vonj, kot pa na oči, ko je sledil leva. Z lahkoto so ga našli, kajti telo je puščalo za ^sabo široko, s krvjo oškropljeno in močno dišečo sled. še celo naši slabo razviti čuti bi ga bili lahko -zasledovali. Tarzan in Keršakove opice so hodile za ■njim, kot po cesarski cesti. Tarzan je vedel že poprej, predno je zaslišal . jezno renčanje, da je v bližini velike mačke. Zakli-• eal je opicam, naj slede njegovemu vzgledu, se zaihtel na drevo in trenotek pozneje je bil Numa ob-"dan. 0d kroga renčečih zveri, ki jih je sicer lahko videl, ni jih pa mogel doseči s svojimi šapami in *obmi. Zver se je vlegla s sprednjimi tacami na opico. Tarzan je spoznal, da je že mrtva, a notranji občutek mu je ukazoval, da mora rešiti mrliča iz sovražnikovih krempljev in leva kaznovati. Kričal je na Numo in ga zasramoval, trgal je suhe veje z drevesa, po katerem je plesal in ž njimi obmetaval leva. Opice so sledile njegovemu vzgledu. - Numa je tulil od jeze in neugodja. Bil je v resnici l.ačen, a v takem položaju ni mogel žreti. Če bi bile opice prepuščene lastni pameti, bi bile sedaj pustile leva brez dvoma mirno uživati plen, kajti, ni-li bila opica mrtva? S tem, da so metale veje v Numo, ji niso mogle vrniti življenja ! in v tem času bi same lahko iskale krmo. A Tarzan je bil drugačnega mnenja. Numo je treba kaznovati I in zapoditi. Mora si zapomniti, da, če tudi je ubil i manganija, ga zato še ne sme požreti. Njegova člo- I veška pamet je mislila na bodočnost, opice pa so imele smisel le za neposredno sedanjost. Bile bi zadovoljne s tem, da so za danes ušle Numovim grožnjam, Tarzan pa je uvidel potrebo in našel sredstvo, kako si zagotoviti mir v bodočnosti. Zato je vzpodbujal velike človeške opice še naprej in Numa je bil kmalu v toči polen, tako da je potuhnil glavo in s silnim glasom ugovarjal; a svojo žrtev je tiščal z obupno jezo. Tarzan je kmalu opazil, da veje ne ranijo Nume in da ga udarci ne bole, zato je iskal opičji človek učinkovitejših sredstev. Ni dolgo iskal. Nedaleč od Nume je nudila sprhnela granitna skala mnogo hujšo municijo. Tarzan je zakričal opicam, naj gledajo, kaj bo počel. Potem je smuknil na tla in nabral perišče kamenja. Vedel je, da bodo opice, ko bodo videle njega izvrševati načrt, mnogo hitreje sledile vodilnemu vzgledu, kot pa povelju, kajti zahteval je, naj nabirajo kamenje in ga mečejo v Numo. Kajti Tarzan takrat še ni bil kralj Keršakovih opic; to je bilo šele pozneje. Takrat je bil še mladenič, ki si je že izvojeval mesto v svetu divjih zveri, med katere ga je bila pahnila čudna usoda. Čemerni samci stare generacije so ga sicer še vedno sovražili, kot sovražijo živali vse, četnur ne zaupajo, ker je duh drugačen, torej sovražen. Mlade opice, s katerimi se je Tarzan igral kot otrok, so pa poznale njegov duh prav tako, kot duh vsakega člena črede. Proti njemu niso bile bolj nezaupljive, kot proti samcem lastnega plemena. A ljubile ga niso. Ker torej Tarzan ni mogel ukazovati, je vodil z vzgledom. Že davno je bil spoznal opičjo lastnost, da rade posnemajo in jo je izrabljal. Napolnil si je torej naročje s kamenjem, splezal zopet na drevo in opazil z zadovoljstvom, da opice slede njegovemu vzgledu. V kratkem premoru, ko so nabirale streljivo, se je spravil Numa nad svoje kosilo. A komaj se je dobro pripravil, mu je že zagnala spretna roka opičjega človeka oster kamen y lice. Ko je zatulil od bolečine in srda, je zadušila njegov glas salva opic, ki so Tarzanovo dejanje pazno opazovale in.ga posnemale. Numa je stresal svojo