Leto LXXIL, št. zjl L]abl|ana, sreda U. oktobra I939 Cena Din 1.— SLOVENSKI teh a jo vsak dan popoldne rzvzemfl nedelje ki praznike. // Jnsorofi do 80 petit vrat 6 Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3. veČfi mserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej It „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, so inozemstvo Din HL— U Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaf^evo ulica itav. 5 Telefon, 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-21 Podružnic«« MARIBOR. Graista tra it. 7 // NOVO MESTO, ljubljansko cesta, telefon it 26 0 CEUE. celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulico 1. telefon $t 65 f Stružnico uprave* Kocenovo ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvori, 101 // OVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Ljubljani it 10-151. litva - nov ruski protektorat Snoči ]e bila podpisana zavezniška pogodba med Rusijo in Litvo — Rusija dobi s to pogodbo skoro neomejeno kontrolo nad Litvo, ki dobi zato Vilno — Rusija obvlada sedaj ves Baltik Moskva, u. okt. s. Agencija Tas je ponoči objavila naslednji komunike: V dneh od 3. do 10. oktobra so se v Mcskvi vršila pogajanja med ruskim zunanjim ministrom Molotovom in litovskim zunanjim ministrom Urbsisom o vprašanju sklenitve pogodbe za predajo mesta Vilna in vilnske oblasti Litvi in o sklenitvi pakta o medsebojni pomoči med Rusijo in Litvo. Razgovorom so prisostvovali z ruske strani še Stalin, Potemkin in poslanik v Kovnu Pozdnjakov, z litovske strani pa namestnik predsednika vlade Gi-zalskas, poveljnik vojske general Rastikis in poslanik v Moskvi Naskijevicius. Dne 30. oktobra je bila podpisana pogodba o predaji mesta Vilna in vilnske oblasti Litvi ter pakt o vzajemni pomoči. Pogodba se glasi: Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR in predsednik litovske republike sta na podlagi pogodbe o prijateljstvu z dne 12. VIL 1920, zasnovane na medsebojnem priznanju in ne vmeša vanju ter na podlagi pogodbe o nenapadanju od 28. IX 1926. prepričana, da je v interesu obeh strani in njune vzajemne varnosti, da skleneta ta dogovor. Za podpis sta opolnomočila zunanjega ministra Molotova z ene strani in zunanjega ministra TJrbsisa z druge strani, ki sta se sporazumela o sledečem: 1. V interesu utrditve medsebojnega prijateljstva preda Rusija Litvi kot sestavni del njenega ozemlja Vilno in okolico v soglasju s priloženo karto. Točne meje odstopljenega ozemlja so določene v dopolnilnem protokolu. 2. Rusija in Litva se ob vezeta, da nudita druga drugi vsako vojaško pomoč v primeru napada na Litvo, ali pa na Rusijo iz Litve, s strani katerekoli evropske države. 3. Rusija da litovski armadi pomoč ▼ orožju in vojnem materijalu. 4. Za varovanje državnih interesov obeh strani dobi Rusija pravico, da drži v Litvi točno določeno število svojega vojaštva na lastne stroške. Točna mesta posadk, njihove meje, število in druga vprašanja, tako glede nastanitve, administracije, jurisdikcije itd. za to vojaštvo bodo urejena s posebnim dodatnim sporazumom. Litovska vlada bo podvzela vse potrebne ukrepe za izvedbo tega sporazuma, 5. V primeru grožnje napada bosta obe strani takoj pod vzel i vse ukrepe, ki jih smatrata za potrebne za zaščito svojega ozemlja. 6. Obe strani se zavezujeta, da ne bosta sklenili nobene zveze ali koalicije, ki bi bila naperjetna proti eni izmed njiju. 1. Izvedba te pogodbe ne kril suverenih pravic nobene stranke in ne pomeni vmešavanja v državnem, ekonomskem, vojaškem ali drugem pogledu. Mesta, kjer bodo nastanjene ruske čete, ostanejo teritorij litovske republike. 8. Določila točk 4. do 7. ostanejo v veljavi 15 let Ce nobena stranka ne'smatra za potrebno, da jih odpove, se veljavnost pogodbe avtomatično podaljša za nadaljnjih 10 let. 9. Ta pogodba stopi v veljavo z dnem ratifikacije, ki se mora izvršiti v 6 dneh v Kovnu. Pogodba je sestavljena v dveh originalih v ruskem in litovskem jeziku. Moskva. 10. okt 1939. Mol o tov s. r. Urbsis s. r. ObsežnejSa pogodba, kakor pa z Estonsko in Letonsko London, 11. okt. s. Po sodbi tukajšnjih političnih krogov se razlikuje pogodba med Rusijo in Litvo v dveh ozirih od pogodb Rusije z Estonsko in Letonsko. 1. V pogodbi niso označena točna mesta, kjer bo imela ruska vojska svoja oporišča, temveč je dobila Rusija splošno pravico, da postavi svoje garnizije, katerih mesta bodo pozneje določena. 2. Litva je za to dobila z roške strani tudi kompenzacije. Iz dejstva, da ruska oporišča niso točno navedena, je mogoče sklepati, da ima po-sodba dalekosežnejši značaj od ruskih po-s°db z Estonsko in Letonsko. Nova meja _ Kovno. H. okt. br. Litovski listi poročajo, da bo šla nova rusko-litovska meja jitznovzhodno od Vilne mimo Sventiana ter dalje severno proti letonski meji. Litovska bo na ta način dobila ozemlje, na katerem prebiva 500 do 600.000 prebivalcev. Komentar »Pravde« Moskva, li. okt s. Ob priliki podpisa pogodbe z Litvo prinaša današnja »Pravda« članek pod naslovom »Litva«, v katerem poudarja, da je bila Rusija vse od ustanovitve litovske države v zelo neprijateljskih odnosa j ih z Litvo. Odkriva tudi zanimivo dejstvo, da je lani. ko je Polj ska hotela napasti Litvo, ta napad moral izostati zaradi ruske intervencije. Članek navaja dalje statistične podatke o Litvi. Ugotavlja, da obstoji prebivalstvo v 85Vo iz Litovcev. 7% je Zidov, 2.4*/« Rusov in #•/• drugih. Vilno, da je bilo vedno pravo glavno mesto Litve, ki pa so ga Poljaki nasilno odvzeli. Članek kaže posebno zanimanje za litovsko obalo, zlasti mesto Po-langa ter za železniška križišča, tako Sau-len. Janov in druga. Navaja, da šteje litovska vojska samo 24.000 mož, da nima skoro nobenega letalstva in mornarice Rusija varuje princip samoopredelitve na- rodov s tem, da o stopa Litvi Vilno in vilnsko ekrožje. Nova pogodba je dokaz miroljubne politike Rusije ter varovanja interesov malih narodov, kakor tudi njihove varnosti. Sedal ie v Litvi zasigura-no gospodarsko in kulturno življenje. Nevarnost napada s strani imperialističnih držav na Litvo ie odstranjena. Nova pogodba služi splošnemu svetovnemu miru. 1,000.000 ruskih vojakov čaka na finski meji Finska se noče ukloniti ruskim zahtevam in se pripravlja na obrambo London, 11. okt. s. Po poročilih iz Helsinkov je na finski meji zbranih 30 ruskih divizij. London, 11. okt e. Glede na poročila iz Helsinkov, da je Rusija svojo vojsko zbrala ob finski meji in da je opažati živahno premikanje ruskih čet v severnem delu Rusije, so londonski dopisniki iz Finske sopročill, da je Rusija zbrala okrog 700.000 mož v bližini Ljeningrada in ima ob finski meji 250.000 mož. ki so od finske meje oddaljeni 35 km p Evakuacija prestolnice in drugih mest Helsinki, 11. okt. s. Evakuacija finske prestolnice Helsinki se je pričela že včeraj. Danes vozijo iz Helsinkov posebni vlakj in avtobusi, da se evakuacija pospeši. Sinoćnja zatemnitev mesta je trajala pol ure. Stockholm. 11. okt. e. Reuter poroča, da Se je pričela evakuacija mest Helsinki Viborg in Abo ter da je včeraj že ena četrtina prebivalstva v Helsinkih zapustila mesto, ostalo prebivalstvo, to so večinoma žene in otroci pa bo zapustilo mesto danes. Helsinki. 11. okt e. Finske oblasti so demantirale vest. da je Finska odredila splošno mobilizacijo. Vlada ugotavlja, da je samo ukrenila vse potrebno, da bi mogla z uspehom varovati finsko nevtralnost. Stockholm, 11. oktobra o. Švedska vlada je poklicala pod orožje 20.000 rezervistov, tako da šteje sedaj Švedska vojska 100.000 vojakov. Delna mobilizacija je bila izvršena zaradi pritiska Rusije na Finsko, kar smatrajo splošno za ogražanje severnih državi Možnost posredovanja Švedskega kralja? London, 11. oktobra, e. Reuter poroča >z Stockholma, da so v svojih uvodnikih nekateri listi naglasili, da bi bilo potrebno posredovanje samega švedskega kralja za ohranitev miru na severu in da bi tako kraljevo inicijativo stotisoči Švedov pozdravili z navdušenjem Intervencija Anglije? London. 11. okt o. Tukaj ne taje, da je Anglija zelo zainteresirana v severnih državah in da bi vsako njihovo ogražanje smatrala za direktno naperjeno proti sebi, kar bi moglo biti celo razlog, da bi prišlo do vojne med Rusijo in Anglijo, če bi ruska vlada postavila Finski prevelike zahteve. Po informacijah iz Helsinkov je zbrala Rusija ob mejah Finske okrog 700 tisoč vojakov, kar pomeni silno premoč nad finskimi obrambnimi silami. Finska je sicer mobilizirala vse svoje razpoložljive sile. gotovo pa je, da ne bi mogla odbiti ruskega pritiska. Prevrat na Estonskem Desničarska vlada je odstopila — Nova vlada je levičarsko usmerjena in napoveduje obsežne Tallin, 11. okt. & Kakor se Je šele sedaj izvedelo, je estonska vlada ie v nedeljo zvečer neposredno po sklenitvi pogodbe z Rusijo podala ostavko. Predsednik republike je takoj imenoval novo vlado, ki ji predseduje Ulrots, dosedanji predsednik estonskega parlamenta, ki je bil tudi član delegacije, ki je sklenila pogodbo z Rusijo. Novi zunanji minister je Ants. ki je bil prav tako član moskovske delegacije. Estonska je imela dosedaj nekak avtoritarni režim, nova vlada pa pomeni znaten preokret na levo In bo skušala razmere v Estonski kolikor mogoče prilagoditi novo nastalhn razmeram. Izvedena bo takoj agrarna reforma in izdane tudi razne druge socialne reforme, da razlika med sosednjo Rusijo ne bo tako ogromna. Med pristaši prejšnjega in pristaši novega re- žima je že prišlo do krvavih obračunavanj. V nekem spopadu je bil snoči ubit tudi sin bivšega predsednika estonske vlade IImar Denison. Zadet je bil od šestih revolverskib krogelj in je bil takoj mrtev Komunisti razvijajo živahno agitacijo In propagirajo proglasitev delavske diktature. Verjetno je, da bo prišlo do sličnega prevrata tudi v vseh ostalih baltiških državah, ki so prišle sedaj pod izključni ruski vpliv. Reval. 11, oktobra s. Sef estonskega "generalnega štaba Laidoner je sprejel vabilo maršala Vorosilova. da v kratkem poseti Moskvo. Riga, 11. oktobra s. Letonska trgovinska delegacija odpotuje danes v Moskvo na pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo. Beg Nemcev iz baltiških držav V 48 urah se morajo odločiti za izselitev in najkasneje v 14 dneh odpotovati Helsinki, 11. okt. z. Nemcem na Estonskem in Le tonskem je bil rastavljen samo 48-urni rok, da se odločijo za vrnitev v Nemčija S strani eksponentov nacistične stranke se izvaja na Nemce hud pritisk. Vsi oni, ki se bodo odločili za sprejetje nemškega državljanstva, bodo morali do četrtka zapustiti Estonsko in Letonsko in se preseliti v Nemčijo. Le v onih primerih, kjer gre za likvidacijo večjih gospodarskih podjetij, je rok za preselitev podaljšan za dva tedna. V vseh nemških šolah na Estonskem in Letomkem je Že ustavljen pouk. Prav tako so prenehali izhajati tudi vsi nemški listi, nemške trgovine in nemška podjetja na so že zaprta. Nemd skoro v brezcenje prodajajo svoja posestva in svoje tovarne. Berlin, 11. okt z. Po uradnih podatkih cenijo premoženje, ki ga bodo morali zapustiti Nemd v baltskih državah, na poldrugo milijardo mark. Ker morajo izseljenci prodajati svoja posestva in podjetja skoro v brezcenje, ne bodo dobili niti tretjino Riga, 11. okt. s. V tukajšnje pristanišče je prispelo že 14 nemških ladij Računajo, da bo izseljevanje trajalo dva do tri tedne. Berlin, 11. okt e. Nemška javnost z največjim zanimanjem zasleduje izvajanje nemškega načrta o preseljevanju Nemcev iz baltiških držav. Obe komisiji, ki urejata ta problem preseljevanja v Rigi in Revalu, delata s polno paro. Po izvršenem načrtu bo Nemčija na isti način preselila tudi Nemce, ki se nahajajo v tistem delu Poljske, ki ga i e zasedla Rusija Gre za okrog 100.000 Nemcev v Vzhodni Galiciji in zaJ okrog 48.000 Nemcev v Voliniji Glede izselitve teh Nemcev v Nemčijo in v tisti del Poljske katerega ie okupirala Nemčija, so se že začela pogajanja med Nemčijo in Rusijo. Reval, 11 okt s. Iz vse Estonske se zbirajo v Revalu Nemci, ki se pripravljajo na izselitev v Nemčijo ter čakajo na nemške ladje. Doslej je zbranih v mestu že več tisoč Nemcev, tako da prenočujejo deloma v zasilnih prenočiščih Za ureditev zasebnih zadev Nemcev je bil usta- novljen poseben odbor. Nemci so doslej imeli v rokah 8.5 odstotkov estonskih trgovin. Pariz, 11. okt s. Ha vas poroča iz Moskve, da namerava Nemčija svoje poslaništvo v Rigi izpremeniti v generalni konzulat. Vojna na morju London, 11. okt. s. V nedeljo je nemška podmornica v Severnem morju potopil« švedski pamik »Vistula« (674 ton). 