u RUSTI/ENIK d DOmOLJUBOUR PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvom : Štev. 2. V Ljubljani, dne 16. februarja 1910. Leto II. Naše delo. V zadnji številki »Društvenika« smo pregledali svojo armado, zbrano pod okriljem osrednje S. K. S. Z. v Ljubljani. Mnogoštevilna jo armada krščan-skosocialne organizacije na Slovenskem, ki šteje nad 30.000 članov. A ne samo glede števila je močna naša armada, močna je tudi glede svojega dela. Zares čuditi se moramo, koliko se je storilo v preteklem letu za izobrazbo našega slovenskega ljudstva po izobraževalnih društvih. Predavanj po društvih je bilo na Kranjskem 657, na Goriškem 301, na Koroškem 110, na Štajerskem 300, na Tržaškem 28, vsega-skup 1396 predavanj. Iger se je uprizorilo na Kranjskem 270, na Koroškem 57, na Štajerskem 155, na Tržaškem 10, skupaj 492, niso pa vštete one goriških društev. To so le kratki statistični podatki, n te suhe številke jasno govore, koliko izobraževalnega dela se je storilo za naše preprosto ljudstvo v enem letu, te številke govore, koliko truda in znoja je stalo to delo voditelje izobraževalnih društe,v. A kaj bi govorili o trudu, saj ta je davno že pozabljen in sedaj voditelji društev z veseljem in ponosom gledajo sadove svojega dela. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da ravno delo po izobraževalnih društvih je povzdignilo naš narod do one duševne izobrazbe in pa zavednosti, za katero nas po pravici zavidajo sosedni narodi. Izobraževalna društva niso gledala samo na duševno izobrazbo, temveč tudi na izobrazbo srca in volje, in ravno to je, da izginja izmed mladine ona surovost in podivjanost, katera se je udomačila pred leti Po nekaterih krajih. A z dosedanjimi Uspehi še ne smemo biti zadovoljni. Dosedanji uspehi naj nas le spodbadajo, na gremo z novo vnemo na delo za izobrazbo svojega naroda, da s podvojenimi močmi nadaljujemo započeto delo in da pomagamo drugim orati morda še trdo celino. Naj bi se to leto izvršilo to-le delo: 1. Osnovala naj bi se čim preje vsaj po vseh večjih župnijah izobraževalna društva, kjer jih še ni. Nad 100 župnij je še brez njih. 2. Sestavili naj bi se čim preje dekanijski odbori po vseh deka-nijah, ki bi potem prevzeli organizatorično delo vsak v svojem okrožju glede ustanavljanja novih društev in ki bi prirejali poučne tečaje voditeljem društev. 3. Posamezna društva pa naj bi res izvrševala sklepe lanskega občnega zbora v Št. Jakobu v Rožu in naj bi res ustanovilaposebne odseke: abstinentni, delavski, izselniški odsek. Vsa društva naj bi imela tudi agitacijski odsek, ki bi bil sestavljen iz nekaj članov in katerega naloga bi bila pridobivati novih članov društvu in širiti dobre liste. Z novim pogumom na delo za ljudstvo! Društveni dosnovi. Kakor je za vsako družino stanovanje velikega socialnega pomena, tako je tudi društven prostor velike važnosti za vsako društvo, saj je središče vsega društvenega življenja. Važnost društvenih prostorov so davno že spoznali praktični Američani, ki so sezidali za svoja društva velike hiše, ki ponujajo članom vse mogoče ugodnosti. Tudi drugod, posebno v Nemčiji, kjer je društveno življenje silno razvito in kjer se tudi javne oblasti zanimajo za društva, ki delujejo med mladino, najdemo velike, drage hiše kot društvene domove. Mi sicer ne težimo po velikih društvenih palačah, pač pa želimo imeti za naša društva skromen društven prostor, želimo imeti dom, kjer bi lahko rekli: Tu smo doma! Večina naših društev nima svojega doma. Svoje prostore imajo večjidel v cerkvenih poslopjih: stari šoli ali mež-nariji, dalje v župnišču, ponekod tudi v zasebnih hišah in gostilnah. Gostilne niso pripravne za društvene prostore, to je jasno samo po sebi. Drugi prostori pa so navadno majhni in pretesni. Za začetek že zadostujejo. Ko se pa društvo razvije, čuti se kmalu potreba po večjih prostorih, po lastnem domu. In res, če hoče društvo vršiti v polnem obsegu svojo nalogo, če hoče zbirati krog sebe posebno mladino, mora gledati, da si oskrbi svoj dom. Društven dom je potreben v vsakem večjem kraju. Poleg cerkve in župnišča naj bi se v takih krajih dvigal povsod tudi društven dom. Društven dom, prostoren in primeren, da sprejme pod svojo streho vsa društva krščansko-socialne organizacije v do-tičnem kraju, bodi cilj, za katerim moramo težiti. In res ima že več naših društev svoje domove, kjer se društva primerno krajevnim razmeram nemoteno lahko razvijajo. V prihodnjih številkah »Društvenika« bomo prinašali slike društvenih domov, ki so si jih postavila naša društva. Mnogo pa je društev, ki si žele postaviti društvene domove v bližnji bodočnosti. Da bodo ti domovi kolikor mogoče praktični, primerno urejeni, na to je treba pred vsem paziti. Zato se je tudi sklenilo, da prinese »Društvenik« par primernih načrtov za društvene domove v eni prihodnjih številk. Z današnjo številko pa prične »Društvenik« prinašati sliko dosedanjih društvenih domov. Gorjanskl dom. Najstarejši društveni dom naše organizacije je »Gorjanski dom«. Ta se je slovesno otvoril 17. avgusta 1883. Slavnostni govor ob tej priliki je imel profesor Šuklje, naš sedanji deželni glavar. Za zgradbo doma sta se največ trudila in si s tem tudi pridobila največ zaslug bivši župan Žumer in pa nadučitelj Zirovnik. Vrli Gorjanci pa bo darovali za svoj dom denar, les, opeko in delali prostovoljno tlako. Dom stoji v Gorjah tik šole. Stavba jo pritlična, le srednji del je nekoliko vzdignjen, tako da ima prvo nadstropje. Na levi strani vhoda je dvorana, na desni pa bralna soba in stanovanje za hišnika. V podstrešju so še trije prostori. Sedaj je v »Gorjanskem domu« en razred ljudske šole. Bralno društvo pa ima svoje prostore v poslopju »Hranilnice in posojilnice«. Ima na razpolago veliko dvorano in pa še dve sobi, kar precej pospešuje društveno življenje v Gorjah. borniška mesta, zavedati, da prevzamejo z izvolitvijo ne le častno mesto, marveč mesto, ki zahteva mnogo truda, dela in žrtev. Oglejmo si nekoliko delokrog posameznih odbornikov1 Predsednik vodi društvo, predseduje odborovim sejam in občnemu zboru, vodi razprave v smislu pravil in poslovnika in izvršuje društvene sklepe. On zastopa društvo na zunaj in je odgovoren za vse, kar se godi v društvu in kar izvršuje društvo. Zato pa ima dolžnost paziti na delovaje drugih odbornikov, pregledati večkrat poslovne in blagajne knjige kakor Gorjanski dom. D a n Društveni voditelj □ D naaaraannnncaacacinaa DELO ODBORNIKOV. Za razvoj vsakega društva je velikega pomena, da ima dober odbor. Odborniki morajo natančno poznati namen društva, morajo se z navdušenjem, s pogumom