debelo glavo in buljil v svoje preganjalce. Cele pol ure so ga zasledovali s kamenjem in odlomljenimi vejami in čeprav je vlačil svoj plen v najbolj neprodirno goščavo, so ga vendar še vedno na kak način zadeli izstrelki, niso mu puščali časa za jed in ga gonili naprej in naprej. Golo bitje s človeškim duhom je bilo najhudob-nejše. Bilo je celo tako zaVratno predrzno, da se je upalo približati kralju džungle na par korakov, da ga je mogel tem zanesljivejše zadeti z ostrimi kamni in težkimi palicami. Vsakokrat je planil Numa nadenj — nepričakovano in zahrbtno — a vitki, prožni mučitelj mu je vsakokrat ušel in povrhu še s tako nesramno lahkoto, da. je ley v svoji sveti jezi in strasti pozabil celo na svoj glad in puščal svoj plen v varlj^i nadi, da bo zagrabil svojega nasprotnika, za precejšen čas v nemar. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 22. aprila 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojila iz leta 1921 bi. 6'; Loterijska 2Vi% državna renta za vojno oitodo den. 161, bi. 161; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 125; Prva hrvatska itedionica, Zagreb den. 810, bi. 820; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 385, bi. 400; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 102; Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Blago: Trami monte, po noti, fco meja tranz. den. 380; cerovi krlji, od 25 cm prem. naprej, od 2 m dolž., fco nakl. post., 6 vag. den. 18, bi. 18; hrastovi frizi, od 5 do 9 cm, od 25 do 60 cm, fco meja den. 1400; bukovo oglje, vilano, fco meja tranz., 1 vag. den. 114, bi. 114; pšenica Rosafe, par. Ljubljana den. 445, pšenica Hard Winter št. 2, fco Postojna tranz. bi 470; pšenica avstralska, fco Postojna tranz. bi. 450; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana bi. 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 195; oves makedonski, orig., par. Ljubljana, 1 vag. den. 330, bL 330; koruza zobata, par. Ljubljana bi. 215; koruza medjimurska, par. Ljubljana bi. 236. BORZE. — Zagreb, 22. aprila. Devize: Curih 11.98 —12.08 (ček), Praga 183.50—186.50, Pariz 824—329, Newyork 61.62—62.62, London 296.875-299.875, Trst 253.70—256.70, Dunaj 0.0867—0.0887. — Curih, 22. aprila. Beograd 8.35, Pariz 27.025, London 24.78, Newyork 516.60, Milan 21.20, Praga 15.325, Dunaj 0.00728. X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 3. maja t. 1. ponudbe za prevzem del pri preložitvi potoka. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za karte in legitimacije. — Dne 13. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bukovega oglja; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznih železnih cevi. — Dne 14. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznih strojev za električno centralo na postaji Subotica. Dne 15. maja t. 1. pri upra- vi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 40.000 kg čistega bencina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kompozicije. — Dne 16. maja t. 1. pri komandi Brodarske podoficirske škole v Šibeniku glede dobave 2400 m3 drv; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvice za mašenje in nepremočljivega platna. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Zagrebčani na vajeniški razstavi v Ljubljani. Zagrebški mestni načelnik g. Heinz je naznanil Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, da bo prisostvovalo otvoritvi vajeniške razstave in vajeniškemu dnevu v Ljubljani dne 26. t. m. pod vodstvom svojih nav-nateljev 270 obrtniških vajencev iz Zagreba. To in ono. GLAVNO, ZA KAR JI GRE. Sacrebleu! Ali zakon o ženski volilni pravici ne bo končno že enkrat sprejet! je vzkliknila Michette ter zacepetala z malo no-žico... Parlament se norčuje iz nas. To je sramota in škandal. Mi smo sedaj več kakor enake z moškimi. Mi nadvladamo moške v vsakem oziru in popolnoma. Nas je več, kakor vas vseh skupaj. Šest državljank pride na enega državljana. To ne more iti tako naprej in to ne bo šlo kar tako. Ako senat tega zakona ne sprejme končno že enkrat definitivno, bomo vkorakale v parlament! Ampak s sulicami, strojnimi puškami in iglami za klobuke. Pokazale bomo enkrat za vselej, kdo smo. Tako bomo nastopile, kakor naše slavne in junaške prednice izza velike revolucije leta 1789! Saj gre danes za isto. Država mora priznati enkrat za vselej našo su-premacijo ... Ah, da bi ne bile take mevže! Ne mislimo na nič drugega, kakor na obleke in toalete. No, pa bomo videli, če bo tako, kakor sem rekla, ali ne. j Plaho sem ji dovolil opazko, da se bližamo polagoma toliko zaželjeni zmagi, da gre samo za par dni, in stvar bo rešena. Vse države so že adoptirale žensko volilno pravico... — Toda zdelo se je, da se je vtopila Michette v obstinatno prijetno misel. Hipoma je dvignila glavico, in vprašala me je nežno: »Dragec, ali misliš, da bo gotova moja nova obleka pravočasno, da se bom mogla v njej udeležiti volitev? i : Obsežen molek. V Rim je prišla te dni povodom svetega leta skupina pobožnih romarjev iz Nemčije, ki jo je počastil s svojim sprejemom papež. Pri tej priliki je poklonila svetemu očetu neka pobožna ovčica umetno rezljan molek, ki ima celih pet metrov obsega. Ta umotvor je izdelal neki rezbar v Meranu. ! : Igralci v Monte Carlu in siromaki. Med velikimi steklenimi vrati v Monte Carlu, ki vodijo v igralne dvorane, visi na mramomem stebru pušica s skromnim napisom: »Za siromake v knježevini.c Vsako leto enkrat odpro to pušico, mimo katere hodijo največji bogataši sveta in za katero zaigrajo in priigrajo milijone. Ko so jo letos odprli, so našteli: Štiri franki, dva hlačna gumba in čopič za pudranje. Is INH-iemn i vedno na skladišču. A. LAMPRET, Ljubljana KREKOV TRfi ŠT. 10. — TELEF. 247. : Sedemindvajsetkrat oženjen. Ni dosegel ' tega rekorda kak Evropejec, temveč zvest' pristaš proroka, Egipčan Rhamis Mohamed-Elarabi, carinski uradnik v Aleksandriji. _ Mož ni imel mogoče več žen naenkrat v haremu, temveč jih je poročil 27 po vrsti, se -dal razporočiti ter se zopet oženil. Sedaj ga je osrečila — kdo ve za koliko časa — osemindvajseta. Otrok ima od vseh teh žen kakih, 50, od katerih je najmlajšemu šest let ter je ? dosegel pri tem 96. leto svoje starosti. >Vse svoje žene sem imel zelo rad« je izjavil poročevalcu nekega pariškega lista. >70 let svojega življenja sem vporabil za proučavanje,-ženske duše, poznam je pa še danes ne.« Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. iMk London: (66) Burni doživljaji. Roman z lužnega morja. Tam, kjer so bili Gogoomy in njegovi pajdaši kjer so bili Gogoomy in njegovi pajdaši sto-atopili iz reke, se je kanoe hipoma ustavil, se obrnil ter izginil v globoki mangrovi senci. Drugi in tretji kanoe se je pojavil, splaval navzdol proti ovinku in šinil kot duh proti mestu, kjer so begunci prekoračili reko in izginili v mangrovi goščavi. — Upam, da ne bodo več ubijali črncev — je dejala Joana, ko so okrenili konje proti domu. — Tudi jaz mislim, da ne — je pritrdil Sheldon. Moj dogovor s starim Seelee-jem pravi, da dobi samo za žive delavce pogojeno