the oldest and most popular slovenian newspaper in united ,states of america. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P* DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVE2S V DENVER, COLORADO. V CHICAGL najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških. ŠTEV. (No.) 19. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 27. JANUARJ THURSDAY, JANUARY 27, 1927. LETNIK XXXVI. 1NOZEMCI NA KITAJSKEM SE BOJIJO ŠE VEČJIH IZGREDOV OD STRANI DOMAČINOV, KER POŠILJA ANGLIJA SVOJE ČETE NA KITAJSKO. — AMERIKA NIMA NIČ SKUPNEGA Z ANGLIJO. Šanghaj, Kitajsko. — Prvič od leta 1900, ko je bila boksarska vstaja, so stopile angleške čete na kitajska tla. Prvi bataljon je prišel v pondeljek v Šanghaj, kar je povzročilo med domačini veliko ogorčenje, zlasti še, ko so zvedeli, da je še 12,000 angleških vojakov na potu proti Kitajski. Angleški admiral Tyrwhitt je podal izjavo iz Hongkonga, da bo v tekli šestdesetih dneh imela Anglija v Šanghaju 10,-000 mož. S tega se lahko sklepa, da Anglija misli resno, da bo dobila nazaj svoje koncesije, nad katerimi imajo zdaj kontrolo Kantonci, ki tvorijo nacionalistično vlado. Kakor znano, vlada po celej Kitajski med domačini veliko sovraštvo do tujcev — zlasti Angležov, za to je pričakovati hudih bojev. Kar se tiče Amerike, poročajo, da nima ničesar skupnega z Anglijo v akciji proti Kitajski. Ona ima svoje bojne ladje tam le za protekcijo pri padnikov Zed. drž. Kar se LATIMER PRIPRAVLJA NOV UDAREC SACASAJU. Zed. drž. nikakor ne pustijo, da bi Sacasa zmagal; p rimo-rali ga bodo, da bo prosil za mir, ko mu bodo preprečili dobavo življenskih potrebščin. Managua, Nicaragua. — Juan B. Sacasa, voditelj upornikov, je dobil udarec od vlade Zed. drž., ko je preprečila s svojimi bojnimi ladjami, ki jih ima v nikaraguanskem vodovju, da ne more dobivati potrebne municije. Sedaj se pa pripravlja podadmiral Latimer. ki poveljuje ameriškim četam v Nikaragui, da bo pri- AMNESTIJA ZA POLITIČNE JETNIKE V ČRNIGORl. Dunaj, Avstrija. — Listi v Jugoslaviji izjavljajo, da .je italijanska vlada dovolila črnogorskemu komiteju za narodno obrambo, da so se organizirali v Milani, na to pa namerava Jugoslavija odgovoriti s tem, da bo pomilostila vse politične jetnike; to so nezadovoljni črnogorski častniki. BOJ Z BANDITI, Šest banditov je napadlo trgovca v njegovi hiši, ki se je pa s sinom postavil v bran; sin je mrtev, oče in trije ban-diti ranjeni. Mount Vernon, 111. — Earl Baker, star 21 let je bil ubit, njegov oče, John Baker ranjen, ko sta se postavila v bran šestim banditom, ki so ju napadli v trgovini, katere lastnik je John Baker. Trgovina se naha- zadjal liberalcem nov udarec — mogoče zadnji — napravil ja v Bakersville, štiri milje bo blokado, da Sacasa ne bo južno od Mount Vernon. Ko so mogel dobiti od nikjer pomoči banditi vstopili, sta oče in sin in ne življenskih potrebščin in hitro pograbila za revolverje in tiče se ij0 moral P°dati. Vlada Zed.' odprla ogenj, ranila sta tri Japonske, "bo mendT veljalo drž' ie le na ta na-j bandite, a tudi oče je zadobil isto kakor za Ameriko. Tudi c,n bo Rušiti upor in težko rano, sina je pogodila na mestu ALEXANDER W. GREGG —! ADVOKAT. Japonska je poslala, kakor tr- vzP°staviti red, drugače se zna krogla v srce in je bil r di, štiri rušilce za protekcijo !f mesece vleči« Predn0 bi Pri"| mrtev-svojih pripadnikov i sh do zaključka. Sa- Banditi so se pripe1- Zunanji minister nacionalne, *asa -ie P^magan, to je gotovoJ trgovino v dveh av vlade Eugene Cen je dejal, da! Sam ie ze Pnpoznal, da vse on Naglo izstopijo, njih ' mora Kitajska pridobiti nazaj popolno neodvisnost — Angliji neče več biti podložna. Iz cele