in požrtvovalnostjo zavzeti, da sc kolikor toliko doseže društvu namen. Za odborniška mesta so najbolj sposobni oni društveni člani, ki so si s svojim modrim in previdnim vedenjem, z resnim delom in priljudnostjo pridobili zaupanje vseh. Če odborniki ne vrše svoje naloge, če nc poznajo svojih dolžnosti, potem se seveda ni čuditi, če društvo hira in slednjič popolnoma zaspi. Zato pa je naloga članov, da resno prevdarijo pred občnim zborom, koga bodo volili v odbor, ima li ona svojstva, one zmožnosti, ki se zahtevajo od vsakega odbornika, in pa tudi voljo delati v pro-speh društva. Nasprotno pa se morajo tudi oni, ki prevzemo v društvih od-101 tudi podpisovati vsa važnejša društvena pisma in potrdila. — Tudi glede notranjega društvenega življenja ima predsednik mnogo opravila, kajti s člani mora biti vedno v tesnem stiku, da more nanje vplivati, jih tesneje navezati na društvo in smisel za društveno delo zanesti med širše sloje. — Predsednik je dalje dolžan s tajnikom vred vdeleževati se redno sej dekanijskih odborov in tam poročati o delovanju in stanju svojega društva. Predsednik naj tudi gleda na to, da društvo pristopi k osrednji zvezi, ker od zveze dobi potrebnega pouka in nasvetov za nadalj-no vspešno delovanje. Zato pa naj bo društven predsednik mož neomadeža-nega značaja, mož, ki je požrtvovalen, delavcu previden, prijazen in nesebičen, kajti le tak bo delal z vso vnemo za korist društva. Tajnik oskrbuje društveno dopisovanje. Rešuje došla pisma, naprav-lja. vabila za seje, zborovanja, predavanja itd., vodi vložni zapisnik, kamor vpisuje došla in odposlana pisma. Tajnik vodi tudi imenik članov, t. j. knjigo, kamov vpiše člane, ki so pristopili k društvu. Njegova dolžnost je napravjti o vsaki odborovi seji z a p i s n i k. Za-pisniki. sej naj bodo kratki, a jasni, Obsegajo naj kraj in čas seje, imena navzočih odbornikov in pa dnevni red, Vpišejo naj se le nasveti in sklepi natančno, posameznih postranskih stvari, o katerih se je morda tudi govorilo pri sejah, a niso v bistveni zvezi s storjenimi sklepi, ni treba navajati, ker bi na tak način zapisnik ne bil pregleden. Začetkoma vsake seje se prebere zapisnik zadnje seje. Tajnik ga podpiše, ko ga je sestavil, dočim ga podpiše predsednik še le tedaj, ko se odobri pri prihod, nji seji. Zapisniki naj se hranijo v društvu, ne kaže, da bi se knjiga, ko je popisana, vrgla med staro »šaro«, kajti ravno zapisniki nam podajajo v kratki, časovno urejeni obliki nekako društ-veno zgodovino. Poleg sejnega zapisnika pa vodi tajnik tudi zapisnik o predavanjih, zborovanjih in občnih zborih. V teh z?., pisnikih naj bi vselej kratko začrtal vsebino predavanj. Naj bi se navedlo vselej v zapisniku tudi število udeležencev pri raznih predavanjih in shodih. Tajnik naj bi o predavanjih ali shodih redno poročni našim časopisom in pa dekanijskim pododborom. Poročila naj bodo kolikor mogoče kratka, a jedernata. V zapisnik naj bi se vpisavale tudi razne prireditve, veselice, predstavo itdi, kar je važno za društven« fetati stiko. Tajnik naj sestavi tudi letno poročilo, ki podaja jasno sliko f razvoju in delovanju društva v pretek' lem letu. To poročilo, ki slika društvom stanje, vspehe ali morebitne nerspclie pri društvenem delovanju v suhih statističnih podatkih brez vsakih olepšav, je, rekel bi, nekako ogledalo tako za odbornike kakor za člane, v katerem vidijo, kaj so opustili in kaj zagrešil/, da društvo ni napredovalo. To letno poročilo naj sc pridene zapisniku o občnem zboru. Nekoliko obsežnejše letno poročilo naj se objavi v »Društveniku«, kajti s tern se najbolj agitira za društvo in poživi tudi med člani samimi zanimanje za delo v društvu. Za tajnika je torej treba izbrati osebo, ki zna lepo, razločno in tudi slovniško pravilno pisati. POBIRANJE ČLANARINE. Ce hoče kako društvo doseči svoj namen, mora prirejati članom shode, predavanja, poučne tečaje, mora J'«1 urediti knjižnico, napravljati predstave itd. Vse to pa stane denar. Ce društvo nima lastnega premoženja in tinti ne dobiva od nikoder denarne podpore-navezano je le na članarino, na lcuj. prispevke svojih članov. Poleg pa dobro, da se člani vedno zavedajo-da društvo stane denar. To jih tesneje veže na društvo, kajti kar neka] stan-to se tudi ceni. Zato se pobira v vsu društvih letne prispevke od Članov- Skušnja pa uči, da imajo drustv glede članarine največ neprijetno^' kajti marsikdo bi bil še član drustv«, samo da bi ne bilo treba plačati letnega prispevka. Veliko je pa tudi društev, ki ne tirjajo od svojih članov letnih prispevkov, in tako se društveniki privadijo polagoma, da menijo, da za društvo ni treba ničesar plačati, česar pa kdo ne plača, tega tudi ne ceni in to je tudi en vzrok, da jame društvo hirati. Društvo naj si izbere zanesljivega, poštenega člana za blagajnika, ki vživa zaupanje vseh. Tako je odstranjena glavna ovira, namreč sumničenje o kaki nepravilnosti. Blagajnik pobere članarino ob občnem zboru ali ob zborovanjih začetkom leta. Kateri člani so zaostali, naj jih pismeno opozori na to, kajti čim dalje se čaka, tem težje jo je plačati. Plačuje pa se članarina lahko tudi v mesečnih obrokih. Blagajnik jo pobere v društvenem prostoru na določen dan. Ponekod pobero doneske posamezni odborniki ali zaupniki. Tem se d£ imenik onih članov, od katerih naj bi pobrali članarino; v to knjižico pa vpiše zaupnik tudi posamezne zneske, ki jih je prejel od članov in katere potem izroči blagajniku. Pobiranje članarine po hišah članov se je marsikje prav dobro obneslo, kajti na ta način se skoro nihče ne odtegne plačilu, a pridobi se prav lahko več novih članov. Zato je treba le požrtvovalnih zaupnikov po posameznih vaseh, ki prevzamejo pobiranje članarine. Svetovati je, da dobi član za svoje vplačilo tudi potrdilo bodisi v znamkah, kakor pri strokovnih zvezah ali pa v obliki po-trdilncga lističa. KAKO BERI ČASOPISE? Važnejše članke počasi in s premislekom preberi. Članke in poročila, o katerih meniš, da bi ti kdaj kot tva-rina za predavanje mogla služiti, iz-striži in shrani v posebnem zavoju, da jih lahko najdeš, ko jih boš rabil. Ni pa dovolj, da prebereš časopis, treba je, da se s svojimi tovariši tudi razgovarjaš o vsebini posameznih člankov. Tak razgovor je zelo koristen, kajti pri tem se človek izvežba, da si upa brez strahu v manjših družbah nastopati kot govornik. Za društva je posebno važno, da na tak način izvežba svoje člane. Osebna agitacija ni skoro nikjer tako potrebna kot pri društvih, posebno v onih društvih, ki zbirajo pod svojim okriljem tudi mladino. Osebno pa bo agitiral vspešno le tisti, ki je