, £fc*s*ic *«*¿£¥§i£ si<mwm
fg*5ö ~ ¥m
Z Z,12.1993
^rcdpolnočnični koncert iz mladih grl
Vsi, ki se boste na Božični večer napotili k polnočki v cerkev k Sv. Bolfenku, odrinite od doma nekoliko prej.
Da bi bilo doživetje svetega večera še lepše in popolnejše, nam naši najmlajši pod vodstvom Darje Žganec pripravljajo kratek Božični koncert. Začel se bo dobre pol ure pred polnočko.
Pri polnočni maši pa bodo poleg stalnega cerkve-pevskega zbora k prazničnemu Božičnemu vzdušju prispevali svoj delež še Dekliški sekstet in Oktet Bolfenk.
Tri stvari so nam ostale od Otroci, zvezek in cvet&ce.
tMed ljudmi sem se Sahai, da te poznam. V vsefl moji/i de&fi vidijo tvojo podobo. Prihajajo in me sprašujejo: "'Kdo je to i" 9{e vem, naj jim odgovorim. Travim: "Res ne morem vam povedat." (Pa me ozmerjajo in z zaničevanjem odidejo. Ti pa sediš tu in se smehljaš.
%ai<šno razkošje - ŽlVETL cKaS(j nedoumljiv Čar - 'B1CT1.
Fotografije in te/qt pripraz/ila; Sonja %amp(et-^gtar
Kwi«
1
Kwúee
Prednovoletna anketa
Kaj vam je prineslo iztekajoče se leto in kakšne so vaše želje v prihodnjem ? To vprašanje smo zastavili najstarejšima zakoncema v naši KS - Francu in Mariji Munda, ki sta v zakonu že 63 let in kogovskim novoporočencem v letu 93.
MAFIJA in FRANC MUNDA, Vodranci
MARIJA in FRANC: V minulih skupnih 63-letih sva preživela mnogo lepih in srečnih trenutkov, prav tako pa sva prestala prenekatere težke preizkušnje med drugo svetovno vojno, ko je bil Franček interniran, jaz pa sem morala skrbeti za preživetje in obstoj družine in doma.
Kmalu se bomo poslovili od starega leta, zato upava, da bo bodoče boljše in da bo to življenje brez vojn in brez klanja. Šele, ko se bo vse to izpolnilo, lahko upamo na boljše čase. Sicer pa si želiva, da naju tudi v prihodnjem letu zdravje ne bi zapustilo.
SONJA: Zame je bilo leto 1993 srečno leto, najlepše leto-gotovo zaradi poroke,... Za naslednje leto pa vse naj, naj, naj,... Pričakujeva otroka, pa da bi bilo vse v redu. DUŠAN: Iztekajoče se leto je bilo gotovo bolj interesantno, zanimivo in nepozabno, že zaradi poroke... V Letu 94 pričakujem nov način življenja, povečanje družine... Pričakujem zdravje in srečo, kar je seveda pogoj za vse to.
SONJA BORKO, Vodranci in DUŠAN BRATUŠA, G. Radgona
MARIJA BORKO, Gomila in SLAVKO PERPER, Urban
MARIJA: Letošnje leto sva preživela kar uspešno. Kmalu po poroki sem tudi jaz dobila zaposlitev, tako da sedaj lažje preživljam svojo družino.
Za leto 1994 si želim najti svoje stanovanje. Želim si tudi, da bi dobila zaposlitev v Avstriji, tako da bi bila skupaj z možem, ki prav tako dela tam.
-K«uict-
-Ksuitt-
ANICA PETEK, Vodranci in WICA PLANTAR, Završie
ANICA: Kaj naj rečem v letu 93 ? Bila sem v Nemčiji, ker nisem dobila vize sem prišla domov, se poročila, kupila avto in dobila službo. Zato je bilo leto uspešno. V novem letu želim, da bi bilo boljše in da mi ne bi bilo potrebno več toliko delati.
SONJA KAMPLET, Polžanska gorca in CIRIL ROTAR, Vodranci
SONJA: Ob starem letu nimam navade delati nekih velikih obračunov in če bo v novem letu tako, bo kar dobro. CIRIL: Preteklo leto je leto, ki se ga bom rad spominjal. V prihodnjem letu me čaka veliko dela. Želim si, da bi mu bil kos.
KSENJA NOVAK Središče ob Dravi in DRAGO LUKMAN, Lačaves
KSENJA: Bilo je lepo in bilo bi lepo, če bi se lahko ponovilo. V letu 94 in v bodoče pa pričakujem zdravje, pa "kup dece".
DRAGO: Ha, Ha, kaj naj rečem ? Po Kitajskem horoskopu je leto 93 leto odločitev in mogoče ni naključje, da sem se poročil. Vsekakor je to izziv za mladega človeka, da se tudi s tem dejanjem dokaže kot socialno bitje. Pričakovanja v novem letu so zame plod domišljije. Le tisto kar si bomo s svojimi rokami ustvarili, tisto bomo imeli.
Pripravil: Slavko Pere
Umite
3
Kmite
KAKO SMO GOSPODARILI ?
To je vprašanje, ki večkrat pojavlja in pomeni dejansko obračun uspešnosti poslovanja v vseh panogah gospodarstva, pa tudi v naši krajevni skupnosti, ko se dela obračun prihodkov in odhodkov za tekoče leto, v tem primeru za dobo 9. mesecev od 1.1. do 30.9.1993.
V letu 1992 smo porabili za modernizacijo cest več sredstev, kot je to predvideno v referendumskem programu. S tem je tudi prenos sredstev iz leta 1992 v leto 1993 nekoliko nižji, kot smo predvidevali.
Prihodki in odhodki od 1.1. do 30.9.1993.
Prihodki	SIT
1. prenesena sredstva iz leta 1992	379.677,40
2. krajevni samoprispevek od OD	1.035.138,90
3. krajevni samoprispevek od upokojencev	194.294,50
4. krajevni samoprispevek od kmetijstva	912.246,60
5. krajevni samoprispevek iz obrti	56.633,30
6. dotacije iz proračuna	1.914.479,70
7. prispevek za asfalt	119.000,00
8. prispevki za najemnino grobov	77.900,00
9. prihodki od obresti	43.022,30
10. prihodki od soglasij	12.000,00
Skupaj prihodki:	4.744.392,30
Odhodki	SIT
1. pisarniški material	18.975,50
2. potrošni material	64.771,60
3. plačilo tokovine	51.660,00
4. PTT stroški	10.956,50
5. vzdrževanje kom. objetov	276.166,60
6. izdelava projektov za moder, cest	286.159,00
7. izdelava projekta - vodovod Vodranci	42.981,50
8. prispevek za TP Vodranci 11.F1.GR.	135.595,00
9. pogodbena dela z občani	354.146,50
10. stroški plačilnega prometa	16.643,52
11. zavarovalna premija	12.705,20
12. potni stroški	40.633,20
13. poravnava dolga za cesto Vitan-Salovci	411.000,00
14. gradnja novih prostorov	2.505.812,50
15. prispevek za skupno računovodstvo	54.720,50
16. dotacija Turističnemu društvu	10.000,00
Skupaj odhodki:	4.292.926,92
Prihodki:	4,744.392,30
Odhodki:	4,292.926,92
Stanje na žiro računu 30.9.1993	451.465,38
s 1
Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo kljub nekaterim težavam dobro gospodarili, tako, da bomo konec leta 1993 zaključili s pozitivno bilanco, računajoč, da so zadnji trije meseci v letu finančno zelo obremenjeni, saj imamo podpisane pogodbe za sofinanciranje dokončne izgradnje ceste Vitan - Šalovci in sofinanciranje izgradnje vodovoda Vitan - Vodranci.
Dograditev ceste Vitan - Šalovci:
Pogodbena vrednost Odobrena sredstva Delež KS Kog 7,161.645,00 5,000.000,00 350.835,00 Delež KS Središče:__1,810.810,00
Izgradnja vodovoda Vitan - Vodranci:
Pogodbena vrednost Odobrena sredstva Delež KS Kog 5,627.754,40	2,700.000,00	2,927.754,40
Za dograditev ceste Vitan - Šalovci bomo skušali pridobiti sredstva iz solidarnostnega sklada Občine Ormož za razvoj nerazvitih področij.
Pri izgradnji vodovoda Vitan - Vodranci, kjer naj bi vodo koristilo 15 gospodinjstev in jih je pogodbe podpisalo samo 9 gospodinjstev, nastane razlike v breme krajevne skupnosti Kog 1,171.098,00 SIT. Ta znesek bo potrebno poravnati do 1.5.1994. Odkod dobiti ta sredstva ? Podpisnikom pogodbe ne bomo zviševali pogodbenega zneska, tako bomo morali iskati druge vire pridobivanja finančnih sredstev za odplačilo tega zneska. K temu moram pripomniti, da bo vsak nadaljni priključek na ta vodovodni sistem dražji in ne bo mogoč brez soglasja krajevne skupnosti. S tem morajo računati vsi tisti, ki niso pristopili in bodo vodo prej ali slej potrebovali. Ceste
V letu 1993 je bila v celoti dograjena cesta odcep Jastrebci - Vodranci _ Godeninci. Zgrajena je bila iz republiških sredstev Sklada za demografsko ogrožena območja in iz občinskega proračuna. Krajevna skupnost je za to cesto iz sredstev krajevnega samoprispevka prispevala 50 odstotkov zneska za izdelavo tehnične dokumentacije. Cesta Jastrebci - Vodranci - Godeninci je velika pridobitev za našo krajevno skupnost, saj smo na ta način pridobili povezavo z sosednjo krajevno skupnostjo in objekt, ki je vreden 12,650.000,00 SIT.
Letošnja dograditev znaša 5,130.832,30 SIT. Tega zneska krajevna skupnost s sredstvi, s katerimi razpolaga, ne bi zmogla.
Cesta Vitan - Šalovci bi bila dokončana v letošnjem letu, vendar je vreme onemogočilo izvedbo tega programa, kar bo storjeno takoj ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
V	letu 1994 planiramo izgradnjo ceste odcep Jastrebci - Pukšič(Ciganija). Izdelana je celotna tehnična dokumentacija, projekt je prijavljen za natečaj pridobivanja republiških sredstev za demografsko ogrožena področja.
V	programu je preplastitev ceste Mali Kog in ureditev ceste skozi Gruškovje.
Cesta odcep Kog - Kuharic - Ružman se bo urejala takrat, ko bodo rešene sporne meje. Krajevna skupnost Kog bo v bodoče pri reševanju tega spornega problema nastopala kot tožeča stranka in ne kot tožena, saj gre vendar za zemljišče, ki je splošno ljudsko
premoženje in si ga ne more prilastiti in ne priposestovati neka tuja oseba, kot je to v tem primeru.
Za nastalo škodo bomo krivce sodno preganjali, saj smo v letu 1991 takoj po končani vojni za Slovenijo imeli na razpolago sredstva za ureditev sporne ceste, izdelana je bila popolna tehnična dokumentacija, vendar se gradnja ni začela prav zaradi te sporne meje, ker nismo dobili lokacijskega dovoljenja. Moram pripomniti, da se ta problem rešuje že 45 let na škodo vseh koristnikov te ceste in na škodo celotne krajevne skupnosti. Urejanje in vzdrževanje pokopališča.
Pokopališče je podoba kraja in krajanov, katerim je na koncu življenjske poti tudi namenjeno kot zadnje počivališče. Ne more nam biti vseeno, kako izgleda, zato je naša dolžnost, da ga temu primerno tudi vzdržujemo. Najemnine za grobove niso velike in ne pokrivajo celotnega vzdrževanja. Krajevna skupnost se trudi, da v okviru teh sredstev in dodatnih sredstev iz krajevnega samoprispevka ureja in vzdržuje pokopališče v splošno zadovoljstvo vseh krajanov. Tako smo letos navbavili električne škarje za obrezovanje cipres, motorno kosilnico in električno kosilnico na vrvico za košnjo trave po zelenicah. Z nabavo teh pripomočkov bomo zmanjšali stroške vzdrževanja, saj se je to delo prej opravljalo samo ročno. Poti, ki niso asfaltirane, smo posuli z polčanskim drobljencem, primerno očistili živo mejo okrog pokopališča kamor mečejo brezvestni urejevalci grobov razne predmete, ki spadajo v smetišče, ne pa v živo mejo. prosim vas, da se v bodoče poslužujete prostora, ki je za to določen, to je smetišče.
V	spomladanskem času bomo uredili okolico mrliške vežice, izruvali bomo bodičasto živo mejo in jo nadomestili s palmami, kar bo dajalo lepši videz in spremenilo zunanjo podobo mrliške veže. Računamo tudi na ozvočitev pri mrliški veži.
Gradnja prizidka k obstoječi dvorani.
V	postavki odhodkov ste zasledili znesek za gradnjo novih prostorov k obstoječi zgradbi za potrebe krajevne skupnosti Kog.
Znesek v višini 2,505.812,50 SIT predstavlja stroške gradnje do 3. faze. Sredsta, pridobljena kot dotacija Občine Ormož so bila v celoti porabljena, teh je bilo 1,500.000,00 SIT, razliko 1,005.812,50 smo krili iz sredstev krajevnega samoprispevka. Za nadaljno gradnjo je najeto posojilo pri SKB BANKI v višini 2,000.000,00 SIT z odplačilno dobo 24. mesecev. S tem denarjem bodo opravljena vsa notranja dela. Vzidava oken in vrat, notranji ometi, napeljava elektrike in vodovoda, ureditev sanitarij, rušenje in na novo zidanje starih dimnikov in vzidava dimnih vrat. Ta dela bi bila že narejena v mesecu novembru, vendar nas je prehitela zgodnja zima, tako bomo z deli nadaljevali takoj, ko bo to možno. K temu pa moram dodati tudi to, da je bilo mnogo storjenega s prostovoljnim delom pri prekrivanju strehe in pri prevozu lesa iz Ormoža. Prostovolne delovne ure:
Da solidarnost ni zamrla, dokazuje primer, kako so se krajani odzvali pozivu za pomoč pri pokrivanju ostrešja in spravilu lesa: Gomila 64 ur, Kog 118 ur, Jastrebci 88 ur, Lačaves 83 ur, Vodranci 106 ur in Vitan 16 delovnih ur. Traktorske storitve so prispevali: Gomila 4 ure, Kog 12 ur, Jastrebci 8 ur, Lačaves 10 ur, Vodranci 10 ur in Vitan 6 ur. Tako je bilo skupaj opravljenih delovnih ur pri gradnji novih prostorov 475 in 48 traktorskih ur, kar je vsekakor vredno pohvale. Posebna zahvala pa velja tesarjem, ki so pod strokovnim vodstvom sedaj že pokojnega Čurin Martina naredili ostrešje na novi zgradbi. Naša želja je, da bi zgradbo čimprej dokončali, prekrili obstoječo zgradbo, obnovili fasado, uredili okolje in kot tako predali v koriščenje za razne prireditve. Obnova cerkvenih objektov:
V	referendumskem programu je postavka za sofinanciranje pri obnovi cerkvenih objektov v višini 9 % od vplačanega samoprispevka.
Samoprispevek od 1.7.1992 do 31.12.1992	939.240,00 SIT
Samoprispevek od 1.1.1993 do 30.9.1993	2,198.312,00 SIT
Skupaj:	3,137,552,00 SIT
Na podlagi 9 % deleža zglasovanega na referendumu dolgujemo	cerkveni oblasti 282.380,00 SIT. Od tega zneska moramo odbiti že nakazana sredstva, odnosno plačilo računov za izdelavo vrat in ureditev okolja pri kapeli v Vodrancih.
Izdelava vrat, račun Marjanovič Ljutomer	124.380,00 SIT
Ureditev okolice in polaganje cevi	38.120,00 SIT
Skupaj:	162.500,00 SIT
V	dobro 9 % od samoprispevka	282.380,00 SIT
V	breme plačilo računov	162.500,00 SIT
Ostanek v dobro:	119.880,00 SIT
Znesek 119.880,00 SIT bomo nakazali cerkvi na njihov žiro račun, ko bodo le tega imeli
odprtega, ker se znesek lahko nakaže le preko bančnih računov.
Za zadnje tromesečje bo prispevek obračunan pred zaključnim računom za leto 1993.
Tudi na področju elektrefikacije je v naši krajevni skupnosti nekaj storjenega.
Bogatejši smo za Transformatorsko postajo Vodranci II. Skupna investicijska vrednost
novega objekta je	4,235.000,00 SIT.
Viri financiranja:
Pridobljena republiška sredstva 4,000.000,00 SIT Krajevna skupnost	135.000,00 SIT
Porabniki - Vodranci	100.000,00 SIT
Skupaj: 4,235.000,00 SIT 4,235.000,00 SIT
Spoštovani krajani !
V teh nekaj vrsticah sem vam podal rezultate gospodarjenja v naši krajevni skupnosti za dobo 9. mesecev v tekočem letu 1993. Sami skušajte presoditi, če je bilo uspešno. Naša želja je, da bi tudi v bodoče s sodelovanjem in pomočjo vseh krajanov nadaljevali z deli, ki smo si jih zastavili in s tem pripomogli, da bo naš kraj lepši in privlačnejši v zadovoljstvo nas vseh in vseh tistih, ki se radi ustavljajo v naši krajevni skupnosti. Ob izteku tekočega leta 1993 bi vam spoštovani krajani v imenu sveta krajevne skupnosti Kog in v mojem imenu zaželel vesele Božične praznike in v novem letu 1994 mnogo sreče in zdravja, uspehov in lastnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja.
Predsednik sveta KS KOG: Anton BOLKOVIČ
OBVESTILA
Vse krajane, ki še niso izpolnili sprejetih referendumskih obveznosti v krajevni skupnosti Kog prosimo, da to storijo najkasneje do 31.12.1993. Obveznosti izhajajo iz najemnine za grobove in taks za traktorje.
Obvestila so bila razposlana že v mesecu juliju 1993, vendar nekateri radi pozabljajo na obveznosti, ki so del referendumskega programa. Tudi vsi ostali, ki imate pogodbene obveznosti do krajevne skupnosti, storite to do navedenega roka.
Ob koncu leta bomo seznanili vse krajane s poimenskim seznamom dolžnikov krajevne skupnosti Kog.
V mesecu januarju bomo organizirali preko radia Ptuj predstavitev našega kraja. K sodelovanju bomo povabili večje število krajanov, ki bodo po svojih spominih predstavili naš kraj od časa prve svetovne vojne pa vse do danes.
Za pluženje snega v večjih snežnih razmerah so določeni naslednji krajani:
Mali Kog, Gomila, Kombinat Jeruzalem Ormož - Milan Plemenič; Vodranci, Jastrebci, Kog - Miro Munda in Lačaves, Vitan, Gruškovje, Šešekov klanec -Miran Zadravec.
Ob velikih zametih pa je potrebna pomoč krajanov z lopatami.
Svet krajevne skupnosti Kog.
Krnic«'
8
Kette
(a Turističnem društvu
Ni bilo lahko delo v Turističnem društvu, a kljub temu je kar nekaj vidnih rezultatov za nami.
Ko smo v mesecu januarju na ustanovnem sestanku pričeli z zbiranjem idej za delo društva, smo hitro spoznali, da bomo za delo ostali le tisti v najožjem vodstvu in da je še vedno lepše stati ob strani in kritizirati. Pa nismo obupali.
Že v aprilu smo izvedli prvo vinsko pokušino. Bilo je prijetno in zabavno. Prireditev, ki je potrdila, da na Kogu res raste najboljša vinska kapljica in da bomo pri organizaciji te prireditve iskali še novih in boljših idej.
Verjetno ste opazili, da smo v kraju namestili nekaj res lepih košev za smeti, ki so delo mojstra obrti gospoda Zabavnika iz Gomile. Toda nekaterim so ti koši v napoto in so se znašali nad njimi. Kaj jih naj v bodoče straž imo? Mislimo, da je lepo okolje vendar skrb slehernega izmed nas. Cvetje je krasilo dvorano in veselimo se lepega prizidka pri dvorani, kjer bomo prav tako uredili okolico-seveda, ko bodo dela dokončana.
Ste zasadili vrtnice pri vsaki hiši? Mislim, da ne! Kaj vas ni ganilo povabilo našega vrtnarja? Pa je vendar vrtnica prečudovit cvet!
Postavili smo klopotec. Nekateri so menili, da je premajhen. Naj bo takšen ali drugačen, prireditev pa je bila takšna, da je marsikoga popeljala v davne čase.
Ocenjevali smo okolje. Tu smo se prvič srečali z veliko dilemo. Ali izročiti priznanja velikemu številu ali pa imeti strožje kriterije? Odločili smo se za strožje kriterije, ker želimo, da se priznanja ne razvrednotijo.
Priznanja pa so oblikovno res lično izdelana in so v ponos vsem tistim, ki so jih prejeli in vzpodbuda tistim, ki si jih želijo pridobiti v prihodnosti.
Pa Martinovanje po naši KS! Ampak mimo narave pa še takšni zagnanci ne morejo, zato smo imeli le manjše srečanje s ta pravim "krstom mošta" pri vinotoču Hlebec na Kogu. Ja, pa na Vinotoč ne smemo pozabiti, prav gotovo je v ponos našemu kraju.
Sedaj še načrtujemo zabavno prireditev "ANTONOV PLES' v mesecu januarju in nato bo zopet nov program dela, ki pa ga želimo popestriti z vašimi predlogi. Pišite na naše društvo!
Vsekakor pa si čez zimo pripravite kose in srpe in metle in ob sobotah si vzemite čas za urejanje okolice hiš, kot so to delali naši predniki. Zadovoljni bomo vsi-mi, ki živimo tu, in tisti, ki nas obiskujejo.
Ob prihodu Novega leta 1994 pa vam želimo vse najboljše, naj si oko in srce odpočije ob lepotah in dobrotah našega kraja.
Predsednik TD Kog: Anica Pevec
Upokojenci naše krajevne skupnosti
Jesen našega življenja naj bo lepa, bogata po dejavnostih, predvsem pa zdrava - to si prav gotovo želimo vsi starejši ljudje. Nismo še za staro šaro in mislimo, da ni prav, če nas potiskajo na stranski tir in nam ne priznavajo naših uspehov v zadnjem polstoletju.
Upokojenci v naši krajevni skupnosti smo še dejavni, tako na vseh področjih družbenega življenja, kot tudi doma, saj je naš znan izrek: "Nimam časa." Prisotni smo povsod, potrebni smo v domači družini pri čuvarju otrok - naših vnukov, postorimo še kakšno delo, ki je našim letom primemo in ga zmoremo, združujemo pa se tudi v našem društvu upokojencev.
Društvo upokojencev Kog je aktivno in šteje 160 članov, poleg teh pa imamo v naši KS še upokojence, ki prejemajo pokojnino, pa niso člani našega društva. Bili bi veseli, če bi se nam pridružili, pa ne zaradi članarine, pač pa zaradi srečanj, izletov in drugih dejavnosti, kijih društvo organizira.
Naša osnovna naloga pa ostaja skrb za človeka. Vsakoletna akcija obisk onemoglih in bolnih na domu s skromnimi darili nam pove, da so ti obiskov veseli, da si še želijo obiskov in tople besede.
Vsakoletni občni zbori, Iger podamo poročilo o svojem delu in si zastavimo naloge za naprej, so dobro obiskani. Ugotavljamo pa, da se konkretnim akcijam upokojencev -kot so tekmovanja upokojencev v balinanju, kegljanju, šahiranju - ne odzovejo mlajši upokojenci. Ti bi s svojim vključevanjem gotovo prinesli več vedrine v naše upokojenske vrste.
Letos smo kogovski upokojenci organizirali zaključno prireditev "6. tedna Zveze društev upokojencev občine Ormož." Lep dan je privabil mnogo upokojencev, udeležba nastopajočih upokojencev iz Maribora, Ljutomera, in Ptuja ter upokojenskih pevskih zborov iz naše občine pa je pokazala, da se še vedno radi družimo in skupaj zapojemo. Prav gotovo so se vsi udeleženci razšli z lepimi spomini na naše gorice, lep kraj in dobro vino. Nastopila je tudi godba na pihala iz Domžal, ki je s svojim nastopom popestrila program, zato hvala vsem, ki ste sodelovali in pripomogli, da je prireditev uspela.
V iztekajočem se letu smo pripravili tudi dva izleta. Popeljali smo se do Bleda in obiskali bližnje kraje ter si ogledali njihove znamenitosti. Naslednjič pa smo se podali v Prekmurje. Izletniki so bili z organizacijo zadovoljni in si želijo še več podobnih izletov.
Šestnajstega marca 1993 so se nekateri naši člani udeležili protestnega shoda v Ljubljani, kjer smo upokojenci protestirali proti zniževanju pokojnin. Udeležili pa smo se tudi vsakoletnega shoda upokojencev Slovenije v Cankaijevem domu.
Vključujemo se v vse aktivnosti Občinske zveze upokojencev v Ormožu, Iger si s skupnimi močmi prizadevamo za svoje pravice. Tako se bomo postavili po robu vsakemu, ki bi nam rad omejeval pokojnine in zdravstvene storitve, sej so le te zaslužen rezultat našega minulega dela. Zato menimo, da se morajo pokojnine spreminjati skladno z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih.
Za prihodnje leto je program enak letošnjemu - skrb za ljudi, ki so ostali na domovih sami, nemočni in potrebni pomoči. Organizirali bomo izlete in se veselili vsakega srečanja upokojencev drugih društev naše občine na raznih tekmovanjih in prireditvah.
Izteka se leto, prihaja novo, za katerega ne vemo, kaj nam bo prineslo - mir, srečo, zdravje, zato vam želim;
SREČNO IN ZDRAVO 1994 LETO in vse lepo v krogu vaših otrok in vnukov, ki vas imajo radi.
Predsednik DU Kog Vinko Ratek
LoVska družina Kos
Zveza lovskih družin Ptuj združuje v svojem ptufsko-ormoškem gojitvenem območju nad 20 lovskih družin. Med temi je lovska družina Kog najmanjša. Obsega nekaj nad tisoč dvesto hektarjev lovnih površin, od tega Je nekaj nad tristo hektarjev gozdov. Naše lovišče je ozko v smeri vzhod-zahod je pa precej dolgo od juga proti severu. Z republiko Hrvaško imamo okrog sedem kilometrov meje. Na takšnem področju je zelo težko pametno gospodariti z divjadjo. Zavedamo se, da se kjub vsem preventivnim ukrepom ne moremo izogniti škodi, ki jo povzroča divjad. V lovski družini se trudimo, da bi stalež divjadi -predvsem srn - znižali na okolju primerno številčnost. Kljub našim prizadevanjem pri tem nimamo pravega uspeha. Zakaj ?