izjave Cena je pa razvidno, da bo, v protestu proti oboroženi angleški intervenciji, Kitajska še nadalje bojkotirala Anglijo Banditi so se pripeljali pred avtomobilih, voditelj je ne more s svojimi slabo oprem-' takoj ukazal trgovcu, naj dvi-Ijenimi in lačnimi vojaki bo- gne roki, Baker pa ni ubogal, jevati proti premoči Zed. drž. Stališče Zed. drž., ki je tako, da ne umaknejo svojih čet iz isto je storil njegov sin Nikarague dokler se ne podajo1 se je boj z revolverji temveč se je sklonil za prodajalno mizo in pograbil revolver, — vnel v kate- uporniki, je vzelo tudi Mehi-; rem je padlo okrog 50 strelov — bojkot se bo razširil na celo I kancem pogum in *o popustili- na obeh straneh. Kitajsko. ter ne pomoči upor-J Trije banditi so zadobili po- New York, N. Y. — Semkaj je prišlo poročilo, da so ameriški begunci, misijonarji, žene in otroci, prispeli s parnikom v Manila, kjer je vse potrebno preskrbljeno zanje. London, Anglija. — Po zadnjih tozadevnih poročilih posnemamo, da ima Anglija pripravljene tudi oklopne avtomobile in topničarstvo, s katerim namerava čuvati nad svojimi koncesijami na Kitajskem. S to vojno opremo v kratkem odpotuje Maj. Gen. John Duncan, ki bo poveljeval nikom. ČRNA KUGA V RUSIJI, škim četam v Šanghaju v boju proti Kitajcem, če se bodo hoteli polastiti angleških koncesij tukaj. -o- DELO ZA NOV NEBOTIČNIK V CHICAGI SE JE ZAČELO. Chicago, 111. — V torek so zaceli delavci čistiti prostor na vogalu Michigan blvd. in Illinois cesti, kjer bodo postavili 34 nadstropno poslopje, v katerem- bo 600 sob z vsemi udobnostmi in veliko telovadnico. Poslopje gradi Medinah Athletic klub. -o- — Kenosha, Wis. — Edna Wade, stara 17 let, se nahaja pod zdravniškim nadzorstvom; onesvestila se je, ko je igraje s« z nabitim revolverjem ustrelila do "smrti svojo mater. Ni vedela, da je revolver isabit, in sprožila, mati se je smrtno zadeta zgrudila na tla. Nesreča se je zgodila na 4,4. rojstni dan mateije. Moskva, Rusija. — V raznih delih sovjetske Rusije razsajajo nalezljive bolezni kakor črna kuga, influenca in legar. Na prostoru trideset milj v kvadratu na Uralu je'umrlo že trideset oseb za črno kugo, več tisoč jih pa še leži bolanih. V Kharkov okraju je 2300 slučajev influence, kar spominja na angle- žalostno leto i919, v katerem j škodbe, eden težke, vsi trije so i v rokah pravice, ostali trije so pobegnili. Lastnik trgovine, John Baker bo okreval, star je 57 let. -o- Slika nam predstavlja Alexandra W. Gre g ga, starega komaj 27 let, a ima v rokah eno izmed največjih davčnih zadev na svetu. Gregg si namreč prizadeva iztožiti za zakladničar-ski department 34 milijonov dolarjev, katere dolgujejo vladi za naknadne davke bivši delničarji Ford Motor kompa-nije. ŠPANSKI PARNIK SE JE POTOPIL NA PORTUGALSKEM. Gijon, Špansko. — Semkaj je prišlo poročilo, da se je potopil španski parnik Retuerto; štirinajst mož posadke je utonilo, vsi drugi so se rešili. Nesreča se je zgodila v bližini portugalske obali. Retuerto je bil zgrajen leta 1877 in je obsegal 1278 čistih ton. Semkaj je priplul iz San Sebastian. IZPOVED C0FFEY-JA. KRIŽEM SVETA. — Redhill, Anglija. — V tu-kajšni bližini gori premog pod zemljo, vročina je taka. da vrtnarji sedaj v zimskem času zunaj pridelujejo zelenjavo. Krompir je prav lep, tudi cvetke cvetejo lepše nego v cvetljičnjakih. — Washington. D. C. — Advokati komedijanta Charlie Chaplina zahtevajo od vlade, naj mu pusti da razpolaga s svojim imetjem, ki ga ima na banki, katero je zdaj pod vladno kontrolo. NEVARNOST STAVKE NA POLJU MEH. PREMOGA je tukaj umrlo več tisoč oseb radi te bolezni. Legar razsaja v okraju Briansk, kjer je od 400 bolnikov sedemnajst