v tem izvežban in zna na napade nasprotnikov dati po-voljen odgovor. Potreben pouk v tem Pa podaja branje časopisov in primernih apologetičnih in socialnih spisov. nnngir-ir-lt—li-mr-fr-ii " '■"■r-~.r- ID U □ n Driištueni uestnik U □ n nnnnra-innnnnni-ini-ir S. K. S. Z. Osrednja zveza je razposlala vprašalne pole posameznim društvom, da sporoče podatke za društveni koledarček. Pole naj se vrnejo do 31. marca t. 1. Članarino naj pošljejo društva za tekoče leto zvezi tudi do konca marca. Članarina za društva znaša po 10 vinarjev za vsakega člana Letnoporočilo, kise navadno poda na občnih zborih, naj pošljejo društva dekanijskim odborom, kjer pa teh ni, pa osrednji zvezi, da ima zveza pregled o vsem društvenem gibanju po Kranjskem. V letnem poročilu naj se poda: 1.) število članov, za koliko je društvo napredovalo ali nazadovalo; 2.) blagajni-kovo poročilo; 3.) knjižničarjevo poročilo, koliko knjig se je prebralo, katere knjige ljudstvo najrajše bere in katere časopise ima društvo; 4.) koliko je bilo predavanj in o čem se je predavalo in 5.) kakšen je vpliv izobraževalnega društva na mladino, naraščaj. Poleg teh stvari se lahko navede še drupo, kar je bilo važno za društvo v pre< '-lem letu. Znakov za izobraževalna društva za moške in ženske člane ima še veliko zveza v zalogi. Za moške člane stanejo posamezni znaki 70 vin., za ženske v obliki zaponke pa 80 vin. Koledarčkov še ni plačalo več društev. Prosimo, da ta društva pošljejo denar čim prej. DEKANIJSKI PODODBORI. Idrijski pododbor. Ta pododbor je imel svojo redno sejo 27. januarja t. 1. v Spodnji Idriji. Sklenilo se je osnovati par ljudskih knjižnic v okrožju in pa delati na to, da imajo vsa društva enotna pravila, v društvih se ustanove tudi ženski odseki. Važne sklepe so napravili glede iz-posojevanja gledališke garderobe in pa glede predavanj po posameznih društvih, zato tu dobesedno navajamo te določbe, ker bodo gotovo tudi drugim pododborom dobro služile. Določbe glede izposojeva-nja gledališke garderobe. 1. Društva, združena v idrijskem dekanijskem odboru, si medsebojno izposojajo gledališko garderobo. 2. Društvo, ki želi kak predmet imeti, naj vsaj 14 dni prej pismeno naznani društvu, od katerega si želi izposoditi, kaj bi rado dobilo, da se zaprošeni predmeti lahko pripravijo, oziroma če jih dotično društvo nima, da lahko to še pravočasno sporoči. Obenem naj se naznani, ali bo kdo osebno prišel po imenovane reči ali naj se pošljejo po pošti. 3. Vse pošiljatvene stroške plača društvo, ki si izposoja. 4. Društvo, ki si izposoja, je odgovorno, da se vsi izposojeni predmeti najkasneje tretji dan po uporabi vrnejo popolnoma nepoškodovani. Le iz tehtnih vzrokov je dovoljeno izposojeno obleko tudi dalje časa obdržati, vendar pa se mora to gotovo vsaj tretji dan naznaniti ter skrbeti, da se obleka kar najhitreje vrne. 5. Za uporabo izposojenih predmetov se plača odškodnina po. dogovoru s posameznimi društvi. Pri poškodovanih se plača poleg tega še toliko, kolikor znaša povzročena škoda. 6. Društvo,ki bi se ne držalo teh določil, izgubi pravico, si še nadalje izposojati gledališko garderobo. Določbe glede ureditve predavanj po posameznih društvih. 1. V času od 1. oktobra do 30. aprila vsakega leta priredi vsako društvo najmanj po eno predavanje na mesec. 2. Da nimajo sosednja društva isti dan predavanj, se določi: prvo nedeljo v mesecu v Idriji, drugo nedeljo v Črnem vrhu in v Ži-reh, tretjo nedeljo v Hotedršici in Sp. Idriji. Četrta nedelja se porabi v ta namen le tedaj, ako bi katero društvo iz tehtnih vzrokov ne moglo na določeno nedeljo prirediti svojega rednega predavanja. Tudi kak sopraznik se lahko uporabi v to, ako je krajevnim razmeram primerno. Vsaka izjema v tem oziru naj se še pred začetkom prihodnjega meseca naznani dekanijskemu odboru. 3. Za vsako predavanje naj se pridobi, če le mogoče, en tuj govornik; nastopi pa naj tudi vselej en domač predavatelj, najbolje izmed preprostega stanu, v prvi vrsti naj se k temu navajajo naši mladeniči. 4. Tuje predavatelje preskrbi na željo posameznih društev od slučaja do slučaja dekanijski odbor. DOPISI. g Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču je imelo svoj redni občni zbor 16. t. m. Po kratkem nagovoru, v katerem je g. župnik poudarjal moč in potrebo združevanja v katoliških društvih, je sledilo poročilo tajnika g. kaplana Čadeža. Iz tega posnemamo, da je društvo štelo začetkom društvenega leta 70 članov, a se je število vsled raznih homatij skrčilo na 59. Dasi je to na zunaj slabo znamenje, vendar se je društvo v tem času v resnici močno okrepilo. Dokaz temu sta dve veliki igri, ki ju je društvo uprizorilo: »Andrej Hofer« in »Revček Andrej ček«, ki sta se morali ponavljati in sta zelo povzdignili ugled društva. Velika dvorana je bila polna najrazličnejšega občinstva. 21 sej in izredni občni zbor v minulem letu tudi živo pričajo o živahnem delovanju društva. Predavanja so bila le tri: o potovanju v Italijo, o uživanju alkoholnih pijač in o francoski revoluciji; to pa zato, ker se je zadnji redni občni zbor vršil šele 9. maja. — Društvo si je napravilo v tem letu jako lep nov oder in se dogovorilo z lastnico dvorane, gospo Pernc, da sme ondi prirejati svoje predstave. — Iz blagajniko-vega poročila posnamemo, da je imelo društvo od zadnjega izrednega občnega zbora 1039 K 69 vin. dohodkov in 1012 K 30 vin. stroškov, da znaša društveno premoženje, naloženo v hranilnici, koncem lota 1139 K 54 vin. Bolniški sklad, iz katerega dobivajo podporo oboleli člani, ima v blagajni 529 K 55 vin. Za društveni dom je naloženih 420 K. Ravno poročilo blagajnika Salberger nam priča, da stoji društvo na trdni podlagi. *- Omeniti moram tudi Miklavževega večera, ki je privabil polno dvorano občinstva, običajne božičnice in razdelitve denarnih podpor namesto obleko otrokom društvenih članov. — Izmed slučajnosti je najvažnejši sklep, da sme odslej postati ud društva vsak katoličan obojega spola, ki jc dovršil 14. leto. S tem je odprt vstop v društvo ludi ženskemu spolu, osobito našim delavkam, ki bodo brezdvomno uporabilo priliko in mnogoštevilno pristopile "Jruštvu. Gledo telovadnega odseka so jo sklenilo, da se takoj izvoli nov odbor, ki bo vse storil, da so odsek poživi. Ilud vihar je grozil uničiti društvo. A kakor drevo, ki ga maje vihar, šc globlje noženo svoje korenine, tako sc jc vsled tega društvo lc okrepilo in postavilo na trdnejša tla, da bo moglo šo v večji mori izvrševati svojo imenitno nalogo. Odbor, ki ga je občni zbor izvolil, so je takoj sestavil: predsednik Gole, podpredsednik Vidic, tajnik Ča-dož, blagajnik