18 mol posadke se je rešilo v dva rešilna čolna Eden od teh je včeraj prispel v Anglijo, drugega, ki ima na krovu kapitana in 8 mož posadke, pa še pogrešajo. London. 11. oktobra s Pretekli teden so angleške kontrolne postaje zaplenile 28 tisoč ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Od začetka vojne pa doslei ie bilo skupno zaplenjenih 315.000 ton. Nameni Moskve postajajo jasni Italijanska sodba o politiki Rusije v Baltiku Milan, 11. oktobra e. Po poročilih dopisnikov, ki jih imajo italijan&ki listi v bal tiskih državah, ni nobenega dvoma več, da se je pričela likvidacija vseh baltiških držav. V pogajanjih z zastopniki baltiških držav v Moskvi Rusija ni prikrivala svojega namena Stalin in Molotov sta v teh razgovorih zavzela popolnoma odkrito m jasno stališče. Ko se je zastopnik Estonske Selters n. pr. pritožil nad ruskimi letalci, ki so še pred začetkom pogajanj leteli nad Estonsko, je Stalin odgovoril, da se ne čudi, če so mladi ruski letalci v svojem navdušenju to storili. Ko je estonski zastopnik omenil, da je Rusija poslala v Estonsko ne samo določeno šte-ilo svoje vojske, temveč tudi ogromno spremstvo, je Molotov odgovoril, da določenemu Številu vojske pripada tudi določeno število pomožnega operacijskega materiala, in da je za- radi tega Rusija poslala v Estonsko tudi 500 bombnikov, 1000 tankov in več »to strojnic. Ko je estonski zastopnik izjavil nato, da se je s tem Estonska prav za prav popolnoma predala ruski vojski, je Molotov obrnil pogovor na drug predmet in končno rekel, da mora estonsko prebivalstvo v skladu z novimi razmerami spremenit' svojo mentaliteto. Selters je končno opozoril na vse prejšnje pogodbe, ki jih je sklenila Estonska z Rusijo in s katerimi je bila Estonski priznana neodvisnost. Molotov je nato odgovoril, da se Rusija načeloma ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, toda Estonska mora svojo notranjo gospodarsko, socialno :n kulturno strukturo prilagoditi novim razmeram, s čimer bo tudi onemogočen sleherni konflikt med rusko vojsko in estonskim prebivalstvom. Mirovni alan v Berlinu Včeraj so se v Berlinu in drugih mestih razširile vesti, da je sklenjeno premirje — Demanti je izzval veliko razočaranje Berlin, 11. okt. e. S silno brzino se je včeraj razširila no Berlinu vest, da je angleška vlada podala ostavko in da je angleški kralj odstopil, da je tudi francoska vlada pred ostavko ter da je bilo na zapadni fronti sklenjeno premirje do 18, oktobra. Mnogi so sprejeli to vest kot resnično in v mnogih berlinskih ulicah je bilo. videti prizore, ki so spominjali na dneve novembra 1918. ko je bilo sklenjeno premirje V Berlinu je vest povzročila velikansko navdušenje in veselje. Seveda je izzvala tudi radovednost in zanimanje tujih novinarjev, ki so se takoj obrnili na pristojna mesta za pojasnila Vest je bila opoldne dementirana kot docela izmišljena in neresnična. Nemške oblasti so bile v nepriliki, ker so se vsi inozemski dopisniki obračali nanje z istimi vprašanji. Takoj se je vse ukrenilo, da se ugotovi, odkod se ie ta vest razširila po Berlinu Nekateri so trdili, da 1o je objavila neka nemška radijska postala Sodeč po naglici, s katero se ie vest razširila, se zdi verjetno, da ie bila razširjena po radiu, vendar ie izključeno, kakor trdijo nemške oblasti, da bi jo razširila katera izmed nemških postaj. Ce bi bila vest po radiu objavljena, se ie to zgodilo samo na ta način, da se je kaka inozemska postaja vključila v valovno dolži- no kakšne nemške postaje Iz nemškega vira vest tudi zaradi tega ni mogla priti, ker bi izzvala med prebivalstvom Berlina razpoloženje, ki prav zdaj ni zaželjeno. Zato menijo nemški krogi, da ie bila vest razšrjena iz krogov, ki jim je do tega. da oslabijo nemško moralo Menijo, da so bili na delu agenti angleške tajne službe. Berlin, 11. oktobra, e. Se vedno se ni posrečilo pojasniti, odkod se je razširila v Berlinu vest o sklenitvi premirja na zapadni fronti ter o odstopu angleškega kralja in padcu vlad v Londonu in Parizu. Večina prebivalstva v Berlinu je sprejela to vest kot Čisto resnično in z največjim veseljem ter so množice živahno debatirale po ulicah in lokalih o možnih posledicah in o vzrokih. Zato je učinkovalo kakor strela z jasnega neba. ko ie sinoči bil objavljen nemški demanti teh vesti V demantiju označujejo dogodek kot frivolno igro angleškega mmlstra za propagando. To vest ie razglasilo angleško ministrstvo za propagando, pravilo nemški listi, da bi skalilo atmosfero in da bi Anglija lažje izvedla svoje načrte proti Nemčiji, toda Angleži se motijo. Če mislijo, da bodo s takimi manevri pri nemški javnosti uspeli. ' * r » f 0 t ■r™ ' I t w • W • r • Amerika ne bo posredovala za Nemčijo Velik odmev Daladierovega govora v ameriški javnosti VPashington. 11. oktobra s Havas poroča, da bo po včerajšnjem odločnem Dala-dierovem govoru gotovo prenehala akcija nekaterih senatorjev-pristašev izolacijske politike, ki so skušali pridobiti predsednika Roosevelta za posredovanje v evropski vojni. Iz okolice predsednika Roosevelta je bilo ponovno sporočeno, da bi bil Roo-sevclt pripravljen posredovati za mir samo, če bi to želeli Anglija in Francija- Po Dal adi ero vem govoru pa ne more biti več nobenega dvoma, da Anglija in Francija mir na podlagi sedanjega položaja odklanjata. Na konferenci novinarjev je Roose-velt izjavil, da ni prejel še od nikogar predloga za mir ali posredovanje. Pristavil je. da ni verjetno, da bi Hitler želel premirje. Washington, 11. oktobra br. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je izjavil glede na kombinacije o ameriškem posredovanju za vzpostavitev miru v Evropi, da ne bodo Zedinjene države podvzele t tem času nobene mirovne akcije in da ni bilo v zunanjem ministrstvu o tem nobenih razprav. Zedinjene države niso prejele niti od Nemčije, niti od Francije in Anglija nobenega uradnega poziva, naj nastopijo kot posredovalec Washington, 11. oktobra s. Bivši predsednik Hoover je včeraj objavil svoj predlog za izpremembo nevtralnostnega zakona. Predlaga, da se prepove izvoz in prodaja vsega onega orožja, ki ga je mogoče uporabiti za napad ni civilno prebivalstvo, da pa sc dovoli izvoz in prodaja orožja, ki lahko služi samo za obrambo civilnega prebivalstva. Italija tudi ne Rim, 11. oktobra o. V italijanskih političnih krogih demantirajo vse vesti o morebitni diplomatski intervenciji Italije ▼ Parizu in Londonu v prid Hitlerjeve mirovne ponudbe. Prav tako poročajo iz Amsterdama, da sta tudi vladi Belgije in Nizozemske sklenili glede na svojo strogo nevtralnost da ne moreta pod vzeti nobene pobude glede na nemško mirovno ponudbo. Postani In ottani član Vodnikove d mi bo* Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 11. oktobra 1939. Stev. »31 Dva govora Daladler v Parizu, Hitler v Berlinu Pariz, 11. oktobra. Včeraj Je govoril po radiu francoski ministrski predsednik Da-ladier. Njegov govor je bil odgovor Francije v popolnem sporazumu z Anglijo na nemške mirovne predloge. Mesec dni smo že v vojni. Naša vojska, naše letalstvo in naša mornarica so na delu. Anglija in Francija sta gospodarici morja in vi veste, kaj to pomeni Toda naša zaveznica Anglija se ne omejuje samo na sodelovanje s svojim brodovjem, pošilja nam tudi svoje odlične letalce, svoje vojake in svoj vojni material. Ob največjem razmahu kampanje za ločitev Francije od Anglije so šli polni vlaki angleških vojakov na našo fronto Pobili smo pa še drugo propagando. Ko so se boljševik i sporazumeli z nacisti, so se naši komunistični šefi začeli navduševati za izdajalski mir. Francozi pa nočemo nikdar zamenjati francoskih delavcev z onimi, ki hočejo izdati njih interese. Borimo se za svojo zemljo, pa tudi za civilizacijo, ki nas Je naredila svobodne in nas utrdila v zapadni kulturi. Anglija in Francija sta začeli z vojno, ker je Nemčija hotela z na- siljem gospodovati nad Evropo. Mi hočemo, da se zavaruje mir proti slehernemu napadu, zato se bomo borili, da dosežemo dokončno jamstvo za varnost. Berlin, 11. oktobra. Včeraj popoldne je kancelar Hitler otvoril vojno zimsko pomožno akcijo 1939-40. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je naglaail: Kaj nam bo prinesla bodočnost, ne vemo, a smo si na jasnem, da nobena sila na svetu ne bo mogla Nemčije še enkrat prisiliti h kapitulaciji. Oni nas vojaško ne bodo premagali, nas gospodarsko ne bodo uničili, duševno ne štrli. Pod nobenim pogojem ne bodo več doživeli nemške kapitulacije. Izpovedal sem našo pripravljenost za mir. Nemčija nima razloga, da bi se bojevala z zapa'om. Oni so sneli vojno iz zraka s smešnimi nameni. Nemčija pa se je odločila, da vojno sprejme, če bi bili njeni predlogi za mir odklonjeni in bo borbo vzdržala tako ali tako. Svet bo dobil od Nemčije, kar bo pač izbral, če ostali svet hoče imeti vojno, pa naj jo ima. Borili se bomo do najskrajnejših posledic. Konsolidacija Balkana vidno napreduje Tuđi med Bolgarijo in Runrani]o fe nastalo pomirjen] e — ©jačanje Balkanske zveze z vstopom Bolgarije London, 11. okt. mp. V balkanskih državah je poslednje dni opaziti veliko diplomatsko delavnost, ki teži za tem, da bi se vojna ne prenesla na Balkan in da bi se med balkanskimi državami ustvarilo čim trdnejše prijateljsko sodelovanje na vseh področjih. Nezaupanje med posameznimi državami vidno popušča. Tako javljajo iz Sofije da je znatno popustila napetost med Bolgarijo nasproti Turčiji in Rumuniji. Dokaz temu je najnovejši ukrep bolgarske vlade, ki je sklenila odpoklicati rezerviste s turško bolgarske meje. Tudi bolgarsko-rumimski odnošaji so na najboljši poti, da postanejo prijateljski. Bolgarska ne vztraja več pri svoji zahtevi glede vrnitve Dobrudže in obstoja zaradi tega upanje, da se bo Balkanska zveza v kratkem razširila, ker je pričakovati skorajšnji vstop Bolgarije. Sofija, 11. okt. br. Uradno objavljajo, da bodo bolgarski rezervisti, ki so bili zbrani ob turški meji. demobilizirani ter zamenjani z manjšimi posadkami. Tudi ob meji Dobnidže ni zbranih nobenih čet. ker od tam ne grozi nobena nevarnost. Bukarešta, 11. okt. e. V zvezi z uspešno zaključenimi pogajanji med Madžarsko in "umunijo ter doseženim sporazumom med obema državama, vsi rumunski listi še vedno opozarjalo na velik pomen sporazuma med Madžarsko in Rumunijo, ki je bil dosežen s spretnim posredovanjem Jugoslavije, izražajo pa željo, da naj bi se podoben sporazum dosegel med vsemi balkanskimi državami, to je med Madžarsko, Rumunijo, Jugoslavijo. Grčijo. Bolgarijo in Turčijo. Italija odklanja vsak kompromis z boljševik! Senzacionalen članek glasila maršala Balba Pariz, 