umrlo. — Detroit, Mich. — Dva najst vojaških letal je odletelo iz Selfidge polja v/Ottawo. od-kjer poletijo proti Kanadi razdalja 1000 milj. To je prvi polet ameriških letalcev v Ka-Indianapolis, Ind. — Tukaj ( nado. so se v torek sestali delegati. _Dunaj, Avstrija._Peter United Mine Workers of Ame-J Hlinka> Slovak, zahteva za rica, ki so razpravljali o ne-( *Slovaško popolno autonomijo. varnosti stavke na polju meh- Predsednik Masaryk je imeno- Iz Jugoslavije« UMRL JE V PRESKI ZLATOM AŠNIK IN ČASTNI KANONIK JANEZ BRENCE. —- LOVEC SE JE PONESREČIL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Častni kanonik Janez umrl. kega premoga. Glavna točka, o kateri so razpravljali, je obnovitev mezdne pogodbe za 350,000 premogarjev mehkega premoga, ki spadajo k organizaciji, katera bo potekla 31. marca. Ako se ne bo dosegel sporazum z voditelji premogarjev in lastniki, je stavka neizogibna. -o-- ZAGONETNA SMRT DVEH ZAKONSKIH. NA ŠPANSKEM KAZNUJEJO DEKLETA S KRATKIMI KRILI. Madrid, Španija. — V vasi Almendralejo, v Badajoz provinci, je predpisal župan kako kratka krila smejo nositi žen- Philadelphia, Pa. — Polici-ske. Katera se temu predpisu ja je vdrla v stanovanje John ne pokori, plača denarno l?a- Wilsona, kjer je našla njega in zen. Nastavljeni so kolektorji, njegovo ženo, vsakega na eni ki hodijo po vasi, opremljeni so strani mize — mrtva. Na mizi z mero, kjer vidijo kje kakšno je bila Izpraznjena steklenica vaško lepotico, pri kateri se strupa. Wilson je bil veteran jim zdi krilo prekratko — in se je nahajal v svetovni voj-zmerijo in jo kaznujejo. Vsaka ni na Francoskem. Detektivi so je pa lahko ie enkrat na mesec našli v stanovanju bančno knji-kaznovana. Toraj, če le hoče, žico, ki pokazuje, da sta imela lahko nosi kratka krila in vsa- na banki $1500. Našli niso no-ki mesec plača kazen. j benega listka; sosedje ne vedo -o | ničesar povedati; gotovo bo &ATO&ČAN BREZ KATOLI-j smrt obeh ostala nepojasnjena val dva Slovaka kot člana kabineta, s čemur pa Slovaki še niso zadovoljni. — San Francisco, Cal. — V tukajšnem delu mesta, kjer stanujejo revnejši sloji je nastal ogenj; dve osebi sta našli smrt v plamenih. Veliko stano-valsko poslopje je uničeno. — Kingston, Jamaica. — Angleška bojna ladja Denown, na kateri sta vojvoda in vojvo-dinja York, je odplula proti Panama. Pred odhodom je vojvoda položil vogalni kamen za spominski stolp, na katerem bo ura: prejšnega je porušil potres leta 1907. SKEGA LISTA JE NIČI za vedno. POZOR! % POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki.soT povpraševali po njej in <*ni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22s»d St., Chicago Coffey je izpovedal, da je on umoril svojo drugo Ženo in njeno truplo, vrgel z mostu v reko, pa tudi, da se je poročil z drugo, ko je prva žena še živela. Mausten, Wis. — William N. Coffey, star 50 let, je po več-urnem zasliševanju izpovedal, da je poročil, ko je njegova prva žena s katero ima tri otroke še živela, Mrs. Hattie Sherman Hales, staro 53 let, iz Madison. Rekel je, da se je zaljubil v njo do blaznosti in da se je zavedal, če jo poroči, bo napravil zločin mnogoženstva, a ni se mogel premagati. Priznal je, da jo je s kolom udaril po glavi in jo ubil, njeno truplo je pa vrgel z mostu v reko med Dubuque in Lancaster, Wis. Coffey trdi, da je usmrtil svojo ženo v državi Wisconsin. Namreč tam je največja kazen dosmrtna ječa. Oblasti so pa mnenja, da jo je ubil v Iowa in z avto semkaj pripeljal, ker v državi Iowa je za umor smrtna kazen. -o- DVAKRAT JE' BILA REŠENA IZ JEZERA; UTONILA V BANI. Cleveland, O. — Susan Ku-kla, stara 19 let, ko je bila stara 15 let, ji je nekoč pri kopanju v Erie jezeru