Salberger, knjižničar Grogorc, odborniki: Potokar, Hočevar, Možek, Mikič, Stegnar, pevovodja: Slabe. - V bolniški sklad so bili zvoljeni: blagajnik Dočman, odbornika Jeglič in Pole. — Tudi navzoči člani telovadnega odseka so si izbrali nov odbor. Upamo, da se bo z novim odborom pričelo za odsek tudi novo življenje. Odbor se je takoj sestavil: predsedn. br. Peter Gre-gorc, podpredsednik br. Rok Pogačar, tajnik br. Leopold Weber, blagajnik br. Ivan Hočevar, odborniki: br. Rok Kralj, br. Rudolf Prešern, br. Ivan Zaletel. Načelnik vaditeljskega zbora jc br. Anton Možek, podnačelnik br. Ivan Zalete'- — Telovadnemu odseku je pristopilo takoj lopo "število podpornih članov. Vsak teden bodo imeli bratje telovadci eno uro predavanje v društvenih prostorih. Iz Spodnje Idrije. Z odkritosrčnim veseljem gledamo v zadnjem času na napredek naše izobraževalne organizacije. Odkar smo dobili »Orla« v svojo sredo, se je naše društveno življenje prav zelo razvilo. Skoro je ni nedelje in praznika, ki bi bila izgubljena glede društvenega dela, vsak čas porabimo. Dopoldne nam je odprta knjižnica, iz katere se pa tudi popoldne izposojujejo knjige. Ena dopoldanska ura je določena za šolo naših mladih telovadcev, kjer jih podučuje o vzgoji in vedenju naš vrli tajnik Orlov Ignac Lampe. In ti mladi Orliči so že tudi pokazali javno, kaj se učijo in da so v pravih rokah. Kmalu iih bomo zopet videli na 12» odru. — Popoldne pa naši Orli in dru-štveniki, kdor le more pride v društvo. Tu jih vidiš kako prebirajo časopise, drugi se pogovarjajo o društvenih zadevali in potem pa nekaj domine ali pa tombole in vmes kaka narodna, pa je popoldan in večer le prekmalu končan. Pa tudi učiti se je treba. Orli izvršujejo svoje naloge naložene jim v izobraževalni šoli, ki jo imajo vsak petek, katero podučujeta naš gospod žup. upravitelj in gospod nadučitelj J. Ba-jcc. Pa tudi razne prireditve zahtevajo vaj in učenja. In toga se naše društvo nič ne ustraši. Tako so nam priredili Orli na Silvestrov večer prijetno zabavo z dvema igrama, ki ste bili do sila smešni, s petjem, tombolo in drugimi veselostmi. — Dckliškazveza. Nekaj smo še pogrešali v našem izobraževalnem društvu, namreč dekliške organizacijo. Zato smo jo ustanovili. Do trideset deklet je že v njej, kdo bi si mislil pri nas pri Fari in to takoj v začetku? Na praznik Svetih Treh Kraljev je imela svojo drugo prireditev. Uspela jc tako, kakor ni nihče pričakoval. Ves spored so naša dekleta tako sijajno izvedla, da je bilo vesolje. Komaj smo jih spoznali, da so od nas doma. Igra »Pri gospodi« je posebno ugajala, tako izvrstno je bila igrana. Pa pravijo, da sc bodo prihodnjič šc bolj postavile! Le želeti je, da bi se vsa naša poštena dekleta vpisala v dekliško zvezo, kar pa tudi upamo, da se bodo. — Pri veselici dekliške zvezo smo tudi opazili nekaj, kar že dalje časa premišljujemo. Da nimamo več za naše prireditve potrebnega prostora, ker se za naše veselice vsa naša fara zelo zanima. In to nas veseli, ker vemo, da nas bodo vsi, ki so še dobri v naši župniji tudi še bolj naprej podpirali in nam ostali zvesti. Zato vabimo vse, ki šc niso v našem društvu, da sc vanj vpišejo, ker je katoliško si. izobraževalno društvo najmočnejša in najbolj spoštovanja vredna organizacija v Spodnji Idriji. — Vsled teh okoliščin nam bo treba kmalu misliti, da bi si zgradili kak svoj dom. Imamo izobraževalno društvo, imamo Orla, dekliško zvezo, Marijino družbo in vsi ti potrebujejo skupnega prostora, ki ga dosedaj nimajo. Samo nekaj nam manjka in to jc denarja. Čc kdo ve kak nasvet, naj ga pove pri prihodnjem občnem zboru izobraževalnega društva. Iz Ljubnega na Gorenjskem. Na praznik Svetih Treh Kraljev je priredilo naše izobraževalno društvo v društveni dvorani in ob mnogobrojni udeležbi dve igri in sicer dekleta »Najdena hči«, igra v treh dejanjih, fantje pa »Zdaj gre sem, zdaj pa tja« burka v enem dejanju. Pri prvi moramo priznati, da so igralke izvrstno pogodile svoje vloge in videl sem, da je marsikateremu glcdavcu porosilo oko. Pa tudi fantje niso zaostajali in želi so mnogo pohvale. Le tako naprej vrla mladina, da ne zaostanemo! Seveda pri tem tudi ne smem pozabiti velike požrtvovalnosti in delavnosti našega gospoda učitelja Edvarda Markoška v našem dru- štvu in njemu gre prva čast in zahvala da so igralko in igralci tako lepo nasto-pili. Pogrešamo pa še v društvu peV< skega zbora in naša želja in prošnja je, da bi se nas tudi v tem oziru gospod' učitelj enkrat usmilil! Cerklje pri Krškem. Na praznik Svetih Treh Kraljev imeli smo v našem društvu zopet enkrat po dolgom času pošteno razvedrilo. Društvena dvorana bila je natlačeno polna ljudi, ki so nestrpno čakali, kedaj se vzdigne zastor. Kdo pa je nastopil? Bila so to naša pridna dekleta, ki se ne bojo nobenega truda. Uprizorile so lepo in pomenljivo igro »Na Marijinem srcu.« V marsika-kem očesu je zaigrala solza. Kako tudi ne? Saj so igralke tako bile zamišljene v svoje vloge, da bi človek mislil, da se vse to godi v resnici. Nepotrebno je igralke imenoma pohvaliti — kajti brez izjeme igrale so vse dobro. Igra je vsem jako ugajala in zato se bode ponovila v nedeljo, dne 16. januarja, da bodo imeli priliko videti in slišati tudi oni, ki zadnjič niso mogli videti. Obiskalo j<3 predstavo tudi nekaj gostov iz Dre-žic in sosednjih župnij, ki so se pa vsi o igri zelo pohvalno izrazili. Samo par nezrelih fantičev in en »paradižar« so baje med predstavo godrnjali in sc norčevali. Takim »izobražencem« pa prijazno svetujemo, naj drugič no hodijo zraven, da ne bodo morda kaj trpeli na svoji globoki vernosti in pobožnosli. — 2. januarja pa smo imeli dobro obiskano predavanje o »Uri«, kako so stari merili čas in kako so prišli do današnjih ur. Predaval je gospod phil. Omcr-za. — Za oder preskrbeli smo si lepo okusne kulise in ozadje tako, da sedaj lahko rečemo, da naš oder ni najslabši. In če bodo naši društveniki zvesti društvu glede udnine, se bo še marsikaj lahko nabavilo, posebno je še knjižnica potrebna podučnih in zabavnih knjig. Zato pa vsi društveniki držimo skupaj, radi kaj žrtvujmo za do« bro stvar in kmalu se bo poznalo, da društvo temu in onemu prinaša veliko koristi, ako je zvest in delaven ud. d S. k. javna ljudska knjižnica v Ribnici kaj izvrstno uspeva. Kratek cas njenega obstoja je pokazal, kako potrebna je bila in kako napredka željno je naše ribniško ljudstvo. V štirih mesecih, kar obstoja, se je izposodilo okrog 1000 knjig — gotovo častno število. Sicer je pa knjižnica tako izborno urejena — kar je predvsem zasluga knjižničarja gosp. Sicherla — kakor, jih je malo ali pa nič na Slovenskem^ Z vso lahkoto konkurira z liberalno »Narodno čitalnico«, ker nudi nasa knjižnica veliko bolj raznovrstno in iz-1 brano berilo kakor pa liberalna. — niško ljudstvo! Sezi po knjigah! vi dolgih zimskih večerih ti bodo nudite mnogo zabave in veliko pouka! Knji^ niča se nahaja v hiši hranilnice in posojilnice v lokalu pod dvorano in J® odprta vsako nedeljo po jutranji sveti maši in popoldne po krščanskem na" uku? Šmartno pri Litiji. Napredujemo! Samozavestno smemo to pribiti pred vsem slovenskim svetom. Kajti med tem, ko se naša liberalna društva ponašajo s spanjem pravičnega in k večjemu še s kakimi predpustnimi bali in z mačka povzročujočimi krokarskimi večeri, polaga danes naše izobraževalno društvo lep račun svojega triletnega obstanka in zlasti zadnjeletnega izobraževalnega dela. Dne 9. januarja se je vršil njega občni zbor. Staro in mlado je radovedno in z veseljem poslušalo razna poročila. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je število članov povišalo za 75 in da šteje društvo že 180 članov, 123 moških, 57 ženskih. Torej dokaz, kako se je pričelo naše dobro ljudstvo zanimati za to velevaž-no društvo. Odbor je imel 5 sej in več ustanovnih shodov za razne odseke. Društvo je imelo 3 predavanja, priredilo en velik mladeniški shod in 1 izlet skupno z bratskim litijskim društvom ter se po zastopstvu udeležilo skupščine S. K. S. Z. v Št. Jakobu v Rožni dolini. Vsestransko je pospeševalo politično, gospodarsko in versko izobrazbo s tem, da je brezplačno oddajalo svoje prostore drugim krščanskim društvom in družbam. Tudi dopisovanje z S. K. S. Z. in drugimi društvi je bilo jako živahno, zlasti ob času prireditve sep-tcmberskega mladeniškega shoda. — Pridno so delovali pretečeno leto ustanovljeni odseki: izselniški, ki je posredoval za izseljence v 10 slučajih in 8 za priseljence. Novičarski odsek si je prizadeval vzgojiti si vestnih poročevalcev za krščansko časopisje. Tudi delavski odsek se je osnoval, vendar se pa ta ni mogel tako razviti v svojem delokrogu, ker mu je delavski odsek litijskega izobr. društva večino delokroga prevzel. Skrbno se je gojilo petje in se skrbelo za naraščaj. Poučevalo se je skoro vsako nedeljo in praznik dopoldan in popoldan ter dvakrat med tednom naraščaj. Pouk v igranju na glasovir se je še povoljno in brezplačno vršil. Dramatični odsek je priredil 4 veselice z raznovrstnim in vabljivim sporedom. Tudi mladi ženski izobraževalni odsek je pričel razvijati svoje moči ter dobro povspešil prireditev mladeniškega sestanka in po svoji lastni čitalnici nudil našemu vrlemu ženstvu razno vabljivo čtivo. Razviti se pa dose-tlaj ni mogel, kakor bi bilo želeti, to pa radi pomanjkanja društvenih prostorov. Najbolj pa je poživil društveno življenje naš telovadni odsek. Njega število se je pomnožilo na 82, imel 70-krat telovadbo, katere se je udeležilo nad 900 mladeničev, udeleževal se raznih mladeniških shodov in izletov ter tudi s svojimi večeri pridno gojil duševno izobrazbo. Skrbel je prav vestno za svoj naraščaj (27) ter imel 72krat telovadbo z okroglo 1200 udeleženci. — Kaj pa čitalnica za moški spol? Nudila je 20 krščanskih časopisov in letopisov. Pridno se je prebiralo zlasti ob slabem vremenu in zimskem času, ko 8o člani čakali popoldanskega opravi- la. Tudi so se raznim osebam časniki na dom izposojevali. Blagajnikovo poročilo je bilo zelo ugodno in nam pokazalo, da znaša promet že okroglo 1500 kron ter izkazuje inventar društva nad 1000 kron vrednosti. — Posebno pa je bilo zanimivo poročilo knjižničarja tov. M. Permcta. Knjižnica je bogata, saj šteje 753 knjig, med temi okrog 500 vezanih. Je strokovno urejena ter izkazuje 312 zabavnih, 60 zgodo-vino-zemljepisnih, 95 nabožne vsebine, 69 strokovno-poučnih, 131 letopisov, 26 muzikalij, 15 naravoslovnih, 21 jezikoslovnih, 17 hrvatskih in še nekaj drugih spisov razno vsebine. Poslovala je ob nedeljah in praznikih dopoldne za moški, popoldne za ženski spol. Odprta je bila 71krat. Udeležencev je bilo 050, in sicer 345 mož, 274 žen ter 31 otrok, katerim se je izposojevalo v četrtkih popoldne mladinske spise, seveda le naj pridne j šim. Knjig se je izposodilo 862. Največ se je prebralo zabavnih spisov (673), potem letopisov (112), nabožnih (29), strokovnopoučnih (10). Poslovne knjige knjižnice so izborno urejene; vsako uro se zaključujejo in razvidi se lahko vsaki čas, kateri člani najraje bero katere knjige in v katerem času se največ čitajo. Kakor društvo tako imajo tudi ostali odseki popolno urejeno knjigovodstvo. Tako je torej pri nas. Ni ga dne, da bi nc bilo v društvu živahno. Orel telovadi vsaki večer, dramatični odsek se pridno pripravlja za predstave, pevski se vadi v teoriji in v proizvajanju narodnih in umetnih pesmi. Skoro vsaki teden pa se vrše parlamentarno odborove in odsekove seje. Tudi se bodo v kratkem vpeljali tedenski organizacijski večeri, kjer so bodo posvetovali vsi odborniki naših krščanskih organizacij, kako razprede-liti vsestransko politične in druge društvene priredbe. Le žal, da še nimamo dovolj prostorov, kjer bi lahko razvijal vsak odsek svoje sile. Ni čudo, da vsi naši zavedni farani uvidijo potrebo, da se morajo naši društveni prostori temeljito razširiti, zlasti radi ženskega izobraževalnega odseka, ki namerava prirediti prihodnjo zimo gospodinjsko šolo po vzoru vrhniške in poleg pouka v šivanju vpeljati tudi pouk v kleklja-nju, radi katerega obiskuje že ena naših društvenic tozadevno idrijsko šolo. Tudi dramatični in pevski odsek se bo-deta v prihodnje spopolnila in skušala dosegati cilje igralske oziroma pevske umetnosti. Priredili bodemo tudi razne tečaje, zlasti mladeniške, in upamo, da bode naše pošteno stremljenje ne le upoštevalo, ampak tudi na vse načine podpiralo naše vrlo občinstvo. Zato pa kličemo vsem prijateljem: Le krepko naprej in z združenimi močmi na deio za naš bodoči dom, katerega začetne priprave so že v tiru in ne ustrašimo se zime ter raznih hujskanj, ki nam hočejo končno zavirati dosego naše vsestranske ljudske izobrazbe. Iz Loškega potoka. V »Dekliški zvezi« je nadaljeval gosp. Škulj začeto tvarino iz zdraviloelovja, Topot smo si ogledali grlo, uho in oko. Jasna slike so nam pomagale, da smo lahko sledili razlagi. Poljudno predavanje nam je pojasnilo to, sicer precej težko tvarino. Omenjale so se tudi razne bo-^ lezni in obenem praktična navodila, kako ude ohraniti pri zdravju. Zanimiva snov privabi vedno več poslušalk. — V društvu »Tabo r« pa je g. Škulj! govoril o izseljevanju v Ameriko in v tuja večja mesta. Opisal pa je zlasti težave