plačilo. Zato je zelo oprezen. — XXII. POGLAVJE. Poročilo iz pragozda. Nikdar popreje se ni bil vršil lov za be-randskimi begunci z večjo vnemo. Dejanja Gogoomy-ja in njegovih tovarišev so bila aa stopetdeset novodošlih delavcev zelo slab vzgled. Kajti begunci so hoteli izvršiti po-Idoj, umorili so paznika čete ter s svojim begam v pragozd prekršili pogodbe. Sheldon je vedel, kako neobhodno potrebno je poučiti nedavno najete Kanibale, da je zelo nevarno posnemati take vzglede. In zato je noč in dan pritiskal na Seeleeja ter živel sam v družbi Tahičanov skoro neprestano v pragozdu, dočim je nadzorstvo na plantažah prepustil Joani. Na severu je dobro deloval Boucher, ki je dvakrat zavrnil begunce, hoteče dospeti na obrežje. Črnce so polovili druzega za drugim. Pri prvem pogonu v mangrovem močvirju je Seelee ujel dva. Tretjega je Boucher ranil v stegno, ko je hotel po ovinku dospeti na sever. Tistega pa, ki je pri pogonu zaostal, so pobrali Seeleejevi gonjači. Vse tri begunce so vkovali v težke verige ter jih dan na dan izpostavljali na dvorišču kot ostrašujoč primer, kaj čaka one, ki dajejo s svojim početjem slab vzgled tovarišem. To se je godilo radi poduka onih stopetdeset poldivjih mož iz Poonga-Poonga. Nato pa so dali Minervi, ki se je vračala ob obrežju v Tulagi, znamenje, naj pošlje čoln in one tri ujetnike so odpravili v ječo, kjer so morali čakati sodbe. Pet jih je bilo še vedno zunaj, toda nikakor se niso mogli izmuzniti. Na obrežje niso mogli, dalje v notranjost pa se iz strahu pred ljutimi bushmani* niso upali prodirati. * Divjaki, ki prebivajo v pragozdih.__________ Potem pa se je vrnil eden od onih petih prostovoljno in povedal Sheldonu, da sta bila Gogoomy in še dya druga divjaka še vedno v močvirju. Pravzaprav bi morali biti še štirje, toda kakor je pripovedoval vmivši se črnec, so bili četrtega moža ubili in pojedli. Strah pred podobno usodo ga je prignal nazaj. Bil je črnec iz Malu na severno za-padni Malaiti in prav od tam je tudi oni, ki so ga bili pojedli. Ostala dva Gogoomy-jeva tovariša sta bila iz Port Adamsa. Črnec je izjavil, da raje pretrpi vladno obsodbo in kazen kot bi se dal požreti svojim sodrugom v pragozdu. — Gogoomy mene zelo kmalu pojesti — je dejal — toda na mojo besedo, nisem človek za pojesti. Tri dni kasneje je ujel Sheldon enega črnca, ki ga je bila zgrabila močvirna mrzlica in ni bil več sposoben niti za borbo, niti za beg. Istega dne je zalotil Seelee druzega črnca v podobnem stanju. In tako je ostal prost edinole Gogoomy in ker ga je krog zasledovalcev vedno bolj oklepal, je premagal svoj strah pred Bushmani in se odpravil naravnost proti gorskemu grebenu otoka. Sheldon je v družbi štirih Tahičanov in Seeleeja ter v spremstvu tridesetih gonjačev sledil njegovim stopinjam dvajset milj daleč v odprti travnati pokrajini, končno pa so Seelee in njegovi .ljudje izgubili pogum. Seelee je«’ priznal, da se niti on, niti njegovi ljudje do— sihdob niso upali prodreti tako globoko v notranjost otoka in je pripovedoval Sheldo— nu grozne povesti o strašnih Bushmani h... Dejal je, da so v starih časih prihajali čez-, prerije ter napadali domačine, ki so živellr pri morju. Odkar pa so prišli na obrežje be-lokožci, so se skrivali v svojih pustinjah sredi otoka in noben primorski domačin jih ni:, več videl. — Gogoomy zelo kmalu umreti pri teh. Bushmanih — je prepričeval Sheldona. — Na« mojo besedo, on umreti zelo hitro, oni gav pojesti. — Četa se je torej morala vrniti. Obrežniht domačinov nikakor ni bilo moč