11. okt. o. Kakor poročajo iz Runa, je v tamošnjih diplomatskih krogih izzvalo pozornost pisanje lista »Corriere Padano«, glasila maršala Balba, ki je pod podpisom svojega direktorja objavil članek, s hudimi napadi na maršala Voroši-lova in sploh proti Sovjetski Rusiji ter boljševizmu. Uvodnik poudarja, da nista imela Italija in fašizem nikoli posebnih simpatij za boljševizem. Mi smo bili ro- jeni kot protikomunisti in hočemo taki tudi ostati. Za komunizem nimamo niti za eno samo zrno upoštevanja, niti trohice simpatij. Njegovi zastopniki so tragični komedijanti, profesionalni mistifikatorji, zbor surovih divjakov in pokvarjencev, ki so v službi infamnega zatiranja, kakršnega zgodovina ne pozna. Italija ne bo nikdar spremenila svojega mnenja o sovjetski Rusiji. V par dneh tudi pakt s Turčijo Carigrad, 11. okt. br. Kljub rezervira-nosti službenih krogov poročajo turški listi, da bo nova rusko-turška pogodba podpisana v dveh ali treh dneh. Danes je od-plul v Odeso turški parnik, s katerim se bo vrr..: zunanji minister Saradzoglu iz Rusije. Solidarnost musliman* skega sveta Carigrad, 11. oktobra, o. Ves muslimanski svet izven Turčije tako v Indiji in Arabiji, kakor tudi v drugih deželah spremlja z velikim zanimanjem zunanjo politiko Turčije, ki služi muslimanskim deželam za vzor. Po vesteh iz dobro informiranih krogov so bile v zadnjem času zveze med muslimanskim svetom ojačene in se lahko računa s tem. da bodo muslimanske države nastopile skupno, če bi katerikoli izmed njih grozila nevarnost. V Ankari prevladuje optimistično razpoloženje glede na razgovore zunanjega ministra Turčije v Moskvi ter pričakujejo, da bo sporazum med Turčijo in Rusijo podpisan že ta teden. Bsncš-SIkcrski Pariz, 11. oktobra s Bivši češkoslovaški prezident dr. Beneš je poslal poljskemu ministrskemu predsedniku Sikorskemu naslednjo brzojavko: »Ustanovitev poljske vlade pod vašim predsedstvom mi daje priliko, da vam v tem zgodovinskem trenutku izrazim čustva prijateljstva in simpatij češkoslovaškega naroda do poljskega naroda. Prepričan sem, da bosta Češkoslovaška in Poljska kmalu zopet postali svobodni, kljub sedanjemu težkemu položaju«. Ministrski predsednik Sikorski je takoj odgovoril z brzojavko, v kateri izraža prepričanje, da bosta Češkoslovaška in Poljska končno zmagali v borbi, v kateri se sedaj skupno nahajata na strani zaveznikov. Strahovite posledice eksplozije mine London, 11. oktobra, o. Angleški listi poročajo iz Prage o junaškem dejanju češkega letalca. Neki češki letalec bi moral agentom Gestapo pokazati kraj na nekem češkem letališču, kjer je bila skrita mina. Letalec je peljal Nemce k mini, ki jo je zažgal. Pri eksploziji mine je izgubil Življenje, z njim pa tudi 60 agentov nemške taine državne policije. Nemška vojska na Slovaškem London, 11. okt. o. Nemške čete na Slovaškem, ki so Štele do zadnjega časa pol milijona vojakov, so se zmanjšale po informacijah >Timesa« za 100.000 mož, ker je bil njihov glavn« 11 "-»^Inn na vpadno fronto. V slovnM ' ,r3W#h je okrog 3000 ranjencev. Ameriška letala za zaveznike New York, 11. okt. mp. New York Times poročajo, da dela ameriška letalska industrija s polno paro. V prvi vrsti izde lujejo dvomotorne bombnike, ki sta jih naročili Francija in Anglija. Prvotno je Pran cija naročila 250, zdaj pa še 460 novih bombnikov, Anglija pa najprej 360, zdaj pa šc 290. Ameriška letalska industrija bo skup no v kratkem dobavila zavezniškima državama 1360 dvomotornih bombnikov, čeprav izdeluje letalska industrija v Franciji in Angliji že zdaj za 20% več letal kakoi Nemčija. Letalske akcije London, 11. okt. s. Posebni poročevalec angleške radijske družbe na zapadni fronti poroča, da so bile letalske akcije z obeh strani doslej omejene izključno na izvidni-ške polete. Z nobene strani ni bila doslej vržena Se niti ena bomba na fronti. Poleti se vrše skoro izključno nad nemškim ozemljem. Letalska moč britanskega imperija London, 11. oktobra s Vse današnje angleško časopisje poudarja važnost včerajšnjega ekspozeja letalskega ministra Woo-da. »Times« pišejo, da m mogoče dovolj poudariti izrednega pomena dogovora med Anglijo in dominioni, ki ga je Wood včeraj objavil. Ta dogovor pomeni kooperacijo v okviru imperija v najvišji meri. Nobena sovražna sila sedaj ne bo mogla preprečiti največje izpopolnitve letalske sile imperija. Že doslej bi bil mogel sovražnik napasti letalske tovarne v Angliji samo z izrednimi izgubami, sedaj pa bo imperij proti takim napadom sploh neranljiv. PoCttteni e^tornlt Poljski letalci v London, 11. okt. o. V Anglijo je prispelo z letalom 10 poljskih pilotov pod vodstvom generala Novaka. Odleteli so iz Varšave s starimi aparati, ki so jih našli v letalski soli. Nemci so sicer streljali za njimi, vendar pa jih niso zadeli. Proglas čangkajška Čungking, 11. oktobra mp. Ob 28. obletnici ustanovitve kitajske republike je ge-. neral Čangkajšek izdal na narod proglas, j ki pravi med drugim, da še ni mogoče upa-I ti na skorajšnji konec vojne na Kitajskem, ki se bo morda zavlekla za dolgo dobo. Japonske osvajalce je treba najprej na vseh področjih premagati. V tem boju čakajo kitajski narod še velike težave in treba bo še precejšnjih žrtev, preden bo ta cilj dosežen. V prvi vrsti je treba iztrebiti izdajalce in uničiti marjonetne vlade, ki so jih postavili Japonci Šanghaj, 11. oktobra mp. Vse ceste v francoski in angleški mednnrodni koncesiji so o priliki 28. obletnice kitajske revo-1 lucije okrasili z zastavami. Proč % defetizmom t O defetitmu, ki se pojavijm sedaj dokaj močno tudi pri nas, razpravifa v uvodniku revija »Narodna odbrana«. Med svetovno vojno je bil defetizem na delu zlasti v Franciji. Že se mu je skoraj posrečilo, da spravi Francijo na kolena pred Nemčijo in Avatro-Ogrsko. ko je nastopil Clemenceaux, ki so mu sovražniki dali ime »tiger«, ki pa je kasneje dobil častno ime očeta zmage. Dobil je vladno krmilo v roke t diktatorskimi pooblastili. In prvo njegovo delo je bilo, da je pričel z neizprosno borbo proti defetizmu. Ko je to pošast vrgel ob tla, je s tem že zagotovil zmago svoji domovini. Pa kaj je prav za prav defetizem? S7a to vprašanje odgovarja »Narodna odbrana« in iz vaja: Defetizem je slabljenje vere v sebe, v našo odporno silo, razbijanje vseh čini-teljev nacionalnega odpora, de sor gani zaci j a javnega življenja in demontiranje državne uprave. Ono, česar ne morejo napraviti puška, top. bombnik in tank, to dela defetizem, ki je najnizkotnejie in naj podle jše sredstvo, ki so se ga ljudje do sedaj posluževali z namenom, da uničijo odporno moč kake države. Tudi nam ni ostal prihranjen organizirani defetizem, ki ga je i pri nas na žalost v izobilju Kajpak, najmanj ga je v širokih ljudskih slojih, največ pa v me ščanski družbi Tu se od časa do časa javlja v svojih znanih oblikah, sedaj ponajveč v širjenju lažnih vesti, ki so preračunane v to, da povzročajo zmedo Ker se v defeti-stične svrhe često izkoriščajo tudi docela neznatni motivi, je krog defetistične^a delo vanja zelo širok, obsežen in raznovrsten. Temu je treba napraviti konec. Naša javnost, ki je patriotska in se zaveda svojega položaja in svoje naloge, mora v klici zadušiti vse defetistične pojave in naj prihajajo te s katerekoli strani in v katerikoli ob liki. To je treba izvršiti čimprej, ker se mora vsaka bolezen zdraviti pravočasno Ako je poreklo defetističnih pojavov v brb ilavosti, lahkomiselnosti in neobveščenosti, naj se zakon izvaja sicer strogo, toda z uvidevnostjo Ako pa se ugotovi, da so de-tetisti v službi tujca, se samo ob sebi razume, da je treba proti njim nemudoma in z vso strogostjo sodno postopati, ker imata narod in država pravico, da se branita z vsemi sredstvi, ki se jima zdijo najbolj učinkovita. ,SlovensUa misao" Pred enim letom fe bila v Beogradu osno-i ana organizacija »Slovenska misao«, ki si je nadela nalogo, da širi idejo slovanske rzajemnosti Svoje delovanje je hotela razširiti na vso državo, mednarodni dogodki in neurejene notranje razmere pa so društvo prisilile, da je sprva omejilo s\'OJe delovanje na Beograd in na njegovo bližnjo okolico Sedaj namerava svoje delovanje raztegnit, tudi na kraje izven Beograda in Srbije. V to svrho je društvo jelo izdajati svoje g/a silo, ki se kakor društvo imenuje »Sloven ska misao« Prej je bil ta list nameravan kot mesečnik, z oktobrom pa je jel izhajati dvakrat na mesec. Do konca tega leta sta ne list 6 din. V oktobrski številki ima uvod nik »V novi situaciji«. V tem članku se na glasa: »Sloi'enska misao« ima dolžnost, da svojim čitateljem pomaga pravilno preso jati zgodovinska dogajanja in razumeti njin pomen z ozirom na slovanstvo, njegovo sod bo in njega položaj v svetu. »Slovenska mi sao« je ob svojem rojstvu jasno uvidela in glasno rekla, da bo slovanstvo, kadar se burja dvigne in grom zagrmi, prvo na uda ru. Dogodki so potrdili to napoved. Vojna, ki se vodi — in naj so Še tako podeljene vloge in še tako formulirani cilji poedinih držav, ki so v njo zapletene — vodi se okrog Slovanov, povodom Slovanov in za Slovane. Ta vojna dokazuje, da je ideologi la »Slovenske misli« ne samo aktualna, mar več zgodovinsko neizbežna, nadvse potreb na kot važna komponenta med svetskimi idejami in edina spasonosna za vse Slovane. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši, in kdor ima oči, da vidi, naj vidi to resnico « — Organizacijo in list toplo priporočamo Pripominjamo, da je organizacija »Sloven ska misao« popolnoma nestrankatska. Iz Trbovelj — Delo Rdečega križa se letos pri nas iadaljuje s podvojeno silo. V samaritanskih tečajih je bilo izučeno že lepo Število samaritanov in samaritank, ki bodo v slučaju potrebe na svojem mestu. Občinski odbor RK v Trbovljah bo otvoril meseca novembra t. L nižji samaritanski tečaj, ki se bo vršil na II. državni deški višji ljudski šoli v Trbovljah. Tečaj bo brezplačen. Vstopnina din 10. V tečaj se bodo sprejeli neoporečeni moški in ženske do 50, leta starosti. Prijave sprejema predsednik društva. Prvi sestanek poslušalcev bo zadnjo nedeljo v oktobru t. j. 29 t. m. ob 9. v VII. razredu II. drž. deške višje ljudske šole v Trbovljah. Predavalo se bo o anatomiji in fiziologiji, o prvi pomoči pri nezgodah in pri bojnih strupih, o bolniški administraciji ter vlogi Rdečega križa v miru in vojni. Akcija trboveljskega odbora RK je v časih, ki jih preživljamo še posebno važna in pomembna za vse naše prebivalstvo. Človekoljubni cilji našega RK zaslužijo vso podporo in zanimanje naiširše javnosti. Vljudno vabimo občinstvo, da se Čim številnejše: udeleži tečaja, ki naj usposobi čim v^ie števio samaritanov(tank) v pomoč bližnjemu. Športne vesti. SK Trbovlje ss ?e neka i let pridno udejstvuje ne le v nogometu temveč tudi v drugih športnih disciplinah, med drugim v atletiki in boksu. Ze svaj-čas je iz vrst SK Trbovlje izšla ob priliki glavne skupščine Jugoslovanskega boksarskega saveza pobuda, da se osnuje tudi slovenska boksarska zveza. Te dni je SK Trbovlje sprejel obvestilo od JBS, da se bo 22. t. m. vršil v Trbovljah sestanek opolnomočenih odposlancev vseh zainteresiranih klubov iz Slovenije. Na tem sestanku se bo razpravljalo o reorganizaciji JBS in ustanovitvi Slovenske boksarske zveze ter se bo proučil zvezni pravilnik. SK Trbovlje poziva po želji JugosL boks, saveza Zagreb vse člane JBS iz Slovenije, da pošljejo na dan 22. t. m. svoje opolno-močene zastopnike v Trbovlje, da bodo lahko na sestanku razpravljali in govorili v imenu svojih klubov ter pripravili predpogoje za ustanovitev slovenske boksarske zveze. O po-h"1 riortih sestanka bomo š^ poročali. Živilski trg Ljubljana, 11. oktobra Položaj na našem živilskem trgu se zdaj več mnogo ne spreminja Pocenitve raznih jesenskih pridelkov si nc smemo več obetati, pač se pa moramo bati, da se bodo kmalu nekatera živila podražila. Meičane najbolj zanima, če se bo še kaj pocenil krompir, ki je eno glavnih živil, kruh revnih in tudi važno živilo bogatih. Tudi danes je bil trg slabo založen s krompirjem v prodaji na debelo. Nimamo sreče, da bi bilo ob tržnem dnevu lepo vreme. Ob nezanesljivem vremenu, četudi ne dežuje, kmetje ne upajo voziti krompirja na trg, ker mokrega krompirja, ki se rad pokvari, nihče noče kupovati. Se vedno je veliko povpraševanje po krompirju tudi na deželi, ne samo v mestu, ker se veletrgovci in nekatere ustanove še vedno zalagajo z njim. Na postajah kmetje prodajajo krompir v večjih količinah po 85 par kg in zato ga mnogi tudi nočejo voziti v oddaljeno Ljubljano, zlasti še. ker morajo tudi računati z mestno trošarino. Letos je tudi znatno manj naprodaj na debelo zeljnatih glav kakor !ani. Zato je tudi zelje nekoliko dražje Lani je bilo v resnici izredno poceni kakor že dolga leta ne. Zdaj ga prodajajo na našem trgu povprečno po 90 par kg ali po glavah po 1 do 1.25 din. Nekateri upajo, da se bo zelje še pocenilo, ker še marsikje ni dozorelo. V prodaji na drobno so bile danes zopet dražje gobe, ker jih zdaj ni že več toliko kakor prej'nje tedne. Danes so jih prodajali po 8 do 12 din kg. Še vedno pa je najbolj poceni sadje. Najcenejše so letos slive kakor najbrž še niso bile na našem trgu. Danes so jih prodajali po 2 do 2.30 din kg. Mnogo je grozdja. Zdaj je naprodaj dalmatinsko, domače in smede-revsko grozdje. Precej grozdja prodajo vsak dan tudi Hrvatice, a prodajajo navadno slabše vrste, predvsem izabelo, in sicer po 4 din kg. Sladko dalmatinsko grozdje je tudi po 4 din. medtem ko je smederevsko po 6 do 8 din H»-u-k in breskev je že nekoliko manj, a 'cene so v splošnem nespremenjene. Sled jabolki je naprodaj čedalje več zimskih vrst, povprečno po 1 din. Precej draga so jajca Nekoliko lepša celo po 2.25 din par. Perutnine je bilo mnogo več naprodaj v začetku meseca, vendar po nespremenjenih, visokih cenah Zdaj je je manj, a tudi kupčija je slabša. Nesreče in poskusen samomor Ljubljana. 11. oktobra Tri leta staro posestnikovo hčerko Mari Kališnik iz Sv Ane pri Tržiču je včeraj zdivjana krava na pa^i z rogom dregnila v vrat in ji zadala težko poškodbo Dekli co so morali takoj odpeljati v ljubljansko • ■ 'Inico. 451etnemu rudarju LTrbanu Dolencu iz Zagorja je med delom padel Irobec premoga v oko. Rudar se je moral zateći v Ijub-I jansko bolnico. 19 let stari zidarski delavec Ivan Nahti-gal iz Spodn. Gameljnov je med delom tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo v gležnju. 331etna Jela Kozina, pocestnica iz Staj pri Ljubljani, je padla s kolesa in si poškodovala ključnico. 31 letni Alojz Janatka, lesostrugar iz Ljubljane, je padel po stopnicah in si zlomil več reber. 16ietni Franc Čebulj posestnikov sin :z Vodic, je padel med vožn:o z motorja in se hudo poškodoval po glavi in rokah, kletna dninarica Kosmatinec Neža iz Pre-serja si je poškodovala prst med delom s slamoreznico, 241etni delavec Anton Pun-aerčan iz vasi Hlebce je padel s kolesa n si poškodoval ključnico. 301etni posestnikov sin Alojz Ogrinc iz Podstrmca pri Velikih Laščah je tudi padel s kolesa in >e precej poškodoval na prsih. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico 23Ietno šiviljsko pomočnico, brezposelno Ano Blažič. V obupu je izpila precejšnjo količino joda in zaužila tudi večjo količino živega srebra na svojem stanovanju v Šiški. V obup jo je menda pognala nesrečna ljubezen. V bolnici so ji izprali želodec in je sprva kazalo, da ji ne bodo mogli rešiti življenja. dane2 pa se je zdravstveno stanje nesrečne mladenke nekoliko ^boljšalo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sreda, 11. oktobra: Številka 72 Red Sreda Četrtek. 12. oktobra: Kozarec vode. Red Četrtek Petek, 13. oktobra: ob 15. uri: Velika skušnjava. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 14. oktobra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. Sreda. 11. oktobra: Kjer škrjanček žvrgoli. opereta. Premiera. Premierski abonma Četrtek, 12. oktobra: zaprto Petek. 13. oktobra: zaprto (generalka) Sobota, 14. oktobra: žongler naše ljube gospe. Premiera. Premierski abonma Nocojšnja premiera Leharjeve operete »Kjer škrjanček žvrgoli« bo gotovo privabila številen krog občinstva, ki ne išče v gledališču samo umetnosti v najstrožjem smislu besede, temveč se od časa do časa tudi rado razvedri ob kaki lažji stvari. Kljub lahkotnemu značaju operete kot take, pa se Leharjeva dela vendarle odlikujejo po serioznostl koncepcije in bogati melodični invenciji. Partijo vaškega škr-jančka, lepe Margit, bo pela v naši zasedbi gdčna Igličeva k. g., Vilma — Vida-lijeva, Borca — Barblčeva, Pal, Zupan, šandor Zapolja — Sancin, Pišta — Janko. Arpad — Peček, Janos — Jelnikar, Rešo — Pianecki, Lajoš — SimončiČ. Zrežiral je delo Drago Zupan, dirigent: 2ebre, in-scenator: Ing. arch. Franz. Premiera bo za premierski abonma, V prejšnji sezoni smo Imeli na repertoarju kar dve Massenetovi deli: VVertherja in Don Kihota- Letos bomo po 15-letnem presledku obnovili >2onglerja nase ljube Gospe«, prav tako izredno zanimivo delo tega mojstra francoske glasbe. Pri sobotni premieri bodo sodelovali: Banovec, Betet-to, Janko, Lupša. Dolnlčar. Zupan, Sancin itd. Dirigiral bo kapelnik r T>ffa , režija vodi C Debevoa Izreden dogodek na pol Jo ple*ne u m« u nosrl bomo Imeli v ponedeljek 16. t. m. v operi. Solista slovitega »Ballets Russe ds Monte Car^o«, Irena Litvinova ln Maks Kurbos bosta podala bogat spored koreografij, komponiranih na skladbe Beethovni Crooina, Dehussvja, VVehra, Straussa. Saint Saenea. Sibeliuaa, Novaka i dr. Poleg nekaterih Kiirbosovlh koreografij bomo imeli priliko spoznati tudi koreografije naj-slovltejših ruskih koreografov: Nižinskega, Fokina in Mjasina. Izredno zanimivi spored bomo objavili. KOLEDAR Danes: Sreda, 11. oktobra katoličani: Nikazlj DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Usoda Madame X Kino Sloga: V volčjih krempljlh Kino Vnion: Honolulu V. umetnostna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trp 5. Ku-ralt. Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded, Cesta 29. oktobra 31. Vstopila sem v boljšo l juhi rensko mesarijo, da bi kupila za prihodnji dan mesa Ker je bilo precej odjemalcev sem ostala bolj zadaj in — čakala Pri tem sem bila nehote priča nasledntemu dogodku V lokal je privihrala na videz neku boljša služkinja in se s silo prerila k pultu. Vrgla je pred mesarja zavitek oblastno rekoč: »Dajte mi kaj drugega, tega naš mucek noče jesti!« Ljudje so se namuznili, nekateri so počili v smeh Neka ženska ki /t? videla na razgrnjenem papirju, tisti res lep kos dui-nika, ie pripomnila: — Phi, takele dušce bi ie jaz jedla, pa <1a jih maček noče zreti . ../ I'si so se zasmejali. Mesar se ie prvi zresnil Gotovo ie mu to ni prvič pripetilo. — Če pa tega noče jesti, — pa »šmcel-Cek« vzemite!— Ogledal se je kje bi bil kak boljši kos za zrezek, ki h* teknil mucku. Odrezal je lep kos ter ga na papirju položil pred deklo — To je vendar premalo za 2 dinarja! — se je razburila. — Pa kupite za 5 din, če hočete, da bo i al mucek sit! Služkinja ie pograbila meso in se prerila iz prodajalne. Navzoči so se pa smejali. Ali fe potreben tu v današnjih dneh. ko imajo ponekod 500 gr mesa na teden — pa ne za mucke, če ga sploh zase dobe — še kakšen komentar? Iz Celia —C Drevl bo £o«toval*> v Celju mariborsko Narodno gledališče. Nova sezona Mestnega gledališča v Celju se bo pri*Via danes z gostovanjem mariboinkfga Narodnega gledališča, ki bo uprizorilo ob 20. Shawovo komedijo >Pygmalionc. Predstava je za abonma. —c Ljudsko vseučilišče v Celju je na občnem zboru v ponedeljek zvečer izvolilo dosedanji odbor ki mu že 18 let predseduje vladni svetnik g. Emilijan Lilek Na novo je bil izvoljen v odbor učitelj g Janko Pogačnik Na ljudskem vseučilišču je bilo v lanski sezoni 17 predavanj. med njimi 8 skioptičnih. Predavanja je obiskovalo povprečno 65 oseb. Društvo :ma 136 članov nasproti 112 v prejšnjem poslovnem letu. Nova sezona predavan se bo pričela v kratkem. PreJviden je tudi poseben pedagoški teden z vrsto pedagoških predavanj. —C Dva napada. Pri kožuhanju sta se v petek sprla 26-Ietni posestnikov sin Karel Rezec iz Trobnega dola pri Laškem ln Za-puškov hlapec iz VelOrfll Cmbovš pri La- »m. V prepiru je pograbil hlappc samo-kres in ustrelil Rezca v trebuh. Istega dne je v Donački gori pri Rogatcu noka dninarica s kolom napadla 44-letno dninnrieo Marijo Mikuličevo in jo močno poškodovala po obrazu. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. Prt delu v tekstilni tovarni >Metki* v Celju je stroj v ponedeljek popoldne zgrabil 221etno delavko Marijo Jelčičevo z Lave pri Celju in ji zmečkal desno roko v zapestju. V ponedeljek 3i je 181etni trgovčev sin Avgust Debenjak iz Celja pri padcu na Pol u lah zlomil levo ključnico. Istega dne je padel 261etni Drago Verbič, zvanMruk na si epskem načelstvu v LaSkem, doma po stopnicah in si zlomil levo nogo v členku. V nedeljo zvečer je skočil 43letni železniški sprevodnik Florijan Kolenc z Zidanega mosta na postaji Jevnici pri Ljubljani ob odhodu osebnega vlaka na stopnice vagona. Zaradi močnega sunka pa je paMei s stopnic na tla. Pri paicu se je poškodoval po čelu ter si zlomil in izpahnil desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11. oktobra ob 20.: Pvgmalion. Gostovanje mariborskega gkdališča. Otvoritvena predstava. Tatovi niso izbirčni Litija, 10. oktobra Ko si je naša trafikintka, ki ima kiosk na levem bregu Save ob mostu, hotela zakuriti v trafiki, nI hotelo vleči Trafi-kantka je pogledala, kaj je z dimnikom. Bila je zelo presenečena, ko je opazila, da ji je nekdo ponoči ukradel — dimn'k pločevinaste cevi, ki so štrlele iz kioska. Tatovi res niso izbirčni. Tudi Selanove na gra*ki Dobravi je oni dan obiskal rokomavh. Gospodinja je bila sama doma s hčerjo. Ker je pes močno lajal in cvilU, je gospodinja šla p°gujmK> pogledat, kaj je. Opazila je, kako se pes mikasti z nekim moškim, ki je na pobegnil, čim mu je posvetila v obraz. Pes ie bil močno ranjen. Selanov pes je v kratkem Času zdaj že drugič pregnal tatove Izku-pil jo je tudi prvič, ko ga je tat polil z neko kislino. Sorzna poročsfa. Curih, 11. oktobra. Pariz 10.18, London 17.98, New York 445.50, Bruselj 74.62, Milan ' 22.45, Amsterdam 236 «0. Berlin j 177.25, Stoekho'm 106.12 Oslo 101.12, Ko-I penhagem 85.87. Sfev. 231 »SlOVPNSri NAROD«. n. oktobra l«t. DNEVNE VESTI — Nov patenti. Od ustanovitve Uprave za zaščito industrijske svojine do konca lanskega leta je bilo prijavljenih za patentiranje 22.947 izumov. Dovoljenj za patentiranje je bilo izdanih 14.685, a izmed njih je izgubilo veljavo 10.368 patentov, tako da jih je v veljavi samo še 4320. Izmed zaenjih petih let prijavljenih patentov Ovipade največ prijav na lansko leto, ko je bilo prijavljenih 1646 patentov, toda lani je bilo dovoljenih patentov samo 811, med tem ko jih je bilo predlanskim 841. Izmed 1646 lani prijavljenih patentov jih odpade samo 489 na lastnike, ki bivajo v naši državi. Med lani odobrenimi patenti jih po strokah odpade največ na elektrotehniko in sicer 70. na kmetijsko stroko pa 56. na kolarstvo, kolesa in motocikle 43 itd. — Trgovinska pogajanja z Grčijo prekinjena. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo še niso končana. V soboto je izročila naša delegacija grški predloge, ki naj bi tvorili podlago nove trgovinske pogodbe. Grška delegacija je naše predloge sprejela in zato so bila pogajanja za nekaj dni prekinjena. Grška delegacija je namreč zaprosila za naknadna navo ila iz Aten. Pogajanja bodo končana najbrž še ta teden. — Ribolov je bil leto« slab. Letošnji poletni ribolov v Dalmaciji je končan. Ribiči boJo sicer lovili ribe še v novembru, toda zadnji ribolov ne more spremeniti položaja. Letos je bil ribolov v Dalmaciji zelo slab. Šele zadnje dni so ribiči ujeli okrog 20 kvintalov sardel. Sveže ribe že davno niso bile tako drage kakor so zdaj. V Komiži še nikoh niso plačevali sardel po 7.50 din kilogram kakor letos. Nedavno so tvornice celo plačevale sardele po tej ceni. Povpraševanje po svežih sarde- j lah je bilo letos zelo veliko. — Pevski kongres v Sorabonj. V soboto | in nedeljo bo v Somboru kongres Jugoslo- j venske pevske zveze. Na njem bodo so- i delovali delegati vseh žup in v Zvezi včla- j njenih pevskih društev. Na dnevnem redu je tudi vprašanje jugoslovenskega pevskega zleta v Beogradu. Udeležencem kongresa je dovoljena polovična voznina na železnicah. — Nagel porast ©ene hmelja. Zadnje čase je veliko povpraševanja po hmelju v Žalcu, zato se je blago naglo podražilo. Kupci ponujajo za hmelj že nad 60 din za kg. Kaže da se bo hmelj še podražil, ker je ostanek neprodanega hmelja v rokah bogatejših hmeljarjev, ki lahko čakajo. — Prvi osebni vagoni izdelani v mariborskih železniških delavnicah. Te dni bodo mariborske železniške delavnice izročile v promet zadnje vagone iz serije na-vih vn i^onov za bosanske ozkotirne železnice. Mariborske delavnice so doslej izdelovale samo tovorne vagone. Novi vagoni so izdelani po načrtih naših inženjerjev in iz domačega gradiva, samo kolesa so uvožena Iz inozemstva. — Neumesten napad na Sokola. Pred I kratkim se je »Slovenecc zopet obregnil : ob Sokola, čeS. da je bil in je samo za , parado. Kaj takega more trditi samo ti- j sti, ki ne pozna razmer v teh društvih. 5 Ror r»a je da so vse sokolske telovadnice j že premajhne ker je toliko telovadbe žel min. Na drugi strani je pa tudi res, da j Sokoli niso nikdar nastopali pri strankarskih, političnih in podobnih sprevodih, najmanj pa kot častna straža ali spremstev pohtičnih vodnikov ali drugih gospodov. — Konkursi v septembru. Splošna državna statistika objavlja, da so bili v j septembru otvorj?ni v vse i državi samo 4 j konkurzi in 13 prisilnih poravnav izven | konkurza. V dravski banovini ni bilo no- j ben<\era konkurza. prisilna poravnava izven konkurrra pa samo ena. — Izvoz živine v ftvlco pod kontrolo. Trgovinski minister je izdal odlok, po ka- j terem pride izvoz živine in mesnih izdel- j kov v Švico od 9. t. m. pod kontrolo Za- \ voda za pospeševanje zunanje trgovine — Nemško letalo zablo^ilo nad Karlo- . vec. Včeraj popoldne se je pojavilo nad Drežnikom pri Karlovcu sivo zeleno le-tato. Nekaj časa je krožilo po zraku, potem se je pa spustilo na tla. Okrog njega j se je kmalu zbralo mnogo radovednežev, prišli so pa tudi zastopniki oblasti. Izkazalo se je. da gre za nemško lovsko letalo, iz katerega sta izstopila dva pilota. Zastopnikom oblasti sta izjavila da sta j bila ria poti iz Nemčije v Zagreb pa sta v megli zablodila. Ta čas ko sta iskala Zasrreb. jima je zmanjkalo bencina in ta- j ko sta se morala spustiti na tla. Iz Nem- ' čije so krenila tri letala in vsa tri so se v megli izgubila. — Velik meteor nad BOsno. Iz Sarajeva poročajo, da so opazili v petek zvečer na severovzhodni strani neba ogromen meteor. Bil je tako velik, da je zažarelo za njim vse nebo. » — Čiščenje v zagrebškem OUZD. Včeraj je bila odpovedana v zagrebškem OUZD služba vsem začasnim uslužbencem in dnevničarjem in sicer zato, da se preišče poslovanje vsakega uradnika. Mnogi bodo sprejeti nazaj, drugi, ki so se preveč navduševali za prejšnje režime, bodo pa odpuščeni. Tudi dosedanji ravnatelj zagrebškega OUZD dr. Ante Mudrunić je odstavljen. — Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda. Letošnji koledar Družbe Sv.Cirila in Metoda je že izšel. Tudi letošnji koledar naše preizkušene obrambne družbe zasluži v polni meri, da seže po njem vsak, kdor hoče imeti dober koledar in kdor zna ceniti delo in cilje Družbe CMD. Koledar stane 15 din in ga toplo priporočamo. Po vsebini in opremi se najbolje priporoča sam. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru in Dubrovniku 19, v Kumboru 18, v Splitu 17, v Ljubljani 16.2, na Rabu 15, na Visu 14, v Zagrebu 13, v Beogradu 11, ! v Sarajevu io. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1, temperatura je znašala 8.0. i — Pisati zna, čitati pa ne. V Daruvaru živi bivši trgovec Jakob Neumann, ki zna pisati: čitati pa ne. Celo tistega kar sam 1 napiše, ne zna čitati. Med svetovno vojno je bil ranjen v glavo in posledica je bila, da je pozabil kako je treba čitati. Izgubil je tudi vse zobe, ko je na ruskem bojišču dolgo gladoval. — Smrt lepotice pod brzovlakom. V ponedeljek se je pripetila na železniški postaji v Zadubravlju pri Slavonskem Brodu težka nesreča. Pod brzovlakom je našla smrt lepa 19-letna Bosiljka Privlč iz Perne. Peljala se je k sorodnikom in v Zadubravlju bi bila morala izstopiti. Izstopila je na napačni strani v trenutku, ko je privozil na postajo brzovlak. Stala je s hrbtom proti njemu. Lokomotiva jo je izgrabila in ji razmesarila lobanjo. Ubogo dekle je bilo Lajco i dZiuesarjeno, da je svojci prvi hip sploh niso mogli spoznati. — Ljubosumnemu možu razparala trebuh. V Deveričih na Hrvatskem se je odigrala v ponedeljek krvava rodbinska tragedija. Ugledni posestnik in trgovec Milo-rad Gašparac, star 63 let se je pred tremi meseci oženil z lepo sosedovo hčerko Milico JaneševiČ, mlajšo od njega 40 let. Posledica je bila, da je bil mož zelo ljubosumen na svojo mlado ženo in da ni smela govoriti z nobenim fantom. V torek zvečer je prišel k njemu njegov prijatelj Janko Lakič. Skupaj sta pila in ko sta bila že precej pijana je Gašparac očital Lakiču, da prihaja k njemu zaradi njegove žene, češ da je v njo zaljubljen. Iz tega se je razvil prepir In ko je Gašparac zapodil fanta se je vmešala v prepir žena. To je tako razkačilo ljubosumnega moža, da je udaril Lakiča s steklenico po glavi. Tedaj je pa Milica pograbila dolg kuhinjski nož in razparala svojemu možu trebuh. — Težka operacija srca. V Pančevu se je posrečila zdravniku dr, Gjurišr.ću ze.o težka operacija srca. Pred tremi dnevi so se stepli v gostilni pekovski pomočnik Košta Bugarin. Stevan Dimitrov in Sava Nestorovič. Slednji je zabodel Bugarina v d^sno stran pljuč. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da so zadete srčne žile in ran;cno tudi samo srce. Dr. Gjurišič je zašil ranjencu srce in ga položil nazaj. Cez nekaj ur se je Bugarin osvestil in zdaj je na poti okrevanja. — Starega moža je zastrupila, da bi živela s posi no vijencem. Petrovgra^ska policija je aretirala 251etno Milovanko Bu garski. ki je osumljena, da je zastrupila 64 let starega moža Marka. Poročila sta se lani. Marko je bil zelo bogat, toda njegov zakon z mnogo mlajšo ženo je bil nesrečen. V tragedijo se je vmešal tudi Markov posinovljenec Zlatomir Gjurič. Kmalu po poroki je mož osumil posinov-Ijenca, da ima ljubavno razmerje z njegovo ženo. Nedavno je Bugarski nenadoma umrl. fant je pa brez sledu izginil Policija je rrf.ado ženo aretirala, za fantom pa izdala tiralico. Iz Lfutslfane —lj Seja mestnega sveta ljubljanskega. Jutri ob 17. se prične v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva seja mestnega sveta ljubljanskega Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, poročila finančnega, gradbenega, trošarinskega. tržnega, personalno-prav nega in upravnega odbora mestne elektrarne. Poročevalec finančnega odbora bo po ročal med drugim o računskem zaključku ljubljanske občine za leto 1937 88, o dolo čitvi kredita za plačilo anuitete k posojilu za zgradbo nove meščanske šole na Viču o kreditu za regulacijo prostora okoli 2nl in o odpisu pavšala za prosta skladišča Poročila gradbenega odbora se nanašajo na razne odobritve parcelacij. Tržni odbor je pripravil pravilnik za tržne dneve. Na seji bodo izvoljeni člani v odbor za podpore in v prehranjevalni odbor. Javni bo sledila tajna seja. —lj Prošnja Maložeiezniški družb«, ki smo jo objavili v četrtek, že ta dan ni bila več potrebna, ker so že v četrtek zjutraj od 7. do 8. ure pričeli voziti vozovi viške proge prav do končne postaje pri garnizijski bolnici in niso vozili samo do splošne bolnice. Tako sedaj vozijo vsak ran vsi vozovi proge štev. 4 z Viča od 7. do 8. ure do končne postaje proge 2 v Mostah, torej prav do gamizjske bolnišnice. V rednem prometu vozijo vozovi v 6-minutnih presledkih, če je pa v močnem jutranjem cestnem prometu kaka zapreka, se lahko dogodi, da se presledek v takem primeru podaljša. S takimi zamudami je pač treba od časa do časa računati. Upravi električne cestne železnice je mnogo ležeče na rednem razvoju prometa v zadovoljstvo potnikov, ni ji pa mogoče odstraniti takih zamud, ki so pa sicer precej redke. Na noben način za take zamude ni odgovorno osebje cestne železnice ker skuša kljub nevšečnostim cestnega prometa pospešiti promet električne železnice po voznem redu in dobljenih navodilih. Predvsem so pa naprošeni potniki, naj se izognejo navalu in gneči ob pol S. in s tem omogočijo čim hitrejšo odpremo voz v mestu. Zato naj se vozijo po 7 uri s končnih postaj, da se jneča razdeli, ker je drugače nemogoče v 12 minutah zmagati jutranji naval na tramvaj. —lj Oglejte si boerato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss. Mestni trg. 490-n —lj Smuška telovadba Slovenskega pla ninskega društva prične drevi v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Strcssmajerjeve ulice točno ob 10. uri. Telovadbo bo vodil smuški učiteli g. ČerniČ. Prinesite s seboj telovadne čevlje in primerno obleko za telovadbo. Prijave sprejema tudi vodja tečaja za časa telovadbe. Planinci in smučarji ude'ežite se v lastnem interesu smuške telovadbe. Člani SPD plačajo minimalno pristopnino. —lj V Stritarjevi ulici st. 6 v Ljubljan* pri frančiškanskem mostu *e sedaj nahaja optik in arar PR P. Z A .1 E C, forPj ne več na Starem ?rgu. — Samo kvalitet n:' optika —lj Brezobzirnost, SnočJ sta dirkala najbrž za poskušnjo dva motocikhsta na cesti od Kosez do podutiške mitnice sem in tja brez luči. Ne razumemo, kako je to sploh mogoče. Če sc kole=*arji drže re-*a in ima vsak svojo luč, velja to tudi za druga vozila, —lj Seznam izgubijenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v me-secu avgustu: 4 bankovci po 100 din. zaviti v bel papir; bankovec za 500 din: 2 bankovca za 100 din, bankovec za 100 din: bankovec za 100 din; zlata ovratna verižica s križcem: zlata damska zapest-na ura z zlato verižico; damska zap°stna crom ura na črnem traku: damska zapest na crom ura na cromasti verižici; moška ura iz niklja z verižico iz niklja in srebrnim obeskom; zlata masivna zapestnica; zlata damska zapestna ura; zlat damski prstan z mon o gramom B. M.; zlata zapestna ura na zlati zapestnici; srebrna verižica zapestnica s starinskim novcem Marije Terezije; prazna listnica rjave barve z monogramom PBF; listnica rfave barve z 12 bankovci po 100 din; knjižica za trgovino in potrdilo o plačanem davku; rjava usnjata listnica s 100 din In železniška legitimacija na ime Franc Per-jančič: rjava usnjata listnica s prometno kniižioo od kolesa, raznimi