slovenskega izseljenca kot tudi razne nevarnosti, ki mu prete od brezvestnih agentov, pustolovcev itd. Govoril je nato še o Rafaelovi družbi, ki ima baš namen in nalogo, pomagati s pomočjo in nasvetom slovenskim izseljencem na potovanju. Izvolil se je nato odselc, ki ima nalogo opozarjati naše izseljence na Rafaelovo družbo in jih isti izročati. Odsek ima v vsaki vasi po enega zaupnika in zaupnico, ki opozarjajo vaščane-izseljence na Rafaelovo družbo in jih preskrbijo z »izkaznico«. Odsek je doslej posloval že v štirih slučajih in 14 osebam preskrbe! varstvo Rafaelove družbe. Šmartin pri Kranju, Četudi nas je sneg visoko zapadel, da komaj moremo iz hiše, vendar naše društvono življenje ni zaspalo. Komaj so minuli trije tedni, odkar smo občudovali resno in podučljivo igro »Ljudmilo«, a že nam je zopot privabil »Repoštev« obilo smeha in razvedrila. In kaj naj rečemo o vlogah samih? Nič drugega kakor pohvalo zaslužijo. Kdo more reči, da Šoln kot občinski sluga ali trije rokodelci niso pogodili svojih ulog. Ali se ni sodnik Zamuda dovolj razsrdil nad vedno enakimi odgovori teh treh rokodelskih pomočnikov. Oče Kosma-tin jo podal pravo sliko do skrajnosti lakomnega krčmarja in njegov hlapec Peter se je junaško postavil nazadnje kot občinski sluga. Vlada pa tudi veselje med mladeniči do predstave; saj mi je rekel mladenič, ki jc šele drugič nastopil: »Jokal bi. če bi ne sodeloval pri vsaki igri.« Potem pa tudi ni čuda, če so vse igre dobro obiskane, zanimanje za društvo raste od dne do dne. Pokazati moramo, kaj znamo, potem bomo vzbudili tudi pozornost onih, ki le še bolj od daleč opazujejo našo društveno gibanje. — Toda, fantje in dekleta, še nekaj! Ne samo vesolje do iger, temveč treba je tudi veselja do poučljivih predavanj in dobrih knjig. Društvena knjižnica vam je na razpolago, pridobila je precej novih knjig, sezite še bolj pridno po njih! To bi bilo čisto prav. Na šenturški gori je priredilo dne 30. januarja Katol. slov. izobraževalno društvo igro »Večna mladost in večna lepota«. Igralke so pogodile nepričakovano izborilo svoje vloge, za kar so žele od občinstva burno pohvalo. — Fantje izobraževalnega društva na Šenturški gori vprizorijo v velikonočnih praznikih igro: »Kmet Herod«. Naše mlado društvo se kaj živahno giblje. Z veseljem in v obilnem številu se udeležujejo člani nedeljskih predavanj v društveni sobi. Skrbno se neguje narodno petje, pridno se pri uču jejo vloge raznili iger tako, da bo društveno življenje kaj veselo in živahno na naših planinah. Bratski pozdrav vsem cenjenim somišljenikom! Breznica. Katol. izobraž. društvo je priredilo dne 30. januarja v prostorih stare šole zabavni večer. Prvi so nastopili društveni tamburaši. Izvajali so svoje komade prav dobro. S sebi lastno spretnostjo je tudi č. g. Janko Mlakar imenitno zabaval navzoče s svojim zanimivim predavanjem o spi-ritizmu in strahovih. Dekleta so vpri-zorile burko »Strahovi«. Igrale so izborno. Fantje pa so igrali burko »Poštna skrivnost ali začarano pismo«. Izvr šili so svojo nalogo tako, da so lahko po pravici ponosni. — Vreme je bilo skrajno neugodno. Pričakovati ni bilo sploh nobene udeležbe. In vendar se je zbralo v dvorani stare šole, kjer se je priredil zabavni večer, približno sto -.oseb. Prišlo jih je nekaj celo iz sosednjih župnij. Kosali sc niso, da so prišli. Iz Žabnice. Dne 23. januarja t. 1. so je vršil I. redni občni zbor našega K. s. izobraž. društva, ki je bil prav dobro obiskan. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu 684 K 24 vin. prejemkov in 018 K 37 vin. izdatkov, toraj 65 K 87 vin. prebitka. Tajnik je poročal, da je bilo društvo ustanovljeno v spomin desetletnice obstoja žabniške župnije kot take. Vseh udov je štelo 107 (47 moških in 60 ženskih), in sicer 8 ustanovnih in 99 rednih. Med letom sta dva uda umrla. Odbor je imel štiri seje. Predavanj je bilo 10, gledališke predstave so se priredile pa štirikrat in vprizorilo se je 7 iger in 6 deklama-cij. Dvakrat so sosednji tamburaši sodelovali. Enkrat se je vršil srečolov. Opravilni zapisnik izkazuje 58 pisem. Knjižničar jc v svojem poročilu povdarjal, da je glavni namen društva izobrazba. Ta namen skuša pa društvo doseči med drugim zlasti s knjižnico. Zato treba knjižnico vedno množiti in večina izdatkov društva mora veljati razširjenju knjižnice. V preteklem letu je štela knjižnica 217 knjig in knjižic. Skoraj prav vse so vezane. Povečini so zabavno-poučne vsebine. Izposodilo se je 620 knjig med 86 udov. Vsa tri poročila so se odobrila; zbor se je izrekel vseskozi zadovoljnega z delovanjem dosedanjega odbora in mu podelil abso-lutorij. Potem se je vršila volitev novega odbora: pet odbornikov je ostalo starih, dva sta bila pa na novo izvoljena; tudi prcgledovalca računov sta nova. Naslednjo nedeljo je bila odbo-rova seja, v kateri se je odbor konstituiral. Za predsednika je bil zopet izvoljen dosedanji. Unec. Tukajšnje slovensko katol. Izobraževalno društvo je priredilo dne 23. januarja javno predavanje. Predaval je visoko čislani g. Slavko Ravnikar o namenu izobraževalnih društev Gospod predavatelj nam je v jedrnatih besedah razložil namen res prekorist-ll2 nega društva, katerega se moramo tudi korenito oprijeti. Vsi navzoči so pazno sledili njegovemu zanimivemu preda vanju. S Črnuč. Tukajšnja mlada Mariji na družba nas je v nedeljo po sv. Neži razveselila z lepo igro »Sveta Neža«. Hvala vam, dekleta! Na Svetnico pa nas je zabavalo izobraževalno društvo z igrama »Satan« in »Krnet in fotograf«. Prav dobro so pogodili svoje vloge. Pred igro jc zapel mešani cerkveni pevski zbor tri pesmi točno in z občutkom. Vidi se jim, da so vrlo izšolani. Zato se tudi naše petje v cerkvi naravnost odlikuje. — Ker je društveni prostor žal premajhen, se je veselica na pustno nedeljo ponovila. Pridejali so še smešne »Beraške godce«, ki so res izvabili obilo smeha. Lepa vam hvala! — Omenim naj še, da je oder napravil društveni odbornik, neutrudljivi Ivan Vaupotič, slikal pa je nadarjeni samouk Jernej Kurent, marljivi društveni tajnik. Igre je učil navdušeni organist g. Franč. Trefalt. Kakor smo videli, je na Črnučah izbornih moči, ki bodo v društvu prišli do veljave. Naprej po začeti poti! Z Brda pri Kamnikn. 23. januarja smo imeli tukaj navadni občni zbor izobraževalnega društva. Število navzočih je bilo zadovoljivo, razpoloženje dobro. Prišel je med nas tucli priljubljeni govornik iz Ljubljane, ki jc s svojim nastopom in govorniškim talentom izvrstno vodil občni zbor. Začetkom je gosp. govornik predaval o odsekih v izobraževalnih društvih ter nam obenem dal lepe nauke, ki so potrebni za naše društvo in po katerih naj bi se tudi ravnalo. — Ako pogledamo nekoliko nazaj v razvoj društva zapazimo, kako lopo, bolj na tihem so je društvo razvijalo. Pod predsedstvom gosp. or-ganista Ivana Gerčarja in drugimi odborniki je društvo res doseglo lepe uspehe. Dasi nevajen voditi društvo, je vendar gosp. predsednik s svojo ne-utrudljivo požrtvovalnostjo in zanimanjem za društvo vodil delo v društvu v občno zadovoljnost. Čast takemu mladeniču! Novoizvoljeni odbor sestoji: Za predsednika č. g. župnik M. Slak, namestnik Jožef Poznič, tajnik je bivši predsednik Ivan Gerčar, knjižničar Edvard Kukman, namestnik Janez Petek, blagajnik je Jurij Petek. Odborniki: Franc Dolinšek, I. Krcmžar in J. Breznik. Novemu odboru kar naj-prisrčnejše častitko, žoleč, da bi nadaljeval zapričeto delo, ki jc v čast in prid celi fari! Iz Logatca. Najnovejša poteza v društvenem gibanju je veliko zanimanje za 1 a s t n e domove. To jo veselo znamenje, šele v lastnem domu je društvu zagotovljen obstanek in položena trdna podlaga za vsestranski razvoj. Tudi pri nas v Logatcu so čuje vedno več glasov, ki povdarjajo potrebo lastnega doma. Kaj pa, ko bi sc kar na cerkveni hiši streha dvignila za eno nadstropje? To bi ne stalo Bog v<5 kaj; našlo bi se nekaj dobrotnikov in dobrih src morda nekaj brezobrest nega posojila ki bi se polagoma odpla Čalo z dohodki od predstav veso i itd. in v nekaterih letih bi bili „a svn jem! To v blagohotno premišljevanj Iz Motnika. Poročamo veselo 3 da se pri nas snuje izobraževalno dru štvo. Možje in mladeniči, takoj se žela site, ako vam je kaj na tem, da tudi v Motniku gremo s časom naprej Prog z vsemi praznimi izgovori! Agitatorji na delo!, da nam bo kmalu mogoče poročati o izvršenem dejanju! Iz Kostanjevice. Končno je vendar enkrat »napredno; kostanjeviško mesto prišlo za nazadnjaškimi vasmi. Na pustno nedeljo je namreč Kat. slovensko izobraževalno društvo v Kostanjevici prvič nastopilo javno s srečolovom in burkama »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf «. No maram ocenjevati posameznih igralcev, kako je kdo rešil svojo nalogo. Vsakdo jih bo pač sodil po svoje. Nekaj pa je, kar je bolj važno, da zvš svet, namreč požrtvovalnost, s katero so so naši igralci pripravljali za igri. Kdor celi dan trdo dela, zvečer pa namesto k počitku, premeri v slabem vremenu pol ure ali Se daljšo pot k skušnji, takega mora človek občudovati in na take ljudi tudi lahko računa. Trud, ki ga je povzročil prvi nastop, jih pa nikdar ni prestrašil; dal jim je lc še novega poguma, da se bodo začeli pripravljati na daljšo igro, na »Divjega lovca«, ki se bo vpri-zoril velikonočni ponedeljek. Tudi z denarnim uspehom smo lahko prav zadovoljni. Hvala lepa vsem, ki so kaj darovali za srečolov. Iz hrenoviške fare. Splošno se po-vdarja, da naj bi imela vsaka fara tudi svoje katoliško izobraževalno društvo. O potrebi takih društev dandanes govoriti, bi bilo čisto odveč. Ne zdi se pa nam odveč izraziti željo, da bi obstojalo tako društvo pri nas. Lc poglejmo okrog nas! V Studonem, Postojni, Sla-vini, Št. Petru. Senožečah so taka društva. V največji fari postojinske deka-nije pa sc odlikujemo s tem, da počiva vso mirno glede izobrazbe. In vendar hrenoviški župljani nismo tako nasprotni pravi omiki. Ker se je sedaj, kakor smo brali v »Domoljubu«, usta-novil dekanijski odbor izobraževalnih društev, pričakujemo trdno da se zasnuje vsaj eno katoliško izobraževalno društvo tudi v naši hrenoviški fari. Iz Ambrusa. Odsek Orlov vpelje sedaj naraščaj. Mladi rod se dviga, medtem, ko stari tiho premišljujejo dneve svoje mladosti. Kolika razlika. Da, mladenič sedaj bodi vesel, pošteno vesel, da se boš na stara leta z veseljem spomnil nazaj z zavestjo: Dobro sem preživel svoja mlada leta. Bil sem vesel pa brez greha. Hlnje. Naše mlado izobraževalno društvo kaj hitro napreduje. Komaj obstoji dva mescca, pa je priredilo že pet predty«mj, med temi dve javni predavanji. Za predpust nam je napravilo na Svečnico vesel popoldan. Priredilo le tri gledališke igre. Najprej so nas oca- rali društveni fantje z igro »Vedeže-valka«. Priznati moramo, da so naši kmetski fantje že pri prvem nastopu pokazali, da kmetski fant z pridnostjo marsikaj lahko doseže. V drugi igri »Strahovi« so se pa ponašala naša društvena dekleta. Njim pa gre še toliko večje priznanje, ker so se tako dobro uglobile v gosposko, graščinsko življenje. Slednjič pa so zopet naši fantje prav dobro pogodili komičen prizor »Kmet in fotograf«. Napetost pri igrah je bila tolika, da se je ob koncu slišalo le še: »Ali bo še kaj, še bi gledali in poslušali.« Kdor je bil navzoč, je šel domov dobre volje ter se prepričal o resnem delovanju našega društva. Veliko je pa pri nas še tako nezavednih in pa hudobnih ljudi, ki ob vsaki priliki nasprotujejo društvu. Koliko je bilo na-sprotstva igri! Nekateri so se celo izrazili: »Raje spi jem par frakclcev šnopsa, kakor pa šel gledat poučne igre.« No, za take se ne zmenimo dosti, naj le ostanejo pri svojih frakelcih. Samo Bog daj, da bi jih žc skoraj kmalu srečala pamet. Ne smemo pa pohabiti veliko požrtvovalnosti našega gospoda učitelja St. Vrhovca in gdč. učiteljice V. Vidic, ki sta pridno zahajala k vajam ter veliko pripomogla k dobremu uspehu prvega nastopa našega društva. Fantje in dekleta pa le naprej z vedno -večjo gorečnostjo, prvi boj je žc premagan in pot uglajena. Iz Semiča. Naše katol. slov. izobraževalno društvo je priredilo na sv. treh kraljev dan zvečer igri »Sinovo maščevanje« in »Pri gospodi«, obenem za odliodnico gospodu dekanu, svojemu ustanovitelju. Pri tej priliki mu je v znak hvaležnosti izročilo diplomo. Dekleta so to pot prvič nastopile na odru in so vse pohvalno rešile svoje vloge. Tudi metliški tamburaši so nas kar očarali s svojimi tamburicami. Hvala jim! Planina pri Vipavi. Zadnjo nedeljo pretočenega meseca jc bil občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva. Bil jc zanimiv zaradi tega, ker sc je sklenilo pričeti z nabiranjem za društveni dom, in se jo zato izvolil odsek treli članov. Tistih 370 kron, ki so bile namenjene za zastavo, se porabi za dom, ravno tako skoro vsa udnina, ker bo društvo časopise razun »Domoljuba« dobivalo zastonj od drugod. Tudi najemnine za sobo društvo ničesar ne plača po velikodušnosti Antona Petri-ča^ kateremu naj bo na tem mestu izrečena zahvala. — Možje in fantje, potrudimo se, da bomo imeli kmalu lasten dom, ki bo pripraven za različna zborovanja in za večje društvene pri-reditve, potem šele sc bo začelo pri nas pravo društveno življenje, ko nas ne bodo združevala le ista