pregovoriti^ da bi prodirali dalje, Sheldon pa je vedel, da bi bilo nespametno prodirati s štirimi Ta— hičani dalje v gozdove. Stal je globoko v-travi, ki mu je segala do pasu, ter je otožne -gledal valujoče savane in mehke vzbokline-holmcev, ki so tvorili predgorje Lions Hea— da, ogromnega skalnatega vrhunca, ki je molel daleč v sredini otoka Guadelkauarja v nebo ter služil kot vodilno znamenje pomorščakom na obrežju. Nikdar še ni stopila nanj; noga belokožca. (Dalje sledi.) MALI OGLASI e*-' - Suhe mavrahe ali smrčke kupujemo. Kupci smo iudi za suhe gobe Jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. N besad Din 9*—, vsaka nadaljna beseda Službo išče akademično naobraien 25 leten go-apod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo«. Zastopstvo kake dobre firme, aa Ljubljano in okelico išče trgovsko verziran reduciran bančni uradnik. Cenj. ponudbe a navedbe pogojev na upravo Usta pod »Agilen«. Matematiko Motnje profesor. Honorar ameren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«. Dopisovati želi gospodična slovenski proti nemškemu z enako tudi iz dežele radi vaje. Cenj. ponudbe pod »Zamena«. Rožica išče vrtnarja. Upoštevajo se le odgovori s polnimi imeni. — Ponudbe pod »Vrtnica« na upravo lista do 1. maja t. 1. Proda se Znanja s trgovsko ali sicer premožno damo želi mlad, vesel gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Maj«. Trgovski lokal s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem kraju se išče. Ponudbe na upravo pod »Promet«. stara, dobro ohranjena omara in umivalnik. — Poizve se Wolfova ulica l/II. Veliko suho skladišče za državnim kolodvorom, je takoj za oddati. Oglasiti se je Konopjuta, Gosposvetska cesta štev. 2. Najboljši Ja (Sina la " Josip Petelinc-a Grltzner in Adler M rodblao, obrt la I»4mU9°, Ij JutolJa n n cmiii ftatv*«Mi|a VaBttoa sanacija. Balavalc a aa popravila ^ »aHta* TrtahafU Sa m ^Opeka“ prvovrstne zidake priporoča o opekama Iemona" d. d. v Ljubljani — Tovarna na ;yiCu;(Brdo) — Pisarna v Praiakovi ulici 3, prtličje. ..“C- Stanovanje Mir Me M In Milil Gladijole v osmih barvah, veliko cvetne, dalise 30 različnih vrst — ima v zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Abadie cigaretni papir • o p e t stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. stroko s kuhinjo, 1 veliko sobo, 2 babine-toma, z vsemi pritiklinami sovpo-rabo kopalnice in pralnice in kosom zemljišča v dovi vili ob Dunajski cesti odda takoj Pokojninski zavod sa nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Instrukcije Is vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošolec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Stanovanje v mestu ali okolici 1—2 sobi, kuhinja in pritikline se išče za 1 junij. Ponudbe na uprava pod »Stan 2«. Vdovec srednjih let se želi seznaniti z vdovo ali pa mladenko radi ponovne ženitve. Ponudbe s sliko pod »Resno« na upravo »Narodnega Dnevnika«. Koller jiiil zasliM se ti raznašalcem, vpokojencem, pismonošam, slugam, trafikantom itd. — Oglasiti se je pri tvrdki »Posredovalec« Sv. Petra 23/1. GROM €€ (tev. 454. CABINS«^POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BUREAU ; £ LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: Telefon Interurbon ,QBOM“. PODRUŽNICE : Maribor« Jesenice« Rakek. Obavlja v*e v to stroko »padajoto posle najhitreje ; j; ln pod kulontnlml pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve,. Cena zavojčku Din 3—. Razpošilie društvo:. ^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič.