Poštnina plačana v gotovini Leto XV., štev« 264 Ljubljana, petek tt, novembra 1934 Cena a.— Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Teleton St- 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. inseratni oddelefc: Ljubljana, Selen-burgova m 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11 — TelefoD St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. - Telefon St 190 Računi pri pošt Cek zavodih: LJubljana St 11-842 Praga čislo 78.180, Wien St 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strnssmayerjeva ulica 8L 1» Telefon S t 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Velika nacija Ko se je ob izbruhu svetovne vojne pokazala jeklena odporna sila francoskega naroda, je bilo to veliko presenečenje za vse one, ki so bili do takrat navajeni ali prisiljeni gledati na Francoze skozi nemška očala. Za nje so bili Francozi narod, ves razrahljan po notranjih bojih, brez skupnih idealov in brez borbene življenjske sile. Pokazali pa so že prvi meseci, še bolj pa naslednja leta, da so Francozi res ona »La grande Na-tion«, za katero se s ponosom imajo že dolge generacije. Po vojni, ko je prevzela vodstvo miroljubne Evrope, je Francija v veliko razočaranje nasprotnikov nove Evrope ob raznih prilikah na novo manifestirala svojo nerazrušno življenjsko silo. Pokazala je, da tvori njeno prebivalstvo narod, tako zrel in uravnovešen, tako močan, da si lahko dovoli marsikaj, če-?ar si drugi narodi ne morejo, ako nočejo ogroziti svoje svobode. Kadarkoli se je, porojena iz želje nekaterih, pojavila napoved o državni krizi, ki bo če že ne porušila, pa vsaj znatno oslabila Francijo, vselej je »velika nacija« take ;de preroke urno postavila na laž z novim dokazom svoje zrele uravnovešeno- Bti. Enega takih dokazov, čeprav v manjšem obsegu, so prinesli tudi zadnji dnevi, po odstopu popularnega Doumerguea in po sestavi Flandinove vlade. V malo-katerem narodu so nasprotstva med političnimi tabori tako velika in ostra kakor ravno med Francozi. Ne gre pri tem samo za načelne razlike in za interesna nasprotstva, marveč v veliki meri tudi ca tradicijo, ki igra izredno vlogo zlasti v tako konservativno usmerjenem narodu, kakršen je francoski. Francija tudi lima vrhovnega, nad politične tabore vzvišenega skrbnika in čuvarja, kakor ga je na primer dobra usoda naklonila nam Jugoslovenom v naši narodni dinastiji. Regulator med strankami in imperator nad njimi je le globoka državljanska in narodna zavest, ki je Francozu tako zelo del njegovega bistva kakor ljubezen do staršev ali otrok. Ta zavest pa je tako močna, da zna sama potisniti ob stran vse drugo, kadar to zahteva interes narodne in državne celote. Znano je, da koncentracijske vlade, ki ■e istočasno opirajo na levičarske in desničarske skupine, v Franciji niso popularne in ne pogoste. A kadar so res potrebne, se vedno najde osnova, da se sestavijo in tudi pozitivno delajo. Tudi letos je koncentracija s političnim premirjem deviza francoske notranje politike. Porodila se je v prvi vrsti iz gospodarske krize, ki je sicer kasno, a potem z vso neizprosnostjo pritisnila tudi to bogato deželo. Najpopularnejši predstavnik narodne koncentracije in akcije za ozdravljenje ,je bil sivolasi Doumergue, ki je prinesel s seboj dragocen zaklad zaupanja že iz časa, ko je bil prezident republike. Z mladeniškim elanom, ki bi ga od njegovih let nihče ne pričakoval, se je vrgel na deio ter ustvarjal načrte za daleko-sežne reforme. Njegova popularnost med množicami je dosegla stopnjo, da se z enako lahko ponaša le malokateri predsednik francoske vlade. Pri izvedbi svojih načrtov pa je naletel na tako hud. odpor, da se je ozlovoljen umaknil. Dobri poznavalci francoske javnosti zatrjujejo, da je z nameravanimi Doumer-gueovimi reformami simpatizirala velika večina francoskega ljudstva. V kaki drugi demokratični državi bi padec takega državnika izzval najbrž resne pre-tresljaje, v Franciji jih ni V občutku in zavesti, da razmere še dalje diktirajo potrebo nacionalne sloge, se je sestavila nova koncentracijska vlada na še razširjeni bazi: francoski narod je ostal miren in zaupa, da bo tudi nova vlada z najboljšo voljo iskala poti iz sedanje stiske v leošo bodočnost. V torek je ministrski predsednik Pierre Flandin pred parlamentom razvil program svoje vlade. Pred vsem je 7. zadoščenjem ugotovil, da se politično premirje nadaljuje in da je s tem ustvarjena možnost skupne aktivnosti za dobrobit vsega naroda, zlasti pa še tudi skupne aktivnosti za okrepitev miru. Priznal je potrebo državne reforme in napovedal, da se bo delo za njo intenzivno nadaljevalo. Napovedal je borbo poulični demagogiji in ukrepe za večjo avtoriteto državne eksekutive. V gospodarskem pogledu je označil kot cilj vlade »postopni povratek k organizirani, kontrolirani in čuvani svobodi«, ki naj nadomesti sedaj še potrebne izjemne ukrepe. Poudaril pa je, da bi bil prenagljen povratek k svobodi v gospodarskem življenju zlo, ki bi znalo izzvati še večjo nesrečo. Nova vlada in njen program sta bila z odobravanjem sprejeta od ogromne večine zbornice, ki se s polno upravičenostjo smatra za tolmača naziranj francoskega naroda. Kakor vse prejšnje, preboleva velika francoska nacija tudi sedanjo krizo brez škode za svojo bodočnost. Budimpešta, 15 novembra, g■ Listi poročajo. da so pri preiskavi pri rumunski državni šumarski upravi ugotovili poneverbe v viš ni 100 milijonov lejev. Ali bo Društvo narodov storilo svojo dolžnost V ženevi z veliko napetostjo pričakujejo korake jugoslovenske vlade v zvezi z mar- sejskim atentatom, vendar pa si ne obetajo posebnih uspehov Praga, 15. novembra r. »Lidove Novi-ny« objavljajo daljše poročilo iz Ženeve o delovanju mednarodnih faktorjev, da zabrišejo ozadje marsejskega atentata. V Ženevi so mnenja, da ni mnogo upanja, da bi moglo Društvo narodov docela pojasniti in demaskirati ogabni zločin. Prevladuje namreč naziranje, da bi bilo treba presoditi celokupno situacijo ter paziti na to. da se ne prekine akcija za zbližanje med posameznimi državami. Potovanje madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Italijo in Avstrijo je napravilo v ženevskih krogih zelo slab vtis, ker je bilo sigurno v zvezi z eventualno obrambo Madžarske pred svetom Društva narodov. Po mnenju ženevskih krogov bi morala baš ta manifestacija dovesti do razprave o marsej-slri tragediji pred svetom Društva narodov, mesto da bi jo preprečila, kakor bi želeli Madžari. Drugo vprašanje pa je, ali bi bilo dobro, da se baš sedaj Društvo narodov bavi s politično stranjo marsejskega dogodka, ko se je znašlo pred izredno težkim problemom posaar-skega plebiscita. Ženevski politični krogi poudarjajo, da obstoja cela mednarodna mafija, ki se na vso moč trudi, da bi zakrila in zatajila vse, kar se da, samo da bi imel svet Društva narodov za pojasnitev marsejskega atentata čim manj dokaznega gradiva. V ospredju mednarodne politike so se namreč že pričeli pojavljati baš isti zaščitniki Madžarske, ki so jo zagovarjali tudi takrat, ko jo je ves svet obsojal zaradi tihotapstva orožja iz Italije na Madžarsko. V ostalem je v Ženevi napravilo zelo nepovoljen vtirj. da sokrivci marsejskega zločina, ki so bili aretirani v Italiji in Avstriji, še vedno niso izročeni francoskim oblastem. Ženevski krogi menijo, da v Rimu kakor na Dunaju še niso doumeli stvarne dalekosežnostL ki io dejansko iona ekstradicija teh zločincev v političnem ozira, ter so prepričani, da kažejo s svojim oklevanjem napram Franciji le strah in skrb, da ne bi zločinci podali izpovedi, ki bi bile Italiii ln Avstriji v škodo. Objektivno mnenje o marsejskem zločinu v Ženevi pa je, da morajo pristojni državniki počakati vsaj prva dva dneva ženevskih posvetovanj, ker bo vsekakor prišlo najprej do obširne in splošne razprave o politični situaciji v Evropi, kakršna je nastala po marsejskem atentatu m zaradi njega. Sele nato bodo diplomati morda razpravljali konkretno o atentatu in njegovem ozadju. Kakor navajajo »Lidove Noviny«, je stališče Male antante ostalo od atentata do danes neizpremenjeno. Mala an-tanta namerava vsaj načeloma zahtevati intervencijo sveta Društva narodov v smislu njegovega pakta, čim bo preiska. va končana in se bo dokazalo, da je bil pakt Društva narodov prekršen. V Ženevi so se razširili že glasovi, da bo jugoslovenski delegat, ki se danes ali jutri vrne iz Beograda v Ženevo, prinesel s seboj že konkretne sklepe o tem, kai se bo pod vzelo v zvezi z marsejskim atentatom. Nekateri krogi domnevajo, da bo jugoslovenska vlada predložila Društvu narodov protest v obliki spomenice, sestavljene v smislu člena H pakta Društva narodov. Odločilna posvetovanja Beograd, 15. novembra, p. Nocoj je prispel v Beograd turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej. V Beogradu os:_ne lutrl ves dan in bo Imel ves ta čas konference z zunanjim ministrom g. Jevtičem. Prav tako se pričakuje za iutri v Beogradu rumunski zunanji minister g. THuIescu, ki bo sodeloval na teh posvetovanjih. Titulescu odpotuje nato v Pariz, kjer bo imel posvetovanja s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, nato pa bosta oba skupno odpotovala v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. Posvetovanja se nanašajo na skupno akcijo pri Društvu narodov v zadevi marsejskega atentata in njegovih posledic. Nova sled za ,lepo Slovaitko' Po najnovejših ugotovitvah francoskih oblasti vse kaže, da je pobegnila v Italijo Pariz, 15. novembra, d. Po marsejskem atentatu so imele francoske preiskovalne oblasti še največ posla z misteriozno blon-dinko, ki so ji prišli na sled v Alxu in Avi-gnonu. pa tudi že v Parizu iskali so jo nad mesec dni po vsej Franciji. O njej so nastale skoraj nemogoče hipoteze. Nekaj časa so domnevali, da je zbežala celo z letalom. V raznih krajih so se pojavili sledovi plavolasih žena s sličnimi imeni, toda prave niso našli. Sedaj pa 90 francoski preiskovalni organi prepričani, da so prišli na pravo sled, ker so indiciji mnogo bolj resni in sprejemljivi kakor vsi dosedanji. Če se izkaže, da je to zares sled tajinstvene plavolaske, ki je razdelila med teroriste nekaj ur pred zločinom v Aixu orožje, tedaj $i bo policija kmalu na jasnem o vseh poteh misteriozne ženske od njenega prihoda v Francijo do njenega be-g8 po atentatu. Po izsleditvah francoskih policijskih oblasti je Marija Vondraček prišla iz Niče v mestece Muline v noči med 22. in 23. oktobrom. Lastnik hotela, v katerem je prenočila, je policijskim organom izjavil: Dne 23. oktobra, ko sva z ženo zaprla hotel in legla k počitku, naju je prebudil električni zvonec. Ko sem odprl okno jedilnice sem videl, da me kliče neka elegantna ženska, ki je stala pred hotelom. V slabi francoščini je zahtevala čašo čaja. Ko je opazila, kako sem se začudil, da je prišla po polnočni uri, me je vprašala, ali govorim angleško, nemško, rusko ali italijansko. Nato je začela govoriti z menoj v italijanščini, toda tako slabo, da je nisem mogel razumeti. Slišal sem vendarle besedo: »Sospel« in še nekatere druge. Sklepal sem. da ne ve, kje je in da bi hotela oditi v Sospel. Stvar se je pojasnila, ko ie iz svoje torbice vzela listek, na katerem ie imela zapisano Nica-Sos>pel-Salis. Tedaj sem videl, da čaka nanjo pred hotelom avtomobil. Ob avtomob;lskih lučeh je stal neki moški. Pokazal sem ji pot v Sospel in ii raztolmačil tudi. kod naj krene, da pride v Salis mesto, ki ie že v Italiii. Nato se je odpeljala Z njo sem govoril kake četrt ure. nekako med polnoč i o in pol 1. Ker me je ta poset precej iznenadil. sem šele od 27 oktobra, ko sem to stvar malo premislil, prišel do sklepa, da bo treba obvestiti o tem oblasti. O dogodku me je zaslišal specialni komisar v Breiu. O taiinstveni potnici je dal hotelir naslednji opis: Lepa blondinka. bujnih las. visoka kakih 170 cm. dobro razvita elegantna. v nlašču rumenkaste barve z majhnim črnim klobukom na glavi. Stara je okrog 25 let Policija v Breju je nato preiskala vso okolico Oois ženske, ki ga je podal hotelir Tiolie. se je docela skladal z opisom ljudi iz Aixa m marsejske okolice. Na meji pa je bila ob njenem prihodu situacija zelo zanimiva. Uradniki, ki so zaposleni na cesti ob meji blizu Breia in Fontanea, uraduieio le od 8. do 18. ure, tako da morejo potniki ponoči od 18. do 8. zjutraj prestopiti mejo, ne da bi se pregledali njihovi potni listi ker pregledujejo cariniki samo prtljago Na italijanski strani čuvajo mejo mnogo bolj pozorno. Kliub temu pa tudi tam niso opazili kakega voza, ki bi pasiral mejo, razen neke limuzine št 22.314 CD ki je prispela iz Niče v Fontaneu okrog pol 1. ponoči. V vozu sta bili dve mlajši ženski, ena med njima nla-vih las. S francoskimi cariniki sta imeli neke težave, tako da sta morali prenočiti v hotelu v Fontaneu. Šele naslednjega dne sta prekoračili mejo, in se pripeljali v Italijo. Policija se nadeja, da bo na podlagi teh ugotovitev mogla docela pojasniti tajno plavolaske. ki igra malone glavno vlogo v marsejskem zločinu. Kdo je »lepa Slovanka" Berlin, 15. novembra AA. Identiteta tako zvane »plavolaSe Sl°vanke«, ki prebiva v Berlinu, je že dognana, vendar njenega imena še nočejo objaviti. Dognano pa je, da Sploh ni Slovanka, marveč žena mane. ga mednarodnega terorista. Na Dunaja še vedno proučujejo • • • Pari®, 15- Dovembra. p Dunaieka vlada je preko 6vojesa pariškega poslanika obvestila francosko vlado, da proučavanje spi- sov slede izročitve Perčeviča še ni končano Dunajsko kasači isko sodišče sedaj sestav l ta svoie poročilo Ko bo gotovo, bo do»tav lieno tudi francoskemu ooslaništvu na Du naju (Vse to je seveda samo zavlačevalni manever avstrijske vlade, ki čaka na nosv^t Schuschniijga 7 M'isso'i-nii»»m1 Madžari zadovoljni Budimpešta, 15 novembra AA. V skupščinskem odboru za zunanje zadeve se je po porcčil u predsednika vlade Gombosa razvila razprava. Poslanec opozicije Eck-hardt je z zadovoljstvom ugotovil, da se je mednarodni položaj Madžarske v zadnjih tednih izboljšal. Splošno stanje je po njegovem mnenju dobro, ker si vsi žele miru. Krščanski socialist Wol£ je izjavil, da smatra za važna poročila, ki jih je dal predsednik vlade o pogojih glede pristopa k rimskemu paktu. Zagovarjal je tudi potrebo dobrih odnošajev z Nemčijo Bivši ministrski predsednik grof Bethlen je naglasil, da je Gombos sporočil parla. mentu dejstva, ki so zelo važna in z zunanje političnega stališča ugodna. Zadovoljen je z obiskom ministrskega predsednika v Varšavi, ker otvarja možnosti realistične politike. Iz pogajanj na Dunaju in v Rimu sledi, da ni več nevarnosti, ki je pred meseci obstojala glede razvoja v Srednji Evropi. Prepoved vseh madžarskih listov in knjig Beograd, 15. novembra, p. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjanje vseh madžarskih listov, časopisov m knjig, ki se tiskajo na Madžarskem ali drugod v madžarskem jeziku. Prestolni lovor » kralja Karola V obrambi miru bo Rumunija verno izpolnjevala vse svoje obveznosti do zaveznikov Bukarešta, 15. novembra. AA. Danes ob 12. se je z običajn m ceremonialom vršila svečana otvoritev novega zasedanja parlamenta. Na vsej dolgi poti do saborne cerkve je prebivalstvo burno pozdravljalo kralja Karola. Po služb; božji je prišel kralj Karo! v spremstvu članov vlade v dvorano jvirlamenta, kjer so bili razen poslancev zbrani tudi senatorji, in je preči-tal prestolni govor. Prestolni govor izkazuje predvsem čast spominu blaeopokojnega kralja Aleksandra 'n francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouje. Nato apelira ni zavest in odločnost naroda, da se ublaže politične strasti, da se bodo mogle vse narodne sile posvetiti konstruktivnemu delu. Naša naloga, pravi dalje prestolni govor, je predvsem v znamenju gospodarskih in finančnih problemov in nova i«, ka j se je vse že doslej storilo za ureditev teh problemov in kai se še pripravlja Politika miru in mednarodne sloge, ki so jo že doslej vodile vse moje vlade, nadaliuje prestolni govor, nam ne more dopustiti, da bi pozabili svojo dolžnost, da mora biti vojska v primeru potrebe sposobna izvršiti svojo nalogo. Zunanja politika Rumunska zunanja politika bo gledala tudi v bodoče, da spravi v sklad državne nterese z imperativno potrebo po ohranitvi miru. Balkanski sporazum, podpisan 9. februarja 1934 v Atenah temelji na načelu ohranitve dosedanjega teritorialnega reda m zaščite varnosti Balkana. Prisrčno pri jatel istvo obstoia tudi med Rumun:jo in Bolgarijo Odnošaji miru, ki obstoje med vsemi balkanskimi državami brez razlike, dokazujejo, da je mir zgrajen na čvrstih temeljih ravno v tistem delu sveta, kjer je bil v preteklosti največkrat ogrožen. Z londonsko konvencijo o definiciji napadalca in z izmenjavo not od 9. junija so se obnovili diplomatski odnošaji med Rn-munijo in Rusijo. V normalizaciji teh odno šajev, ki so bili 17 let prekinjeni, vidi Rumunija poroštvo za mimo razimerje med obema državama. Ženevska ustanova je vzlic težavam, ki jih mora prebroditi, vredna vsesra našefra priznanja zaradi privlačne sile, ki jo ima kot svetovni činitelj za ohranitev miru. Rumuniji je do tega, da tudi pri tej priliki poudari svojo vero v bodočnost Društva narodov Toda vzlic vsem tem ugodnim činite-Ijem, nadaljuje prestolni govor, imamo v mednarodnem položaju pojave, ki nas silijo k opreznosti. Rumunija bo do konca izpolnila svoje naloge nacionalne države ln evropskega činitelja. Z vestnim izpol- »Hočemo mir, a na obrambo ne pozabimo!" Pomembna izjava češkoslovaškega zunanjega ministra praga, 15. novembra ČL Proračunski parlamentarni odbor je snoči zaključil podrobno debato o proračunu zunanjega mi. nistrstva. Zunanji minister dr. Beneš je imel ob tej priliki kratek govor, v katerem je uvodoma pozdravil solidarnostne izjave slovaških poslancev o teritorialni integriteti republike. Glede emigracije, ki se zbira v češkoslovaški iz raznih držav, je minister poudaril, da je češkoslovaška vlada vselej odločno branila azilske pravice, da pa nikoli ne bo dopustila, da bi se te pravice zlorabile v škodo dobrih odnošajev republike do sosednih držav. Ob zaključku svojega govora je dr. Beneš poudaril, da se strinja z izvajanji poslanca dr. Bacherja. ki je naglasil, da geslo »Si vis pacem, para bellum«, ne drži, I marveč da bi se moralo glasiti »Si vis pacem. para pacem!« Ko bi se to geslo splošno tolmačilo v starem smislu, bi ne našel zanj dovolj ostre obsodbe. Toda v življenju narodov se pojavljajo trenutki, ko se ne more tolmačiti priprava na obrambo že za pripravo na vojno. Bil pa bi zločin, če bi se narod ne pripravljal na svojo obrambo, ker se pripravljajo tudi oni, ki hočejo vojno. Napadalec prične vojno baš v trenutku, ko vidi, da nasprotnik nI Dripravljen. Zat0 je češkoslovaška zunanja oolitika v zadnjem času vedno znova poudarjala da hoče mir in da deluje zanj. ✓endar pa mora biti češkoslovaški narod tudi Pripravljen na svojo obrambo. njevanjem vseh prevzetih obveznosti na podlagi pogodb in z brezpogojno zvestobo svojim zaveznikom. s svojim delom v Mali antanti in balkanskem sporazumu, je Rumunija dokazala, da se ne straši nikakih naporov, da se doseže najvišji smoter: ohranitev miru Povsod in na vseh koncih sveta v prvi vrsti pa na mejah Rumunije. ohranitev popolnega miru z vsemi državami, toda v prvi vrsti miru. ki bo v vsem upošteval zahteve rumunske nacionalne zavesti. Spominu kralfa Aleksandra V tem svečanem trenutku, ko se pripravljate za nadaljevanje dela, mislim, da mi ni treba opozoriti, da se spomnimo Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, padlega kot žrtev atentata, ki je zbudil ogorčenje vsega sveta. Rumunski narod, ki v najglobljem sočustvovanju čuti bolest jugoslovenskega naroda, ki ga je s strašno smrtjo njegovega vladarja zadela najtežja žalost, ki sploh more zaviti v črnino zgodovino kateregakoli naroda, bo ohranil kralju-Prijatelju in zavezniku Rumunije veNno zvestobo in hvaležen spomin. Nj. Vel. jugoslovenski kraljici Mariji za katero bijejo naša srca, pošilja rumunski narod izraze svojega globokega spoštovanja in največjega sožalja. Nesrečen incident Bukarešta. 15. novembra. Ob otvoritvi zasedanja rumunskega parlamenta se je zgodil danes nenavaden incident. Ko se je kralj peljal s svojim avtomobilom v parlament, da bi prečital prestolni govor, se je na cesti nenadoma približal avtomobilu častnik, ki je izročil kralju pisano prošnjo. Kralj je prošnjo tudi sprejel. V tem trenutku pa je neki polkovnik, ki je na konju spremljal avtomobil, v prepričanju, da gre za atentatorja, udaril s sabljo po častniku, ki je bil pri tem lažje ranjen. Na policiji so ugotovili, da gre za Konstantina Susneo. ki je bil prej intendantski častnik, a je bil zaradi bolezni upokojen. V prošnji navaja Susnea. da že pet let boleha na jetiki in prosi sedaj za sprejem v sana-torij. Prošnjo je sestavil in izročil kralju v obupu, ker ni mogel nikjer dobiti pomoči. Ukinitev egiptske ustave? Kairo, 15. novembra k. Predsednik nove egiptske vlade, Tevfik Ne«sin paša, ki je obenem tudi notranji minister, je sestavil novo vlado Včeraj je bil v daljši avdienci pri kralju. Po avdienci je izjavil, da je kralj ©prejel listo vlade, ki mu jo je predložil. V najkrajšem času bo razpuščen parlament in razveljavljena sedanja ustava. Novi ministrski predsednik Nessin paša je vodja avtoritarnih struj v državi, ki so pod vodstvom Sadki paše prišle do oblasti tudi v egiptski nacionalistični stranki. Ko se je pred leti nacionalistična stranka polastila oblasti, je čestokrat manevrirala z razpustom poslanske zbornice. Nessin paša je stopil sedaj korak dalje in napovedal tudi spremembo ustave nedvomno v avtoritativnem smislu. Prepoved političnih obhodov v Franciji Pariz. 15. novembra. AA. Vlada je izdala prepoved za politčne obhode. S tem njenim ukrepom ni ustregla ne desnici ne levici. »Echo de Pariš« pravi, da .ie vlada s tem zadrgnila vrat patriotičnlm organizacijam. ki tvorio glavne narodne in socialne obrambne čete proti revolucionarnim ko-munistom V »Populairu« pa piše socialistični voditelj Bhim: Odklanjamo to nepravilno enakost v ravnanju s tistim', k? naradaio republ;kanske svobodščine in tistimi, ki jih skušajo braniti. >JUTRO« St. 2 Med Parizom, Rimom in Beogradom V Rimu žele sporazum s Francijo, odklanjajo pa njeno posredovanje pri morebitnih pogajanjih z Jugoslavijo Rim, 15. novembra k. V poslednjih dneh e v italijanski politični javnosti znova orastlo zanimanje za vprašanja, ki so v vezi z zbližanjem s Francijo Listi sicer e objavljajo nobenih lastnih komentar. jv, zato pa prinašajo tem bolj obširna po-očila iz Pariza, sestavljena seveda po. /sem v skladu z razpoloženjem in željami Italijanskega, režima. Tako poročajo, da je Laval, kakor že njegov prednik Barthou, prepričan, da je potreben za njegov poset v Rimu sporazum, ki naj se v razgovorih francoskega, zunanjega ministra z italijanskim predsednikom le še potrdi in eventualno celo že podpiše. Da bi dosegel ta svoj namen, je dal Laval poslaniku de Chambrunu podrobna navodila, ki so jim priloženi tudi vsi potrebni dokumenti in na podlagi katerih naj bi obnovil prekinjena pogajanja in razgovore z Mussoliuijem. Suvichem in ostalimi italijanskimi odgo. i ornimi politiki. De Chambrun se bo vrnil v Rim že v ponedeljek ali torek. »L' In. transigeant« pravi o njegovi misiji: Fran. coski poslanik v Rimu bo po svojem po-vratku razložil Musscliniju vse probleme, o katerih je potreben sporazum med Francijo in Italijo. Urediti je treba ne samo francosko-italijanske, temveč tudi italijan-sko-jugoslovenske odnaša j a. Laval, ki hoče nadaljevati Barthoujevo delo, pojde meseca decembra v Rim ne gle. de na novo mednarodno politično situacijo. Specifično francosko-italijanski problemi so enakopravnost na morjih, ureditev libijske meje in statut za Italijane v Tunisu, kar vsekakor ne bo težko urediti. Kar pa se tiče zbližanja med Italijo in Jugoslavijo naj bi Francija samo posredovala med Rimom in Beogradom Citirajoč članek >L' Intransigeanta« pa gredo italijanski listi še dalje in zahtevajo, da naj se odnošaji med Jugoslavijo in Italijo urede neposredno med italijansko in jugoslovensko diplomacijo, brez vsakega posredovanja, češ, da bi se lahko posredovalcu zgodilo, da pride med kladivo in nakovalo. Po mnenju rimskega tiska je to tudi stališče italijanske vlade. Listi odkrito priznavajo, da sporazum med Francijo in Italijo glede Avstrije in Srednje Evrope vsekakor ne bo težak, odklanjajo pa z vso odločnostjo, da bi se Francija vmešavala tudi v morebitna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Pariz, 15. novembra A_A- V zvezi s po. gajanji med Francijo in Italijo piše današ- nji »Matin« med drugim, da se bosta zdaj Francija in Italija prvič po svetovni vojni razgovarjali o svojih medsebojnih kolonialnih vprašanjih na širši podlagi Sporazum v teh vprašanjih je nad vse potreben. Le tako bosta mogli Francija in Italija sodelovati v Evropi proti novim nemškim ofenzivnim stremljenjem v Posaarju in v Avstriji. Lavalovi pogoji za sporazum z Italijo Pariz, 15. novembra w. Današnja seja ministrskega sveta je bila po večini posvečena poročilu zunanjega ministra Lavala 0 mednarodnem položaju. Posebno izčrpno je zunanji minister obravnaval posaar-si problem. Nato je poročal o obeh obiskih nemškega poslanika Kosterja dne 6. in 9. novembra ter obrazložil nasprotujoče si nemško in francosko tezo o vprašanju pravice intervencije v Posaarju. To pravico, ki jo zahteva zase francoska vlada v primeru nemirov v Posaarju, Nemci odrekajo. Zunanji minister je nato poročal še o delu odbora trojice v Rimu in obrazložil francosko stališče, ki ga bo prihodnji teden branil v ženevi. Pred znnanje-politič-no komisijo zbornice je Laval pozneje ponovil svoja izvajanja. Par\z, 15. novembra, č. Ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval sta imela snoči daljšo konferenco s francoskim poslanikom v Rimu de Chambru-nom. Na konferenci je bilo sklenjeno, da odpotuje poslanik že nocoj v Rim z obširnimi navodili za svoje razgovore z Musso- 1 ni jem tn Suvichem, ki naj pripravijo Lava ln v poset v Rimu. »Matin« pravi, da bo imel v času zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi Laval daljši sestanek tudi z italijanskim delegatom Aloisiem in navaja naslednje pogoje, pod katerimi namerava Laval pristati na sporazum z Italijo: 1. Italija se mora sprijazni ter politično in gospodarsko zbližati z Jugoslavijo. 2. Italija mora najti primerno platformo za sodelovanje z Malo antanto v Srednji Evropi. 3. Francija se bo s svoje strani odločno zavzela, da se ta namen doseže. List dodaje, da je Laval mnenja, da je zbližan je Italije in Jugoslavije eden najvažnejših pogojev za ohranitev evropskega miru. Schtischnigg v Rimu Avstrijski zvezni kancelar je z zunanjim ministrom dr. Bergerjem prispel snoči v Rim Rim, 15. novembra. AA. Nocoj ob B. sta prispela semkaj avstrijski kamcelar dr- Schuschnigg in avstrijski zunanji minister dr. Berger-Waldenegg in ostaneta v Rimu do torka zvečer. Razgovori med Mussolini-j^m iti obema avstrijskima ministroma se bodo vršili v okviru sporazuma med Italijo. Avstrijo in Madžarsko z dne 3. marca. Dunajski komentar Dunaj. 15. novembra. w. »Neuigkeits Welt-blait* piše: Presenečenj na sestanku v Rimu ni pričakovati, ker eo odnošaji med Italijo in Avstrijo že tako učvrščeni. da gre Rimo še za izpopolnitev odnošajev na gospodarsko - političnem polju. Na političnem polju je tesen prijateljski značaj medsebojnih odnošajev že tako trden, da ga ni treba več izpopolnjevati. List pravi nato, da se bodo v zvezi z razgovori v Rimu gotovo spet širile razne govorice v mednarodnem svetu. Treba jih bo vzeti na znanje, ker eo i-itnarodne nervozno-sti. Vse te govorice pa ne morejo in tudi ne bodo spremenile značaja avstrijskc-itali-janskih odnošajev, in to tem manj, ker so politični in gospodarski odnošaji obeh sosednih držav v Podunavju in dalje relacije Dunaj - Rim in Budimpešta • Rim že danes zelo visoko aktivna postojanka v akciji za pomirjenje Evrope. Želeti bi bilo le še. da bi tudi one države, katerih javno mnenje se vedno znova udejstvuje z negativno kritiko tega bloka trojice, čim prej spoznale, da so pota. ki so jih ubrale Italija, Avstrija in Madžarska, edino prava. Lov na člane VMRO v Rnmuniji Rumunske oblasti so izvršile po vsej državi veliko racijo in aretirale celo vrsto članov bivše VMRO Bukarešta. 15. novembra., r. Rumuska polici ja je včeraj izvršila po vsej državi, posebno pa v Bukarešti, velike racije za sumljivimi tujci. Policijski organi so skupno z Eandarmerijo in vojsko na cestah, v kavarnah. slaščičarnah, bankah in drugih lokalih ustavili in legitimirali vsakogar. One, ki niso imeli pri sebi potrebnih dokumentov. so odvedli na policijo. Racija je dala nepričakovane rezultate. Policija ie aretirala okrog 12.000 ljudi. Večino od njih so izpustili. mnogo liudi pa je bilo pridržanih v zaporu Ugotovilo pa se ie. da je pribežalo v zadnjem času v Rumunijo mnogo make-donstvujuščih, ki niso imeli nikakih dokumentov. ali pa so bili njihovi dokumenti ponarejeni. . .. Listi se danes živahno bavijo z včerajšnjimi racijami. »Adeverul« piše, da vzrok velike racije še ni pojasnjen, toda dobro poučeni krogi zatrjujejo, da jim je bil povod neznanec, ki je po rodu Bolgar in so ga pred dneri izsledili dvorski agenti v neki sobi v sinajskem kraljevem dvorcu. Neznanec je bil oborožen in ko so ga zaslišali, je priznal, da je član bivše VMRO. Na vpra- šanje, ali je hotel izvršiti kak atentat in kako se imenuje, ni hotel dati nikaikega odgovora. Policija j,e uvedla obsežno preiskavo in ugotovila, da je imel atentator v Bukarešti več pajdašev, ki so prišli v Rumunijo z zločinskimi nameni. Racija je potrdila to domnevo rmnunske policije->Adeverul« poudarja, da ee je zgolj naglici in odločnosti rumunske policije zahvaliti, da v državi ni prišlo do resnih dogodkov. List poziva prebivalstvo, naj ostane mirno in spokojno, ker so oblasti absolutno gospodar situacije in se bo Rum unija gotovo v nekaj dneh oprostila opasnih tujcev. >Lupta« trdi, da so bile racije v posameznih krajih izvršene v prvi vrsti zaradi tega. ker hočejo rumunske oblasti očistiti državo raznih sumPivih tujih elementov, katerih število se je v zadnjem času neobičajno povečalo. Mnogo tujcev biva v Rumu-niji brez dokumentov, ali pa s ponarejenimi potnimi listi. Vsekakor je vest o aretaciji cele vrste članov nekdanje VMRO v Bukarešti izzvala v vsej javnosti ogromno senzacijo. Španski zunanji minister odstopil Madrid, 15. novembra, k- V španski vladi je snoči dejansko izbruhnila delna kriza, ki jo Ksti že nekaj dni napovedovali. Bivši ministrski predsednik in zunanji minister Lerrouxovega kabineta Sampar je snoči podal ostavko, ker se ni moge! obraniti očitkov, da ie moralno odgovoren za poslednje revolucijske dogodke v Španiji. Kakor poročajo listi, je bila njegova ostavka sprejeta, a predsednik republike doklej še ni imenoval njegovega namestnika. Položai v parlamentu se ie med tem nekoliko spremenil.. Ker so sedaj cenzuro odpravil. -o se opoziconalci vrnili v parlament Izostali so ie socialisti ji katalonski levičarji, ki vztrajajo pri svoj zahtevi, da predsedstvo zbornice garantira za imuniteto poslancev Konkretno zahtevajo takojšen preklic aretacije socialističnega poslan-^ Blanca iz Ovieda. Jaspar sestavlja belgijsko vlado Bruselj. 15. novembra, k. Kakor je b k> pričakovati, je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu minLstru Jasparu, ki je bil že večkrat predsednik belgijske vlade. Jaspar namerava poleg katoliške ln liberalne stranke pridobiti za vstop v vlado tudi socialiste. Plenarna seja pcsaarskega odbora Pariz, 15. novembra. AA. Havas poroča iz Rima: Odbor trojice, ki naj uredi plebiscitna vprašanja Posaarja. bo imel jutri plenarno sejo odbora, ki i' bodo prisostvovali tudi francoski n nemški strokovnjaki in delegacija finančnega ocfbora Društva narodov. ki bo načela finančna in denarna vprašanja plebiscita. Priznanje prometnemu osobju Beograd, 15. novembra. AA. Prometni minister Ognjen Kuzmanovič ie P°slal naslednjo pohvalnico osobju prometnega mili.strstva: , »S pohvalo naglašasn visoko pojmovanje ia vestno izpolnjevanje dolžnosti železniškega, poštnega in brzojavnega ter pami-škega osobja ob smrti in pogrebu Viteškega kralja. Upam, da bo prizadevnost osobja prometnega ministrstva ostala zmerom oa dostojni višini.« Iz prometne shiibe Beograd, 15. novembra AA Z ukazom kr. namestništva so na predlog prometnega ministra imenovani: pri železniškem ravnateljstvu v Subotici za višjega tajnika v V. skupini v delavnici v Velikem Beč-kereku inž. Ernest Sancin, višji tajnik smederevske delavnice; pri železniškem ravnateljstvu v Zagrebu: za poverjenika v 6. skupini v strojnem oddelku inž. Karlo Ermenc, poverjenik v kurilnici v Srbski Moravici; za višjega pristava v 7. skupini v bjelovarski kurilnici inž. Vladimir Tegl, višji pristav v kurilnici Zagreb, glavni ko. lodvor. Volitve v železnicarskl bolniški fond Beograd, 15. novembra AA. Z odlokom prometnega ministra so razpisane volitve za oblastne skupščine bolniškega fonda za 6. december Obenem je prometni minister dovolil, da se vsakemu članu volilne komisije in volilnega odbora, ki bo delal ▼ oblastni upravi, izplača za delo pri volit, vah skupščinarjev po 40 Din nagrade na dan. Huda avtomobilska nesreča kneza Windischfirratza Gradec, 15. novembra d. Knez Edvard Windischgratz, ki stalno biva v Jugoslaviji, je postal žrtev hude avtomobilske nesreče. Njegov avto je zadel v neki moto-cikel. Knez in njegova žena Aleksandra sta bila hudo ranjena, njuna 10 dni stara hčerka pa je ostala nepoškodovana. Kne ginja Aleksandra je do zadnjih dni bivala v nekem graškem sanatorijn, kjer je rodila hčerko. Pred dnevi je prišel njen mož po njo v sanatorij. 3z Gradca so se odpeljali s svojim avtomobilom, ki ga je vodil knez sam. V bližini Lintiic« pa se Je »godila nesreča. Na mestu, kjer se steka okrajna cesta iz Lirmice v državno cesto, je pridrvel avtomobilu nasproti motocikel, ki se Je zaletel naravnost v avto. Se v poslednjem hipu je skušal Windischgratz ustaviti svoj voz, toda baš zaradi tega se je avto prevrnil in padel v jarek ob cesti. Windischgratz Je dobil hudo poškodbo na desni roki in licn. njegova žena Pa n« glavi in na obeh rokah. Otrok je zaradi sunka padel iz avtomobila v cestni jarek, a se mu pri tem ni nič »godilo. Oba ranjenca so takoj odpeljali v neki graški sanatorij. Nevarnost poplav v Sarajevu Sarajevo. 15. novemilbra n. Zaradi deževja v poslednjih dneh je več rek v okolic! hudo narastlo. Miljačka. ki teče skozi mesto, Je pestala zelo nevarna. V nevarnosti so zlasti vsi leseni mostovi. Zato so policijski oblasti danes zabranile prehod preko teh mostov. V pripravljenosti so tudi sa rajevskl gasilci. Banjaluka, 15. novembra n. ®avi Je divjala nad Bosansko Krajino velika nevihta. Kakor vse kaže, se Je utrgal oblak. V dolinah je zapadel sneg in po vsej Krajini je okrog 3. zjutraj padala oek> toča. Kako je nastal kraljev spomenik na Žagani peci Neštetokrat me Je že vodila pot v planine bodisi samega ali * družbo gane peči. Ta prelepi pJaninski koticeat n« konca Bistriške doline, obdan od vseh strani od veličastnih velikanov Brane, Turek e gore, Slemena, Skute, Kalcev ta Mokrice, se mi je tako priljubil, da md je danes najljubši planinski kotiček. Kakor slehernega Jugoslovena m z^1 na£ •niince, tako je tudi mene v srce zadela strahovita vest, da je preminil naš največji prijatelj plarnim, Nj. Vel. viteSki kralj Aleksander i. Uedindtelj. Takoj prvo nedeljo po umoru, ko me je s prijatelji zopet vodila pot mimo žagame peči, kjer je tudi On hodil mnogokrat mimo na lo>v na gamse v tamkajšnja svoja lovišča, sem vzel 6 seboj minij ter sem s pomočjo lestve, ki sem Jo bil dobil v drvareki koči, nareddJ kakih 6 do 8 m velik, s približno 25 om širokimi črkami lepo viden napis: »Slava Ti, Vitez Aleksander, planinci Ti bomo čuvali Jugoslavijo!« Doma pa sem se takoj potema dogovoril 8 tremi tovariši, da smo nad tem napisom postavili nepozabljenemo kralju skromen spomenik. Dali smo: ja® kraljev doipremi profil iz mavca in lesen okvir, ki sem ga v to svrho naredil doma, dva druga 6 man debelo 30X40 am veliko šipo, na katero sta u rezala križec im datum smrti, tretji ipa je prinesel cement ter trofoojko z žalnim florom. Ker smo morali nositi tutdi hrano in orodje, smo bili kar dobro obloženi. PrišJi smo že v soboto ponoči s kolesi do Kamniške Bistrice, nato pa smo se podali v žagano peč, kjer smo prespali še nekaj uric v drvareki koči. Ob 7. zjutraj smo se spravili na delo. Vse dopolidine smo klesali stoječ na leetvi, vdolbino v skalo, popoldne pa smo zace-mentirali profil, nad katerega smo pritrdili trobojko s florom, pred njega pa smo zacementirall okvir s Sipo. Nad ta skroomi spomenik smo pritndilj vemec, pod njftn pa gobo, na kateri smo prižgali lučko Proti večeru — Imeli amo ves dan krasno vreme — smo se t ialo6tmim trikratnim vrakllkom: »Slava!« poslovili od spomenika, zadovoljni ln srečni, da smo svojemu mrtvemu kralju na ta način vsaj nekoliko povrnili ljubezen za ljubezen Tod mimo pelje pot na Kokrško sedlo ln dalje na Gnntavee ln Je ta sipomeniček z nje zelo lepo viden M S. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Francoski politiki o Viteškem kralju Včeraj smo priobčili v >Jutnic več Izjav najuglednejših zastopnikov francoskega Javnega življenja o pokojnem Viteškem kralju Aleksandru L Uedinitelju, ki so jih dali v zvezi s sobotnimi in nedeljskimi veličastnimi manifestacijami v Parizu v spomin na tragično umrlega vladarja. Danes priobčujemo še nekatere izjave: He>nry Lfflaz, narodni poslanec Umor kralja Aleksandra m Louisa Bar-fhouja v trenutku, ko se je hotelo pokazati pred vsem svetom, da so stiki, ki nas vežejo z Jugoslavijo, še tesnejši, ni omajal soglasja med nami in ni zmanjšal nawe vzajemne zvestobe. Ostudni zločin je odkril narodom zvezo, ki so jo dotlej pravilno cenila samo poučena ministrstva. Obenem pa je posvetil naše prijateljstvo. Po tolmačenju naš h dveh domovin sta kralj Aleksander in Louis Barthou padla zato, ker sta branila narod proti interna-cionali, red proti revoluciji in mir proti vojni. Krvava slika njune tragične smrti opozarja naši dve državi, naj ohranita za vse čase zvezo, ki sloni na enodušnosti s-rc. razžaloščenih z isto bolestjo. Jugoslo-veni in Franoozi. pretrpeli ste isto bolest, ker branite eno in isto misel 1 Delajte v smislu te misli brez omahovanja, ker sta zanjo padla tista, ki jih objokujete! Andre TibHl, profesor univerze v Nancyju Kralj Aleksander, ki je v vojni in mira s svojo hrabrostjo, s svojo modrostjo m s svojo zavestjo premagal mnoge ovire m pretrpel mnoge izkušnje in prenesel brezmejne skrbi, je vse svoje življenje delal za edinstvo Jugoslavije. Padel je kot mu-čenik svoje misli in jo posvetil s svojo krvjo. Z vsem žarom svoje osebnosti se je posvetil tudi okreptvi miru, pri čemer je poleg njega padel tudi Barthou. Predsednik vlade Doumergue je tolmačil čuvstva vseh Francozov, ko je dejal, da ie ta tragični dogodek, ki je zadel Jugoslavijo in z njo tudi Francijo ter enega najznamenitejših državnikov, le okrepil in še povečal stike med obema narodoma. Th. Romastin, poslanec okrožja Sarthe Dvojna žalost, ki ie hknatu zadela Jugoslavijo :n Francijo, je dala obema narodoma priložnost, da se vzajemno še bolje spoznata. Njuna bolest je še bolj okrepila nerazdružljivo prijateljstvo, ki za večne čase druži obe državi. V isti apotoozi združujemo dva mučenika ideje miru, kralja Aleksandra I. in Louisa Barthouja. Da bo njuno delo plodno, je pofcrebnejše kakor kdajfcoli prej, da naša dva naroda v svoji bolesti dokažeta vsemu svetu, kako čvrste vezi ju združujejo in kako trdno voljo imata za ohranitev miru. Slava našemu prijatelju kralju-vitezu! Naj bo jugoslovenski narod prjepričan o naši neomajni zvestobi do njega! Paul Gauttler, član Instituta Umor kralja Aleksandra je grozen udarec usode za Francijo in za prijatelje Jugoslavije, kar pomeni za vse Franooze. Kralj Aleksander, ki sem ga imel čast osebno poznati, je bil dejanski vodja v najpopolnejšem smislu te besede. Ta naslov je zaslužil zaradi svoje modrosti in plemenitosti svojega značaja. Njegova smrt je za Francijo tem hujša preizkušnja, ker je bil ubit od teroristov v trenutku, ko je stopil na francosko zemljo. Ta bolestna preizkušnja je prijateljstvo med Jugoslavijo in Franoiio le se poglobila in okrepila tesne stike, ki vežejo obe državi Vsi Franoozi vedo za junaštvo Jugoslovenov, ki so med svetovno vojno vzdržali najhujše preizkušnje, med temi tudi izgnanstvo iz domovine, s hrabrostjo, ka jo je občudoval ves svet Prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo je jamstvo miru v Evropi in ni usmerjeno proti nikomur. Nasprotno gre za to, da zbere okrog sebe vse, ki so dobre volje. Povsem neodvisno od dejstva, da je varnost obeh držav tesno odvisna druga od druge, delata Jugoslavija in Francija na to. da brez vsake zahrbtne misli ohranita mir v Evropi. Ni dvoma, da bi bil mir v nevarnosti, če bi ne bilo prijateljstva med Franoijo in Jugoslavijo. Zato še posebej pozdravljamo delo namestništva ki je odločilo. da bo nadaljevalo polit ko, začrtano po velikem in junaškem vladarju, ki ga zdaj objokujemo Dr. Perfetti, poslanec Gornje Mame V času, ko je Beograd prirejal svojemu kralju-mučeniku presunljiv svečan pogreb, čigar podrobnosti je po radiu spremljal ves svet, so se ves Pariz in vsi Francozi, ki jih je tako bolestno zadelo v najdražjih čuv-stv:h gostoljubja, združili v najiskreneše misli s svojimi prijatelji Jugosloveni. ki so z bolestjo spremljali svojega nadvse ljubljenega kralja k poslednjemu počitku Ta bolest se je izražala tudi v sroib Francozov. na katerih užaloščenih obrazih se je takrat mogla brati ljubezen, ki združuje naša dva naroda. Trditi smem, da je strašni zločin, ki je nepopisno radost prebivalstva, vzklikajočega ob izkrcanju kralju Aleksandru L izprememil v nepopisno bolest — da je to zverinsko delo utrdilo ju-goslovensko-francosko prijateljstvo, porojeno na bojiščih solunske fronte. Kakor da se hočeta pridružiti svojemu kraljevskemu gostu kot častna straža, sta minister Louis Barthou in predsednik Poincare, ki sta oba v razdobju dveh let imela čast sprejeti kralja Aleksandra I.. odšla ta dva naša znamenita držvnika za njim v smrt. Ali ni to ne samo tragičen, temveč tudi vzvišen simbol nerazdruzljive skupnosti obeh vekkih narodov? Vienot, tajnik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Poznam Jugoslavijo. Seznanil sem se z njenim hrabrim, čuvstveno razgibanim in zvestim prebivalstvom Nobena druga država ne napravi vtisa, da bi tako krepko in vztrajno ter tako skupno od vsega začetka pa do konca delala na ustvaritvi nadčloveške zamisli narodne velčine Vse to pa dela brez pretiranega osebnega častil jubja, brez bučnega razsrpavanja. brez hvali&ania in brez vsakega samopoveliče-vanja. Ta država je bujna, trezna in resna tako v svojem telesnem, kakor v svojem moralnem življenju in po svoji narodni" duši Kralj Aleksander je bil pravi predstavnik svojega naroda. Zastopal ga je tako. kakor pokojni kralj Albert Beljrjo. Klanjam se pred njegovo neizmerno vdanostjo Jugoslaviji in pred njegovo vzvišeno zvestobo Franciji. Od sTca upam. da ostudni zločin ne bo ogražal kraljevega dela v državi sama in preprečil dela, ki ga je zasnoval v interesu evropskega miru. Občudujem hladnokrvnost, ki so jo pokazali tudi v tem času mnogi upravitelji Jugoslavije. Ne dvomim, da je francosko javno mnenje znalo ceniti njihovo zrmer-nost in da stoji ob strani obzirno vodene Jugoslavije v znamenju najglobljega v najzvestejšega prijateljstva. H. Roger, častni dekan partite medicinske fakultete Vsi Francozi se v globoki žalosti pridružujejo bolesti junake ga jugoslovenskega naroda, ki se je tako dolgo in tako pogumno boril za svojo neodvisnost in svobodo. Kakor Francija je tudi Jugoslavija leta 1914 morala prestati vse grozote sovražnega vpada, toda vzlic vsem gorjem je znala ohraniti nezmagljivo odločnost in neomajno vero v bo-dočnost Toda, ko so s« uresničile njene upravičene težnje, j« njena neusmiljena usoda udarila tistega, ki j« bil v celoti vzpostavil jugoslovensko domovino. KTalj-vojak je podlegel najstrašnejšemu vseh atentatov, toda njegovo delo ga je preživelo. Po njegovem zgledu bo Jugoslavija tudi v bodoče korakala dal)e po poti napredka m delala skupno s Francijo 7x1 uresničenje njunih skupnih idealov — pravice in miru. A. Meillet, profesor »Coflege de Franc©* in predsednik Zavoda za sk>vatrsfce vede Nekoč so znanstveniki-jezikoslovei ngo tovili istovetnost srbskega in hrvatskega je zika in so znanstveno potrdili obstoj srb sko-hrvatskega jezika. Da ao mogli iz « znanstvene ugotovitve storiti potrebne skle pe, so bile potrebne hude borbe _za zanesljivo, krepko in potrpežljivo politiko. Moi ki je to delo srečno končal, je bil kralj Aleksander L Morilec, ki je zadal smrtni uda rec kralju Aleksandru, je ubil velikega vo ditelja, junaka in državnika. Zadel je člo veka, ki je končal delo slovanskega edin-stva. Veliki slovanski kralj je padel, z nje govo smrtjo je prizadeta tudi vsa Evropa Njegovo delo pa je ostalo in bo ostalo. Paul Strauss. senator hi bivši min iste« Ni je manifestacije, ustmene ali pisarn« za franoosko-jugoslovansko prijateljstvo, k: bi se po prefreslj ivosti in svoji notranji vrednosti mogla meriti z navzočnostjo predsednika francoske republike, zastopnikom francoske vlade in francoskega parlament« pri pogrebu velikega kralja, našega slav nega zaveznika. Takšen odločen dokaz sporazuma in prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo v toli tragičnih okoliščinah mors doprinesti k evropskemu miru. Andre Gri-sorri, poslanec in župan Courboisa Ni je občine na Francoskem, ki je ne b bila zadela težka izguba velikega jugosio-venskega kralja. Francija je z njim izgubil« velikega prijatelja. Z Rarthouiem. ki j< umrl ob Aleksandru I., je Francija izgubil« slavnega ministra. Ali je zdaj težje ohraniti svetovni mir? Očitno je, da bo Jugoslavija tudi nadalje ostala dobra tovariši c« naši državi. Drugače si tudi ne moremo misliti. Kralj Aleksander je tako popolno po znal našo Francijo, toliko je bil pretrpe: skupaj z njo. teko jo je ljubil tako dobro je pojmoval njeno dušo. razen tega je bil pa tako popolno poučen o mehanizmu mednarodne politike, da se je ls&e od drugib ognil raznim pastem, da je izFre cija in Jugoslavija svojega velikega kralja in svojega ministra Ta dvojna splošna narodna žalost bo še poglobila nerazdružne stike, ki vežejo obe državi. Odslej je njuna zveza posvečena s krvjo žrtev 9. oktobra. Francija je napram Jugoslaviji prevzela obveznost solidarnosti, k; je nikoli ne b« prelomila. Tesno združeni z istim idealom miru, za katerega je delal kralj Aleksander z vsem srcem, bosta Francija in Jugosla? vija ramo ob rami in v složnem delu delovali za varnost Evrope. Ohranjujoč spomin na padle žrtve bosta razvijali sodelovanje m ustvarjajoče medsebojno prijateljstvo Nezgoda nemškega poizkusnega letala Zemun. 15. novembra, n. Na aemunsken letališču je davi pristalo nemško propa gandno letalo elektrotehničnega podjetja Siemens. V letalu so bili nameščeni razni aparati tovarne in tudi neki stroji, ki na: bi med poletom sami vodili letalo. Zaradi neopreznosti pilotov pri polnitvi bencinskih tankov pa ie nastala nesreča. Tanki so eksplodirali. Motor ie hudo poškodovan, vendar so 06tali aparati v letalu celi. V letalu je prostora za šest potnikov Pokvarjeno le talo so še danes odpravili po železnici ^ NemSjo. Visoka počastitev maršala d' Esperaya Partz, 15. novembra AA. Havas poroča: Na mesrti umrlega zgodovinarja Camills Julliana in pokojnega maršala Lyauteys sta izvoljena v Akademijo znanosti bivši minister Leon Berard in maršal Franche1 d' Esperay. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno v zaledju. vedreiSe v Primorju in v višjih gorekih krajih. Zmerno hladno, v ostalem stalno vreme. Maši kraji »udje Aleksandrova stena v Kamniških Alpah Kamnik, 15. novembra Kamniška podružnica SPD je imela včeraj sejo. na kateri je imel predsednik dr. Konrad Janežič lep govor o blagopokoj-nem viteškem kralju Aleksandru ki je bil iskren občudovalec in velik ljubitelj naših planin Tajnik Makso Koželj je predlagal, da centralni odbor SPD na predlog kamniške podružnice zaprosi marsalat dvora za dovoljenje, da se sme Rseniška stena odsiej imenovati Aleksandrova stena. Tod je bil blagopokojni vladar pred svojim odhodom na obisk v bratsko Bolgarijo zadnjikrat na lovu v naših krajih. Stena je okrog 800 m visoka in jo menda dozdaj še nihče ni mogel premagati. Imena ta stena dozdaj ni imela pravega Običajno so ji rekli Rseniška ali Rsenikova stena, ker pada strmo v dolino Kamniške Bele baš Tzpod znane planine Rsenika Predlog je bil z odobravanjem sprejet in takoj odposlan na osrednji odbor SPD V nadaljnji debati je odbor podružnice razpravljal o gradnji nove pešpoti v Kamniško Bistrico. Pešpot bo šla po desnem bregu Bistrice nekako 4 metre nad strugo in bo brez vzpetosti. Kredit za gradnjo te prepotrebne poti bo odprt v začetku spomladi, nakar se bo takoj pričelo z delom. Med sklepi, ki jih je sprejel odbor, bi omenili zlasti markiranje izletniške pešpoti iz Palovič, odnosno Vranje peči na Zlato polje, odtam pa na Češnjice in v Laze v Tuhinjsko dolino. Izletniki so že večkrat izrazili željo, da bi se markirala ta pot, ki je sicer dolga, a zelo hvaležna, podpore. Ministrstvo socialne politike^ zavzema v tem pogledu princip stroge šted-nje, ker če bodo ti fondi prehitro izrabljeni, bodo brezposelni padli samo državi v breme. Spričo velike stiske, v kateri se nahajajo družine brezposelnih delavcev na pragu zime, ki grozi biti najhujša v tej dobi krize, pa je g. minister dr. Novak obljubil, da bo podrobneje proučil to vprašanje. Železničarji v spomin pokojnega vladarja Ljubljana, 15. novembra V kurilnici državnih železnic Ljubljana-gorenjski kolodvor se je vršila včeraj po iniciativi delavcev in nameščencev lepa proslava spomina blagopokojnega kralja. Na-stavljenci in delavci so sestavili spominsko listino, jo vložili v hermetično zaprt steklen val, istega pa v medeninasti val, ki je bil vložen v ^simboličen sarkofag iz litega železa v velikosti 43 X 28 cm. Simbolični sarkofag je hermetično zaprt s pokrovom, ki ga krasi bakren lovorjev venec z napisom: Čuvajte Jugoslavijo! in z datumom kraljeve smrti, dočim je na drugi strani napis: Čuvali jo bomo! 9 XI. 1934. Spominska listina ima naslednje besedilo: »Vzidano ob mesecu smrti 9 XI. 1934, v času globokega žalovanja vsega jugoslovenskega" naroda za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, ki je kot žrtev gnusnega zločinskega atentata v Marseilleu 9 X 1934 položil svoje dragoceno življenje na žrtvemk mile nam domovine svobodne kraljevine Jugoslavije. Podpisano osebje kurilnice Ljubljana II. vlaga to zgodovinsko listino kot sporočilo poznejšim rodovom, kako težko ga je zadela izg-uba ljubljenega kralja vodnika in muče-nika na poti k cilju za vseslovansko svobodo Kralj-junak je umrl z oporoko: Čuvajte mi Jugoslavijo!« Vse delo te lepe počastitve spomina so delavci izvršili sami ter iz lastnih sredstev nabavili tudi material. Simbolični sarkofag je bil položen v meter globoko betonsko jamo in so lepi svečanosti prisostvovali poleg načelnika strojnega oddelka inž Finca, vsi delavci in nastavljenci kurilnice. V za-dimljenih prostorih med sajastimi zidovi in lokomotivami je prebral spominsko besedilo šef kurilnice g. Tihomir Spasenovič, gospod načelnik strojnega oddelka pa je v svojem govoru naglasil. kako so se jugoslovenski železničarji iz srca zaobljubili oporoki pokojnega vladarja. Simbolični sarkofag so pokrili z močno jekleno ploščo, potem pa je kot prvi položil nanj tri lopatice betonske litine g. načelnik, za niim pa vsi uslužbenci. Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jose-fova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Regulacija Save v Mednem * Stroški bodo znašali blizu 93*000 Din — Komisijski ogled je bil že izvršen Ljubljana, 14. novembra Sava v Mednem kakor tudi na mnogih drugih mestih silno ograža obrežno zemljo, njive in travnike, posebno jeseni in pomladi ob času deževja ali taljenja snega v planinah. Oblasti se že dolgo časa pečajo z načrti reguliranja savskega korita, vendar se problema ne upajo prav lotiti zaradi velikih sto-škov. Ne izključuje pa se pri tem možnost regulacije vsaj na posameznih. najbolj potrebnih mestih. Banska uprava se je odločila zdaj za regulacijo Save in sicer desne struge pod vasjo Medno, nasproti prostora, ki ga ima v zakupu za dobo 15 let mestna občina ljubljanska, ki ima tam postavljenih nekaj svojih zgradb za počitniške kolonije (bivše kopališče). Regulacija tega predela Save se ima izvršiti na ta način, da se s pomočjo za-gradb v desnem rokavu vsa voda polagoma usmeri v levo strugo. V ta namen se bo desna struga zaprla z nizkimi do spodnje srednje vode segajočimi reverzami, ki se bodo polagoma zviševale. Desna brežina je po novo nastalem toku močno ogrožena in že zdaj precej poškodovana. Večja povo-denj bi strgala velike plasti zemlje, ki je last nadarbinskega premoženja šentviške župnije in ki jo ima v zakupu mestna občina. Prizadetih pa je še kakih 7 posestnikov obrežnih parcel Celokupni stroski za regulacijo Save v Mednem so proračunjeni na 92.400 Din. Na kraju samem se je vršil pred nekaj dnevi komisijski ogled, ki so se ga udeležili vsi interesenti. Popreje je bil že izdelan regulačni načrt, ki je vsakomur na vpogled na sreskem poglavarstvu in v predsedstvu šentviške občine. Komisija se je tedaj soglasno izrekla za potrebo izvedbe obsežno zaščitenega projekta. Prišlo je tudi do sporazuma v pogledu porazdelitve stroškov. Nekako 60 odstotkov potrebnih stroškov bi krila banovina. odnosno država, ostale pa bi prispevali interesenti sami. Domači interesenti bi krili stroške na ta način, da bi dobavljali brezplačno prevozna sredstva ter material in deloma tudi delovne sile. Mestna občina ljubljanska se brani prevzeti kake obveze glede prispevka, ker ni ona lastnica, nego le zakupnica enega izmed prizadetih zemljišč. Neposredno korist od projektiranih obrežnih naprav bi ime!a poleg drugih lastnikov obrežnih zemljišč nadarbina, zato bo najbrže morala ta prispevati večji del. To seveda ne v primeru, če bo mestna občina sklenila nakup omenjene parcele od nadarbine. O tem so se baje že vršili razgovori med zastopnikom nadarbine, šentviškim dekanom g. Zabre-tom in mestno občino ljubljansko. Z regulacijskimi deli na Savi v Mednem se bo pričelo najbrže že v kratkem. Važna gospodarska vprašanja kranjskega sreza Kranj, 15. novembra Ko je bilo na seji pododbora Županske zveze za srez Kranj rešeno vprašanje gorenjske bolnišnice, o katerem je »Jutro« že poročalo, so prišle na dnevni red še druge zelo važne točke Najprej je predsednik g. Pire poročal, da bo te dni posebna depu-tacija županov posredovala pri banski upravi zaradi podpor za javna dela. Žunan g. Križnar je poročal, da je pododbor Županske zveze poslal na bansko upravo načrt javnih del, ki naj bi bila izvršena v prihodnjih letih. V ta program spadajo poprave in preložitve raznih cest ter zgradbe raznih vodovodov, med katerimi so najbolj nujni v Cerkljah in pa veliki vodovod Pred-dvor-Kranj-Stražišče. Za Stražišče so načrti že gotovi, za Preddvor jih pa dela Higienski zavod. Med slučajnostmi jo bilo sproženih več vprašanj, na katere je odgovarja! sreski načelnik g. dr. Ogrin. Zanimiv je bil predlog šolskega upravitelja iz Cerkelj g. Lapajneta. naj se uvede akcija, da bi dobila Gorenjska svojo kmetijsko šolo, ker je poljedelstvo zaradi alpske klime drugačno kakor v drugih pokrajinah. Gospodarstvu Gorenjske bi samostojna kmetijska šola nudila velike koristi. KAKA0IA4 0SEBE 1 Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. Zupan iz Stare Loke g. Hafner se je zavzel za obdržanje in zboljšanje priznane in zelo uspešno delujoče mlekarske šole v Skofji Loki, ki pa nima niti primernih prostorov in se tudi ne ve. koliko časa bo še obstojala. Mlekarski šoli naj sc zagotovi trajni obstanek in vsestranska podpora. Beda izseljencev in brezposelnih na dnevnem redu Konference Delavskih zbornic v Beogradu — V fondu za brezposelne 30 milijonov, Borze dela pa brez kreditov Ljubljana, 15. novembra Te dni sta se v Beogradu vršili dve konferenci Delavskih zbomic iz vse države, na katerih se je razpravljalo o vprašanju znižanja zborničnih proračunov za 10 odst., kakor ga zahteva finančni minister, in o vprašanju službene pragmatike za name-ščenstvo zbornic. Ljubljansko Delavsko zbornico sta zastopala predsednik Lojze Sedej in tajnik Filip Uratnik Predstavniki zbornic so pri tej priliki obiskali tudi ministra za socialno politiko dr. Novaka in druge resorne ministre in so jim ob nazornem gradivu podrobno obrazložili socialni položaj delavstva in potrebo večjega zanimanja za delavske strokovne in socialne ustanove. Vlada je bila odredila redukcijo proračunov zbornic, češ da predvideni dohodki nimajo povsem realne osnove. Predstavniki Delavskih zbornic so utemeljevali, da so proračuni sestavljeni po najskrbnejšem pretresu vseh stvarnih možnosti in da bodo prispevki brez nadaljnjega dosegli proračunano višino. Zadnja odločitev o tej stvari še ni padla, vendar pa je upanje, da se bo našla kompromisna rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Posebno pozornost so zastopniki naših zbornic v razgovorih s predstavniki vlide posvetili vprašanju repatriacije naših z-se-Ijencev. »Jutro« je že nekajkrat poročalo o tem, kako se zadnji čas v trumah vračajo naši delavci iz zapadnoevropskih industrijskih držav in od onkraj oceana. Ti repatri-iranci potujejo s številnimi rodbinami in vozijo s seboj vse svoje pohištvo, saj bi se brez njega v resnici ne mogli nikjer niti za silo udomiti. Do meje svoje domovine se že še prebijejo, po tujih državah so deležni raznih olajšav tako za osebni kakor tovorni prevoz. V domači državi pa takšnih udobnosti niso deležni. Izseljencem, ki se zglase v Ljubljani, plača sicer izseljenski komisarijat potnino odtod do domače občine, za prevoz pohištva pa morajo kriti stroške sami. Naši repatriiranci se vračajo po večini brez vsakih prihrankov in tako jim po navadi ne preostane nič drugega, kakor da puste svoj bedni baliž v železniškem skladišču obmejne postaje in se praznih rok odpeljejo v domači kraj. Ležarina v kolodvorskih skladiščih znese kmalu visoke vsote. Ljudje zaman prosijo podpor na vseh koncih in krajih in iz tega se rode cele družinske tragedije. Ljubljanska Delavska zbornica se je že svoj čas obrnila v tej zadevi na socialno-politični oddelek banske uprave, da bi ona priskočila repatriirancem na pomoč za prevoz. Banska uprava je izjavila, da nima zato potrebnih sredstev, in je naročila občinam da one prevzamejo te stroške. Podeželske občine, ki pogostokrat vobče nimajo posebnih socialnopolitičnih {»ostavk v svojih proračunih, temu naročilu seveda niso v zadostni meri ustregle. Zastopniki DZ so prosili resorna ministrstva, naj se ti neizogibni stroški repatriacije krijejo iz državnih sredstev. Poleg vprašanja o razširitvi Pokojninske- ga zavoda ki s tem nameščeoakega zavarovanja na vso državo, so zastopniki DZ obširno razpravljali e predstavniki vlade še o zadevi podpornih fondov za brezposelne pri Borzah dela. Med drugimi socialnimi davščinami plačujejo delavci in nameščenci reden prispevek za Borzo dela, ki se steka v poseben gradbeni in podporni sklad. Iz gradbenega fonda se podeljujejo posojila občinam za občekoristne javne gradbe, iz podpornega pa so dotirane Borze dela, ki iz teh sredstev dele podpore brezposelnim. V tem fondu se je zbralo v Beogradu okrog 30 milijonov dinarjev. Ministrstvo socialne politike je bilo že svoj čas naprošeno, naj spričo velike bede brezposelnih in spričo dejstva, da so sredstva na razpolaga, podaljša brezposelnim, ki jih imajo Borze dela v evidenci, podporno dobo in naj vobče hitreje odpremlja zbrani denar krajevnim borzam, ki jim primanjkuje sredstev za Gradnja ceste Fram—Kopivnik Med lepimi vinogradi in griči ob vznožju Pohorja ležeči prijazni Fram, ki je postal tudi gospodarsko važen kraj, ker ima več podjetij in vodijo preko njega tudi trgovske poti na Dravsko polje, ni imel doslej nobene cestne zveze s pohorskim zaledjem. Mariborski cestni odbor pa je začel graditi prepotrebno cesto Fram-Kopiv-nik, ki bo zelo važna v tujsko-prometnem in splošnem gospodarskem oziru. Gradbena deLa izvršuje mariborski cestni odbor v lastni režiji po načrtih g. mž. StergarŠka, dela pa vodita geometer g. Supančič in delovodja g. Drago Pertot. Ker so pred tremi meseci še stale stoletne bukve, ponosni bori in smreke, se vije 6e>daj lepa cesta. Terenska dela so že končana in bo tako vse delo v najkrajšem času dovršeno. Denarna sredstva so prispevali mariborski cestni od-bo, banovina in framska občina. Siromaščina in blagostanje po hišah Pritlična hiša in enosobno stanovanje dajeta Ljubljani pečat — 142 stanovanj za 300 družin Ljubljana, 15. novembra. Pred nekaj dnevi je statistični urad mestne občine ljubljanske obhajal skromen jubilej — prvo obletnico svojega dejanskega obstanka. V nasprotju z napredno tujino je vloga statistike v upravnem, socialnem in znanstvenem življenju pri nas še zmerom vse premalo vpoštevana in tako je tudi naš mestni statistični urad obsojen na delo v precej tesn h, bednih razmerah. In vendar je opravek, ki ga je urad izvršil v enem letu, ogromen in zasluži občega priznanja O bilančnem prometu in o nekaterih drugih najvažnejših podatkih je urad izdelal nazorne diagrame. Obdelal je vse gradivo, ki so ga zbrala zadnja ljudska štetja, zdaj pa pripravlja obsežne in zani-m ve statistike o indeksu cen in življenjskih stroškov v Ljubljani. Pri tem ogromnem delu. ki ga vrši, pa živo občuti pomanjkanje delovnih sil in gmotnih sredstev. V uradu je stalno nameščen samo šef, njemu je prideljenih še par uradnikov, ki so zaposleni na stroške posebnega mestnega bednostnega fonda. Za razmere, v katerih dela, je najbolj značilno, da statistični urad nima niti svojih računskih st-ojev Kolikšno pozornost posvečajo mestne uprave tej panogi drugod se najbolj jasno razvidi iz bogato opremljenih publikacij, ki jih Ljubljana dobiva v zameno za svojo »Kroniko« iz Nemčije, Češkoslovaške. Poljske, Francije, Italije in od drugod Pri vsem tem pa osebje urada dela z vso vnemo in ljubeznijo in ne more biti dvoma, da se bodo morala najti sredstva, ki bodo njihovemu naporu zagotovila trajen uspeh. O tem. kako sta na splošne porazdeljena siromaščina in blagostanje v Ljubljani, nam zgovorno pripovedujejo stat:stični podatki o hišah in stanovanjih, ki jih je urad izdelal na podlagi zadnjega ljudskega štetja in jih nato še izpopolnil s podatki po zadnjem popisu hiš, izvršenem letos 31. marca. Ob času zadnjega ljudskega štetja je bilo v Ljubljani vsega skupaj 3322 h š. Za malomestni značaj Ljubljane je značilno, da je bilo ta čas med njimi 1457 pritličnih, 158 visokopritličnih in 1114 enonadstropnih hiš. Dvonadstropnih je bilo 386, trnad-stropnih 163, štirinadstropnih 37 in samo 7 večnadstropnih hiš. V teh hišah je bilo vsega skupaj 12.705 stanovanj in v niih je prebivalo 12.816 družin. Po velikosti je Kakor vpravljici se preobrazi vsaka pastorka lepote v lepotico, a vsaka lepa dama postane še lepša z uporabo najbolj dovršenega izdelka znanstvene kozmetike pudra »Liane Paracelsus«. Ta puder ima zaradi svoje finoče in sestavine odlično učinkovitost na obraz in mu daje izredno gladkost in nežnost. Zahtevajte izrecno puder »Liane«, ki se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. največ enosobnih stanovanj (34.21 odst.V nato dvosobnih (2856 odst.) in trisobnih (16.84 odst.). Izredno veliko je skromnih bivališč, ki premorejo en sam prostor za kuhinjo in sobo (1018). Pri vsej tej siro-maščini pa je v Ljubljani še zmerom J2SI stanovanj, ki obsegajo po 5 in več sob. Zunanje lice našega mesta karakterizira torej v splošnem prevladovanje pritlične h'še, življenjski standard prebivalstva pa označuje enosobno stanovanje, ki zavzema dobro tretjino v celotnem številu stanovanj. Velika mesta v tujini nam kažejo v tem pogledu povsem drugačno podobo. V Lip-skem je n. pr. skoraj polovica vseh stanovanj štirisobnih (45 odst.). enosobnih pa je še msnj kakor za 1 odst. Naše mesto je^ v tem razmerju torej precej zaostalo in čaka našo gospodarsko in soc alno politiko tukaj še veliko nalog. Po posameznih političnih okrajih so hiše in stanovanja porazdeljena tako. da je največ pritličnih hiš v dvorskem, najmanj pa v šentjakobskem okraju. Višje kakor 4 nadstropja pa imata samo kolodvorski in šolski okraj. Največ najbolj skromnih stanovanj, to je sob s šted Inikom, ima prav tako dvorski, največ največjih pa kolodvorski okraj. Ob času zadnjega ljudskega štetja 1775 hiš ni imelo kanalizacije, 549 hiš pa je bilo brez lastnega vodovoda. Brez električne razsvetljave je bilo ob zadnjem ljudskem štetju 5572 hiš. brez plina pa 2890. Ob priliki ljudskega štetja so bili med drug mi zbrani tudi podatki o tem. da stanuje v 142 stanovanjih 300 družin, kar priča, da stanovanjska kriza v Ljubljani še dolgo ni premagana. Največ teh stisnjenih bivališč je v dvorskem okraju, kjer se v 42 stanovanjih stiska 88 družin, in pa r kolodvorskem okraju, kjer si 78 družin deli 35 stanovanj. Zanimivo je. da je v letih 1918. do 1931. zrastla dobra tretjina današnje Ljubljane. V tem času je bilo sezidanih 1123 novih hiš, 77 pa jih je bilo prezidanih. Najbolj živahno je gradbena delavnost po_ vojni zajela dvorski in kolodvorski okraj, naj manj pa je bil deležen šentjakobski, v katerem ni bilo zgrajenih niti 2 odst. teh novih hiš. V času od 31. marca 1931, ko se je vršilo zadnje ljudsko štetje, pa do 31. marca letos pa je bilo zgrajenih še 412 novih hiš, od katerih je bilo 135 pritličnih, 40 visokopritličnih ;n 197 enonadstropnih. Izmed večnadstropnih jih je bilo 10, ki štejejo po pet in več nadstropij. Vsega skupaj je bilo torej letos v Ljubljani 3234 hiš, izmed katerih jih je približno polovica pritličnih (1592), pet- in večnadstropnih pa 17. V teh hišah je vsega skupaj 13.945 stanovanj, od katerih je 4539 enosobnih. 4105 dvosobnih. 2500 trisobnih in 1083 stanovanj, ki imajo sobo in kuhinjo v enem prostoru. 802 stanovanji pa imata po 5 m več sob. KULTURNI PREGLED Slikar Ante Trstenjak Med mariborskimi slikarji, ki razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, vibu^ajo posebno pozornost slibe An-ta Trstenjaka. Pred enajstimi leti je Ante Trstenjak priredil v Mariboru prvo razstavo. Prišel ie iz Prage kot absolvent tamošnje akademije: mlad. poln vere v umetnost. na6mehljane«a obraza, s prležkim naglasom v govorici. Vse to mu je ostalo še po enajstih letih. Tudi mladosten izraz na obrazu. V govorici barva njegove domačije — vzlic temu, da že nekai let stalno biva v Pragi. Predvsem pa mu je ostala topla vera v umetnost. Lani sem ga obiskal v ateljeju na Kral Vinohradib v Pragi Korunni trida je široka in dokaj mirna cesta. V eni izmed visokih naiemniških kasarn, ki stoje z nekakim hladnim dostojanstvom predvojnih hiš z obeh strani ceste, ima slovenski umetnik svoio delavnico Razkazoval mi ie najnover še slike- V ugašajoči svetlobi jesenskega popoldneva so vzplamtele živahne barve Tr-sten akovih krafin z našega Jadrana. >z Br^tanie motivi o Seine v Parizu, vode in gozdov; od >preve. iz lužiškosrb6ke pokrajine ki ie našla v tem strastnem oboževalcu barv svojega pesnika. Sedaj ie prinesel v staro domovino množico novih slik. Motivi iz Prlekije in h Francije, tihožitja. Opaizil sem da Praea. ki je navdihnila toliko slikarjev, Trstenja-ka sorazmerno malo mspirira. Stalno ee pa njegovo slikarsko občutie vrača v domači kraj. med vinograde okoli slikovitega Ljutomera, na zeleno Mursko polje. Na fin prijateljski razgovor te dni se ie najprej sukal okroa povezanosti z domačo zemljo. Iz Ljutomera, mesteca, ki mu je dal v svojem ilirskem zanosu sedanie ime Stanko Vraz. poteka tudi slikar Žabota. Njega je, kakor vse kaže. dokončno vsrkala Slovaška. Postal ie slikarski pesnik njenih vinogradov, voda in pisanih vasi Ali 6e Ni tudi Trstenjak duševno oddaljil domovini? Ne. Ni samo naključje, da razstavlja z mariborsko »Brazdo«. Čuti se slikarja svoje ožje domačije: njeno lepoto nosi tudi po tujini in skozi njo gleda, kakor skozi prizmo vso tujo lepoto Trstenjak je predvsem globoko zraščen z domačo zemljo. — Zrasel sem na kmetih. — mi je pravil. — in sem že od mladih nog opravlial domača dela. Priznavam, da me še vedno naj-bob mika ooezija grude. Kakor zaljubljenec r.06i mimo vseh drugih lepotic samo sliko svoje izvoljenke. tako nosim iaz sirom sveta podobe iz rodne Prlekije. Če pridem n. pr. na Češkem v vas in slikam mlaSvo, ki te lani nekoliko drugačna nego pri nas. me nehote zanese v domači kraj. in šele skozi njega doživljam podoben prizor v tujini. Kadar pridem domov, ne morem govoriti drugače nego v narečju. Ce bi govori! drugače, bi se pačil. In vendar mu je Češkoslovaška postala druga domovina. Š Prago ga spajajo rodbinske vezi (ozenjen je z zdravnico, ki ima tam ustaljeno prakso). V Pragi je študiral. Spominja se svojih učiteljev: Hynaisa. moža stare šole. vase zaprtega, s katerim se je bil po enem letu prijateljsko razšel, ker si od n-egove učiteljske diktature ni obetal kdo ve kaj prida za svoi razvoj. Potem pa Tilleja. ki ni slikar znatnejšega pomena, zato pa prvovrstn. r.edagog, pravx> nasprotje Hvnaisu: širokosrčen nasproti učencem, prizanesli;v glede njihovega osebnega okusa a varen in s'rog vodnik v tehniki, v "»bvladovanju matenala. V niegovi šoli eo se vodile živahne debate o vs*h vprašanijh slikarstva, tem bolj ker ie Tille sam kazal izredno široko obzorje, obenem pa spoštovanje med svobodo osebnega mnenja, samer sloinega mišljenja. Iz teh opominov. Vi so jih begotno spremljal: kolobarji dima in med katere ee je vpletala resnobna kavarniška godba so se izklesali mejniki Tretenjakovoga razvoja: L«4a 1923 ie do/ršfi akademijo in priredil prvo razstavo v Mariboru. 1924 in 1925 je bival «• Parizu n razstavil tam kolektivno d°!o posame^n" slike pa v znan »m »Salon dV.ton.nec: 1926. je predstavil Ljubljani in nato še v Pragi, loto dni pozneje ie ronei razstavljal v Parizu in 1028 lužižko- srbske motive v Budvšinu; 1929 je razstavljal v Pragi in Hradcu Kralovem, leto dni pozneje zopet v Prigi in v Mariboru, letos pa \ Mariboru in Ljubljani Pri tem niso upoštevane jugoelovenske razstave v inozemstvu. na katerih je bilo zastopano tudi Trstenjakovo delo. * Pomenek se je razpletel na njegov umetnostni >credo<. Kai vidi v slikarstvu, kakšno ios.an«Mvo mi pnoisuje? — Menda ga ni slikar:«, ki n« bi imel r.rkegp višjega smotra. Kaj .i<>5em povedati. "ko slikam? — Izživeti samega sobe, izraziti svoje dojemanje sveta. To predvsem. Ni mi do tega. da bi nosil pečaJutro« zabeležilo, kako se na-ši izseljenci v trumah vračajo iz Francije, Holandije, Amerike in drugod. Samo iz Francije jc vlak pred tedni pripeljal 150 naSih ljudi, ki so pripovedovali, rta bodo kmalu prišli za njimi tudi vsi ostali naši izseljenci, ki delajo v francoskih rudniških in industrijskih središčih. Tudi naš izseljenski komisarijat je že prejel obvestilo, da se v najkrajšem času vrne iz Francije 600 naših ljudi. Ti nedobri glasovi pa so bili po-zneje preklicani. Kakor vse kaže, se nam to jesen še ni treba bati najhujše katastrofe v pogledu našega izseljenstva in bo usoda naših ljudi v tujini še ostala na tehtnici. ' Občni zbor Narodne pro ti tuberkulozne lige se bo vršil v nedeljo, 18. t m. ob 10. dopoldne v dvorani OUZD v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda bo na občnem zbora tudi dvoje kratkih predavani: Jenka med kmečkim ljudstvom (dr. R. Neu-bauer) in Praktično delo krajevnih lig, na kar opozarjamo vse, ki prosvetno in kulturno delujejo na deželi ter se zanimajo za važna in pereča vprašanja ljudskega zdravja. Vabimo na občni zbor tudi vse one, ki dosedaj niso bili še člani te važne organizacije, da spoznajo delovanje in stremljenje proti tuberkulozne organizacije. ♦ Maksim Sedej in France MlhelčHS v luči hrvatske kritike. Včerajšnji zagrebški »Jutarn.ii list« prinaša kratko poročilo o razstavi moderne slovenske grafike pod okriljem Trojice v Umetniškem paviljonu in pravi med drugim: »Od teh mladih Slovencev vziuujata pozornost zlasti Sedej in Miiielič, katerih listi so deležni vseobčega priznanja. Po svojem dojemanju stvari sta sorodna stremljenjem in smernicam najmlajših hrvatskih slikarjev«. Članek spremlja uspela reprodukcija Pilonovega »Lovca«. ♦ Premestitev. Po potrebi službe je bil premeščen za vršilca dolžnost! vodnika orožniški narednik n. r. g. Retel Franc iz Maribora v Vlasenico v drinski banovini ♦ Smrt zaslužnega pedagoga in požrtvovalnega rodoljuba. V Banjaluki je umrl 52 letni ravnatelj učiteljišča Veljko Vujasi-novič, ki je vodil učiteljišče že od leta 1927, d očim je prej služboval v Bijeljini in v Sarajevu. Pokojni ravnatelj je bil rodom iz Bosanske Dubice ter jc po dovr-šitvi filozofskih študij na Dunaju z največjo vnemo sodeloval pri vseh nacional-no-revolucionarnih organizacijah Herceg-Bo6ne. Takoj v začetku svetovne vojne Advokat DR. V. KISOVEC v Beogradu ima svojo pisarno v Kralja Milana ulici št. 3, mezanin. Telefon 28-478. ido, za kakršnokoli podreditev izvenestet-skiin interesom. Slikarstvo pomeni slikanje, io slikctnje pomeni komponiranje barv in form v ubrano celoto. Torej — l'a.rt pour l'art? Ne Trstenjak misli, da harmonija kot vsota učinkov, ki tvorijo slikarsko lepoto, ne sme voditi do malikovalstva lepote, kakor ie značilno za larpurlartiste. Tudi slikarstvo mora biti podrejeno življenju, vendar iz tega ne sledi, da naj se barvni izrazi podrede tej ali oni tendenci- Ni proletar-skega, katoliškega, meščanskega slikarstva, čeprav imamo slike, ki poudarjajo to ali ono tendenco. — Tudi jaz lahko naslikam kak motiv iz delavskega življenja, sai tudi mene človeško zagrabi pogled na bedo. Toda če bi hotel kaj storiti zoper socialno bedo. bi vzel pero in črnilo, ne pa čopič in barve. Slika ne bodi popisna ne bodi literarna, v nji nuj ne bo filizofiie: ona nai učinkuje po svojih slikarskih kvalitetah Tud: ta učinek ima lahko človeško in socialno noto. tudi on utegne izzvati neko izvenestetsko reakcijo Toda slednia ne more biti slikarjev smoter kakor ne more biti smoter tistega, ki piše idejne članke, izzivati občutje slikovitosti m barvitosti Primer cerkvenega slikarstva to na-boli kaže: Nedvomno imajo z verskim občutjem slikani Miehelangelovi motivi lz Svetega pisma religiozen učinek. A motiv ie bil renesančnemu mojstru samo material, ki mu ie nudil priliko, da pride do svojega najvišjega umetniškega zadoščenja. to ee prava: da v občutju doživljeni so ga Avstrijci zaprli ia šele narodno in državno csvobojenje ga je rešilo muk v zeniškl kaznilnici, kjer si je uničil svoje zdravje. Pokojni Vujasinovič je užival med svojimi rojaki velik ugled ne samo kot pedagog, temveč tudi kot prosvetni delavec med vsemi sloji prebivalstva. ♦ Novembrska številka »Lovca« je posvečena spominu pokojnega kralja Aleksandra. Zbrani so lepi prispevki 3 slikami, ki vzjbujajo spomine na lovske pohode pokojnega vladarja. Kralja Aleksandra kot lovca je opisal g. inž. Ciril Dimnik, kraljev prvi petelinji lov pri Mrzlem Studencu g. inž. Ziernfeld, g. Bogdan Pogačnik je podal sliko kraljevega zadnjega počivališča na Opleneu, urednik g. Vladimir Ka-P^s pa je kraljev lik postavil v kraljestvo Zlatoroga, da bi po vsem svetu odsevala z očeta Triglava tista sveta misel ljubezni in miru, ki se je rodila pri nas, v srca našega nepozabnega vladarja. Poleg naštetih so še drugi lepi prispevki v verzih in prozi. ♦ Smrtna kosa. V Gorjah Je umrl g. Mi. hael Peterman, star 72 let. Pogreb njegov bo 17. t. m. ob 9. na domačem pokopališču. — V Ljubljani pa je ugrabila smrt komaj 28 letnega služltelja okrožnega sodišča g. Ivana Kravcarja. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ Stra&na nesreča na dvoriščni stavbi1 beograjske policije. Na novi stavbi, ki Jo gradi beograjska občina na dvorišču stare policijski uprave za stanovanja orožnikov in za zapore, 6e je pripetila v sredo z ju. traj strašna nesreča. Podrl se }•», zidarski oder, ki je segal že do oken H. nadstropja 6tavbe. in na dno stavbišča Je z odrom vred strmoglavilo 11 zidarskih delavcev. Ko so ponesrečence izvlekli izpod ruševin odra, opeke in drugega materiala, so bili še vs! živi, a so med njimi nekateri tako hudo poškodovani, da bo ta nesreča zahtevala tudi smrtne žrtve. Najhujše je poškodovan 47 letni zidarski mojster MiloS Bajič, doma iz Nove Kanjiže. Tudi dva starejša zidarja se borita t beograjski bolnišnici z življenjem in smrtjo. Poškodbe brez nevarnosti so dobili samo trije. Strokovnjaki, ki vodijo stavbna dela, trdijo da je zidarski oder odgovarjal vsem predpisom in da se je nesreča pripetila zaradi tega, ker so ga zidarji preobložili z raznim materialom. Drugi strokovnjaki pa so navedli tudi razne pomanjkljivosti pri zjgraditvi odra in tako tudi n. pr. to, da zanj ni bil uporabljen dovolj trden material. Na delu je več komisij, ki bodo ugotovile vzroke hude nesreče. ♦ Zemunskj most v Številkah. »Jutro« Je že ponovno poročalo o tapozantnem ze. minskem mostu, sedaj pa naj sledi nekaj številk, ki prav nazorno kažejo njegovo veličino, železna konstrukcija Je bila, kakor znano, nabavljena v Nemčiji na račun reparacij. Njena težlna iznaša okrog 7 milijonov kilogramov, vsa konstrukcija pa stane okrog 65 milijonov dinarjev, železna konstrukcija mostu je dolga 460 m. pri tem pa ni vračunan viadukt, čigar dolžina znaša 180 m. Za izvršitev kamecitih stebrov, viadukta na zemunski strani ln nad nasipom ter za cesto do Zemuna so izdali ISO milijonom Din, kar znaša z železno konstrukcijo vred že 1S5 milijonov. Potem pridejo še odškodnine za razlaščena zemljišča in drugi izdatki, tako da bo stal zemunski most brez tramvajske proge okrog 222 milijonov dinarjev. ♦ Izkoriščanje gozdov Somine. Veliko lesno podjetje »Zeta« je kupilo te pred nekaj leti ogromne komplekse jelovih in bukovih gozdov na planini Somini, ki leži na področju bivše črne gore. Gozdovi so zelo gosti in stari nekaj stoletij. Doslej Je podjetje pripravljalo samo poti za izvoz lesa iz gozdov do Bileče, kjer gradi sedaj tudi veliko moderno žago. Podjetje Je zgradilo v lastni režiji vozne ceste in ko so ta dela v glavnem dovršena, je upati, da bodo v kratkem pričeli z izkoriščanjem gozdnega bogastva in da bo v gozdovih in v žagi našlo zaslužek več sto domačih delavcev. ♦ Odransko polje pod vodo. Zaradi močnih nalivov v slovenskih pokrajinah je Sava pri Sisku dosegi« višino 733 cm. svet zajame slikarsko ali kiparsko. To pa ne pomeni: pripovedno, pa tudi ne religiozno. Ali nai umetnik posnema naravo, ali pa ustvarja čisto fantazijske like z umetniškim učinkom, kakor hočejo nekatere najmodernejše struje, zlasti surrealisti? A. Tnstenjak je odločno za umetnikov pozitiven odnos do prirode. — Ne verjamem, da bi se kakšna slikarska zamisel rodila brez prejšnjega doživetja, ki vendar ne more biti izven umetnikovih čutov, saj je umetnik sam del prirode. V meni ee vedno najprej sproži neki proces: v tem že nejasno ali napol jasno vid i m novo sliko- Ustvarjanje mi te tedaj vedno le izražanje nečesa, kar se ie že pred tem spoeelo v duši. A to ne more biti kakšna iz možgan porojena konstrukcija. — Ne za-nikujem. da n pr. kubizem ne bi prinesel nekih vrednot, zlasti arhitekturi, vendar pa vidim v večini novih eksperimentov samo težnjo po vnanii originalnosti, ki se mi ne zdi umetnostno važna. Kajpak, tudi v teh formah eo mojstri ostali mojstri; postavimo: Utrillo Matiss. Segonzac. Waroauier. Andrč Lhote. med Cehi pa n. pr. Filla. ★ V Pragi fe umetniške življenje prav živahno. Umetniki so v glavnem organizirani v tri skupine: »Manest, »UmSleckS Beseda«. »Jednota vvtvarnich umšlcu« Izhaja več likovni umetnosti posvečenih revii, polemike v javnosti so plodne in često stvar- ; rte, razeteve so sorazmerno dobro obiskane Odra pa Je vse Odnan«*o polje poplavna. Vodstvo vodne xadru** r Siska je pregledalo ve« vodne naorave ter ngolor »o, da še ne preti poplavna nevarne*t, ker t>o vsi nasipi irtaktni. Nasipe ao k »reči temeljito popravili pred nekaj meseci. ♦ Na področju lesne Industrije »KrlvaJe« ki jo je, kakor znano, nničil dunajski podjetnik Regenstreif, se obeta obnova dela Državno poverjeništvo je več tednov pre. vzemalo železniški park »Krivaje« v Za-vidoviču in je ministrstvo za gozdove in rudnike sedaj prevzelo nekdanjo podjetniško železnico v svojo režijo, železnica se bo odslej imenovala: Državna gozdna železnica Zavidovič-Olovo-Kusače Prebivalstvo pričakuje, da bo državna uprava nadaljevala tudi Ukoriščanje gozdov na področju »Krivaje« in da se bodo tako odprli revnemu prebivalstvu te&ko pričakovani viri zaslužka. Samo še danes Pogrebne svečanosti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Predstave ob 4.. 7.% tn 9. H zvečer ELITNI KINO MATICA. Tel. 21-24 iHHHnannHBHBagHi ♦ Preiskava v rudnikih Monte Promina. V rudniku Siverič, kjer se je v zadnjem času pripetilo zaporedoma več hudih nesreč, je odpotovala komisija, ki bo izvedla preiskavo v vseh rudniških podjetjih Monte Promine. V komisiji sta dva člana splitske Delavske zbornice, inž. Ravnik pa «e bo posvetil preisikavi varnostnih nniprav v rudnikih. DANES Gustav Frohlich, Charlote Ander v napeti filmski drami V PREISKAVI Pretresljiva borba za pravico ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9,% uri. ♦ Velika poneverba v knjaievsk* davdnl upravi. V Knjaževcu so ugotovili pri po-slovanju davčne uprave velike poneverbe, ki znašajo po dosedanjih ugotovitvah okrog 250.000 Din. V zvezi s to afero &o zaprli tudi delovodjo debeliške občine, Rašiča, ki je svoji občini in nabavljalnl zadrugi poneveril preko 100.000 Din, davčno upravo v Knjaževcu pa oškodoval za preko 70.000 Din. Nepošteni uslužbenci davčne uprave so ponarejali tudi nakaznice "ivalidnin. Danes senzacionalna premiera. Ran-dolf Scott v velefilmu divjega zapada ZAPAD KRVAVI Senzacija nad senzacijo ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. ln 9. urL Vstopnina 4.50 bi 6.60 Din ♦ Drzna mlada pustolovka. Pri svojem stricu župniku pri Sv. Petra pri Kronski gori se je pred dnevi z»glasila njegova nečakinja Slavica Bcrjčeva, doma * Dolenjskega. Imenovana se je polastila dveh hranilnih knjižic, na katere Je bil naložen cerkveni denar. Bojčeva J« odšla nato v Slovenjgradec, kjer je postopoma dvignila nekaj nad 4200 Din. Nastopala je pod imenom Tereza Lopan ln Slavka čebelica. Bojčeva je nato izginila. »Imenovana je 20 let stara, rdečega obraza ln čedno oblečena. Govori dolenjsko narečje, pomešano s hrvaščino. 2e 14 letne izkušnje pričajo o tem, da je ARBORIN najuspešnejše sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih zajedavcev. Zahtevajte vedno le originalni Arborin, znamko, ki je zakonito zaščitena, pri proizvajalcu: »CHEMOTECHNAc družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg St. 10. • Privilegirano Izvozno druitvo v Beogradu objavlja, da nima nobenega izpraznjenega mesta za uradnike ali kakršnekoli druge uslužbence ln da naj se reflektanti s svojimi prošnjami ne obračajo več do društva, ker se vse prošnje sploh ne bodo več obravnavale. Lepa prilika! Proda se lepo posestvo z gostilno ali pa privatniku, ki bi rad užival zrak in mir. Nahaja se na eni najlepših točk v Ljubljani. Poizve se brezplačno pri »Zaščiti«, Ljubljana, Masarykova c. 1411. Videti js, da čeSki umetnik ni izoliran v svojem narodu. — Izmed sodobnih čeSkih slikarjev. — je dejal A. Trstenjak — se mi zdi posebno zanimiv Rabas. ker je tipičen predstaviteli češkega duha v slikarstvu. V njegovih krajinah res opažal nekaj svoiski češkesa. Ra-basova polja, ceste in koče imajo nekak po-duhovljen značaj. Značilni so tudi VI. R&da, V. Beneš in še nekateri. Izmed starejših slikarjev je treba seveda omeniti dva najizrazitejša: Manes in Aleš. — Tudi nekateri jugoslovenski likovni umetniki delujejo v Praai: Vukovid, Toni-ljenovic, Ivančevid. Posebno agilen je Vu-kovič. ki je kot slikar zmeren impresionist. Razgovor je nanesel na nedavno razstavo »Oblika« v Pragi Spomnil sem Tretenjaka na pisanje nekega češkega kritika, ki sodi. da 60 take razstave iz Jugoslavije nepotrebne, češ. da ie češka umetnost daleč orel jugoslovenske ter ima razvojno stopnjo, kakor jo ie pokazal »Oblik«, že za seboj. Ta opazka je nemara glede »Oblika« pravilna, ne zdi se mi pa veljavna v splošnem- Kaiti če je češko slikarstvo tehnično popolnejše ali ni naše. zlasti srbskohrvateko. izvirneišn po snovi? N pr. zagrebška »Zemlia«. A Tmteniak je omenil da »Oblik« -es ni mogel pokazati Pragi kai novega, a zlasti Se nič svoieko tugoslovenskega »Oblik« zastopa francosko smer. prav kakor eela vrsta čeških slikarjev Umetnost ki nastaja pod istimi vplivi in ki si ne more teh 1 vplivov docela podrediti ter iih asimilirati, ne kaže od naroda do naroda vodjih razlik. • Obledele obleke barv« v razItCnlh bar-»ah ln pllslra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane Ljudska univerza Javno predavanje univ. prof. dr. Radoj- čiča Nikolc: »Zgodovinski lik Viteškega kralja Aleksandra^ I. Uedin tel je« bo v ponedeljek 19. t m. Socialno-gospodarski tečaj se bo vršil v torek 20. in četrtek 22. L m. od 19.15 do 20. Tečaj: Naša država pa bo v sredo 21. in petek 23. t m. od 19.15 do 20. Oba tečaja se bosta vršila na drž. trgovski akademiji na Bleiweisovi cesti. Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze je vsak dan. razen nedelj in praznikov, od 10. in 12. in od 17. do pol 19. ure v pisarni na Kongresnem trgu 1^1. Dijaki. Študentje, vajenci in brezposelni dobe legitimacije brezplačno, ostali pa po 10 Din za tečaj. u— Razstavo mariborske »Brazde« )e včeraj dopoldne postil pokrovitelj podban g. dr. Pirkmajer. V razstavnem paviljona pod Tivolijem so ga sprejeli predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer ter razstavljala slikarja Trstenjak in Maksim Sedej, ki so bili g. podbanu razkazovalci razstavljenih umetnin G. podban se je za razstavo mariborskih umetnikov živo zanimal in se o njej prav pohvalno izrazil. u— Potreba hodnikov na Celovški cesti. Celovška cesta je prav gotovo najbolj prometna žila vodeča v mesto. To cesto uporablja večina gorenjskega zaledja, in sicer ne samo vozniki avtomotoilisti in kolesarji marveč tudi pešci. Hodniki ob cesti pa so urejeni *amo do »rede Šiške, dočim jih višje gori vsi pogrešamo. Vsekakor pa bi bil hodnik skrajno potreben tudi od Šiške do St Vida. Za pešce na cesti skoro d« že n! več prostora. Sleherni »e mora vsai hip umikati tramvaju, vozovom ali avtomobilom in kolesarjem, pri česmer j« ▼ dežju sproti obrizgan od blata. Ljudje so si ob strani ceste že sami napravili zasilne hodnike, ki pa so ob dežju pod vodo. navadno pa vsi blatni. Na tej cesti bo vsekakor potrebno poskrbeti vsaj za skromno udobnost pešcem. u— četnlki! Drevi se bo vrSfl v Balonu pri Mraku članski sestanek. Začetek točno ob 20 Izostanek je neopravičtfif- — Uprava. u— Mestna občina ljubljanska wM» • 15. februarjem 1935 v najem mestno posestvo v Koleziji oto Kopališki ulici. Ponudbe Je predložiti mestnemu gospodarskemu uradu najkasneje do 15. decembra 1934. u— Druitvo »Tabor«. Drevi nujna pevska vaja. Vsi! — Pevovodja. u~ »Prebujene strasti«, Rim, ki »e bo predvajal danes ob 14.15 na programu Z3KD je prava umetnina na polju filmske umetnosti. Karin ttardt, ta veljka umetnica, nam tako lepo in pretresljivo pokaže usodo mlade študentke, ki je v svoji prvi ljubeznima mak) predaleč. Film le namenjen materam in očetom m nič manj doraščajoči mladini, pa tudi vzgojitelji bodo vldeH marsikaj, kar Jih utegne zanimati. V filmu prekipeva mladostno veselje, šport in mlada ljubezen. Vstopnina običajna. u— Zemljiške transakcije. V oktobra je bilo zaznamovanih v Ljubljani 1« 8 kupnih pogoefb. ki pa predstavljajo kupno vrednost 5,344.094 Din. Med drugimi je bil izvršen prenos lastninske pravice na Pokojninski zavod uradnjštva TPD za del biš Dukiče-vega bloka v Gledališki ulici št 16. Tvrdka ini. Dukič in drug je prodala omenjenemu fondu ta hišni blok za 3,475.000 Din ter je bila kupnina v gotovini poravnana. Sedaj je b'la prijavljena kupna pogodba, s katero je »Učiteljski dom«, zadruga z o. z. v Ljubljani kupil zemliižki vložek št 523 k. o. Sp. Š ška od »Konzumnega društva zi Slovenijo«. Dogovorjena kupnina znaša Din 950.000. Kjer je zdaj Učiteljski dom, so se preid L 1910 razprostirali travniki in niive, večinoma last Koslerjevih dedičev. Dve parceli ie kupil »Schulverein« ter zgradil svojo ponemčevalnico. V zennl.iiSki knjigi je fungiral od 17. junija 1910 kot lastnik »Deu-tseher Scfrulverein« in Wicn VL Magdale-nenstrasse 6. Z odlokom deželne vlade za Slovenijo od 8. junija 1919 je bilo v zern-lj ški knjigi zaznamovano posebno nadzorstvo in sekvester nad vsem zemlj ščem in šolo. »Schulverein« je 8. junija 1920 prodal šolo stavbnemu podjetniku Danijelu Batte-linu v Sp Šiški, 24. julija 1920 pa je kupilo šolo »Konzumno društvo«, ki pa se ie vknjižilo kot lastnik še tradiciio nego se danes še našlania češko. Velik problem slovanske umetnosti je prav v tem: razviti samorasle sile in dati njih izrazom kvalitetno višino. Do tega mora priti, in slovanska doba v likovni umetnosti utegne šele nastopiti... — Pri fiigoslov.-češkoelovaškem sodelovanju na področju likovne umetnosti moramo uva£evati to kar je pokazal baš primer z »Oblikom«. Cehe moramo seznanjati e tem. kar imamo samoniklega, originalnega. Ne •»memo rim Donuiati značilnih produktov tujega vpliva, torei izrazito epigonslrih deL kot nacionalno umetnost. Za praktično sodelovanje bi bilo predvsem treba, da se ustanovi v Jugoslaviji življenja zmožna or-?a — v Retju pri Trbovljah Je na paši ranil tovariš 12 letnega Ivana Šuštarja. Zaplčil n*u je ostro palico pod levo Oko. Dečkova poškodba je huda in je v nevarnosti, da bo na poškodovano cko tagubil vid. Vsi trije poškodovanci »e zdravijo v bolnišnici. u— Razne tatvine. V trgovino trgovca Avgusta Legiše na Aleksandrovi cesti Je iprišel predvčerajšnjim neznan m-ošfki. ki je ukradel 6 m finega črnega blaga vrel. nega 2500 Din. V sobo služkinje Marije Kcrvačičeve v Streliški ulici 12, je vdri neznan zmikavt, ki je odnesel Kovačičevl zlato zapestno uro in Din gotovine, leto tam stanujoči Frančiški Mahkovčev* pa Je tat odnesel oikrog 100 Din drobiža. Jakobu Dolinarju na Jurčkovi poti 10« p« Je neznan dihur odnesel 3 kokoši, vredne 100 Din. u— Tri mesece za lAradeno sakttjo Konec prejšnjega meseca )e n-eiki Z- ponare-dfl v kavarni v nebotičniku garderobni listek m ž niim dvignil topo zimsko suknh nekega od vetu ka s klobukom vred. Zara<» te tatvine je bil obsojen n« 3 mesece str^. gega zapora. Z. je sodbo sprejel Iz Celja e— Osemdesetletnico Je dbbajal vtoraj v Celju višji davftnl upravitelj v Leopold HaeertbiiheL, bivši š«f davčnega urada v Celju. Jubilant je bil odličen urad-ntte in kot Nemec tndi napram Slovencem koncilijanten. Simpatičnemu ln priljubljenemu jubilantu iskreno čestitamo hi cem želimo še mnogo adravih in prečnih leti e— Sreskl odbor za Javna dela Je taae* včeraj dopoldne na sreskem načelatvu v Celju sejo, na kateri je razpravljal o bodečih javnih delih iz državnega fonda sa javna dela in lz banovinskege bednoetu*-ga sklada. Seje, ki ji je predsedoval sr načelnik g. dr. Vidmar, so prisostvoval! narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, načeL-nik sreskega ceetnega odbor«, in tastop-niki vseh občin celjskega sr^za. Stavljeni so bili rami ipredlogi za javna dela v «re-zu. Tehnični razdelek sreskega načelstva bo sedaj uredil gradivo, sestavil miniane.i-nl program javnih del in ga predložili ba*v ski upravi. e_ Za božičnlco revnim šolskim otrokom, ki jo je uvedla zadnja leta drS. krajevna zaščita dece in mladine v Celju eo doslej darovali: mestna občina celjsfea 1500 Din, Hranilnica dravske banovine in Ljudska posojilnica po 500 Din, g. JoSko Bizjak 100 Din in g. Ernest Heller 50 Din. Iskrena hvala! Ti zneski pa 6e daleč ne zadostujejo za božičnlco, pri kateri Je biio vsako leto obdarovanih do 600 otrok. Zato odprite srce in roke! Ne dopustite, da bi bilo letos obdarovanih manj otrok nego v prejšnjih letih. Darujte po možnosti obiloi da bodo Imeli otroci vsaj za božič prtmer. no veselje. e— Samartjanl tn samarija»t*e! V nedeljo 18. t. m. db 10. bo v mali dvorani Narodnega doma žalna svečanost v spomin b 1 agopokojne g a Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Sreski odbor Rdečega križa za Celje poziva vse, ki so obiskovali samarijanske tečaje, da se udeležijo te svečanosti in izkažejo svojo globok0 ljubezen do blagopokojuega kralja, najvišjega zaščitnika Rdečega križa. e— Lepo darilo. Rdeči križ v Oeljn naklonil drž. krajevni zaščiti dece ln mladine v Celju podporo v znesku 2000 Din, Dnevnemu zavetišču v Celju 1000 Din, kuhinjam podmladka Rdečega križa na cfoeh celjskih meščanskih šolah pa po 500 Din. e— Ugotovitev. Na željo urednika f~ Rada Pečnika v Celju ugotavljamo, da g. Pečnlfc ni v nikaki zvezi s člankom »Mestno gledališče v Celje«, ki smo ga objavili v eredo. poškodoval tudi sprednji del avtomotona. e— Pomlad v jeseni. Preglednik finaaft. ne kontrole v Celju g. Avgust Blazntk Je prinesel v naše celjsko uredništvo grete cvetove go®dnih jagod, ki jih je nabral v ponedeljek v št Janžu nad Teharjem. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.25 zvočni film »Arizonec« hi predigra. Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarjn želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih. doma zgradili? V sedanjem času Bo wsi načrti kakor lahna pajčevina baibjega leta. •. Sarajevski elas • Go/arjevi >Vd*ri Ro Šlinkic. Za najnovejgi zvezek sarajevske književne revije »Pregled« fe spisal nje urednik dr. Jovan Kršid kritični pregled zadnjih premier v sarajevskem gledališču. Med njimi omenja tudi uprizoritev Golar-ieve »Vdove Rošlinket v prevodu in režiji našega agilnega rojaka, režiserfa in igralca sarajevskega gledališča Rada Pregarea. Dr. Kršič izreka o »Vdovi Rošiinki« strooe sodbo; pravi, da igra nima pravih komičnih karakterjev in ne pravih komičnih situacij, zato se najbol' približuje »prosUmarodnoj lakrdiju. V ostalem pa sodi, da ie tiška erotika Perije Petroviča, ki je po mnenju Fr. Wollmana vplivala na slovenskega pisatelja. »književnijo i lirski svežija nego gorenjska Golarova.« Pre0< 230 — 235; banatska »0< 237.50 do 240; slavonska 227.50 — 230; »trobi: psenični brez prometnega davka debeli 135 — 140, drobni 110 _ 115. + Norosadska blagovna borza (15- t. m.) Tendenca neizpremeniena. Promet srednii-Pšeniea: baška. okolica Novi Sad. gora j ©banatska 104 — 106; okolica Sombor in juž-nobanatska 103 _ 105; srednjebaška in gornjebaška 105 — 107; baška, ladja Tisa 116 — 118; ladja Begej in Dunav 115—117; slavonska 112—114; sremska 108—109. Bi: baška 102 — 104. _ Ores: baški. srem-ski 78 — 80; slavonski 82 — 84. — Ječmen: baški, sremski. 65/66 105 — 107.50; jari, 67/68 kg 120 _ 122.50. _ Koruza: baška in sremska 54—56; umetno sušena 62—64; za december-ianuar 57 — 59; banatska sušena 52 _ 53 — Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) »0g< in >0gg« 170 - 190 (167.50 _ 177-50)- ,2< 150 — 170 (147 50 - 157.50); *5c 130-150 (127.50 - 137.50); 16« 112.50 - 122.50 (110 - 120); »7« 10T> _ 105 (100 _ 105); »S< 90 - 95 (90 - 95). - Otrobi; ba^kj sremski 75 — 76; banatski 74 — 76; baški ladia 79 - 81 - Fižol: baški. sremski beli 127 50 - 130; slavonski nisani 87-50 — 9o + Budimpeštanska terminska borza (15. t. m.) Tendenca slaba Pšenica- za marč 16.43 — 16 44 za mai 16 73 - 16 74- koruza: za mai 1086 - 10 RS BOMBA2 v tu 14 nov T*ndenca mirna. £aklltimi tekali: ta december 6 58 (6 6°) za ma« fi.52 rfSgfi). + Ven vork 14 novembra Tendenca ko-mai stalna. Zaključni tečaii: loko 12.55 (12.63). za december 12.24 (12.34) Univerza v večnem ledu Zoološki vrt v višini 4000 ni nad morjem — Mednarodna raziskovalna postaja v švicarskih Alpah Nekaj čez tri leta stoji na Jungfrau- i na dan in ki dajejo s te višine globoke ■ • --------*----vpoglede v nastanek vremena, v življenje našega ozračja, v naravne zakone, katerih dognanje naj nam nekoč omogoči uresničiti smoter vse moderne meteorologije: vremenske napovedi na dolge roke. Ni nič čudnega, da so v polarnem letu 1932,-33. nalašč ✓ ta namen zgradili posebno opazo. valnico tudi na JungfrauJochu, saj so razmere tu. v višini 4 km nad morjem nemalo podobne razmeram v polarnih krajih, samo da so pogoji za opazovanje neprimerno lažji in — cenejši. Druga skupina si je izbrala Se hladnejše delovno področje; v »ledeni palači« in drugih ledenih jamah je postavila svoje dragocene in komplicirane instrumente, da bi merila vpliv kozmičnega žarenja pod metre debelimi lednimi skladi. Zopet drugi učenjaki preizkušujejo z umetnimi razstre-litvami debelino lednika, ki znaša več sto metrov, merijo njegovo gibanje in druge značilnosti. Čeprav se biologi zanimajo v prvi vrsti za vplive višinskega podnebja na človeški organizem, je vendar mnogo vprašanj, ki se ne dado rešiti s poskusi na ljudeh Zato morajo učenjake spremljati pri dem poskuse živali. Ce bd se zbrale nekega dne tu okrog lednega vseučilišča vse živali, ki so bile v letih njegovi začasni gostje, bi vsa stvar sličila prav hudo zoološkemu vrtu v manjši obliki: psi, koze, podgane, miši, ovce, teleta, polhi, žabe, da niti ne omenimo poskusnih kuncev, vse to je že bilo tu in včasih v vprav velikih delegacijah. Jcchu, ob glavi velikanskega lednika Alet-scha, sredi gorskih velikanov bernskega Oberlanda in v sosedstvu najvišje železniške postaje v Evropi »Mednarodna raz. iskovalna postaja Jungfrau-Jvch«. VseučL lišče v večrom ledu bi lahko imenovaU ta znanstveni zavod, kajti najrazličnejše danosti so se v njem združile k sodelovanju, njegovi majhni, udobno urejeni laboratoriji niso nikoli prazni, kajti neprestano ima v njih delo pisana, internacionalna družba učejakov, ki zastopa pol Evrope. Živmrzdravniki delujejo tu poleg sporL nih medicincev, ki proučujejo telesno zmogljivost človekovo v višinskem podnebju. Proučujejo pa jo običajno na sebi samih, po večkrat na dan brzijo peš navzlic udobnemu dvigalu po petih stopnicah opazovalnega stolpa gor in dol, da potem takoj zmerijo učinke tega prostovoljnega napora v zraku, ki je za tretjino bolj redek nego globoko spodaj v dolini, na telesno preosnovo. Preizkušajo se v najrazličnejših okoliščinah na tešče, po jedi in včasih tudi naravnost iz postelje. Uspehi teh poskusov gredo potem v prid celoti za planine navdušenega človeka, kakor eksperimenti neke druge skupine učenjakov, ki proučujejo snežne razmere plazo-vitih pobočij, nastanek in obrambo pred plazovi ter druge zadeve, ki morejo zanimati v snegu potujočega planinarja in smučarja. Vsej splošnosti pa so v pred opazovanja meteorologov, ki se ponavljajo po večkrat Tovorni avto predrl zid Težak tovorni avto je v Noisijru pri Pariza zavodi v neko trgovino In porušil zid. Človeških žrtev ni bilo nobenih, pač pa so se morali prebivalci višjega nadstropja izseliti Iz poškodovane hiše Diadem na dna morja Bazbofništvo, ki je mogoče samo v Ameriki Gloria Mattewsova, mlada vdova nekega milijonarja, ima luksuzno jahto, na kateri je ob obali Floride često prirejala slav-ncsti. Udeležili so se jih samo povabljen, ci iz najbolj ekskluzivne ameriške družbe. Pri teh slavnostih si je lepa vdova včasih nataknila krasen briljantni diadem, dar njenega pokojnega moža. Kadar ga je nosila, je vedel vsakdo izmed njenih stalnih gostov, da se spominja moža in da ni raz. položena za kakšne flirte. Nekega večera pa je bil med povabljenimi tudi neki milijonarjev sin. ki ni vedel ničesar o tem in ker je bil v vdovo zaljubljen, ji je svo. ja čuvstva tudi izpovedal. Matthewsova ga je zavrnila in mu rekla, da naj tedaj, kadar nosi darilo svojega moža. še celo ne govori o ljubezni. Mladi mož je bil preveč temperamenten, s hitro kretnjo je segel vdovi v glavo, ji iztrgal diadem in ga vrgel v morje Gostje, ki so prihiteli ob tem dogodku od vseh strani, bi ga bili lin. čali, da ga ni kapitan ladje aretiral. Matehewsova je sedaj storila vse mogo-če. da bi prišla spet do diadema. RazpL sala je nagrado 100.000 dolarjev za onega, ki bi ga ji prinesel. Najela je tudi dva potapljača. Pet dni potem, ko sta šla na de. Slepar vodil vso deželo za nos V Wolvegi na Holandskem so prijeli 22- letnega pekovskega pomočnika Jana Wan_ deniera, ki je trdil, da je izumil avto na komprimiran zrak. Vsa Holandska je po. stala pozorna na mladega človeka, posebno ko je wolvegaški župan pred poldrugim tednom uradno naznanil, da je Wandenier res izumil avto. ki ga poganja zrak, ki ne potrebuje nobenih drugih pogonskih snovi, ki vozi na do'gih progah z veliko brzino in ki se je po prvih poskusih izkazal za uporabnega. Ta čas, je sporočal župan, se vršijo zadnji poskusi in ko bodo ti končani. se osnuje delniška družba s kapitar lom milijona holandskih goldinarjev. Izkazale pa se je. da je imel Wande-nier žuoana in vso Holandsko za norca. Najslabše se eodi pri tej zadevi ubogemu županu Ko so prebivalci njegovega kraja zvedeli kako je s stvarjo, so se zbrali pred županovo hišo in uprizorili silen trušč. Sramotili so ga in preklinjali. Vrli možje so namreč v strahu, da se jim bodo ^stali Holandci zaradi lahkovernosti nji. hovega župana smejali. Proces proti Matuschki postaja dolgočasen Iz Budimpešte poročajo, da je zanimanje občinstva m proces nroti Silvestru Matuschki znntr.o popust lo Obravnavi prisostvuje komaj da 5e trideset ljudi Avstrijske preiskovalne oblasti so poslale madžarskemu sodšču k zaslišuje atentatorja, kMogramov sodnih spisov, ki jih zdaj v Budimpešti čitajo in se pri tem dolgočasijo bolj nego se poslušalcem zljubi lo, je eden med njima našel diadem ob naselbini spužev Ves vesel je namignil tova. rišu, ki ga je videl iskati v bližini, naj pride k njemu. Ta se je približal, hipoma pa je potegni nož in prerezal najditelju svarilno in pritrdilno vrv. Potapljač je sedaj spoznal, da to m njegov tovariš, temveč neki tujec. Na dnu morja se je začel tedaj strašen boj. Prihitel je še tretji pv_ tapljač, napadenčev prijatelj; sam težko ranjen, je dal znamenje, da so njega m napadalca, ki je imel smrtno rano, potegnili na površje. Med tem je neka motorka, ki je bila v zadnjih dneh v bližini, v najhitrejšem diru odbrzela. Bila je motorka z morilcem. On in njegovi tovariši so skri. vaj iskali diadem in so segli po sili, ko so opazili, da je imel drug potapljač srečo. Roparski napad na dnu morja je veljal dva človeka življenje. Eden izmed ranjenih potapljačev je umrl, še preden je dospel na površje, drugi je umrl nekoliko dni pozne, je. Morilca pa policija še ni našla. Pred kratkim so imeli v gost ah celo 50-člansko družino poskusnih kuncev, ki se je prav dobro počutila v tej višini in se ni ustrašila niti kratkih sprehodov po večnem snegu. Seveda ji ni manjkalo hrane, saj jim je gorska železnica pripeljala naj. boljšega sena in ovsa na stote. Neko ži-v^J pa tu pogiešaš popolnoma: muho. Višinski zrak ji očitno ne godi Toda njena odsotnost ne žalosti menda prav nikogar iz pisane družbe učenjakov. To občutijo bržkone prej kot eno izmed ugodnosti svojega delavnega življenja v najvišji evropski znanstveni opazovalnici. Tudi drugače jim ni hudega Na razpolago jim je hladna in topla tekoča voda, električna kurjava in razsvetljava, električna kuhinja jim daje priliko, da si med delom brez zamude časa pripravijo na hitro kak. šno jed. Glavne obede imajo v sosednem gorskem hotelu, a poleg dela dobe še vedno nekaj časa za smuške in plezalne partije po tem edinstvenem gorskem svetu. Vladna kriza v Belgiji -1 Belgijski ministrski predsednik de Uroe-q n e v i 11 e je odstopil zaradi gospodarskih ln finančnih nesporazumov z odločujočimi činitelji Živci se dajo nadomestiti Na Dunaju je predaval znamenitr angleški mrskovalec živčevja prof. Henrv Dale o najnovejših uspehih v svojem področju. Obravnaval je posebno način, kako se živčni dražljaji razširjajo od zunaj, da nastanejo končno v mišicah pobude za gibanja. Pokazal je. da imajo pri tem odločimo vlogo kemični učinki določen h snovi v živcih, med njimi n. pr. adrenalina. To dognanje je velikega pomena, kajti s tem, da spoznamo naravo živcev in njihovega delovanja, se nam nudi možnost nadomestiti poškodovane živce z zdravim . kar nas spet približuje rešitvi važnega medicinskega problema. Občevanje z levi Levom pripisujejo veliko napadalnost a to, v kolikor se tiče v ujetništvu vzgojenih živali ne velja v posebni meri. Baš takšni levi kažejo često veliko plašljivost zlasti če pridejo v moderni prometni hrup. Pobegle živali, ki so se hipoma znašle v tem trušču. so napravljale vedno prav nebogljen in plašen vtis in zato se v takšnih položajih malokdaj zgodi, da bi napravile večjo škodo. Levi, ki živijo v svobodi, zlasti pa levinje z mladiči, pa delajo seveda izjemo. Pod nekimi pogoji postanejo ljudem lahko zelo nevarni. Zato so v novejšem času za avto-mobiliste, ki vozijo skozi Kriigerjev narodni park v Južni Afriki, kjer je mnogo levov, izdali posebno tiskana navodila, kako naj se ravnajo, če se srečajo s temi nevarnimi zverinami. Vestno ravnanje po teh navodilih, ki ščitijo obenem tudi živali, tri še nikomur prineslo nobene škode. Desetletnica križaljke Prišla je preko Anglije iz Amerike, odkril pa jo je neki novinar Pred desetimi leti se je pojavila baje prva križaljka v nekem londonskem dnevniku. Tako čitamo v listih, ki proslavljajo desetletnico te zanimive oblike uganKe. Vest je pa malo netočna Resn ca je namreč ta. da je križaljka pred desetimi leti morda prvič prišla pred oči široke javnosti in si jo potem v zmagovitem pohodu osvojila, sama na sebi pa je obstajala že prej in ju je smatrati, kakor skoraj vse povojne modne novote za dar iz Amerike. Ni vse dobro, kar smo dobili n Se dobivamo od tam. toda križaljka gotovo ne spada med slabo importirano blago. O tem govori že to. da se je ta vrsta zabave vgnezdila celo v najbolj oddaljeih ozemljih sveta in da se še vedno trdno drži, čeprav je seveda doba njene najvišje »prosperite-te« že davno za nami. Kot očeta križaljke smatrajo Američani časnikarja Arthura \V nnieja. ki mu pa tudi ne privoščijo vse slave. Baje je kri-žaljko v prvotni obliki poslal velikemu ameriškemu listu, ki ga \Vinnie še danes vodi, neki slučajni sodelavec za ugankarsko rubriko, NVinnie pa je njegovo idejo z-popolnil in jo napravil popularno med vsemi sloji — kar je tudi zasluga. Iz Amerike je prva križaljka prispela v London, kjer jo je objavil velik list in žel z njo veli- kansko navdušenje. Angleži seveda še danes trdijo, da je bila prva kržaljka angleški izum. Naj bo kakor hoče, vsekakor je resnica, da si je poleg mase osvojila križaljko preko noči tudi prava »križaljkarska industrija«. ki daje še danes sto tisočim dela in zaslužek, a si tudi sama služi mil jone in milijone. Američan se zabavajo s križalj-kami ob vseh prilikah in okoliščinah, tudi ob najbolj nenavadnih. Tako rešujejo obiskovalci baptistovske cerkve v Pittstnrrgu pred pr digo križaljko, ki je obešena na črni deski v cerkvi in katere rešitev daje samo ob sebi ume™ izrek iz sv. pisma. Velika trgovina ponuja žepne roboe, v katere so uvezene križaljke. Uspehi te trgovine so ogromni. V velikih ameriških list h naletiš vsak dan na inserate velikih tvrdk v podobi križaljk. Tudi pri nas se kdaj pa kdaj pojavi ta način reklame, ki gotovo ni neučinkovit. Samo ob sebi je umevno, da se vršijo s križal jkami tudi tekme, ki ne prinašajo zmagovalcem samo »slave«, temveč tudi dobiček. V Ameriki eksistira tudi naslov »svetovnega kralja križaljk«. Da izhaja tam tudi nešteto časopisov, ki priobčujejo same križaljke, ni nič čudnega, saj jih je tudi v Evropi dovolj. Proces zaradi vzgoje 10 letne milijonarke Dva nasprotna tabora v rodbini Vanderbiltov V Ameriki imajo že nekaj tednov proces, ki drža v napetosti vso javnost. Pravda teče o vprašanju, kdo naj dobi nadzorstvo nad vzgojo jedva desetletne milijonarke Glorije Vanderbiltove. Za dekl co se pulita dva rodbinska tabora. Na eni strani je mati mladoletne milijonarke, ki zahteva hčer zase, ker se zaveda, da bi 8 tem dobila vpliv tudi na razpolaganje z ogromno dedšoino. Nasprotnica matere pa je teta desetletne Glorije, m rs. Pavne-NVbitneveva, ki reklamira vzgojo otroka zase. Najhujši očitek, ki let- na mater mladoletne milijonarke, je ta, da mrs. Van de r-bilt^Morganova zaradi svojega ne baš neoporečnega življenja nikakor ni poklicana vzgajati svojo hčerko. To trditev, ki jo podpira drugi rodbinski tabor z neštevilm-mi pričami, hoče materi nasprotno sorodstvo dokazati z zaslišanjem oseb, ki bodo izpovedale o Glorijini materi stvari, s katerimi se nikakor ne sklada stroga ameriška morala dobrega družinskega življenja. Glorijino mater zastopa odvetnik Natan Burke, ki je znano eden najdražjih prav-nh svetovalcev v Zedinjenib državah. Mož zasluži z« svoje pravne nasvete dnevno čistih 1000 do 1230 dolarjev Mati mlade milijonarke je že izjavila, da računa prd tem procesu s stroški do 50.000 dolarjev. Nasprotni advokat, ki zastopa mrs. Pav-ne-\Vbitneyevo. se prše Herbert Smvthe. Ta je cenejši od Burkeja, zato pa bo opremil svoj stroškovnik z izdatki za priče, med katerim je mnogim dostavil v Evropi poziv za v Ameriko k obravnavi Razprava je za Ameriko prava senzacija, kajti na- sprotniška tabora se ne straši ta ne stroškov ne argumentov, da bi si dokončno zasigu-rala vpliv na mladoletno miljonarko njeno premoženje. WWm 10 letna Glorija Vanderbiltova * svojo teto na poti k razpravi ra bodočnost milijonov Vojne ladje in letala Prevladujoča vloga letala v pomorski vojni Angleški listi obravnavajo obširno mornariške in zračne manevre, ki so se za. ključili pretekli teden na Angleškem. Pišejo soglasno, da je pokazalo letalo v področju pomorske vojne prevladujočo vlogo. Strategična vrednost vojnih ladij je zelo problematična. V kombiniranih pomorskih in zračnih vežbah se je izkazala popolna nezaščitenost vojnih ladij — in to od največjega dreadnaughta do rušil ca — pred napadi iz zraka. Temeljna ideja vežb Je bila ta, da bi brodovje treh največjih bojnih ladij, petih križar k in mnogih rušil cev ter podmornic prodrlo iz Severnega morja skozi Dower. sko cesto. Brodovje je podpiralo 60 letal z dveh matičnih ladij. Branitelji Dower-ske morske ceste so razpolagali samo z 52 bombnimi letali, a vendar jim je >v principu« uspelo, da so napadajoče brodovje uničili Ta rezultat je dal nekemu delu angleškega tiska seveda nov povod, da se ener. gično zavzema za ojačenje angleških zračnih vojnih sil Prof. Eiselsberg — častni doktor pariške Sorbonne Pariška Sorbonna je te dni podelila znanemu dunajskemu zdravniku prof. Eisels-f>ergu častni doktorat. Prof. Eiselsberg je znan kirurg in si je stekel velike zasluge posebno za kirurške posežke v živcih. Francozi se klanjajo kralju-Mučeniku Ples v kaznilnici V znameniti ameriški kaznilnici Sing-Singu se je vršil pred kratkim ples v maskah. ki so se ga udeležili kaznjenci sami in za katerega so si sami izdelali kostume. Ples je potekel v najlepšem redu — seveda pa so vsa vrata plesne dvorane stražili do zob oboroženi policisti »Poilus d« Orient« se z zastavami klanja manotn Viteškega kralja Aleksandra I. Ledinitelja in spominu svojega tovariša v svetovni vojni. Pod cenotafom se jasno razloči posmrtna maska blagopokojnega kralja v steklenem okvira ANEKDOTA Anton Kuh pripoveduje v pariškem tedniku »VtHr: Spominjam se pogovora, ki sem ga imel s pokojnim sovjetskim komisarjem Lunaoarskrm o stari Avstriji Slavil sem njeno svobodo in citral krilatico »Prost kakor v Avstriji!«, ki je nekoč šla po svetu, ter mu opisoval nebrzdane izbruhe temperamentov v starem dunajskem državnem zboru. Lunačarski se je dvoumno nasmehnil in dejal: »Da, avtokracija, ki ima slabo vest mora biti pač tolerantna. Mi (mislil je boljše vike) imamo dobro vest — mi smo in tolerantni.« VSAK DAN ENA »Dragica, prinesel sem ti nekaj za tvoj vrat.« »Nu, kaj pa si mi kupil lepega? Gotovo je tu notri biserna ogrlica ? ...« »Ne, ni ogrlica, marveč samo avtomatičen aparat za britje.« O R T Simpatični Haškovci v Ljubljani Nastopijo v nedeljo proti ligini enajstorici Primorja ob 14.30, igrišče Primorja Akoravno bo nedeljsko srečanje med liga enajstorico Haška iz Zagreba in na. •šega ligaAkega predstavnika Primorja prijateljskega značaja, bo vendar ta nogometni dogodek predstavljal nekako prestižno borbo med Zagrebom in Ljubljano, ker je Hašk prvak Zagreba, Primorje pa prvak Ljubljane. Tudi v drugem o-ziru bo tekma zelo zna. čilna. Naš nogomet, ki ga najboljše zastopa ravno Primorje. je v zadnjem času zelo napredoval in dosegel zagrebškemu enakovredno stopnjo, ki ga dokazujejo mnogi lepi rezultati in zmage, dosežene nad zagrebškimi liga moštvi. Čeprav je Hašk v predtekmovanjih za državno prvenstvo v zagrebški grupi zasedel prvo mesto pred našim predstavnikom Frimorjem, je moral zlasti letos v dveh srečanjih s slednjim priznati njegovo su-periornost. Na lastnem terenu v Zagrebu je zamogel doseči le neodločen rezultat, c očim je v Ljubljani doživel občuten poraz. Službene objave LNP (Seja p. o. 14. n°vembra 1934) Navzoči: Kuret, Novak, šetina, SaJamoa, Jančar, Bergant, Trpin, Sušnik, Juvan, Ekuhala. Prvenstvene tekme v nedeljo 18. novembra: V Ljubljani, igrišče Jadrana ob 14.15 Jadran : Slovan, službujoči odbornik Ga- Jof, oba kluba postavita po 4 reditelje; igrišče Slovana ob 10. Mars : Slavija. službujoči odbornik Bucik, kluba postavita po 3 reditelje? igrišče Mladike ob 10. Mladika : Reka, službujoči odbornik Ciglar, kluba postavita po tri reditelje; igrišče Korotana ob 10. Korotan : Grafika, službujoči odbornik Ko .si mik, kluba postavita po 4 redi. tel je; igrišče Primorja ob 10. Svoboda : Sloga, službujoči odbornik Bergant, kluba postavita po 3 reditelje. — V Cakovcu, Igrišče ČSK ob 14.15 CSK : Ilirija, službujoči odbornik Jančar. — V Mariboru igrišče Maribora ob 14.15 Maribor : železničar, službujoči odbornik Ošlak. — V Celiu. igrišče Olimpa ob 14.30 Šoštanj : Jugoslavija, službujoči Regner. — V Murski Soboti igrišče Mure ob 14. Mura : Gradjanski, službujoči odbornik Horvat. — V Ptuju igrišče Drave ob 14. Drava : Ptuj, službuje odbornik Pogačnik. — V Trbovljah igrišče Amaterja ob 14.15 Retje : Amater, službujoči odbornik Rybaf. — Na Jeseni, c ah igrišče Bratstva ob 14. Gorenje : Radovljica, službujoči odbornik činkovie. — V Radomljah ob 14. Radomlje : Zalog, službujoči Martelanc (ev. njegov namestnik). Svoboda : Bratstvo določena po žrebu na 18. novembra se verificira s 3:0 p. f. za Bratstvo zaradi odpovedi Svobode. O-dslej se pošljejo na igrišča, kjer so se dogodili razni ners-di, službujoči odborniki iz podsaveza na stroške klubov, dokler se prilike temeljito ne zboljšajo. Odobri se prijateljska tekma Primorje : .• 'n-s. IS. novembra v Ljubljani, dovoli se pre i: krča. Nadalje se odobri druga poskusna tekma Mengeš : Domžale 18. novembra v Mengšu. Prvenstvena tekma Hermes : Rapid se ca protnjo Kermesa odgodi na prvi decem-be/ t. 1. Ocire;!a ?e okrožnemu odboru Trbovlje, da v bodeče naroči k prvenstvenim tek mam varnostno stražo. Protestu Korotana, Kranj, proti verifikaciji pokalne tekme Korotan : Sora 16. septembra 1&34 v Kranju se ugodi v toliko, da se ugotovi, da je tekma sicer regularno potekla in ostala v regularnem podaljšku v smislu propozicij 2X10 minut ne. odločena 1:1, da je pa odločilni gol padel že izven regularnega časa; zato bo v smi. slu propozicij odločil o zmagovalcu žreb; vabita se na prihodnjo sejo p. o. 21. novembra t. 1. ob 19. pooblaščena zastopnika obeh klubov, da prisostvujeta žrebu Protest Grafike proti verificiranju prvenstvene tekme Grafika : Jadran 11. novembra se cdstopi SZNS v izjavo. Protest CSK in prijava železničarja v radevi prvenstvene tekme ČSK : Železničar, 4. novembra v Cakovcu, se odstopi v izjavo SZNS. Vzame se na znanje brzojavno obvestilo Gorenjca, da bo še nadalje tekmoval v jesenskem prvenstvu svojega okrožja. Službene objave GZSP Nujno se naprošajo klubi iz Rateč, Kranjske gore, Dovja — Mojstrane, Bohinja. Bieda in Lesc. da pošljejo takoj, in sicer najkasneje do 18. t. m. tajništvu podsaveza tele podatke: 1. Kako ste bili v splošnem zadovoljni « preteklo zimsko sezono? 2. Katere napredke, odnosno kakšne ne-dostatke ste ugotovili? 3. Kakšen je bil poset Vašega, delokroga ? (Po možnosti številčno). 4. Splošne pripombe glede tujskega, prometa v Vašem okolišu. 5. Kakšni so izgledi v Vašem kraju za predstoječo zimsko sezono? 6. Kolikšna je kapaciteta za sprejem tujcev? 7. Kakšne zimsko.športne naprave že imate, odnosno kakšne imate v načrtu? 8. Točen program vseh zimsko-sportnih prireditev in kakšne vrste. SK Bratstvo, Turistovski klub Skala, Alp. športni klub Gorenjec ter vsi ostali klubi, ki imajo lastne smuške domove, naj podsavezu takoj dostavijo lepe posnetke svojih domov ter označenih krajev in bližnjega smučarskega terena, kakor tudi kra-tok opis, koliko kilometrov je oddaljen od železniške postaje in od katere, višino, koliko kurljivih sob je na razpolago, cena postelje, cena prehrane, cena celodnevnega penzijona. število sob, število postelj. Istočasno se pozivajo vsi klubi da mo. rajo najkasneje do 19 t. m. dostaviti podsavezu svoje programe. Na prepozno dospele se uprava pod nobenim pogojem ne bo ozirala Glasom sklepa seje širše uprave se vrši podsavezno prvenstvo 12 in 13. januarja v Lescah. To prvenstvo bo odprto za vse podsaveze Klubski dan bo 6. januarja. mladinski klubski dan 20. januarja 1935 podsavezno prvenstvo v slalomu in smuku bo na Rožci v izvedbi TK Skale. Jesenice Datum se določi naknadno Pod-savezni mladinski dan se bo vršil na Jese. nicah v slučaju slabega vremena v Mojstrani Datum se določi naknadno. Podsa-vezna sankaško prvenstvo bo predvidoma Po teh tekmovanjih je Hašk beležil ▼ borbi za jugocup lepe rezultate proti zagrebškim, beograjskim in splitskim liga-škim klubom in s tem dokazal znatno zboljšanje v formi Elnajstorica Primorja pa je bila več ali manj pnsiijera na pav-ziranje, ki ga je vestno uporabljala za ohranitev kondicije in tehnično izpopolnitev. Tekma bo zaradi tega srečanje dveh enako močnih enajstoric, ki se poslužujeta različnega sistema igre, Hašk tehnično izpopolnjene prizemne koinbinatorne igre, Primorje pa polvisoke hitre in prodorne igre preko kril. Boljši rezultat bo vsekakor doseglo ono moštvo, Ki bo pokazalo večjo zdrži ji vost. Vsaka nogometna tekma, ki ae viSi v znamenju borbe dveh popolnoma različnih sistemov, je brez dvoma zelo napeta in zanimiva ter bo gotovo privabila na igrišče vse prijatelje lepega nogometnega športa. v januarju v izvedbi Alp. SK Gorenjca Vseslovansko savezno - državno prvenstvo bo od 22. do 27. januarja 1935. Fisine prireditve bodo od 13. do 18. februarja na Ce-hoslovaškem, tekme Male antante pa od 2 do 5. februarja na Pokljuki. Opozarjajo se vsi klubi, ki še niso po. ravnali članarine za leto 1933-34 in leto 1934-35 ali ki so eventuelno podsavezu Se kaj dolžni, da to poravnajo najkasneje do 15. decembra, ker po tem roku .«•» klubom nepreklicno zabranijo vse prireditve, njihovim članom pa startanje na vseh tekmah, ki jih prirejajo člani JZSS. Klubi naj takoj uredijo verifikacijo ter obvezne zdravniške preglede svojih članov. Dneve pregledovanja bo uprava objavila prihodnje dni. Klubi naj si preskrbijo vse potreb, ne tiskovine. Za vse prireditve, odobrene od podsaveza, naj pošljejo klubi razpise svo jih prireditev najmanj 10 dni pred tekmo, zapisnike tekem pa 4 ure po tekmi Gled« kršenja teh predpisov glej kazenski in ve-rifikacijski pravilnik. Klubi naj takoj javijo imena oseb, ki bodo urejevala vremensko poročevalsko službo. Klubi naj posvetijo vso pozornost mladini ter naj v to svrho ustanovijo v svojih klubih mladinske odseke, kakor to predvideva mladinski pravilnik GZSP. Svoje odseke naj takoj prijavijo centralnemu mladinskemu odseku podsaveza, kakor naj tudi prijavijo imena voditeljev teh odsekov. CMOGZSP bo priredil tekom sezone na območju GZSP več predavanj. Člani, ki se za ta predavanja zanimajo, naj to takoj prijavijo podsavezu Klubi naj tudi polagajo važnost na obnašanje članstva. Člani naj prirejajo, kjer je to le mogoče, brezplačne smuške tečaje za deco in začetnike, vendar naj vsak tak tečaj pravočasno prijavijo pod. savezu. Klubi naj skrbijo za izvedbo zimskih markacij, kakor izsekavanje prehodov, ker le na ta način se lahko računa na splošni dotok smučarjev. Pri smušld vzgoji se je treba ozirati tudi na to stran. Vzame se na znanje ostavka g. Stanka Ravnika in g. Albina Smoleja. Na mesto g. Ravnika se kooptira g. Viktor Brum, na mesto g. Smoleja g, Matevž Frelih. Vzame se na znanje odbor Smučarskega kluba Dovje - Mojstrana, predsednik Jože Zupan, tajnica Minca Rabič. Z ozirom na dopis ministrstva za telesno vzgojo naroda z dne 7. t m. se opozarjajo vsi člani GZSP, da bo imenovano ministrstvo reševalo prošnje samo onih klubov, ki so v statistiki tega mi nistrstva. Vse klube naprošamo, da nas točno obveščajo o svojem delovanju ter redno rešujejo naše predloge in objave, da nam s tem olajšajo težavno delo ter pripomorejo k čimvečjemu razmahu smuškega športa. — Končno se opozarjajo klubi, da podsa vez tekom sezone dovoljenja za prireditve ne bo izdajal, razen v res izjemnih slučajih in če bo klub prosil za odobritev termina vsaj mesec dni preje. — Tajnik L Službeno iz OZDS. Delegirajo se za nedeljo dne 18. t- m. V Ljubljani na igrišču Primorja: predtekma Rapid : Hermes Jordan; ob 14.30 Primorje : Hašk Vldic; igrišče Jadrana ab 14.15 Jadran : Slovan Ramovš (sporaz.); igrišče Slovana ob 10. Mars : Slav ja Mrdjen, (sporaz.); igrišče Mladike ob 10- Mladika : Reka Dolinar; igrišče Korotana ob 10. Korotan: Grafika Lukežič; Svoboda : Sloga Pfundner (sporaz.) igrišče ln čas glej sdužb- objave LNiP; v Mariboru: igrišče Maribora ob M.I5 Maribor : Železn čar Deržaj (sproaz.); v Cakovcu ob 14.15 Cakovečki SK : Ilirija Nemec; v Ptuju ob 14. Drava : Ptui Bizjak; v Trbovljah oib 14.15 Retje : Amater Ofcer-lintner; v Murski Soboti ob 14. Mura : Gradjanski Kopic (sporaz.); v Šoštanju ob 14.15 Šoštanj: Jugoslavija Veble; na Jesenicah ob 14.15 Gorenjec : Radovljica Cim-perman; v Radomljah ob 14.15 Radomlje : Zalog Galič; v Mengšu ob 14.15 Mengeš : D sk poizkusna, Mrdjen. — Gg. sodniki se ponovno opozarjajo, da morajo biti vsa sodniška poročila poslana sekciji- pravočasno, tako da dospe na naslov sekcije najkasneje do torka. Vsaka zakasnitev se bo strogo obravnavalla. Tajnik: Cimperman. Juniorske pokalne tekme. (Službeno.) V nedeljo 18 t. m. ob 10 30 se igra tekma Ilirija : Primorje na igrišču Primorja, ako bo pa to zasedeno, na Štadionu. Vsak klub naj postavi po 5 rediteljev in stranskega sodnika Dopis SK Marsa od 12. t. m. bo rešen na prihodnji seji M O., ki bo 21. t. m. Naprošata se ponovno SK Reka in SK Istra, da predložita poročilo o 4. t. m. odigrani pokalni tekmi Reka : Istra 1 : 0 Ob prllikj balkanskih nogometnih t«fcem v Atenah, ki bodo koncem meseca decembra t. 1., priredi »Putnik«, Beograd posebni vlak v Atene. Do Beograda bo polovična vožnia. Ako se kdo želi udeležiti tega izleta, naj se oibrne za točnejše podatke na »Putnika« Ljubljana. SK Ilirija (nogometna sekcija) Trening I moštva danes ob 15. ob vsakem vremenu Zvečer sestanek juniorjev ob 18.15 v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti Rezerva igra v nedeljo na igri|ču Hermesa predigro prvenstveni tekmi Hermes : Rapid. Juniorsko I. moštvo igra ob 10.30 pokalno tekmo z juniorji Primorja. I. team odpotuje za prvenstveno tek- mo v Oakovec jutri ob 18. Sestave monter in ostale odredbo razvidne v članski knjigi v Evropi. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danca ob 20. strogo obvezen sestanek za vse igralce pri Kočarju. Istotam ob 30.15 predavanje. SK Grafika. Danes ob 19. s en tanek nogometašev. Po sestanku seja odbora. SK Slovan. Danes po 15. trening za vse igralce. Za igralce 1. moštva je trening strogo obvezen. Ob 20. v klubovi sobi pri Kru-šieu strogo obvezen sestanek za vse verificirane igralce. SK Svoboda. Ljubljana. Na seji n. o. 13. t. m. je bil zaradi nepokoravanja klubskim pravilom izključen igr. Skrjanc Viktor. SK Mars. Danes ob 20. članski sestaneir v društveni sobi. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek v gostilni g. Mici Oblak, Tržaška cesta 22. Važen za vse prvo in rezervno moštvo. Vsak naj izvrši svojo obljubo na sestanku. Poravnajte članarino Šport v kamniškem okraju. V nedeljo je bila v Domžalah odigrana prvenstvena tekma Domžale : Radomlje, fcj je končala v razmerju 5:1 v korist Domžal. Radomljam, ki so bili šele letos verlfic rani, so to pot odigrali svojo prvo prvenstveno tekmo. Pokazali so mnogo požrtvovalnosti in imajo v svojem moštvu nekaj prav dobrih igralcev. Prihodnjo tekmo odigrajo Radomlje z Zalogom. — V Kamn ku so imeli v gosteh drugo garnituro ljubljanske Ilirije, ki je zmagala nad SK Kamnikom v razmerju 5:2. Kamničani so vse do konca vzdržali re©ultat 3:2 in šele v zadnjih minutah se :e posrečilo Ilirjjanom doseči pre-pr čevalno zmago. — Tudi SK Mengeš se je včlanil v nogometni podsavez in je v nedeljo odigral prvo poizkusno tekmo. Za nasprotnika je imel kombinirano enajstorico SK Diska Iz Domžal, nad katero ie zmagal zasluženo s 5:0. Mengeški nogometaši obetajo. da se bodo uspešno udej-stvovali v prvenstven borbi. REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Petek. 16.: Zaprto Sobota, 17.: Bratje Karamazovi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja. 18. ob 11-: Snegu lčica. Otroška predstava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 15.: Hlapci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Glembajevi. Izven- Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Petek. 16.: Traviata. C. Sobota. 17.: Hovanščina. B. Nedelja, 18-: Mismon Premiera- Izven. * »Bratje Karamazovi«, roman Dcsto. jevske-gj pozna ves s ve* fce Hudožestve-niki in različni drugi teatri so vprizarjali dramatizacijo tega dela Rež'aer Ciril De. bevec je z novo dramatizacijo podal vrsto strnjenih glavnih rtoeodkov, psihološki razvoj oseb in iz tega izvirajoči nujni potek dejanja. S pomočjo lektorja so zveza, ae posamezne slike v celoto, ki seznani gledalca z obširno snovjo glavnih 9.272, število pripadnikov pravoslavne veroizpovedi pa na 219.191. Področje beograjske pravoslavne višje cerkvene oblasti, »arhijerejskega namestni-Stva«, se je do zadnjih časov, do razširjenja področja mestne občine (1. aprila t. 1.) skladalo s področjem mestne občine. Na tem področju je od leta 1936 sem imela pravoslavna cerkev 41 župnij (parohij) in je potemtakem prihajalo na vsako župnijo povprečno po 5S24 vernikov. Dejanski pa so bile nekatere župnije manjše po številu vernikov, zato pa druge večje, kakor je to gotovo enako afi podobno vsepovsod tudi pri vseh drugih veroizpovedih. Ali je nekaj drugega, kar je prav posebno značilno za versko življenje naših pravoslavnih bratov in kar je »Jutro« že omenjalo ob neki priliki, da namreč naši pravoslavci, dasi globoko verni, ne zahajajo mnogo v cerkev, da se veliko njihovih verskih obredov vrsi ali na domu ali pa pod milim nebom in da imajo zato veliko manj cerkev, kot jih je pri drugih veroizpovedih, in so tudi tiste, ki so, večinoma majhne. Tako je tudi v Beogradu, ki ima na rvo-jem starem občinskem področju za svojih 185.519 pravoslavnih vernikov, porazdeljenih na 41 župnij samo — 10 cerkevl Tem desetim cerkvam je prideljenih po več župnij in se mala cerkvica sv. Save na Savin-cu (na travniku okoli nje je bilo zabavišče za časa sokolskega zleta v Beogradu) more ponašati, da jej pripada največ župnij, kar 10. Drugim cerkvam pripada po pet, šest župnij, nekaterim več, drugim pa manj. Pripomniti je tu treba da sta med desetimi cerkvami kolikor jih ima Beograd, Šteti tudi cerkvici v Topčideru in na novem pokopališču. Razumljivo je, da se beograjske župnije ob tako majhnem številu cerkev le z največjo težavo poraz-vrščajo v njih s svojimi župnijskimi cerkvenimi opravili, pa je zato višja cerkvena oblast sklenila, da se v najkrajšem času zgradi v Beogradu 12 novih cerkev, da se tako razbremene obstoječe. Dočim je torej bilo v Beogradu, na ata-rem njegovem področju za 185.519 pravoslavnih vernikov 41 župnij in samo 10 cerkev. so na drugi strani za 36.476 katoličanov (po štetju 1. 1931.) 4 župnije s 5 cerkvami. Porast prestolnice m razširjenje njenega področja je dalo povod pravoslavni višji cerkveni oblasti, da je seaaj razširila tudi področje beograjskega »arhijerejskega na-mestništva«, obenem pa tudi povečala število beograjskih ž-ujmij od 41 na 56, s čimer se je število posameznim cerkvam prideljenih župnij še znatno povečalo in je »graditev novih cerkev postala še nujnej-ša. Razširjeno področje beograjskega »arhijerejskega namestništva« pa se sedaj ne sklada več s področjem mestne občine, niti starim, niti razširjenim, ker ao se mu priključili pač skoraj vsi kraji razširjenega občinskega podočja tostran Save, ne pa tudi Zemun, dočim pa se je priključilo Pančevo s svojimi štirimi župnijami, dasi ne pripada beograjski občini. S temi pan-čevslkimi in župnijami v vaseh tostran Save šteje tako danes področje beograjskega »arhijerejskega namestništva« 64 župnij. Ce računamo, da šteje dane« naša prestolnica brez novopriključenega področja okoli 260.000 prebivalcev, jih po ključu ljudskega štetja iz I. 1931. (77.7 odst) pripada okoli 200.000 pravoslavju ter jc zanie sedaj 56 župnij z 10 cerkvami. Sokolstvo Uspešno delovanje kranjske sokolske župe Sledeč eokolskim načelom in navodilom vodstva goji sokoletvo na Gorenjskem sm^-treno vse panoge sodobne telesne vzgoje. Skoraj v vseh v žirpi včlanjenih edinieah se poleg telovadbe na orodju go>i tudi smučanje. lahka atletika, razne igre ter deloma taboreraje in plavanje Kliub temu, da se gojijo te vrste telesnih vai v veliko večji meri ko doslej, pa telovadba na orodju in prav nič trpela, pač pa močno napredovala, kar dokazuje, da ima danes sokolaka župa Kranj poleg dobrih la-hkoatletov tudi večje število telovadcev kot kdai prej in bodo nekateri lahko z velikimi uspehi tekmovali pri mednarodnih telovadnih tekmah in olim-pijadah. Sokolska župa Kranj prireja leto za letom tudi župne smučarske in lahkoatletske tekme ter tekme v odbojki in v plavanju. Župnih smučarskih tekem v Mojstrani se je prošlo zimo udeležilo v 11 panogah 312 tekmovalcev in tekmovalk 2.upnih tekem na orodju in zraven spada jočih panog lahke atletike, ki so ee vršile meseca junija v Kranju, ee je udeležilo 240 tekmovalcev in tekmovalk. Vsi tekmovalci in eodniki (okrog 400 oseb) so bili točno ob 5. zjutraj pripravljeni na telovadišču in e tekmami tudi takoj pričeli. Manjkalo ni nikogar. Tekmovalci nekaterih društev 60 se že ob 3. zjutrai z arvtobuei odpeljali iz svojih vasi in mest. da eo bil res točno ob 5. zjutraj v Kranju na telovadišču. Tekem v odbojki se ie udeležilo 6 društev, zmagalo je so-koleko društvo Krani- Župne lahkoatletske tekme članstva eo se vršile 8. in 9. septembra na Jesenicah Tekme so obsegale šeate-roboj, tekme poedincev v posameznih panogah ter tekme društvenih vrst v izmenskem teku ter posameznikov v plavanju. Tekmovalo je v vseh disciplinah skupno 267 tekmovalcev in tekmovalk Zelo lepe znamke so bile dosežene v metu krogle in granate, v skokih v vis. dalj in 6koku ob palici. Kljub intenzivni trenaži tekmovalcem v panogah lahke atletike pa ie nastopilo na župnem zletu v Kranju več telovadcev in te-lovadk pri prostih vajah kakor kdaj popr^t-Izvedba ie bila odlična, znak. da 6e pri večini društev intenzivno vežbe proste vaje, ki so za krepitev in harmoničen razvoi telesa najbolj izdatne. Poleg vsega telesnovzgojnega dela pa se skoraj v vseh edinieah goji prosvetno delo. V prvem polletju je bilo v društvih 90 predavani, 152 nagovorov pred vrsto, več sto