načela, ampak tudi skupni društveni dom. Tudi ve, planinske žene in dekleta, ki imate v našem društvu svoj odsek, skrbite, da pristopi kolikor mogoče novih članic k društvu, da se bo čimprej zbrala potrebna vsota za dom, saj udnina za vas, eno krono na leto, ni velika. Odbor bo skrbel, da boste v novourejeni knjižnici dobile mnogo dobrega berila. Pogum, z nami je Bog in sreča junaška! — Odsek za društveni dom že lahko zabeleži nekaj dohodkov, in sicer darilo člana P. 10 K, izgubljena stava 20 h, v nabiralni skrinjici od iger 50 h. Nove darove bomo objavljali v »Domoljubu«. Snuje se tudi pevski zbor. — Planinci, kar vas je katoliškega prepričanja, skupaj, da bomo lahko praznovali pod svojo lastno streho desetletnico našega izobraževalnega društva! Z Blok. »Dekliška zveza« se je ustanovila pri nas pred kratkim. Vidi se, da naše ljudstvo hrepeni po izobrazbi. Društvena soba je bila natlačeno polna vrlih bloških deklet. Predavanje je bilo o pomenu izobrazbe, ki je dandanes tudi za ženske naravnost potrebna. Pose-til nas je tudi gospod poslanec Drob-nič, ki nas je bodril k izobraževalnemu delu in k pogumu nasproti vsem liberalnim napadom. Takoj nato se jo vpisalo 73 članic. To je krepak odgovor našim liberalcem in liberalkam. Iz Tržiča. Marijina družba je priredila v nedeljo, 30. januarja, predstavo v dvorani gospe Perne. Družbine pevke so najprvo zapele tri pesmice, nato je gospod župnik v kratkem nagovoru povdarjal izobraževalni namen Marijinih družb. Igralke so pa izborno nastopale v igri »Štiri želje« in igro-kazu »Marijin otrok pred nebeškimi vratmi«. Članica P. pa je v krasni de-klainaciji opisala srečo Marijinega otroka. Dvorana je bila polna občinstva, ki je imelo le eno željo, da vidi zopet prav kmalu na odru članice Marijine dekliške družbe. Senožeče. Katol. slov. izobraževalno društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 6. februarja. Udeležba je bila mnogoštevilna, kar kaže veliko zanimanje za stvar. Čisto primerno je predsednik povdarjal, da društvo stoji na katoliški podlagi in je zato v tem oziru nepremagljivo, v gmotnem oziru pa je odvisno od delavnosti članov. Volitve novega odbora so bile živahne. V odbor so izvoljeni: M. Cek, Iv. Gec, A. Šifrar, Maks Cek, J. Sluga, Ant. Frfila, A. Ko-ritnik. Po volitvah je bilo predavanje o varčevanju in obenem se je ustanovila »Čebelica«. Društvo dobi v kratkem svoj tamburaški zbor. Fantje kažejo veliko veselje in zanimanje za godbo, dekleta pa za petje. Ko se društvo preseli v nove prostore z bolj ugodno lego, bo tudi društveno življenje novo. Kdor ljubi pošteno zabavo in hrepeni po izobrazbi — dobrodošel v našem društvu! Trst in Istra. Naše organizacije so že precej razvite. Gospodarskih društev, ki se pečajo s konzumom in ki so združene v naši »Gospodarski Zvezi«, je v Istri 98. — Mladeniških organizacij je 11 s približno 650 člani. Najnovejše društvo je v Mačkovljah, ki se je osnovalo pred 14 dnevi. Društvo se snuje sedaj v Kortah. Marsikdo si bode mislil, da so naše organizacije premalo razvite. .Toda za taka tla, kot je Trst in Istra, je za sedaj že nekaj. Vrha tega imamo tudi enega Orla, ki je moč* no razvit in jako agilen. Upamo pa, da bodo tudi druge fare sledile klicu I. katoliškega shoda, da naj bo v vsaki fari društvo. Ravno sedaj, ko so tla posebe no v Istri ugodna, kličemo tozadevnim faktorjem: Na delo! — Pohvale pa ne zasluži čudno delovanje okoličanskih' »Konsumnih društev«. Ta »konsumna« društva niso nič drugega kot navadne — oštarije, kjer ubogi delavec, kar je med tednom zaslužil, tam v praznikih' zapije. Čudno je pa tudi to, da trgovsko sodišče take konsume kar meni nič tebi nič dovoljuje. — Knjižnico ima skoro vsako društvo, vrhu tega je skoro v vsaki fari farna knjižnica, kjer se širi dobro in poučno berilo. Naši nasprotniki v tem niso zaostali. Posebno napredni ali bolje rečeno svobodomiselni dijaki razširjajo pri naših ljudeh' ta strup. Zato opozarjamo, posebno stariše, da pazijo, v kakšne knjižnice zahajajo njihovi otroci. — Predavanj je bilo v preteklem letu še precej veliko število, z ozirom na malo število delavnih moči, ki obstojajo večinoma iz duhovnikov, ki so že z dušnim pa-stirstvom preobloženi. Nekatera društva imajo tudi mladeniške večere. — Razširjanje dobrega časopisja je sedaj naša velika naloga. V vsako najmanjšo bajtico mora naš časopis, da ljudstvo v naših načelih utrdimo. Naloga vsakega zavednega mladeniča naj bode: razširjanje časopisja! — Mačkov-1 j e. V nedeljo dne 9. januarja se je ustanovilo pri nas toli zaželjeno izobraževalno društvo. Zbralo se je ta dan nad 50 zavednih mladeničev in mož, res prelepo število za našo majhno vasico, ki šteje 80 hiš. — Občni zbor otvoril je sklicatelj mladenič Andrej Šturman. Predsednikom je bil izvoljen č. g. Piščanc, osapski kaplan. Predsednik v šaljivem govoru očrta črni klerikalizem. Nato pobije vsa nasprot-stva, da duhovnik ne sme nastopati v javnosti, marveč samo tičati v zakristiji, ker dolžnost vsakega pravega duhovnika je, stopiti med ljudstvo in pomagati mu v socialnem in moralnem oziru. — S v. I v a n pri Trstu. Tudi mi Šentivančani napredujemo. Naše društvo deluje za izobrazbo članov, pa tudi za pošteno zabavo. Pred tedni smo priredili igro »Za križ in svobodo«. Igralci so navzoče naravnost elektrizirali. Saj je tudi namen igre, vzgojiti ljudi v naših načelih. In fantje so to nalogo krasno izvršili. — Tudi naši Orli se prav pridno gibljejo. Pripravljajo se na javno telovadbo, ki jo je Zveiza Orlov obljubila. Samo manjka jim potrebnega orodja. Upajo vedno na blaga srca, ki jim je mar naše gibanje na tržaških in istrskih tleh, da ista s kako denarno podporo priskočijo na pomoč. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Telovadni odsek slov. kršč. soc. izobraževalnega društva pri Sv. Ivanu pri Trstu« lx,mt>\ju\> /)ru«l» .v. J? ' , f/ UJHhtO tir^zt, :r'/-i, '.'>".'* >''■/* < ,1 ■ ' , \ t*7.i -.'i 1 ■ , ' // -I *U-< . , r .■/■ ■■••pt> '"■' ' ■ '". -1' ---> - ' / ' ---- / , ' - T. . t. • •/• • v /i/ .. .'.f, v l)«r'.(rnlr.l <->7. 71, Cethij. Tvrdka Peter Kozina & Co. družba z o. z. 2931 v Ljubljani, Breg štev. 20 kupuje vsakovrstne ZOBOTREBCE in piaču;e !tpo robo po visokih cenah. Izdelovalci in prekupci pošljite vzorce s cenami. Trganje f) revna bolezni f Zolfan-mazilo 1 14 Kali-Liniment. 20 1 Jo tako p.iznano dobro »ribalno sredstvo si dobi 1 »saki teiii lek»rni, itekl. po 2 3*o poŠti potit a lekarna Zottan, Sudaptita Y. Szabadsagter. Zaioga Shnai: e. in kr. dvorna lekarna. 1 3SE: NAJBOLJŠA IN NAJSIGURNEJSA PRILIKA ZA STEDENJE! Tfcaj > r '/. 31. (ittRbri