škode ne bi zmanjšali tudi, če bi odstrelili vso srnjad, ki jo vidimo. V kratkem času bi nase izpraznjeno področje naselile srne od drugod. Tako se začarani krog zaključi. S tem se pač moramo sprijaniti.
V zadnjem času opažamo, da se številčnost srne zmanjšuje. Pojavila se je driska ■ kot posledica škropiv. Manj odporne živali poginejo. Pri pregledu poginulih smo ugotovili, da so precej shujšane. Človek je neodgovorno posegel v naravne zakonitosti in to se mu že maščuje. Izginile so razne vrste ptic pevk male divjadi je zelo malo, Jerebice ni več. Jerebica - kmetova zaveznica od vekomaj - je zapustila naša polja.
Kaj naj naredimo ? Zanamcem naj bi zapustili vsaj tisto, kar smo prejeli mi. Nekaj pa le lahko storimo. Pse čuvaje imejmo privezane. Ne samo podnevi, tudi ponoči. Spomladi ne požigajmo raznih škarp in malovrednih grmišč ter raznih trstičij. To namreč delamo ravno v času, ko večina male divjadi skrbi, da spravi na svet svoje potomstvo. Imejmo malo sočutja tudi do drugih, ki živijo v našem okolju.
Lovska družina Kog je že pred časom sklenila, da odstopi brezplačno vsem Kogovčanom v uporabo Lovski dom za "KarmineTako bi se vsaj malo oddolžili za škodo, ki jo prenašajo krajani zaradi divjadi.
Vsem Kogovčanom želimo vesele Božične praznike in Srečno ter zdravo Novo leto.
Srnjad je divjad, ki poseljuje določeno območje. To pomeni, da se zadržujejo določene skupine srnjadi na področju par hektarjev. Če so po sili razmer (gobarji, delo v vinogradih...) s svojega področja trenutno pregnane, se po krajšem času, ko vznemirjenje mine, vrnejo na svoje stalno mesto. Če iz lovišča na področju, ki je zelo ugodno za stanišče srnjadi, odstranimo nekaj komadov, ga bodo v kratkem času naselili drugi. Naša družina krepko posega z odstrelom v številčnost srnjadi - do štirikrat več kot to delajo druge lovske družine. Tako smo ugotovili, da normalne
Tajnik LD Kog Maks Meško
Dragu Lidqnanu podeCiCi Listine občine Ormož
"Q(ede na kratko do6o delovanja okteta in z ozirom na njegove prodorne in odmevne nastope 'Komisija smatra, da ima največ zaslug za pevske uspehe zSorovodja Drago Lukman..."
S to obrazložitvijo je Komisija SO Ormož za odlikovanja in priznanja podelila Dragu Ltikmanu nedvomno laskavo priznanje - Listino občine Ormož.
Čestitamo !
Oktet "BOLFENK' že 11 let med nami
Nastop okteta Bolfenk v Cankarjevem domu
\ vv rvn
Oktet "BOLFENK' poje in nastopa bolj ali manj intenzivno že 11 let. V tem kar dolgem obdobju so se naši nastopi zvrstili od domače kogovske dvorane, preko ormoškega kulturnega območja vse do Maribora, Ljubljane in Sežane. Naši vtisi z večine teh nastopov so dobri in menimo, da je bilo tudi občinstvo z nami zadovoljno. To potijuje tudi ugodna strokovna kritika v časopisu Slovenec ob skupnem nastopu z dekliškim nonetom in solistko Saško Kolarič v središki kapeli spomladi letos.
Kot priznanje si štejemo tudi petje akademiku prof. Antonu Trstenjaku ob podelitvi listine častnega občana občine Ormož, ki je bila letos pomladi v Ormožu.
Pomembno za nas je bilo letošnje redno sodelovanje na predstavitvah fotomonografije Prlekija, ki jih je organizirala knjižnica Ormož, in so potekale v Ormožu, v Cankaijevi založbi v Mariboru in v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prireditve so bile povsod dobro obiskane in z odobravanjem sprejete.
Tako je novinar v časopisu Delo zapisal: "Predstavitev v nabito polni konferenčni dvorani Cankarjevega doma je bila slavnostna in obenem najbolj vesel dogodek 11. slovenskega knjižnega sejma. K veselemu vzdušju so že uvodoma poskrbeli člani okteta Bolfenk s Koga in seveda jeruzalemski šampanjec, svoje pa so dodali Prleki s svojimi ponosnimi in optimističnimi nagovori."
Kmu*
12
Htm*.-
Pridobitev za oktet pomenijo letos kupljene obleke za nastope, katere smo si že dolgo želeli in smo jih nazadnje morali financirati sami. Žal se mnogi spomnijo na nas le takrat, ko nas potrebujejo, vmes pa čisto nič, pa čeprav jih opozorimo na naš obstoj in naše skromne potrebe. Toda v nas je dovolj moči in vztrajnosti, da bomo preživeli tudi brez tega.
Nimamo namena si sami peti slave in jadikovati, predobro se namreč zavedamo, da bi lahko poste rili še mnogo več kot smo, tako na področju kakovosti kot obsega. Ampak, da teriu ni tako, najbrž obstajajo različni razlogi. Mi vsi se trudimo, da bi bilo teh čim manj, da bi naše delo napredovalo in čim večkrat obradovalo vaša srca in duše.
Vaš oktet "BOLFENK'
POZDRAV NOVEMU LETU
Naj srečno bo in zdravo,
veselo, razigrano, pravo,
naj vedno takšno vam ostane,
le solza sreče in veselja,
naj iz oči se nikdar vam ne gane !
Naj Novo leto prinaša radost, ljubezen, spoštovanje naj novo leto bodo vedno, le najlepše, sladke sanje !
ty Itof fbspm fc
l^l^CMO V/SS &J3MVI*
/£* £ww hi Slečen V
/ / vbvea &etu Bit & / / ijLcveK VSAK. ?
Tak, zej pa smo tü, ke smo že bili. Opet se naši šefi "Novic" zbüdili pa je po fse po storem. Kak sploh, smo se zišli pri Svetem Bolfenki, f tisti negdašnji sejni sobi, te pa smo se po malo pospominali. Rekli so ka moremo še pret totimi božičnimi pa novoletnimi svetki, opet po dugem časi fkup spraviti novo številko Novic.
Zej pa sem se tak razgučo, ka sem skoron pozobjo povedati, kej sem sploh na začetki štejo reči. Po fsem spominaji, kej pa kak, sem tüdi jos dojšo na ret, tak ka me je soma direktorca "Novic" obdelala: "Pa tüdi ti boš nekej napiso, ka nade v "Novicah" po celi stroni samo metla narisana !"
Štejo sem vam prafzapraf povedati, ka sem se toto leto, gdo je "Turistično društvo" melo pri Bolfenki probo pa oceno domočih, naših vin, prafzapraf po tisti odvečarki zaklejo, ka nikdor ničesa hecnoga več nikomo niti ne rečem, ne ka bi še sploh gdo kej takšnoga mapiso.
Kak pa kej se je tota stvor od leta pa do tote jesenske zime odmotala, vam rejši nam na dugo razlago, pač pa bom vam por istin povedo. Letos, gdo te zej gre za zodjo, nam predugi, ka pa se bom na krotko tüdi zamerjo to tak el tak znom.
Morem vam povedati, ka je pri Bolfenki z letošnjim letom kulturno živleje čista crknolo. Nemarno več kulturnoga animatora, nišče ne ve kej je to sploh kulturno društvo, kej še, ka bi som začejo kej delati. Če pa vam tu kcoj odmah povem, ka smo pri Bolfenki vseeno, čeglih že leta nesmo meli Bog ve kak veke domoče proslave, ka od igre sploh ne gučimo, smo fsi fkup strašno delovni.
Precednik KS Kog se joko briga, ka bi meli v naših krajih fsi do praga asfalt, čez prak pa spelano vodo. Ene vode tečejo prosto, ene pa po ceveh. Samo malo fseeno moremo paziti ka namo z asfaltom dobili tüdi preveč blata na ove drüge naše ceste ke so še sploh bol slabo šodrane. Gdo bomo notri v blati do vüh, bodo notri tüdi že vüsta, te pa bomo dihali še čez šmrklaf nos.
Precednica "Turističnega društva Kog", je bila najbol srečna ka sta snek pa zima pretirala Martinovo svetkovaje, pa krst mošta. Tak je rejši tisto nedelo v našem edinem kogovskem Hlebčkovom vinotoči celih šest vür molila pa čakala krstitele mošta, zoto ka je mislila, ka de ji morti sveti Martin k hrami spravjo novo sneho, če ji že Bog som nemre pomogati. Gdo so najmlejšemo faturi s fkrodjenoj Flegeričovoj slamoj potepali pot od dumi domu v Vodrejnski vrh, je Kolaričof Joža-nasilni šef Agrokola, ki še nas bi rad mejo fse na cüglih, bijo joko užaljeni. Napravjo je probo; najpret je spijo štirko vina, te pa rastepo z Vitana do Vodronec vrečo kaše, ka bi pokozo, kak je za jih slama pre fol za potepaje, če de se jim morti po gdo kej rodilo.
Prosjo bi vas, ka namo v Novicah sploh pisali samo od enih lüdi, ka bi tüdi vi tam z Gomile, pa še od indot kej pametnega napisanega poslali.
Naša šefica je rekla, ka bomo le tak, če že pri asfalti nemarno, meli bor v "Novicah" puno demokracijo pa svobodo. Čeglih vam morem reči, ka mene somoga nigdor nišče neje tak skritiziro kak so me zej f toti novi demokratični Sloveniji. Negda, za časa Tita sem lehko kot sem šo, pa ke sem štejo povedo pa napiso, kej mi je pasalo. Zej začasa totih kristošof: DRNOFŠKA, KUČANA pa BOLKOVIČA pa neti f heci nesmim več istine reči. Mir mi dojo edino na cintori. Te pa se nej odzde sami šenfajo, ka pa je pohvalnega, pa provijo ka se tak el tak že od nekinekda samo hvoli.
Kwtee-
14
KaiHce-
Zej pa smo tom ke smo bili: Dame i gospodo, Bog Vam pomogo ! Te pa srečno !
Dr. Metla
ZDRUŽENJE REJCEV PRAŠIČEV ORMOŽ
Cenjeni kmetje in drugi potrošniki !
Našo prašičerejsko proizvodnjo odlikuje kakovostna vzreja pujskov in pitanih prašičev.
Sporočamo vam, da vselej razpolagamo s široko ponudbo po ugodnih cenah.
Se priporočamo in vas pričakujemo; za informacije pa nas lahko tudi pokličete po telefonu (062) 717-083 ali 701-583.
Nekdaj v starih časih, je prav luštno h'lo
Po drugi svetovni vojni se je na vasi marsikaj spremenilo. Doživeli in preživeli smo viničarske odnose, agrarno reformo, obvezno oddajo in še marsikaj. Politika je med ljudi prinesla mnogo sovraštva in razvrednotila kvaliteto življenja. Ljudski običaji so začeli počasi ugašati. Radio, pozneje še televkija pa sta nas dokončno osamila. Imam občutek, da ljudje ne najdemo več poti do sosedov, kaj šele do sovaščanov. Vedno imamo tehten izgovor - češ da ni časa ali kaj podobnega., pa vendar to ni res. Enostavno v nas ni več volje, da bi bilo spet drugače.
v
Ker je bil moj ujec Zgančev Slavko organist in muzikant na jrajtonarici, sem želel to postati tudi jaz. Že leta 1943 so mi kupili majhno harmoniko na dva reda. Ujec Slavko mi je pokazal, kako se zaigra Na planincah sončece sije in tako se je to začelo. Z leti so harmonike postale premajhne, pa smo kupili večje in spet večje. Skupaj z njimi sem doživel marsikaj, kar mi je ostalo za vedno v spominu.
Tako se še zdaj spominjam 16. januarja, to je godovni dan Julijane. Ne vem točno, katerega leta je bilo, vendar so bila to povojna leta, ko so bUi ljudje močno razcepljeni v privatni in družbeni sektor. S sosedom Vnukovim Petrom sva se dogovorila, da bi šla zvečer zaigrala Stamparjevi Juliki, Petrovi babici, na mali Kog. Ko se je zmračilo, smo se "Čehi" ponavadi dobivali pri Kolaričevem Petru. Tu smo naredili načrt, kdo gre kam in zakaj. K Julijani smo šli štirje: Vnukov Peter, Lukmanov Bolfenk, Rubinov Matevž in pa seveda jaz kot glavni. Ostala pa sta Kolaričev Peter in Hlebcev Joško, ki sta imela svojo pot. Mi štirje smo se podali proti malemu Kogu. Snega ni bilo. Zemlja je bila rahlo pomrznjena, noč pa zelo temna. Ker je bil Peter večkrat pri babici, je pot dobro poznal
Pri babici Juliki sem zaigral trikrat zunaj, takšna je bila namreč navada. Odprla so se vrata, godovnica je prišla na prag in nas prijazno povabila v hišo, kjer smo ji zaželeli vse dobro in da se ji izpolnijo vse želje, ki jih pač ima. Medtem, ko sem v hiši igral, je prišel Orešnikov Ivek, ki je slišal "muziko". Po par melodijah smo se pri babici Juliki poslovili. Tedaj mi pravi Ivek' "Albin, tu gor na bregu pri Toplakovih
imajo tudi Julike. Gremo še tja gor in zaigrajmo. Rekli so, da bomo plesali, če bo kdo prišel igrat godovno." Jaz pa sem si mislil: "Pa naj bo, bo spet kakšen dinar v žep skočjo." Tako pridemo pred hišo, kjer je bilo vse razsvetljeno, čeprav takrat še ni bilo elektrike. Iz hiše se je slišalo vriskanje in muzika. Malo smo počakali, da so končali s plesom. Zdaj pa sem bil jaz na vrsti. Treba je bilo potegniti meh koliko se je dalo močno, da se je slišalo v hišo. Ko sem odigral dve melodiji, je že bila gneča okrog nas. To so bili najprej Toplakovi "Čehi" - Franček in Janez, pa Plemeničevi -Janez in Peter, pa Rakušev Janez, Zadravčev Ivek in še drugi. Povabili so nas v hišo, kjer smo opravili ceremonije z godovnicami in se namestili na ponujena mesta. Pri Toplakovih je pred mano že prišel igrat Dolinšekov Ivan, Vanček smo mu rekli po domače. Zdaj sem v hiši zaigral jaz. Bila je to polka Po dunajski cesti je Jurati fajn -ne vem zakaj ravno po dunajski cesti, ali melodija je bila tisti čas zelo popularna. Z veseljem so jo odplesali. Muzikant Vanček me je prosil, da naj jaz ostanem pri Toplakovih in igram, ker on da ima še eno godovnico za obiskati. Tako se je tudi zgodilo. Igral sem, ljudje so peli, jedli, pili, plesali in se veselili. Fantje pa so se začeli prepirati. Mi, ki smo prišli pozneje in to celo iz Jastrebec, povrh pa še zelo zeleni, razen Orešnika, smo potegnili krajši konec.
Ko so moji prijatelji zunaj že dobivali po grbi, so meni v hiši še stregli z jedačo in pijačo. Dobil sem tudi lepo plačilo, kar me je še posebej razveselilo. Ko pa pridem ven, vidim, da se tam nekaj dogaja. Mislim si: že spet je nekdo nekomu nekaj kriv, pa se "tučejo". Meni se to ne more zgoditi, če pa so bili vsi tako veseli, ko sem jim igral. Pa pride k meni eden - še zdaj se ga dobro spomnim - in zabemti: "Kaaj šee čaakaš?" in je že "opalo". Od presenečenja sem skočil izpred hiše na cesto. Na drugi strani ceste pa je bila nekakšna mlaka, ki sem jo moral preskočiti, ker ovinkov nisem utegnil delati. Na drugi strani mlake sem skočil v gorice - seveda je bil to še stari nasad z gostim koljem - ki me je močno oviral, tako da so še harmonike včasih zajavkale za menoj, saj sem jih nosil na hrbtu. V grabi pod vinogradom je spet nekaj zaškripalo. Moral sem biti zelo previden - stvar se lahko ponovi - sem si mislil. Nazadnje se je izkazalo, da smo se poraženci - dokler se nismo prepoznali - sami med sabo po grabi strašili.
K«w«
17
Kanite-
Starejši fantje kot so bili takrat Štamparov Franček, Lucijev Franček, Lašičev Ciril in še drugj Pa so nam rekli, ko smo se po tem neljubem dogodku srečali: "Čehi, ne delajte sramote po sveti ! Samo skočiti nesmišf
Tako je bilo nekoč, če si zvečer bil zunaj in si recimo slišal igrati pri sosedu. Takoj si vedel - aha, jutri je Jožefovo, ker je pač bilo sosedu Jožef ime.
Fantje so prepevali pozno v noč. Gostilna ni bila njihovo zavetišče - ta je bila za starejše možake in mešetarje, pa tudi politika je bila tam doma. Ljudje so bili veseli in počaščeni, če jih je obiskal "mužikašposebno, če je bilo še kaj dečkov poleg. Ker se je šlo igrat in voščit godovni dan nepovabljeno, so se našli tudi taki, ki se niso pokazali ven iz hiše ali pa so rekli: "Kdo te je naprosjo, naj te plača." Povem vam, da se dobro znalo, kje je tako. Bilo jih je zelo malo.
Dekline niso hodile okrog, le "Čeh f so se pomalem porazgubili pri deklinah, ki so ponavadi mežikale pri odprtih oknih.
Ja, da ne bi kdo mislil, da so bili samo solo muzikantje, Igrali so tudi v duetu, kot recimo Lukmanov Franček in Zadravčev Jožek ali celo kvartet: Kuharičev Mirko, Plohlov Milan, Zganjarjev Jakob in Prapotnikov Nacek Starejši ljudje znajo povedati celo za Lukmanove tamburaše.
Škoda za lepe običaje in navade. Res je, da si ljudje danes dajo zaigrati in čestitati ob določenih jubilejih po radiu, kar pa ni tako pristno in domače. Stisk roke soseda ali sovaščana je po mojem dosti več vreden, zato razmislimo o tem.
Albin Žganec
Tako so prepevali včasih...
Tudi tokrat sem se neko večer napotil k Lucijevim v Vodrancih, kjer teta Mimika zmeraj rada seže po starem zvezku, v katerem je veliko besedil raznih pesmi, ki so zelo stare, zapisane že takoj po drugi svetovni vojni pa vse do današnjega dne. Skoraj večina je takšnih, ki jih še nikoli nisem slišal, prepričan pa sem, da tudi marsikdo izmed vas ne. Moram vam tudi povedati, da ve sosedova Mimika, za vsako zapisano pesem tudi svojo melodijo, ki jo zelo rada zapoje. Vsaka pesem je videti tudi del njenega življenja in dela. Zato bi bilo zelo lepo, če bi se kdo izmed mladih potrudil in vsaj del teh pesmi opremil z notami.
Povedala mi je, da so nekoč ob Novem letu hodili fantje naokrog po vasi, seveda tisti, ki so lepo peli. Oče ji je pripovedoval, da so velikokrat ob teh priložnostih zapeli tudi naslednjo pesem, kot nekakšno voščilo novemu letu:
1.	Predramte, predramte se ljubi kristjani, Novega leta dan pride za nami !
2.	Srečo in zdravja vam čemo želeti, k Novemu letu prav lepo zapeti.
3.	Vam čemo teleti, da srečni bi bili in dece bi dosti k hrami dobili.
4.	Da penezi nikdar vam nebi sfalili, da gudeki, teliči bi fejst se kotili !
5.	Da furt bi imeli dosta klobos
pa nekaj še malega, čisto za nos !
6.	Bi malo pojeli pa malo spili, te pa se dale napre napotili !
Med pesmimi, ki je Mimiki ostala zelo v spominu še iz šolskih klopi pa je pesem - MOJ DOM.
1. O moj preljubi, dragi dom, zate srce gori, gori, kako te zvesto ljubil bom, vse svoje žive dni.
2.	Darujem vse ti kar imam, roke, glavo, srce, srce, otrok sem še in kar ti dam, dar skromen je za te.
3.	Če več imel bi, rad ti dal, ali majhen sem sedaj, sedaj, čeprav premlad, čeprav prestar, le tvoj bom vekomaj.
Pripravil: JANKO KLAJNČAR
Miklaožeoanje
Otroci, ki jih je dandanes že težko prestrašiti, vseeno občutijo vsaj kanček strahu na Miklaužev večer, ko jih obišče Miklavž, oz. Sv. Nikolaj s svojimi spremljevalci. Nekoč je bil le-ta najbolj priljubljen otroški obdarovalec in najbrž bo slej ko prej to spet postal. Pa ne zaradi daril - ta so danes manj bleščeča kot Božičkova ali kot darila Dedka Mraza. Miklavž je prav posebej pričakovan zaradi svojega spremljevalca - parklja, ki je lahko eden, lahko pa sta celo dva. Parklji, pri nas znani kot vragi, vlijejo ob Miklavževem obisku otrokom največ strahu. Spremljajo pa jih tudi angeli, ministranti in Župnik. Parklji, ki so ne le strašansko grdi, ampak tudi hudobni, hočejo odpeljati poredne otroke. Ti pa se lahko ubranijo s tem, da zapojejo kakšno pesem, najpomembnejše pa je, seveda, da znajo moliti.
V naših krajih je letos Miklavž obiskal kakih 15 hiš. ugotovil je, da so otrovi v glavnem pridni in poslušni, so pa se našli tudi takšni, ki jih še sam zlodej ni mogel do živega.
Sv. Miklavž je bil s svojim spremstvom pri vseh družinah lepo sprejet in ob odhodu pospremljen s popotnico - jedačo ali pijačo. Otroci pa so bili za ves prestani strah prav lepo nagrajeni.
Katja Čurin
KOGOVSKI KRATKOHLACNIKI
U5T V ARJ A JO ...
strah, strah, strašno strašni strah
Nekega dne sem šel po gozdu, bila je noč. Niti ene same luči naokrog, vse je bilo samotno in mirno.
Nenadoma sem zagledal eno samo leseno kočo. Potrkal sem na vrata, nihče ni odprl. Ampak tedaj so vrata zaškripala, stopil sem, naredil nekaj korakov, potem pa so se vrata sama iz sebe zaprla. Bilo je vse lepo naokrog, bil sem zaspan in utrujen, zato sem sklenil, da si grem poiskat spalnico. Ko sem jo našel, sem se ulegel na posteljo in zadremal. Zbudil me je nekakšen glas, ki se je drl naj grem s postelje. Res sem šel s postelje in vidim od nekoga senco, obrnil sem se in videl nekakšno belo krpo, ki je imela velike oči, usta pa je imela prerezana. Ko se je premaknila, sem se spomnil na knjigo, ki mi jo je bral oče. rekel sem si, da je to hudoben strah. Vsepovsod je hodil za mano in mi molel fige in kazal jezik. Nenadoma me je nekdo prijel in me porinil v neko luknjo. Bilo je vse temno, iz žepa sem si vzel svečo, ki sem jo že prej ukradel, prižgal sem jo in se mi je spet ugasnila. Videl sem samo svetle oči, potem naenkrat pa vse drugo. V tisti luknji je bil še en strah, a ni bil hudoben, ustrašil sem se ga in tudi hudoben strah se ga je ustrašil in sva bežala in bežala, naenkrat je hudoben strah izginil.
Prišel je novi, lep in svetel dan. Nadaljeval sem svojo pot naprej. Zraven pa sem si mislil, da nikoli več ne bom vstopal v koče, če se bodo vrata odpla sama od sebe.
sašo vogrinec
pot v zasneženo jutro
Zvečer je snežilo in sneg je pokril vse poti. Veselila sem se snega, a vendar me je pri srcu stisnilo, le kakšna bo jutri pot v zasneženo plan. Bo padal sneg in vame bril veter, v sebi sem nosila občutke, ki so me težili, le kakšen bo jutrišnji dan.
Zjutraj sem vstala in stekla k oknu, zunaj je snežilo. Ko sem se oblačila, sem slišala poročila. Vso noč so plužili ceste, takrat se mi je s srca skotalila skala. Slišala sem tudi, da je zapadlo v Murski Soboti in daljni okolici štirideset centimetrov snega in spet se mi je k srcu privalil kamenček. Zagazila sem v sneg in skoraj padla. Takrat so se začeli najhujši boji v mojem življenju. Bojevala sem se s snegom in z vetrom. Bilo je strašno, a sem kljub temu korajžno zakoračila v sneg. Ko sem se že dolgo bojevala sem sneg končno premagala in prišla na Kog.
Bila sem utrujena in izmučena od boja. Domov pa me čaka še en silovit boj s snegom. Ampak mislim, da ne bo več tako hud, ker se sedaj znam že bojevati. Zdaj se že več ne bojim, kakšna pot bo jutri.
Ines Čeh, 4.a
NAREDILI SMO SNEŽENEGA MOŽA
NEKEGA dne je rekla tovarišica, da bomo šli naredili sneženega moža. Vsi smo bili zelo veseli.
Nato smo šli pred šolo in začeli delati sneženega moža. Najprej je tovarišica nametala na kup sneg in mi smo ga oblikovali. Ko smo naredili spodnji del, smo morali dati gor glavo. Vsi, ki so močni, so prijeli glavo in
ir> Hali na snnrlnH rlf»l snp7pnpcfa mnža Nato <amr» mu v+alcrHH v cflavr» nns
oči in usta, v spodnji del pa gumbe in sneženi mož je bil končan. Na koncu smo se vsi veselili, ker smo naredili sneženega moža.
Sandra Prapotnik, 3.a
K«««- 22 -K«iu*
GRIČEK PRIPOVEDUJE
Neko soboto se je zgodilo nekaj nenavadnega. Vam povem ?
Prišla je množica ljudi in otrok. Kar sem slišala, me je zelo prizadelo. Slišala sem, da bodo zvrtali luknjo, da bodo postavili klopotec. Odraslih je bilo veliko, otrok pa malo. Ti so kot leteče zvezde dirjali naokrog. Ustavili so se, ko so morali peti.
Zdaj se je začel govor. Pevci so zapeli nekaj pesmi, nato pa odnesli klopotec na južno stran. Vas zanima, koliko moških je bilo potrebno, da so odnesli klopotec? Deset.
Vem še veliko zgodb, saj vam drugič povem.
URŠKA ORESNIK
MOJA PSIČKA KALA
Moji psički je ime Kala. To ime je izbrala mama, ker ji je lepo.
Je svetlorjave barve in ima bel šal. Je škotska ovčarka. Vsi ljudje, ki pridejo na obisk, jo kličejo Lesi, pač zato, ker so gledali film "Lesi se vrača" in mislijo, da ji je tako ime. Je zelo živahna. Ce je spuščena in če si zunaj, zelo rada skoči na hrbet. Včasih pa te lahko podre in ko si že na tleh, te še poliže po obrazu. Če te hoče spustiti, da vstaneš, si lahko srečen, če pa te noče, te liže, dokler ti kdo ne pomaga in jo nažene. Zelo rada se tudi potepa okrog sosedov ali pa zbeži v Sela, kjer teka po travnikih gor in dol.
Čeprav jo imam rada, je ona zame navadna psička.
URŠKA OREŠNIK
POT V ZASNEŽENO JUTRO
Nekega večera nisem mogla zatisniti oči, preganjal me je jutrišnji dan.
Zjutraj sem se zbudila, šla sem k oknu in kar zastala pred oknom in nisem mogla verjeti svojim očem. Bilo je vse belo, vse je prekril visok sneg. Mislila sem na mamo, kako se bo morala truditi, da bo odmetala ves sneg. Mama pa se je kar dobro znašla. Nekaj snega je odmetala, potem pa poklicala dedka, da ji medtem, ko nas z Nežko in Špelo odžene v šolo, da verige na kolesa avtomobila.
Hitro sem se oblekle, toplo obule in šle. Pot v zasneženo jutro je bila naporna. Mama je zelo hitro hodila, da sem že skoraj tekla. Ko sem prišla v šolo, učiteljice še ni bilo, bili smo sami učenci in samo deset nas je bilo. Malo smo se igrali in smejali.
Od takrat grem brez skrbi na pot v zasneženo jutro.
URŠKA OREŠNIK
Kmb«-
23
Kuúce
JESEN
Opis
Na tla so padle kapljice, to niso bile navadne kapljice, bile so jesenske.
Kamor je padla ta čarobna kapljica, se je prebudila z zlato zarjo oblita jesen. Jesen čaka zelo veliko dela, zato neprestano dela. Barva liste in zori sadje. Tudi ponoči ji ni miru. Takrat ji nagajata veter in mraz. Veter ji razliva barve. To jesen zelo razjezi, potem je jezna in vso noč razliva barve bolj, kot jih mora. Ko nastopi mraz, jo zebe v prste in si mora obuti nogavice, da lahko bolje opravlja svoje delo.
Želim si, da bi bilo več takih jeseni, kot je bila ta. Jesen čutim dobro in zdi se mi prijazna.
Ines Ceh.
NA POMOČ, ZADUŠILI SE BOMO V ODPADKIH
Domišljijski spis
Ko sem zaspala, se je na nebu pokazala zvezda, a ne za dolgo.
Nenadoma so nebo prekrili črni oblaki. Na zemljo je padlo nekaj kapljic dežja, potem pa se je zgodilo nekaj, kar še zemlja ni doživela. Tiso nekaj me je prebudilo. Bil je smrad, tako je smrdelo, da ni bilo mogoče vzdržati. Na zemljo so padle najbolj čudne reči. To so bili: ostanki avta, alfa, cevi, papir, steklo in kovina. Medtem pa je dobivala policija različne pozive. Na pomoč, tu nekaj smrdi ! Pridite, rešite nas iz smeti ! Odpeljite, odpeljite vse to na odpad ! Tako so se oglašali ljudje. Zadnji pa je rekel: na pomoč, zadušili se bomo v odpadkih !
Drugi dan so ljudje vse pospravili in sklenili, da bodo odslej pazili na svoje okolje. Pazite tudi vi !
Ines Čeh.
MOJ PES SNUPI
Nekega dne smo dobili psa. Izbirali smo mu ime in smo mu izbrali ime Snupi. Dali smo mu ga zato, ker še nismo imeli psa, ki bi mu bilo ime Snupi. Snupi je moj pes, ki ima pokončne uhlje, veliko glavo in majhne oči. Uhlje ima za sluh, zato sliši vsak šum, daleč ali blizu. Velika glava zelo pristaja njegovemu telesu. Oblika je tako, da zgleda kot da se smeji. Oči ima rjave in svetleče. Ponoči zelo dobro vidi, vidi vsako žival, ki je kje v bližini. Tudi pajka, če je kje v bližini. Po srcu je zelo dober pes. Je majhne postave in ima zelo dolg rep. Z repom neprestano maha. Moj pes čuti od mene pijaznost in zvestobo. Zame je to super pes.
Ines Čeh.
MOJA BABICA
Opis
Moji babici je ime Otilija. Čeprav je že zelo stara, še vedno rada dela na vrtu pa tudi drugje.
Ker je že stara, so ji lasje posivili in na obrazu ima gube. Ko gremo delat na njivo, bi rada šla z nami. Če njiva ni predaleč in če delo ni pretežko, nam pride včasih pomagat. Pomaga nam, ko ji mama reče, da ni treba. Babico imam rad, ker mi da takrat, ko kam grem, denar, pa tudi brez tega bi jo imel prav tako rad. Babico imam zelo rad in upam, da ima ona tudi mene.
Simon Mlinaric
pot deževne kaplje
Domišljijski spis
Ko sem se nekega dne peljal z avtomobilom, so nebo pokrili temni oblaki. Čez nekaj časa so padle prve deževne kaplje.
Ker mi je bilo dolgčas, sem eno izmed kapelj opazoval na svoji poti. Padla je čisto na vrh šipe. Potem je pričela svojo pot do zemlje. Zaradi vetra se je s težavo prebila le del poti, potem jo je veter skoraj odnesel s šipe, toda kaplja se je z zadnjimi močmi oprijela in svojo pot nadaljevala do konca šipe.
Čez en dan sem spet spremljal deževno kapljo. Pomislil sem, da je to
mogoče tista kaplja, ki sem jo gledal dan prej.
\
Simon Mlinaric
v3r0t0č Milana HLEBCA
Vsem ljubiteljem dobrega vina in ostalim, ki radi le zobljejo grozdje, želimo ob izbranem Božičnem kosilu in staro-novoletni večerji vse najboljše, seveda ob dobri govorici vina.
Kaj je govorica vina ?
Če želimo vino poznati, ceniti in mu nakloniti dolžno spoštovanje, ga moramo znati pokušati. Preden se naučimo prepoznavati letnik in sorto po barvi ali cvetici, seveda pretečejo leta.
Tako kot zori vino v sodih, se bogati tudi naše poznavanje. Oboje nam daje obilico prijetnih trenutkov. Že nekaj osnovnih izrazov pa zadošča, da kozarec, kije pred nami, ocenimo in mu naklonimo nekaj ustreznih besed.
Pohušnja vina je ritual ob katerem natančno merimo in razlikujemo različne kakovosti vina. Poklicnim degustatorjem včasih zadošča že pogled in vonj, da zaznajo kakovost in poreklo. Tega se lahko nauči vsak ljubitelj vina, ki pa mora imeti vsaj malo osnovnega znanja. Seveda velja pokušati le dobra vina. Navadno pokušamo hkrati več vin. Lahko pokušamo in primerjamo več letnikov ene sorte ali kakovosti ali več sort ali kvalitet istega letnika. Za začetek pa zna biti prav prijetno, če s prijatelji pripravimo pokušnjo ene same sorte vina istega letnika. To je prijeten in poučen način lahkotnega uvajanja.
Najraje pokušamo v kozarcih tulipanove oblike s pecljem. Vinska cvetica se v takšnih kozarcih namreč dlje obdrži. Tudi temperatura vina je zelo pomembna.
Bela vina pokušamo ohlajena na temperaturi med 10 in 12 stopinj celzija, rdeča pa pri temperaturi med 14 in 16 stopinj.
Barva je prvo, kar ocenjujemo, pogled na kozarec pri dnevni svetlobi nas najprej pouči o starosti vina. Pri rdečih vinih odprta nekolikarij groba vijolična ali granatna barva govori, da imamo opraviti z mlajšim vinom. Jantama, oranžna ali opečna barva pa je znak starejšega letnika. Suha bela vina rednih trgatev so rumenkasto zelene barve. Pozne trgatve in izbori so navdahnjeni z nekoliko višjo zelenkasto rumeno barvo, vina starejših letnikov pa zlatorumeno.
Cvetica je ena beseda za vse vonjave vina. Ko degustator primerja vonjave vina, postopa analogno. S katerimi vonjavami pa lahko primerjamo vinsko cvetico ? Izurjen nos jih zasledi na desetine: vonj po usnju ali divjačini, po balzamu, začimbah, rožah, sadju, rastlinah, mineralih in tako v nedogled.
Ohus in aroma sta prvo kar zaznamo, ho kozarec prinesemo k ustom. Razlikujemo štiri okuse: kisel, sladek, grenak ali slan. Pri nekaterih vinih se okus pri prvem požirku izgubi, druga vina pa puščajo za seboj močan in trajen vtis. Ob srkanju aromo vina primerjamo z mnogimi aromami, na katere naletimo v naravi. Aroma sauvignona nas tako, denimo spominja na pokošeno travo ali bezeg.
Harmonija je skrivnost dobrega vina, ki se kaže v ravnotežju njegovih mnogoterih sestavin. Pri belem vinu se vzpostavi ravnotežje med kislino, sladkorjem in alkoholom. Če ima vino preveč kisline je ostro in grobo, nasprotno pa so vina s premalo kisline plehka. Za vino s preveč alkohola pravimo, da je težko, če ga je premalo pa tanko. Pri rdečih vinih pa je pomembna sestavina harmonij tudi tanin. Trpkost, daje vinu njegov značaj. Če ga je preveč, je vino hrapavo, trdo, taninasto in kosmato. Rdeče vino s premalo tanina pa je brez ogrodja, golo in medlo.
PRIDITE in s seboj pripeljite še prijatelje !
V našem vinotoču lahko poskusite domača vina: šipon, laški rizling, souvignon, muškat otonel, renski rizling in chardonnay. Za bogatejšo pokušnjo lahko prinesete s seboj tudi svoje vino.
Ob vabljivem domačem narezku in nežni kasetni glasbi bo pokušina vin še prijetnejša.
Milan Hlebec
ZAVAROVALNICA ADRIATIC TUDI NA KOGU
ZAVAROVALNICA ADRIATIC vam nudi velike novosti in ugodnosti pri vseh vrstah zavarovanj:
-	20	%	popust	pri plačilu letne premije
-	10	%	popust	pri sklenitvi zavarovanja za obdobje 10 let
-	10 %	popust	za sklenitev malega kmetijskega ali obrtniškega paketa
-	15	%	popust	za sklenitev velikega kmetijskega ali obrtniškega paketa
-	možnost plačila premije v 2, 3 in 4 obrokih
-	možnost mesečnega odplačevanja pri sklenitvi življenjskega zavarovanja
-	zdravljenje živali po kuponih, ki veljajo za različne stopinje kritja. Sami si izbirate, kateri kupon boste uporabili za posamezne veterinarske storitve.
Sklenete lahko naslednje vrste zavarovanj:
Požarno, stanovanjsko, zavarovanje ped vlomom, zavarovanje stekla, strojelomno zavarovanje, obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, kasko zavarovanje, zavarovanje živali, zavarovanje posevkov, nezgodno zavarovanje, rentno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ...
Za vsa dodatna pojasnila pokličite !
Pooblaščena agencija KLOPOTEC d.o.o. podjetje za posredovanje vseh ADRIATICOVIH zavarovanj, Vrazova ul. 51, Ormož Tel.: (062) 701-121
ZASTOPNIK:
Škrlec Romana Kog 44 62276 KOG Tel.: (062) 717-048
POROČILO O USTANOVITVI GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA ORMOŽ
Kmetijska svetovalna služba Ormož je v petek, 12.11.1993 drugič sklicala ustanovni občni zbor Govedorejskega društva Ormož, na katerem so udeleženci sprejeli sklep o ustanovitvi društva.
Društvo ima naslednje naloge:
-	stanovsko povezovanje članov;
-	izobraževanje članov na področju tehnologije reje;
-	oblikovanje enotnega selekcijskega programa za doseganje boljše kvalitete živali;
-	dvig kvalitete dela na področju tehnologije reje;
-	planiranje proizvodnje;
-	sodelovanje pri raziskavi tržišča repromateriala in prodaje proizvodov;
-	organiziranje plemenskih sejmov;
-	organiziranje razstav plemenskih govedi;
-	organiziranje najučinkovitejših oblik zavarovanja govedi za svoje člane;
-	seznanjanje javnosti o problemih in napredku govedoreje svojih članov;
-	sodelovenje s sorodnimi organizacijami v državi in tujini;
-	dajanje predlogov in pobud z namenom pospeševanja razvoja reje.
Na ustanovnem občnem zboru Govedorejskega društva Ormož je bilo prisotnih 29 udeležencev.
Člani društva so sprejeli pravilnik o delovanju društva.
Določili so tudi višino članarine, ki znaša za leto 1994 1.000,00 SIT.
Višina članarine za posamezno leto bo znašala 30 litrov mleka v tolarski protivrednosti in jo morajo člani plačati do konca marca v tekočem letu.
Vsi zainteresirani govedorejci se lahko včlanijo v društvo v Kmetijski svetovalni službi Ormož. Ob vpisu plačajo članarino za leto 1994.
Ob včlanstvu prejmejo člani potrdilo, ki nadomešča člansko izkaznico, dokler le ta ne bo izdelana.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ORMOŽ
KMlitt'
28
Kanite-
Adriatic
Vsem
zavarovancem želimo srečen Božič in srečno ter uspešno Novo leto 1994
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO '94, Vam želi "MINIMARKET
MARIJANA BALAZIC GOMILA 25 62276 KOG Tel.: 062 716-050
CURIN-PRAPOTNIK Vinogradništvo in kletarstvo KOG 15 Tel.:062/716-046 717-037,717-039
Želimo Vam vesel Božič ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1994 !
MILAN HlEBEC
CRlOtlOVANJE GROZDJA NECA, POINITEV VINA IN VINOTOČ
f
koč i na < 2z?<> koc;
tel. 06? / 716-043
m
m-
chakoonnay sauvicnon renski rizling slpon
Vsem ljubiteljem dobrega vina in vsem ostalim, Id radi zobljejo grozdje, želimo ob božičnem kosilu in staro-novo-letni večerji vse najboljše, seveda ob dobri govorici vina.
»Oftlifraela« d*.*
Trgovina za vinogradništvo in kletarstvo KOG 14, Tel.:062/717-037
Vam želi prijetne Božične praznike ter uspešno Novo leto 1994
tir-^

PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI USLUGAMI: PREOBLAČENJE STOLOV, SEDEŽNIH GARNITUR JEDILNIH KOTOV IN IZDELOVANJE VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PREVLEK IN DRUGIH DEKORACIJ V AVTU IVAN MLINARIC, VITAN 1
VINOGRADNIŠTVO MUNDA
Vam želi vesele božične praznike in srečno Novo leto.
V naši kleti Vam nudimo vina naslednjih sort: BELI PINOT, LAŠKI RIZLING, ŠIPON
Veselo in srečno praznovanje Božiča ter mnogo uspehov v letu 1994 Vam želi
ZDRUŽENJE REJCEV PRAŠIČEV ORMOŽ
Krnice'
30
Kame-
DEL ŠKOTSKE NARODNE NOŠE
Ilustracije:
Jerica Mllnarlč
CESTNI OBJEKT
VERSTVO
SOPROG
M. IME (LJUBKOV.)
ČLOVEK Z VEL. OČMI
STVAR, SNOV
INDIJSKI FILOZOF
ŽENSKO IME (DOMAČE)
VRV
NAČRT SMERI CESTE
OBŽALOVANJE
BENETKE
TALIJ
SKOPJE
STAR SLOV. IZRAZ ZA ALI
ARISTOTEL
SARAJEVO
IRSKA TEROR. ORGANIZAC.
ANGLEŠKA
IGRA Z LESENO KROGLO
BEOGRAD
LASTNOST, VRSTA OBLAKA (KUMULATIVEN)
DEL UMET. IMENA IDE KRAVANJA ... RINA
M. IME
(OKRAJŠ.)
KALCIJ
MAJHNA ROKA
3. IN 12. ČRKA
JEZIK MLADOSTNIKOV
SILICIJ
MASA, MASIV
CUNJA, CAPA
VRSTA LISTNATEGA DREVESA
KOROŠEC LADKO
GLAS, ZVOK
NASPROTJE OD VOJNE
SESTAVILA
VIDA MUNDA
PRISTAN. MESTO V IZRAELU
PEROCI
STRAH PRED NASTOPOM
TONE ANDERLIČ
AGENT
STAROGRŠKO MESTO V
BEOCUI
Uredništvo Novic vam želi vesel Božič in srečno novo leto
(ovice" so 6ile ustanovljene na skupni seji 9CK. SZCDL J(pg in %$ %og dne 1.12.1978. Prva števili® je izšla 5.12. 1978.
Odgovorna urednica: Savica Munda; uredništvi odBor: Milan Lu!qnan, 'Ksaver Meš/(o,
Jerica Mlinaric in 'Milena Orešni£
Ilustracije: Jerica Mlinaric
NgJtfada 300 izvodov. Izhaja priložnostno.