računi, poročno sliko in blokom od klobuka >Jadran«; črna listnica z dijaško legitimacijo In objavo za povratno vožnjo LJubljana—Beo- grad; usnjata rdeča denarnica a 286 On m ključem poštnega predala št. 226; črna usnjata denarnica v obliki podkve s okoli 100 din, avstrijskim zlatnikom in starim rimskim kovancem; mala usnjata denarnica s 60 din in 3 ključi; prometna knjiga od kolesa evid. Stev. 17489; siva platnena dežna plahta; siv suknjič s te m nosi vi m i progami; par rjavih nizkih moških čevljev; šoferski suknjič sive barve, listnica z 200 din in šoferska vozna izkaznica na ime Mirko Horvat; poselaka knjiga na ime Janez Ho jak; črna usnjata listnica s prometno knjižico od kolesa evid. številke 95209 trgovska legitimacija, 3 zastavni listi, več družinskih slik in 2 računa; prometna knjiga od kolesa evid. št. 2—5668; delavna modra bluza in hlače; rezervno kolo od avtomobila; prometna knjiga od kolesa, železniška legitimacija, oboje na ime Ivan Mušič, in četrtinka srečke državne loterije: črno obrobljena ročna torbica s 320 din, robec slike in 2 teležnika; džni plašč iz balonske svile; damska jopica s črno podlogo; damska modra in otroška rdeča jopica; poselska knjiga na ime Elza Sotlar; 70 cm visoka lutka; pletena otroška jopica drap barve, rdeče obrobljena; nahrbtnik z damskim sivim kostumom, neizdelano obleko in damskim nlaSčem sive barve: svetlo modra svilena že obrabljena damska obleka; poselska knjiga na ime .Albina Smole; srečka ratne štete št. 5C99 S73; rezervno avtomobilsko kolo; naočniki v etulu iz aluminija zelene barve: 2 šolski knjigi in velesejm-ska legitimacija na ime Franja BerliČ; črna torbica z okoli 300 din, zlata in sre- KLNO UNION — Tel. 22-21 HONOLULU Predstava ob 16., 19. in 81. uri S IJ A J B N FILM NAPETIH PRIZOROV, KI VZBUDI VZUICIINJE OUBĐALCKV ! Teški in vedri trenutki iz življenja pilotov, najdrznejših vitezov zraka! Junaki, ki tvegajo vsak das svoje življenje, ki nikdar ne lagube poguma In Danes premiera ob lsV, 19. In 21. ui KINO MATICA — TELEFON 21-84 USODA MADAME X Mlada, lepa lena francoskega odvetnika obdolzena umora. Završena od mota, tava po svetu, propada ln postane javno dekle. Preganjana po usodi se vrne v domovino. Da reši čast svojega moša in sina postane morilka. Na razpravi jo brani njen lastni sin. To je lepa pretresljiva drama, ki mora ganiti vsako mater — vsakega otroka. DANES PREMIERA napetega in vsebinsko zelo zanimivega filma, ki nam predo- V VOLČJIH KREMPLJIH 5&."^55»£ ▼ VMWSSS SvllSii M SMWM*Y fc,^ ^ ^ ponj^ v okolju polnem surovosti in teških življenjskih prilik za obstane*. — v gmvuui viogan. Noah Beery jun. in Barbara Read s fenomenalnim psom Trevom. — Predstave danes ob 16., 19. ln 21. uri. — Dodatek: Metrošurnal, Popa j, Micky in barvni film pariške razstave. KINO SLOGA — TEL. 87-80 brna ovratna verižica; črna ročna torbica z 2450 din, knjižica odjemalcev, izkaznica na ime Marija Bogataj, prometna knjiga na ime Jože Bogataj, moška listnica in več raznih računov in 8 zastavnih listov. živahna gradbena sezona na Jesenicah Najimpozantnefše med novimi poslopji je mestno ubožno zavetišče na Pisarjah Jesenice, 11. oktobra Letošnja gradbena sezona se nagiblje h koncu. Sicer ni bila tako živahna kakor zadnja tri leta, vendar pa se je v vsej občini tudi letos dogradilo toliko novih hiš. da bi tvorile prav čedno vas, če bi bile postavljene vse na enem kraju. V pomladnih mesecih so bili izgledi za gradnjo hiš precej slabi. Spričo takratne dokaj neugodne gospodarske konjunkture, je KID ustavila delavcem in nameščencem dajanje novih gradbenih posojil. Pa tudi potreba po novih stanovanjih ni bila več tako velika, ker je bilo v zadnjih treh letih v revirju z:grajenih okoli 150 hiš, število delavcev pa je v teku zadnjega leta znatno padlo. Gradbeno gibanje so v precejšnji meri zavrli veliki mednarodni politični dogodki, radi katerih se je marsikdo premislil in gradnjo hiše odložil na poznejši čas. Kljub tem neprilikam pa se je na razn*'. krajih mesta zgladilo lepo število lični! hiš z lepimi in svetlimi stanovanji. Grac nja teh hiš se je večinoma pričela Se pred letom, le manjše število pa v letošnji pomladi. Največ hiš je bilo dograjenih v bližini športnega igrišča KID. V tem okolišu je v zadnjem času nastala lepa mestna četrt, katero tvorijo same nove dvo- in več stanovanjske hiše in vile. Vse hiše stoje v ravnih vrstah. Med njimi pa so že v daljino in širino izpeljane široke ulice. Pri nekaterih hišah so že urejeni zelenjadni in cvetlični vrtovi. Tam. kjer je bilo pred dvema letoma še skalovje in korenine, se letos že bohoti angleška trava. ski cesti naprej do javorniskega mostu. Nekateri tovarniški delavci pa so postavili lepe hišice na vrhu prelaza Kočne, v tihi gorski dolinici na tako zvanih Poljanah. Najimpozantnejšo izmed vseh pa je poslopje mestnega ubožnega zavetišča na Pisarjah. Stavba je že skoraj popolnoma gotova in bo verjetno še letos izročena svojemu namenu. Mogočna stavba stoji v senci stoletnih dreves. Ta prostor je eden najlepših na Jesenicah. Tu je dosti solnca, čistega zraka in miru, ker je precej vstran od mesta, ceste in železnice. Načrte je napravil ing. arh. g. Jože Platner iz Ljubljane. Stavba je 51 m dolga, 14 oz. 10 m široka ter deloma eno deloma dvonadstropna in vsa podkletena. Pred mestnim ubožnim zavetiščem je zgradil lepo enonadstropno vilo elektro-monter g. Viktor Novšak. na nekdanjem Ferjanovem vrtu pa brivski mojster g. Bo-štar France. V središču mesta je bilo letos prenovljenih in prepleskanih večje število hiš. Kranjska industrijska družba je dala prenoviti in prepleskati več stanovanjskih in pisarniških poslopij. Tudi v srednjem delu Go-sposvetske ceste sta bili prenovljeni in prepleskani dve večji hiši, kar je dalo mestu vendarle nekoliko bolj prijazno lice. V tem okolju so skoraj vse hiše potrr ^e zunanje obnove, predvsem pa kriče r*o r.pnu in barvah. Ta okoliš je bolj podin starikavl vasi. kot pa mlademu mestu, ki nosi ta naziv šele 10 let. Upajmo, da se bo tudi v tem pogledu v bližnji bodočnosti nekaj naredilo, da bodo Tudi višje gori na Savskem nabrežju je j zidarji, pleskarji in drugi obrtniki imeli de-bilo v zadnjem času dograjenih nekaj hiš j lo in zaslužek in da bo ta starodavni del Ravno tako tudi cb Ilirski ulici in Zadrav- i Jesenic vsaj nekoliko mestu podoben. V zadnjih treh letih je bilo na J< in v okolici zgrajenih toliko hiš ln vil kot v nobenem drugem kraju v Sloveniji. Pri omiljenju stanovanjske krize pa je v veliki meri pripomogla KID, ki je svoje nameščence in delavce pri tem krepko podpirala. Če bi tudi železniška uprava za svoje uslužbence v tem pogledu toliko storila kot KJJJ za svoje, bi bilo lepih in zdravih stanovanj na Jesenicah skoraj dovolj. Iz Maribora — »Pohorska vz pen jača« nI likvidirana. Snoči je bil pri Novem svetu redni občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjačat. Na občnem zboru Je bilo soglasno sklenjeno, da bo zadruga nadaljevala svoje poslovanje. S tem so se izkazale za neresnične vesti, da bo zadruga likvidirala. — Vlom. V stanovanje zasebnice Matilde Migec v Valvazorjevl ulici so ponoči vlomili neznani tatovi in odnesli nekaj zlatnine in drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 4000 din. Iz Šoštanja — Komemoracija za pokojnim •crsi.jflm Aleksandrom. Sokolsko društvo je priredilo za peto obletnico smrti kralja Aleksandra komemoracija ki večer, ki se je vršil v ponedeljek v dvorani Sokolakega doma. Ob sprednji strani dvorane je pil postavljen oltar z velilco sliko pokojnega kralj- okrog nje pa so bile postavljena vaze cvetja in goreče sveče. Društveni starosta Janko Rozman je imel lep govor o živi jen i' kralja Aleksandra, katerega spomin ■ i navzoči počaatili s slava klici in s pie' tnim molkom. Komemoracijski večer je r lepo obiskan. — Odlikovanj davili odbor Rdečega kri?a v Beoj-t . h" "dh koval s srebrno me c1 al jo za Miuge na polju RK funkcionarja velenjak* ga krajevnega odbora RK g. Košiča Rad : , g. Pevca Miroslava- V soboto zvečer 1 je slovesno pripel odlikovanje preds-^.liiik g. Simon Blatnik. — Čestitamo! — »Na ledeni pIoAči«. Sokolsko društvo pripravlja v režiji Draga Karbe trodejan-ko »Na ledeni plošči«. Predstava se bo vršila v kratkem. — Spremembe na orožniftkl poatajl. Komandir tukajšnje orožni*ke postaje Frane Kranjc je premeščen v Dravograd. Na njegovo mesto je prišel Ivan Iljaš iz Selnice ob Dravi. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici. Izjave oeseda Din 1.—, davek posebej. Ca pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. POUK Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od %7. do 5 ln od M;8 do 9. ure Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2160 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din. PRVOVRSTNA VINA ter pristno Žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski piokupac » » rizling dolenjski cviček portugalka . jabolčnik sladki silvanec iingač žganja tropin ovec » slivovka » brinjevec > rum ■» borovnicai » S.— 9 — 10-10.— 5.— 12.— 12.— 24.— 24.— 34.— 36.— 36, Mrzla j a d i 1 a i Se priporoča Bunet« J Jeraj. nasl Mmka Videnič. Ljubljana. Sv Petra c. 38. 42 T PO PRIZNANO NIZKIH CEN AH n nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PrtESKERJ U. t-jubljana. Sv Petra cesta 14 1 T 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T FRIZERKO dobro moč, iščem za takoj za I samostojno delo. Sipuš Mirko, i Črnuče pri Ljubljani. 2940 ~~~ VAJENEC j ki ima veselje do učenja trgo-j vine, manufakturne in mešane, * pricien, delaven, vajen vsakega dela. išče mesto. Ima 4 meščanske šole. Za poštenost Jamčim j (oče». Alojz Fabjan, Črnomelj, trgovina čevljev. 2939 GOSPODIČNA 18 letna, inteligentna, z malo maturo in trgovsko šolo, s pisarniško prakso in vešča strojepisja, išče službo v pisarni ah za blagajničarko Nastop po c govoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«. 2802 Vabilo k LVIII. rednemu letnemu občnemu zboru Savinjske posojilnice v Žafcu reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 10. oktobra 1939 ob uri v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, ae bo vršil ob H12. uri istega dne drug občni zbor z zgornjim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v satov ju in medico kupite najbolje v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ul. 6. 46. T. POHIŠTVO al nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14. Vsakovrstni stoli že od 18 din dalje. Vsa popravila. Politiram oprave najceneje. 2947 NAPODNA ISKARNA OUBUANA •bjvmostm ur ma rrrrjrtfr Makulaturni papir r#da Ljubljana, Knafljeva stlca itmr. § Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, «da, TJ- oktobra 1889 Stav. 231 Problem glavne pošte v Ljubljani Poštni prostori so nezdravi, pretesni in nepraktično ore]enl Vestlbul naše glavne poste Ljubljana, 10. oktobra Ljubljanska glavna pošta je bila že neštetokrat kamen spodtike. Njeno zastarelost grajajo posebno poslovni krogi, pa so žc tuoi naši listi večkrat zelo obširno poročali o tem, za Ljubljano zelo perečem vprašanju. Opetovano smo že tudi brali o novih načrtih, kako boro poslopje ljubljanske glavne pošte dvignili za eno nadstropje in preuredili tudi pritličje ter prvo in drugo '.stropje. Slišali smo obljube, da bodo vse poštne prostore prilagodili velikemu prometu, ki ga ima naša glavna pošta, ter vsem zahtevam sodobnega stavbarstva, ki določajo več zraka in solnca, in tudi higienskim predpisom, ki jim ljubljanska glavna pošta že dolga leta ne ustreza več. Uradnik je bil včasih uboga paxa ki se zanj nihče ni zmenil, niti oblastva niso izdajala nobenih posebnih higienskih predpisov glede ureditve prostorov, v katerih opravlja uradništvo svojo naporno službo in ki v njih sprejema stranke. V poznejših letih je higiena napredovala in je tudi država izdala posebne odredbe glede ureditve in higienskega vzdrževanja vseh poslovnih prostorov. Posebne komisije okrožnih uradov za zavarovanje delavstva pregledujejo od časa do časa vsa zasebna podjetja, grajajo, kar je nehigienskim zahtevam, te prostore preure-jetja, čijih poslovni prostori ne ustrezajo higienskim zahtevam, te prosore preurediti. Če podjetja v določenem roku ne preurede svojih prostorov in jih ne prilagode higienskim predpisom, jih pristojna oblastva celo kaznujejo. Higienski predpisi za poslovne prostore so posebno strogi glede razsvetljave in zračenja Delodajalci morajo imeti dovolj obzirnosti do svojih nameščencev in jim privoščiti zadostno razsvetljavo, pa tudi poskrbeti, da so prostori dovolj zračni, po potrebi pa celo urediti naprave za umetno zračenje. Razsvetljava in zračenje sta posebno važna problema pri poslovnih prostorih, namenjenih velikemu številu strank. Poslovni prostori ljubljanske glavne pošte pa so ravno glede razsvetljave in zračenja na zelo slabem glasu. Stavbniki ki so pred desetletji graJiii našo glavno pošto, je niso namenih mestu, ki ima 80.000 prebivalcev, ampak tedanji skromni, po-potresni Ljubljani. Zastarelost poslovnih prostorov ljubljanske glavne pošte ne čutijo samo poslovni krogi, ki imajo ves dan opravka na pošti, ampak tudi uradništvo samo. Slednje celo v največji meri, saj opravlja svojo zelo naporno službo po 8 do 10 ali več ur dnevno v mračnih in slabo zračenih prostorih. Problem, ki je 'pri ljubljanski glavni posti najnujnejši, ni dozidava novega poslopja, pač pa preureditev sedanjih poslovnih prostorov, da bodo ustrezali vsem zahtevam neprestano naraščajočega prometa in tudi vsem higienskim predpisom za poslovne prostore. Promet na ljubljanski glavni pošti narašča iz dneva v dan, problem dozidave novega nadstropja in ostale notranje preureditve v zvezi s to dozidavo pa je odprt že toliko let, da so Ljubljančani postali neverni Tomaži. In čeprav bo ta načrt morda kmalu uresničen, je važnejše in nujnejše, da najprej preurede sedanje prostore. To delo bi lahko opravili postopno, tako da promet ne bi zastajal in da bi ne nastale za normalno delo prevelike zapreke. Biti moramo obzirni s poslovTiimi ljubimi, ki zahajajo na pošto, z uradni-štvom, ki v njej opravlja svojo težko in naporno službo, naposled pa tudi z našim ugledom pred tujci. Najnujneje so potrebni popravila pritlični prostori, v katere zahaja največ strank, ki so najmanj zračni, zelo slabo razsvetljeni m najmanj primerni za ogromno in odgovorno delo, ki ga mora poštno osebje v njih 54 P. MELNIKOVi opravljati. V zgornjih nadstropjih so nekatere prostore že preuredili, med njimi posebno prostore za denarni promet in za pismonoše. Ti prostori zdaj že ustrezajo higienskim predpisom. Nerazumljivo pa je, zakaj se je potem delo naenkrat ustavilo, da niso prišli na vrsto tudi pritlični prostori. Če bi vprašali arhitekte, bi nam povedali in kaj lahko računsko dokazali, da primerna ureditev pritličnih prostorov ijubljanske glavne pošte ne zahteva izdatkov ki bi jih poštna uprava ne zmogla. Treba je torej najprej lotiti se tega manj obsežnega dela, potem pa šele začeti z obsežnejšim načrtom, po katerem naj bi poštno poslopje dvignili za eno nadstropje in ga tako prilagodili velikim poslopjem v neposredni okolici. Če obravnavamo probleme ljubljanske glavne poŠte, moramo med najvažnejšimi omeniti tudi vprašanje telefonske govorilnice za krajevne in medkrajevne pogovore In urada za brzojavni promet. Ta dva urada sta zdaj v tesni sobici v Prešernovi ulici, kjer je tudi urad za sprejemanje priporočenih in nujnih pisem po običajnih uradnih urah, t. j. od sedmih do devetih zvečer. Telefonske celice so zgrajene tako, da stranke, ki imajo opravka pri okencih za brzojav ali priporočena pisma, pa tudi druge stranke v teh prostorih, lahko slišijo vse pogovore in tudi takšne, ki so vsaj s trgovskega stališča bolj zaupnega značaja. Kaj vse to pomeni, nam ni potrebno posebej poudarjati, še manj pa omenjati začudene obraze tujcev, ki vidijo ta urad največjega slovenskega mesta. Poleg vseh teh nevšečnosti je. urad za krajevne in medkrajevne telefonske pogovore in za brzojavni promet na ljubljanski glavni poŠti tako pomanjkljivo razsvetljen in slabo zračen, da je bil že pred dvajsetimi leti potreben temeljitih popravil. Zavedamo se, da država nima sredstev, da bi z njimi v kratkem razdobju preuredila vsa državna poslopja in jih prilagodila zahtevam sedanjega časa. Mislimo pa, da bi se s postopnimi preureditvama lahko odstranilo marsikaj ne všečnega brez posebno velikih stroškov. Zdaj se bližajo zimski meseci, ki za zunanjo zidavo niso primerni, lahko pa bi jih porabili za notranje preureditve, čeprav bodo poslopje ljubljanske glavne pošte pomladi res morda dvignili za eno nadstropje in tedaj preuredili vso njegovo zunanjost, bi lahko porabili zimske mesece za manj težavne notranje preureditve in tako posebno pritlične prostore uredili, kakor zahtevajo interesi uradni-štva, poslovnih ljudi in našega ugleda, Upajmo, da bodo poklicani probleme ljubljanske glavne pošte načeli čimprej z vso resnostjo in nujnostjo, ki jo zahtevajo sedanji neprimerno in nehigiensko urejeni prostori. Angleži o Maginotovi in Siegfriedovi črti Z običajnimi vojaškimi operacijami ni mogoče prodreti ne ene ne druge Vojaški urednik londonskega lista >Dai-ly Telegraph« je napisal dolg članek o ustroju Maginotove in Siegfridove utrjene črte ter je obe primerjal ter izrazil svoje mnenje o odpornosti obeh utrdb. Mislim, je zaključil urednik svoj članek, da z običajnimi vojaškimi operacijami ni mogoče predre ti niti Maginotove niti Siegf ridove črte. Obe sta tako zgrajeni, da lahko z uspehom kljubujeta napadom. Sleherni poizkus predre ti francosko ali nemško črto z veliko ofenzivo bi bdi zaradi tega samo samomorilna akcija, k: bi zahtevala milijonske žrtve ne da bi napadalec dosege! odločilnega uspeha. Temu dejstvu morata vojujoča se nasprotnika prilagoditi svojo taktiko. V pošte v pride samo defenzivna obramba v Maginotovi ali Siegfridovi črti, ki more to ali ono stran s časoma oslabiti. Maginotova črta je bila zgrajena kot stalna betonska obrajnba proti morebitnemu vdoru z nemške strani. To je moderno oborožena jeklena in betonska vojašnica, čete prihajajo vanjo, ne da bi bile izpostavljene topovskemu ognju nasprotnika. Izgube, ki bi jih utegnil povzročiti sovražnik z letalskimi topovi ali slabe posledice za zdravje po dolgem bivanju v podzemskih jeklenih in betonskih celicah, ne morejo biti velike. Siegfridova utrjena črta pa je bila zgrajena z drugačnim namenom. Graditelji Siegf ridove črte niso računali s tem, da bi Francija lahko nekega dne ofenzivno začela prodirati v Nemčijo. Siegfridova črta ni .zgrajena za defenzivno obrambo tako izrazito kakor Maginotova črta, v kateri francoska vojska lahko mesece in leta čaka na sovražnika in odbija ofenzivne napade. Zaradi tega se graditeljem Siegfridove črte ni zdelo potrebno urediti notranje prostore utrjene črte za daljše bolj ali manj udobno bivanje vojakov v njih. Glavna naloga Siegfridove Črte je. da ščiti nemško ozemlje, zlasti gospodarsko važno industrijsko ozemlje v Posarju, med tem ko bi večji del nemške vojske pričel ofenzivo drugje. Ni dvoma, da je Siegfri-dova črta dovolj močna, da je ni mogoče prodreti, ker pa ni bila zgrajena samo za defenzivno obrambo, temveč je v glavnem utrjeno oporišče, iz katerega je mogoče izvajati protinapade in ofenzivne akcije, omogočuje nemški vojski večjo gibčnost pri ofenzivnih izpadih. To je njena prednost pred Maginotovo črto, obenem pa je to tudi slaba stran Siegfridove črte. kajti s pametno, previdno in dolgotrajno vojaško operacijo je mogoče prav zaradi te prednosti Siegfrigovo črto ne sicer pre dreti, gotovo pa močno oslabiti. Zanimiva razprava o spanju Napisal jo je nemški učenjak dr. Wilhelm Hellpach Heidelberški profesor dr. VVilhelm Hellpach je priobčil zanimivo razpravo o trdnem spanju in o Činiteljih, od katerih je odvisno. Normalno spanje ni enako trdno odnosno globoko od začetka do konca. Pod globino spanja razume 'veda stopnjo, človekove odpornosti proti poskusom vzbuditi ga. Najtrdnejše je spanje v prvi tretjini noči. Zato je upravičena ljudska modrost, ki tako ceni spanje pred polnočjo. Po polnoči postaja spanje vedno rahlejše in od 4 do 6 zjutraj je še za polovico tako trdno kakor je bilo zvečer, šele v predzadnji ali zadnji uri spanja se isto zopet poglobi. Vendar pa doseže v najboljšem primeru samo dve tretjini začetne intenzivnosti. Prav ta jutranja globina spanja je kriva, da morajo mnoge ljudi buditi umetno, ker jim dela vstajanje velike težkoče. Drugi ljudje se prebujajo sami, ker čutijo podzavestno potrebo vstati. Pri nekaterih ljudeh pa vidimo že v zgodnji mladosti glede spanja drugačne pojave. Začetno spanje pri njih ni tako trdno kakor pri drugih ljudeh. Njihovo spanje se spreminja vso noč in je nemirno. Pač pa spe zjutraj prav tako trdno kakor zvečer ali pa še bolj. Deset do 20% vseh ljudi ima tako nemirno spanje že po naravi Pri mnogo večjem številu ljudi se pa tako nemirno spanje razvije sčasoma pod vplivom velemestnega življenja. Nemirno spanje imajo posebno ljudje, ki opravljajo naporno duševno delo. Prvo spanje mestnega človeka, ki hodi navadno pozno spat. je slabo in nemirno. V jutranjih urah si pa navadno prizadeva dohiteti to, kar je v prvih urah spanja zamudil. Med prebivalci mest in duševnimi delavci ima najmanj tretjina tako nenormalno spanje. Vse oblike spanja čez dan so bistveno slabše od začetnega nočnega spanja. Sem spada razen priložnostnega tudi opoldansko spanje, čigar potrebo čutijo tudi ljudje na kmetih in celo živali in ki torej ni nobena grda razvada prekultlviranih ljudi. Sem spada končno tudi dnevno spanje ljudi, ki ponoči delajo. Globina spanja se nekoliko zmanjša tudi v poletnih mesecih, dočim je spanje pozimi trdnejše. Te razlike so znatne v subarktičnih pasovih. 