debatnib večerov, 491 prireditev kulturnega in zabavnega značaja, med njimi 107 gledaliških predstav. Knjižnice ima 22 edinie s 3895 strokovnimi in 6916 zabavnimi knjigami. Na »Sokolski glasnik« je naročenih 108. na »Soko« 61, na »Sokoliča« 65 in aa »Našo radost« 239 članov. Večina edinic ima gledališke odre, članske in mladinske pevske zbore, orkestre ali tamburaske zbore. V ni;;reu 1935 bo v Kranju župni prosvetni dan. Nastopijo društveni člani in mladinski pevski zbori, sokolski orkestri b godbe na pihala. Sredi poletja pa se bo vršila na Jesenicah na prostem velika kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovale vse v župi včlanjene ediniee. Prihodnje leto bo župa praanovala 25-let-nico svojega obstoja. Vse župne in društvene prireditve se bodo vršile v znamenju župne 251etnice in na veeh prireditvah ee bo predavalo o delu župe in o najvažnejših doeodkih za časa nienega obstoja. Drobiž iz češkoslovaškega Sokolstva Nov način zborovanja slovaška žap. Hvalevredno je, da se ses-tanejo vsi najboljši sokolski delavci na Slovaškem vsaj enkrat v letu k skupni sej L, k.ier ie vse posvetovanje namenjeno samo rovzd gu sokolskega dela v tem delu države. Uspeh teh zborov je prav odličen. Za bodoče zasedanje, ki bo pomladi, pripravlja bratislavska župa poseben delovni red. Predvsem mora doti^na župa, kjer se bo vršilo zborovanje, pripraviti vsaj 4 mesece pred tem ves dnevni red in ga razposlati ostalim župam v pretres. Nato pa se izdelajo referati, ki i h bodo potem razpravljali poedinl odseki, nakar šele pridejo pred plenum. Nov sokolski dom blizu Prage je otvorilo društvo Krč. Dru5tvo je staro preko 40 let ln si je sedai pridobilo obširno zemlj 5če okrog 6fK)0 m* in tamkaj postavilo telovadnico in uredilo letno telovadišče. Zanimiva anketa v praškem Sokola. Vodstvo moškega naraščaja je dalo vsakem« izmed gojencev vprašafrio poJo v izpolnitev ter je tako pridobilo draigocen material, ti točno osvetljuje, kako živi sokolsfci naraščaj matičnega društva. Vsekakor crH*>-ročamo tako akcijo vsem rečiim, zfas!i mestnim društvom. Priprave za smučarsko sezfjo so ▼ češkoslovaškem Sokolstvu že v poinera teku. Cela vrsta društev je že priredila svoje krržemteke v terenu, dalje so to storile tudi že nekatere župe, da se smučarji pripravijo pravočasno, sai je zima tako rekoč pred vratmi. Praški Sokol Je sklenil, da bo posveta ta mesec svojo posebno pažnjo pojačarcju zanimanja na sabljanje in borenie med članstvom. Ta panoga se sicer goji v matičnem društvu že od Tyrša sem, toda safr-liaški odsek želi delo v tem pravem poglobiti. Izmed prašk ih ostalih društev ima še cela vrsta borilne odseke, ki prirejajo več-kret medsebojne tekme. Stefanikov Sokolski dom v T renčim. Iz skromnega povojnega društva v Trenčinu je polagoma nastalo središče Stefanikove sokolske župe. Sedaj pripravlja vsa svoja sredstva, da bo lahko pričelo spomladi s stavbo svojega doma. ki bo obenem tmfi središče vsega delovanja v žup-1. Velik uspeh sokofsklh src — sveti*. Poročali s-mo, da je izda! socialni odsek COS letos v oktobru posebne nagrobne svetilke v obliki rdečega srca, da tako omogoči brezposelnim sokolsk:m steklarjem življenje. Uspeh prodaje tega predmeta je nad-krilil vsa pričakovanja. Lično izdelana srca so postala predmet najširšega zanimanja vseh krogov ia se jih ni moglo sproti To je minilo, minilo — te ženske ne bom videl nikoli več. Ljuba, nikar več ne govoriva o njej. Tvoj sem, in ti si moja..« Potem se bo nasmehnila skozi solze, in Noel ji bo pripovedoval, kako jo je ljubil in jo počasi osvajal, da bi se z novo dušo zdramila v novo ljubezen — kakor deviška nevesta, kakor vrt v brsto-čem popju .. Tako poljejo po njem resnične, goreče misli. Pisati poskuša. Spet in spet vrže po nekaj besed na papir: »Prijateljica, edina prijateljica...« Nič drugega, nič... Ne more. Tedaj odloži pero in spusti glavo med dlani. Svetiljka ga obdaja z rahlim krogom svetlobe. Zamolkli hrup nočnega Pariza prihaja k njemu kakor stokanje morja. Z bledo svetlobo obliva mesec oboke, ki se pod njimi izprehaja Ninonina senca. Srebrne ure uhajajo druga za drugo. In tiho sprejema Noel v svoji duši neznano srečo, ki se mu bliža. 23 Soba, ki je v njej živela Jozana, je bila prostor, kakršne najdeš samo na deželi. Oprava: postelja z nebesom na stebrih in omara iz svetlo zlikane orehovine, ki se na njej poljubljata dva golobčka. Če si odprl omaro, je zapuhtel iz nje prelesten vonj po vosku in zrelih jabolkih. Pred naškrobljenimi tenčičnimi zavesami, ki so jih objemale bombažaste vrvice, so visele druge zavese, ki je bila njih temna rdečina sčasoma obledela. Pri oknu ie stal star naslanjač s širokimi vezenimi pasovi, kakor jih vidiš na Chardinovih »interijerjihc. Jozana je rada sedela v tem naslanjaču in zrla na težko se obešajoče veje cvetočega rožnega grma, na vrt in na stolnico. 2 E N E MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 2.— davka za vsas oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iSčejo olužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din '£.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din 20.— v si ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo ngtaaa Din 17-— Ponudbam na šifre ne prflaeaite znamk? L«, če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor nrilnžite Difl Ji* v znamkah. Vse pnsto.ibine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11S42. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska oristoibina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, ie naslavljat! na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljtsblfana. Be-ieda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inkasanta Spr^jim f-oi <>j. Pip rr m e ponejdibe w» oglaft. od*Ir:<-k »Jutra« pod značko »Upokojenec 3<. 3300&-1 Gospodična z dovršeno meščanrfco !o m 2 letniki otroškega vrtca, vešča rimskega jezika. želi primemo mesto k enemu otroku. Reflek-tlra le na d-ffbro hišo. J»a-eiov v veeh poelorvanicah »Jutra c. 330C3-2 Šiviljo za perilo dobro isar;«no, za šivanje na dotira. iči-em proti pisci in hrani. — Ponudbe z znhterki na oglasni oddelek >Jutm< pod ilf-o »šivilj« 7 c. 33081-1 Zagrebško pletilno podjetje Išče z*i tako >t-n naetoip prvovrstno pletiljo — po-vs eim eamnftojno v prikro-je vanj u neb trst pi-etene-jra bajn. kot vodilno U, ter nekoliko ptet-ftj, ki eo že deij časa d-elale v p' er iini h industrijah. V poJtev pridejo samo popolnoma samostojne in za nesMiive — z dolgoletno prakso. Ta.ko5-n.i-e p onudbe na ocrV.sr: odde^k J-ut.-a pod značko »Pletilje«. 33026-1 Gospodična Io do 20 leit, p^dra. vstna in poštena, z do-b-im ro&oipisom. ki bi od ia-iV>Va brezplačno prafc-ticiraTa, na; odda ponud-No v o-si. <%dde'tkn »Jutra« pod 5'if'O »Pisarniška rooče 30042-1 Mesa r. pomoč n i k a (■n-ojm-e 'flVoj Leojv»M Je-•ih v Medvodah. 33032-1 m T>J L±lJLAJ2S.i Beseda 1 Din. davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenko t k-o".i?%i m'o« Bprojme M. B a h o r, Selenbu.rgova l»'ica 6/1. 3S04&-44 Za mehanika M se rad i* uči! v mostu pridon k meč V! fant. star IS let — po dogovorni. Kavčič Anton, liri. »m3-44 Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Natakarica i rimi in dolgoletnim* «r>ričeva!i. želi nu^to za takoj. Ponudbe na ofr':o »Dobre, natakarica«. 33P36-2 171etno dekle vajen-o tndi trgovske otroke, išče s'nžbo za ta&oj aH s 1. decembrom. Oenj. ponudbe prosi na ogia^rai oddolcik »Jutra« pod S-fro »Kjerkoli«. 33053-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Površn«k! trenoboooatr. Tendenc mrk ajičč itd Najboljše »skop prt Pre»kerj«. Sv. Petra ee*t* 14. 133-€ Sodna razprodaja razmah predmetov v soboto 17. t. m. o-b 3. poji. Jlarčan K.. Riimpk* 211/1, in Vegov« 8. 33041-6 Leseno vrt. ograjo 70 m do'go, 1 m vipok o. se«avljono i2 3 do 31/2 m dolžino, zolo pooeoi prodam Rožti« doiin«. c eet« 10 št. 6. Snežke, galoše domači Sevil.jd. t najbolj® kvaiateti. po nizikih conah io veliki iraberi n« oro & Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 6000 Din posojila za najkrajši fae, iščpm. Obresti po dogovoru. Siga rn»'eit zajamče,na. — Ponudbe iva oglasni o^de^le^k ».Tir:.-a« pod &ifro >Tikoj posojilo«.' 39028-16 Vložne knjižice Hraniterioe drtrnsk« banovine (Krainjske hranilnice) kupim. Ponudbe z ne.vf-d-bo vsote in pogoji na ogl. oddelok ».Ju-tra« po>d šifro »Denar takoj*. 330*1-16 HranilTio knjižico Mivtne hranilmce ▼ Kamniku kiipim. Genij, ponudbe na naslov: »Ka.vein«, postni predal 1<50. 33061-16 G. Th. Rotman: Vožnja s in mene posledice On, zakaj ni ostal na pločniku, Kakor st spodobi! Kolo se je s tako močjo zaletelo vanj, da se je kar prekucnil in so se vse njegove torte in piškoti razsuli po cesti. Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več stropnih (visečih) svetilk na petrolej, z okroglim etemjeon in reč e&emfkih petra! ejfc, dobro oh ranjenih. knupian itirsaK>. ter sobo « posebnim vbodom, aa Borštnikovem trgu oddem Poiive se v gostilni Use-nii, Dolenjska cesta. 38048-21 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Morske ribe in rasne sppoial rteto danes v veiiiki i®biri po zmerni cerai v gostilni »Uva ribare«, Refreniko-va ul. 5. 33058-18 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Papiga sveitloiroodT«. je o 5 ii a iz Duknlčevega bloka. Prosim oddati pri hišniku v G'i-e-daMaki »lici šte-v. 16. 33030-27 rIJ.lIlMlI' J* Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tri sobe oddam v bSi Sk«.be*ne. Mttrtoi tr«. 33506-23 Prazno sobo i vhodom e »topnišČA, v cemtru me»ta oddam e 1. decembrom. Naslov t vseh posloval nics-h »Jmt.™«. 3306J-33 Sobo s posebnim vbodom tako; oddam n« Starem trgn 1!) I. nadstr. 30017-23 Opremljeno sobo veliko in polmčmo. na Kongresnem trgu takoj oddam. Naelov t nseh posio-va*ni<»h »Jot na«. 33061-28 Komfortno sobo partemo. mirno in čnoto, v centru m esta oddam boljšemu gospodu. N«s'ov v vseh posiovB-loica-h Jirtra 80050-23 Sobe iste i Beseda 5« para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo z vhodom e »topnjiic, v širšem cetttr« mesta ie6e arospod s 1. d^ee-eumbrom. — Ponodbe na og«6. oddei«k »Jutra« pod »Setparatno«. 33045-33/a V, Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din. »Ed« Nesporazum. Prosim po-novD o eeetaneik. 30038-24 Šmarnlca Radi nastalih otoinosti izprosim tedenskega odloga. Iskreno. Joia. 330£«i4 Mlada gospodična akad. naobražena, prosi piemen-itog« gospoda, da ji preskrbi siuiž.bo. Pon-udbe n« 'Oglasni oddelek J u tm pod »Hvaležna«. 33046-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeče šifre: Aspern, Akad«nik, Aparati, Arhitekt, Bolnik, Brez oskrbe, Brik, Kavarna, Kom- fort, Ljub!jo.na 20, Lujo de Garmen. Kajna gotovina. Pianinka, Plačilo menice. Rododendruitn ma-ta. p.T«e.ni, Promet 22. Plemenit znača.;. Prepis. Perile-rija. Pridna gospodiaja, Ri^no marljirv. Smrekovi storži. Samec. Sr»*č«i slučaj. Sted:4nik. študent. Takoj. Triga-v, Trgovec. 1'pokojenec 3. Vedno hvaležna in udana. Zasltižtik. Zamenjava, 600, 16, 220. Razno Telefon 2059 Premog Karbopakete drva in koks nudi POGAČNIK *»nhoričeva ulica 5. Zastopnik z najboljšimi referencami išče za dravsko banovino k drugim še en ali dva boljša artikla. Po potrebi komisijska zaloga. Ponudbe na A loma Com-pany, družba z o. z. v Ljubljani. Obiščite nas! Brezobvezno Vam bomo razkazali zalogo naših vseh vrst krasnih preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd. „C I L I M" Pasaža nebotičnika Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko EEMET-VINO Črnino lz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Srenoski Karlovci, Fruška gora. STAREJŠIM LJUDEM ZAGREN JU JEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br .18117-32. Glavni Filifal Državne Hijsotekarne banke na Cetinjn izdaje pod najam GRA OTEL Hotel se nalazi na najljepšem mestu na Cetinju. Renoviran je i ima novi nam ješ ta j za sobe i salu. Fosjeduje: 35 soba sa 53 kreveta. dva kupatila, veliku salu, koja prima oko 300 osoba. hol, šank, veliku kubinju sa osta-vom, podrum, kompletne pribore servisa, posudja i ostalo. U hotelu se nalazi i stan od 3 sobe sa prinadležnostima za zakupca. Hotel uživa najbolji renome. Ima veze sa svima prvoklasnim svjetskim hotelima i turističkim biroima. Ponude se primaju do 15. decembra ov. god. Za uslove obratiti se Glavnom Filijalu Držaje Hipotekarne banke na Cetinju. -*»».''. v , , "* f-v ' v FRANJO PETERMAN, poslovodja t. t. Meinl, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da nas je naš dobri oče, stari oče, brat i. t. d. MIHAEL PETERMAN danes ob 9. uri po dolgi in težki bolezni, v 72. letu svojega življenja, previden s sv. zakramenti zapustil. Pogreb milega pokojnika se bo vršil dne 17. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na skupno pokopališče v Gorjah. 9520 Ljubljana, Zg. Gorje, Zagreb, dne 15. novembra 1934. Žalujoči ostati. Proti nadlogi pouličnih beračkov Ljubljana. 15. novembra. »Jutro« je imelo že večkrat priliko poročati o nadlegi malih beračkov, ki se je zadnji čas razpasla v Ljubljani in ki zavzema zmerom večje in zmerom manj simpatične dimenzije, pa tudi o energični akciji, ki jo je pokrenil mestni socialnopolitični urad proti tej povodnji ljubljanskih »bezprizor-nih«. Racije, ki jih je pred kratkim priredil soc alno-politični urad. so spravile na dan o tej stvari prav zanimiv material. Pri teh malih beračih ki dan za dnem nadlegujejo pasante po ulicah, goste po lokalih, ljudi po trgovinah, pisarnah in zasebnih stanovanjih, gre prav za prav samo za štiri otroke ene same znane druž ne z Viča. ki je iz pomanjkanja moralne odgovornosti na vse zgodaj napravila iz svojih otrok profesijonalne bosjake in prosjake. Poleg teh štirih so organi mestnega socialnopoli-tičnega urada polovili takrat še par drugih priložnostnih beračkov, ki pa so b ii na poslu brez vednosti svojih staršev in so bili prav za prav šele pred začetkom žalostne karijere. tako da so precej po racijah izginili z ulic. Samo štirje mali Vičani se niso dali ustrahovati in marljivo nadaljujejo beračenje in potep. Organi mestnega socialno-političnega urada vršijo nad malimi izgubljenci stalno kontrolo in jih stalno zasledujejo ter preganjajo. vendar pa noben dosedanji ukrep ni zalegel, da bi opustili svoj posel. Ti otroci postajajo na ulicah in lokalih zmerom bolj drzni m nesramni. Mimogrede se spozabljajo nad tujo imovno Ljudi, ki jim odklanjajo darove, napadajo z najgr- Ali se ohlaja ljubezen Vašega moža? Marsikatera žena je že izgubila ljubezen svojega moža, ko i« dopustila, da so se črte in znaki starosti pojavili na njenem licu. Danes pa se po zaslugi čudovite znanstvene iznajdbe lahko vsaka žena naglo reši vseh gub in dobi kožo kakor mlado dekle. Dr. Stejskal, profesor dunajskega vseučilišča, je dokazal, da nastanejo gube zaradi pomanjkanja biocela v koži. P » tisočih poizkusih se mu je posrečilo ekstrahirati dragoceno snov iz skrbno t?branih mladih živali. S poizkusi v sanatorijib je pri ženah od 55 do 72 let uspela odstranitev vseh gub r 28 dneh (glej poročilo dunajskega Medicinskega lista). Pravico vporabe Biocela za ves svet si je pridobila tvrdka Tokalon. Krema Tokalon, hranilo za kožo (rožnate barve) vsebuje sedaj Biocel. združen z drugimi hranilnimi sestavinami Vsaka žena bo z vporabo te kreme za vedno izgubila gube, ohlapne mišice lica se bodo okrepile, stara in uvela koža pa se bo pomladila, tako da bo videti za 10 do 20 let mlajša. &hni psovkami, z denarjem, ki {>a naberejo, pa prirejajo od časa do časa kar nekakšne majhne otroške potepinske pojedine, pri katerih tudi pijančevanja ne manjka. Mestni socialnopolitični urad se je sedaj obrnil na sod šče, da očetu teh izgubljencev odvzame očetovske pravice in jim postavi varuha, banska uprava pa je zaprošena, da vse štiri internira v kakšnem zavetišču ;n tako prepreči, da bi iz teh nesrečnih in zapuščenih otrok zrasli ind viduji, ki bodo vse svoje življenje potrošili v kriminalu. Nesrečno praznoverje Vele;r, 13. ' v Kako neozdravljivo je tu na ju-gu še ljudstvo vkljub sedanjim modernim časom in tolikemu prosvetnemu delu vdano pravemu pravcatemu srednjeveškemu praznoverju, izpričuje dogodek, v katerem ne igra glavne vloge morda kak, na vseh koncih in krajih zaostal hr bovški kmetič, temveč človek, kateremu se ne more odrekati neka splošna izobrazba, neka sodobna olika in omika, občinski delovodja v Velesu. Manojlo Brzakovič. Mož je oženjen in ima majhno hčerko Nadaždo. Pred letom dni si je na periferiji Velesa kupil stavb šče, na katerem si je sezidal letos prijazno hišico. Toda komaj se je dobro vselil vanjo in si uredil svoje udobno domače življenje, so se začeli pojavljati pošastni strahovi, »vampir«. V mirni noči ko je vse spalo, je začel pes na dvorišču divje lajati, nato pa je jelo ropotati v omari. Obenem pa se je pojavila svetla črta, ki se je začela raztegati proti Brzakovičevi ženi, ki je ležala v postelji, nakar jo je nekaj začelo tako močno daviti, da ni mogla zakr čati na pomoč. Brzakovič ni verjel ženi. ko mu je pripovedovala to, pa je hotel prebdeti naslednjo noč, da bi se prepričal sam. V sobi je gorela luč, na mizi pa je ležala ura. Kmalu po polnoči, je pes silno zalajal, takoj nato se je zaslišal ropot po omarah in trkanje po notranjih vratih, otrok pa je zajokal na ves glas. Obč nski dedovodja Brzakovič »e za pomoč proti »vampirju« ni obrnil tjakaj na policijo, temveč na svojo sosedo, ki je naslednje noči seveda videla in slišala iste strahove. Nato so poklicali svečenika, ki je opravil v hiši svoje molitve. Toda tedaj je prišlo najhujše. Ko je Brzakovičeva žena spremila svečenika do dvoriščnih vrat in se vračala v hišo, je na notranjem oknu ugledala tako grozno pošast, da je samega strahu skoraj umrla. To pošast je videl tudi Brzakovič sam. Ker molitve enega svečenika niso pomagale, so nato naprosili dva, da sta mol la in preganjala hudobne duhove celi dve uri. Toda pomagalo pa ni tudi to nič in v delovodjevi hiši straši slej ko prej, tako da je revež že ves obupan in hoče prodati svojo lepo novo in udobno hišico, da se tako reši »vamprrja«, pošastnih strahov. Pri policiji pa, kakor rečeno, občinski delovodja ni iskal pomoči, dasi je več ko gotovo, da bi tudi najpošastnejši »vampir«: dobil primernega »rešpekta« pred orožniki. ki so ugnali že toliko »strahov«. Cestna železnica brez tračnic V Pragi izdelujejo načrte za uvedbo tro!. leybusa, električne železnice brez tirov, ki bo vezala okraje, ki nimajo cestne železnice, z njenimi progami Prva proga te vrste bo dolga 3 in pol kilometra. Cela vrsta okrajev je prosila za uvedbo takšnih zvez, toda praška električna podjetja hočejo najprvo počakati na uspehe prve proge te vrste. fTreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« A.dolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar j a Franc Jezeršek. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi » Ljubljani