100 let poštne znamke Prihodnje leto bo 100 let. kar so bile v Angliji natiskane prve poštne znamke. Dotlej so pobirali poštnino v denarju, plačevati so jo morali bodisi pošiljatelji ali prejemniki pisem Poštno znamko je izumil trgovski zastopnik R. Hill. Nekega dne je videl, kako se pismonoša prepira z nekim meščanom. Mož ni hotel sprejeti pisma svojega brata v Avstraliji, ker bi bil moral plačati precej visoko poštnino. Pisma res ni sprejel. Hillu je pa povedal, da si dopisujeta z bratom že mnogo časa, da pa še nikoli ni plačal poštnine. Z bratom sta se bila namreč domenila, da bo, če bo zdrav in če se mu bo dobro godilo, označil to na kuverti s posebnimi dogovorjenimi znaki. In tako je vedno ooeledal samo na kuverto in če ie videl, da je z bratom vse j v redu, je odklonil pismo in poštnine mu 1 ni bilo treba plačati. Hillu je šinila v glavo misel, da bi bilo bolje, če bi plačevali poštnino pošiljatelji v znamkah Tako je predložil poštni upravi uporabo znamk, obenem pa enotno nižjo poštnino Njegov predlog je sporočil v poštnem prometu pravi prevrat. Število postnih pošiljk, se je pomnožijo za več milijonov in poštna uprava je imela navzlic nižji poštnin: mnogo večje dohodke. Hill je postal vrhovni poštni mojster v Angliji in povišan ie bil v plemiški stan. Angliin hoče proslaviti 100 letnico poštne znamke z izdajo poštnih znamk z Hillovo sliko Slovani v Nemčiji Nemčija je danes druga največjn slovanska država v Evropi. Nemčija ima danes okoli 105 miljonov prebivaleev. Do okupacije Poljske je bilo v Nemčiji okoli 11 milijonov Slovanov, in sicer čehoslovakov in Poljakov, to je okoli 12r; vsegn prebivalstva. Z okupacijo Poljske je Nemčija dobila močan prirastek Slovanov, in sicer 18 milijonov Poljakov. Nemcev pa je z okupacijo dobila novih samo poldrugi milijon. Skupno je zdaj v novih mejah tretje-gra Reicha 29 milijonov Slovanov, to je okoli 29r; vsega prebivalstva Nemčije, pri čemer pa ni všteta tudi Slovaška Dirka na Večni poti bo razgibala Lfcibllano Oficijelni trening bo v soboto pcnnldne — Način dirke bo enak kakor lani Ljubljana, 11. oktobra Razen rednega športnega občinstva je v Ljubljani tudi precej ljudi, ki se zanimajo za bolj redke športne dogodke Taksni športni dogodki, ki bi privabili množico, ne glede na to ali so med njo ljudje, ki se zanimajo stalno za sport ali ne, so pri nas v resnici redki. Da pa vlada za nekatere športne prireditve posebno zanimanje, je dokazala že pred letom motocikiistična dirka na Večni poti. Brez vsakih posebnih opozoni so se zbrale ob dirkalni progi v dolžini skoraj treh kilometrov takšne množice kakor ob najbolj senzacionalni gorski dirki. Med gledalci je bilo tudi mnogo ljudi (kar je vtisnilo prireditvi poseben popularen značaj), ki sicer nikdar ne pokažejo zanimanja za sport. Dirka je pa tudi zaslužila vso pozornost že zaradi tega, ker je nudila gledalcem v marsikaterem pogledu še celo več kakor prireditve na dirkališčih. Ker je bi! uspeb prve hitrostne dirke na Večni poti v vsakem pogledu zelo lep, je razumljivo, da so se tekmovalci kmalu začeli živo zanimati za novo, odkrito progo, ki je vpra^ idealna za takšne vrste dirk, in povpraševali so, kdaj bo prihodnja dirka Motosekcija Avtomobilskega kluba se je odločita, da priredi tudi letos dirko na Večni poti. Dirka je razpisana za ^nedeljo in ljubljanski tekmovalci so že začeli proučevati progo V tehničnem pogledu, način tekmovanja dolžina proge, razpored kategorij itd. bo letošnja hitrostna dirka enaka ianski. Pač pa so letQs razpisane denarne nagrade za zmagovalce v posameznih kategorijah, tako da bo prireditev tudi v tem pogledu v slogu mednarodnih tekmovanj. Denarne nagrade so vsekakor potrebne, kar tudi radi priznavajo športni deahsti, kajti naši tekmovalci niso tako bogati, da bi lahko zmogli velike stroške v zvezi s pripravo za tekmovanje, najsi bi bili še tako pt vovalni. Denarne nagrade bodo prejeli zmagovalci v športnih kategorijah, in sicer z motorji do 250 cem prvi 500, drugi 300 in tretji 100 din; v kategoriji s stroji 350 cem prvi 500, drugi 350 in tretji 150 din; v kategoriji do 500 cem prvi 600, drugi 400 in tretji 200 din. V turnih kategorijah pa bo prejel vsak prvi častno darilo, drugi praktično darilo in tretji plaketo. Prvi trije člani Mototekcije AK. kot prireditelja bodo prejeli za najboljše dosežene čase posebne nagrade. Razpis prireditve je seveda zbudil med motocikltsti veliko zanimanje in že doslej se je prijavilo okrog 30 tekmovalcev. Sodelovali bodo najboljši motociklistični dirkači iz vse Slovenije, pričakujejo pa tudi udeležbo Zagrebčanov, zlasti še, ker imajo z Ljubljančani neporavnane račune še iz Beograda. Slovenski motociklisti so postali zelo resni konkurenti najboljših motociklističnih tekmovalcev v državi. Kaj vse zmorejo naši motociklisti, se je prav lepo pokazalo že lani na Večni poti. Dosežena je bila povprečna brzina 96.4 km na uro, kar se že približuje mednarodnemu rekordu, doseženem na hitrostni motociklistični dirki podobnega značaja v Angliji. Dosežena je bila povprečna brzina 118.7 km na uro. Pri tem tekmovanju pa nikakor ne gre za samo hitrost; proga je takšna, da mora motociklist v resnici izvrstno obvladati vozilo m se znajti v vseh položajih. Proga nudi vse vijuge, leve in desne, ravnico, kakor tudi padce in strmine. Nikjer v ljubljanski okolici bi ne mogli najti take proge, ki bi nudila vse to. kar Večna pot, zlasti nc na tako kratki razdalji. Štirje ovinki so prav ostri in zlasti hud je ob odcepu ceste na Brdo. Nekateri gledalci so ob tistih ovinkih lani celo — mižali, tako razburljiva je bila dirka. Tekmovalci morajo seveda dobro proučiti vse krivine ter druge podrobnosti proge. Brez treninga dirkač na tej progi nič ne opravi. Ne morejo pa voziti hkrati po vsej progi, ker cesta ni zaprfa in je tam vedno precej živahen promet. Zaro se \ a dijo na posameznih ovmkih. Vsi so s progo zelo zadovoljni ter je nc morejo pre-hvaliti. Trening privablja že od prvega dne dan za dnem mnogo gledalcev in nudi se jim v resnici edinstvena zabava. Kaj bo šele v nedeljo! Marsikdo pa tudi nestrpno pričakuje ofi-cielnega treninga, ki bo v soboto popoldne, ko bo cesta zaprta Rezultati tega treninga bodo razglašeni v soboto zvečer. V nedeljo dopoldne ne bo treninga in bo cesta odprta. Dirka se bo začela ob 15 Ce bo deževalo, bodo prireditev seveda morali preložiti na naslednjo nedeljo Sicer bo pa cesta lahko tudi nekoliko mokra, ker je letos hrapavo, prodnato cestišče, da se kolesa dobro prijemljejo na ovinkih Na nekaterih krajih, kjer je cestišče nekoliko slabše, ga bodo še ob pravem ćasu popravili. Kakor rečeno, način dirke bo enak kakor lani. Najprej bodo tekmovalci vozili v smeri proti strelišču; ci 1» bo pred streliščem pod Rožnikom, start pa pri Mostecu. Potem bo pa start pod Rožnikom in cilj pri Mostecu. Tekmovalci morajo prevoziti progo v obeh smereh. Gledalci se bodo lahko zvrstili vzdolž vse proge, a ubogati bodo morali reditelje, da ne bo nesreč. Zlasti naj ljudje ne postajajo na zunanji strani ovinkov, kakor so lani. ker je nevarnost, da dirkač zavozi po nesreči med nje. Ker bo to zadnja hitrostna motocikiistična dirka v sezoni (razen gorske, ki bo na Gradu), bo nedvomno privabila že zaradi tega mnogo občinstva. Mico Kovačevo so zaprli Šmartno, 10. oktobra Pred dnevi smo imeli v gos teh prikupno Tončko, ki je bdla za naš kraj nekoliko preveč splošno * strokovno usposobljena«. Izdajala se je za šolano gospodinjsko pomočnico, a razen tega je baje obvladovala še celo vrsto svetovnih jezikov in stenografijo. Zato je pa tudi napravila kmalu lepo kariero. Najprej je začela v gostilni kot natakarica, a ker je natakaia tudi skrivaj in je bila nekoliko preveč verzirana, kar s« tiče fantov, je morala kmalu prese ilati. Ujela je podeželskega graščaka, ki je bil silno prijetno presenečen nad njenimi iz-re^mimi sposobnostmi. Zaposlil jo je kot gospodinjsko pomočnico. Toda graščak ni bil zadovoljen z njenimi žganci in jo odslovil, še preden je minil prvi mesec službe. Tončka zaradi tega ni mislila na samomor. Zbrala je veselo druščino fantov, da bi pozabili bridkosti tega sveta in selili so se od gostilne do gostilne, dokler ni btla mera veselja polna. Plačevala je Tončka kot prava emancipiranka. Toda v zadnji gostini je ceha tako narasla, da so morali pri računanju prisostvovati orožniki. Ker je bila Tončkina denarnica prazna je moralo dekle menjati kavakrje ter oditi z orožniki. Med Tončki no prtljago so tudi našli nekatere sumljive reči, zato bodo Tončko prepeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. OTROŠKA LOGIKA — Mamica, zakaj se imenujejo moji zobje mlečni? — Zato ker piješ mnogo mleka — No. Doterntakern se morajo imenovati tvoji zobje kavini. na ponovi pivski, stri-Čevi pa vinski.__ Postani in ostani član Vodnikove družbe! 71 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Kaj? Strah pred srečanjem z njim iz oči v oči. Zadostuje en sam njegov pogled, da bi me uničil. Uničila bi me na mesta sramota, vest in... ljubezen! Murzajev si je prizadeval prepričati jo, da je njen greh že davno odpuščen, da bi se Oleg Kirilovič rad sestal z njo in da bi ta sestanek samo ublažil njeno trpljenje. — Ne, ne, — je odgovorila, — Verujem, poznam njegov svetli obraz, poznam njegovo plemenito srce. In to je prav tisto najstrašnejše! Če bi me zmerjal, pretepal, poniževal, če bi me bil po obrazu, bi prenašala to lažje! Njegova dobrota bo pa tisti žarek, ki poštene ljudi utrjuje v življenju, podle pa uničuje. Ne morem pogledati v obraz človeku, ki sem ga tako podlo varala in se zdaj zaljubila vanj. Ne morem pogledati v obraz človeku, čigar poteze so tako po- dobne tistemu, ki sem ga za vratno umorila. Oprostite, dragi prijatelj. Hvala vam za vašo veliko prijaznost, da ste poslušali mojo gnusno izpoved! — Oprostite ... Nikar me ne spremljajte ... Globoko se je priklonila in hitro odšla. Naenkrat se je pa ustavila. — Povejte mi njegov naslov, — ga je prosila s trdnim glasom, v katerem je Murzajev zaslutil nekaj zloveščega. Povedal ji je naslov. — Še eno prošnjo imam. Denar ste mi ponudili. Sprejmem ga. Toda ne več, nego dve liri. Več ne potrebujem. Hvala. Oprostite, dragi. Ne pozabite, kaj sem vam rekla o knjigah! — O kakšnih knjigah? — je zaklical Murzajev za njo. Ona je pa odhitela proti razvalinam Caligu-love palače, ne da bi odgovorila. In tam je izginila. XXIX. Vedenje Ariadne Georgijevne ob koncu razgovora je Murzajeva zelo vznemirilo. Naslednjega dne zjutraj je odšel v cerkev Vseh svetnikov ob uri, ko je ona po svoji zaobljubi trikrat po kolenih hodila po stopnicah. Tam je pa ni našel. To se je zdelo Murza-jevu sumljivo in takoj je zaslutil nesrečo. Iz cerkve je pohitel na kolodvor k vlaku, vozečemu v Tivoli. — Izpovej se no, kako je bilo s tvojo ljubavno pustolovščino, — ga je pozdravil Oleg Kirilovič. Pripoveduje mi svoj- romanček z zagonetno San-drilono. — Tu ne gre za noben romanček, — je odgovoril Murzajev mračnega obraza, — temveč za pretresljivo tragedijo, v kateri igraš glavno vlogo ti, ne pa jaz! — Kaj se je zgodilo? Niti besedice ne razumem, — je dejal Oleg Kirilovič, ki je bil postal že resen. — Beračica zastrtega obraza je — Ariadna Geor-gijevna. Obraz si zakriva zato, ker je strašno spačen. Ze več let živi to bedno življenje in pri tem dela pokoro za svoj greh. Reva preživlja strašne muke. — Treba jo bo takoj iztrgati iz te bede in ji urediti znosno življenje,.— je dejal Oleg Kirilovič. — S tem namenom prihajam k tebi. Bojim se pa, da bo že prepozno! — Kaj bi se moglo zgoditi? — Vse, celo samomor. Murzajev je podrobno opisal knezu vsebino izpovedi Ariadne Georgijevne. Ko se je bližalo njegovo pripovedovanje koncu, je prišla pošta. Oleg Kirilovič je raztrgal pozornost vzbujajoči ovoj pošiljke. Mur- zajev je naenkrat umolknil, potem je pa vzkliknil razburjeno: _ Pojdiva takoj v Rim! Kdaj odpelje vlak? Ah pa naroči avto! — Kaj se ti je zgodilo? — je vprašal Oleg Kirilovič presenečeno in jel ogledovati staro, oguljeno knjižico, prejeto pravkar po pošti. — Ali je to Evangelij? — Da. Toda kdo je poslal to knjižico in čemu, tega ti sploh ne morem pojasniti. — Ona je umrla, — je odgovoril Murzajev. — Včeraj mi je rekla, da bo pomenilo to, če pride ta knjižica iz njenih rok, da je umrla. Zdaj razumem, zakaj je vprašala po tvojem naslovu in zakaj me je prosila, naj ji dam dve liri, čeprav je poprej odklonila vsako denarno podporo. Potrebovala je liri za znamke. — Ti si mi pa dejal, da je enkrat za vselej opustila misel na samomor. — Nisem bil še končal pripovedovanja, ko je prišla poŠta. Murzajev je pripovedoval, kako se je Ariadna Georgijevna ustrašila, ko je zvedela, da živi Oleg Kirilovič v Rimu. Pripovedoval je tudi o njeni grozi, da bi se mogla sestati z njim iz oči v oči Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskamo41 fran jaran II Za upravo m inseratni del lista Oton Chrtsto« U Vsi v Mubijam