prišlo slabo in bi bila gotovo utonila, ko bi ne bila pomoč pri roki. Dve leti pozneje se je tudi utapljala, a je bila rešena. Sedaj so pa našli utopljeno v bani, v kate-rivse je kopala — mrtvo. -o- SLEPARSKI BANČNI PREDSEDNIK SE JE PREDAL OBLASTIM. Springfield, 111. — Poročano je že bilo, da je State Bank v Bath, 111. prenehala s poslovanjem, ko je pobegnil predsednik banke Lawrence Tra-vers, a knjige so pokazale $30,-000 primanjkljaja. Travers, ki je odgovoren za primanjkljaj, se je nekaj časa skrival, sedaj je zbolel in mu ni kazalo drugega, kakor podati se. Izročil se je sam oblastim, odvedli so ga v Mason okrajno ječo. -o- $5,000,000 ZA UNIČEVANJE MIŠI. Bakersfield, Cal. — Poročano je že bilo, da je v Buena Vista mišja nadlega napravila že ogromno škodo. Sodijo, da je te golazni v dolenjem kraju Buene Viste, kakšniji 50 milijonov. Za uničenje teh škodljivcev bo treba najmanj 5 milijonov dolarjev. —-—o-- Naročniki (ce), podpirajte tr-gOTC• in obrtnike, ki ofUlaje v vašem listu "Am, Slovencu!" Brence je vodil neki Petrovič osem let. Ves ta čas je živel zelo razkošno. Pri pregledovanju knjig se je ugotovilo, da so bile vse bilance potvorjene in da se je skozi osem let pri tem zavodu in pri njegovi podružnici v O-gulinu neprestano poneverjalo. Celokupna poneverjena vsota znaša nad dva milijona dinarjev. Oblasti so postavile sekve-ster nad imovino zavoda. Petrovič je po pregledu knjig pobegnil. Med tamošnjimi prebivalci vlada silno vznemirjenje in zahtevajo, da se zapre celokupna uprava hranilnice. V hranilnico so polagali svoj denar tamošnja zadruga, občina in prebivalci. -o- Ponoči, 4. januarja 1927 je je umrl v Preski ondotni župnik, zlatomašnik in častni kanonik Janez Brence, star 75 let. Pokojni je bil rojen v Hrašah pri Lescah na Gorenjskem dne 22. novembra 1851. V mašnika je bil posvečen dne 11. septembra 1875. Naslednje leto je nastopil službo kaplana v Čemše-niku. Kaplanoval je za tem na Brdu pri Lukovici, v Kamniku, v Šenčurju pri Kranju in v Starem trgu pri Ložu, kjer je deloma tudi upravljal župnijo Babno polje. Meseca avgusta 1886 je prišel kot župnik k Sv. Gregorju na Dolenjskem, kjer je ostal preko 12 let. Od božiča 1898 je pa do svoje smrti vodil župnijo Preska polnih 28 let. Za svoje velike zasluge v dušnem pastirstvu je bil 1. 1906 imenovan za škofijskega duhovnega svetnika, ob priliki zlate maše v septembru 1925 pa za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. — Mož, kakor jih je le malo na svetu, lega ž njim v grob. Naj v miru počiva! — Pogreb je bil v Preski v petek, 7. januarja ob pol 10. dop. -o- Nesreča na lovu. Pri Sv. Martinu pri Vurber-gu se je vršil 28. m. m. lov, katerega se je med drugim udeležil lovski paznik Franc Erbus. Tisti dan je bilo radi ostrega mraza precej polzko in Erbusu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu je priletel na puško, ta se je sprožila, strel ga je zadel v spodnjo čeljust in mu jo popolnoma zdrobil ter raznesel. Ponesrečeni se je boril s mrtjo v ptujski bolnici več dni med groznimi bolečinami, predno je izdihnil. -o- Imenovanje. Sekovski škof je imenoval u-pravitelja admontskih posestev v Gornji Radgoni g. p. Janeza tmlada leta v Zagorju' ob Savi, Pavec za duhovnega svetnika, jnakar se je preselila k svojemu Smrt na vozu. Redek smrtni slučaj se je pripetil nedavno v Mariboru. Fi-jakerja, 791etnega Ivana Die-tingerja je zadela na vozu kap, ko je vozil čez most. Dietinger je dobil smrtni udarec že v začetku mosta, toda konj je peljal mirno naprej,'kočijaš pa je sedel na svojem sedežu zvit v dve gubi. Ko je voz pripeljal na tlak ter pričel odskakovati, se mrtvec zgrudil s sedeža ter obležal na tlaku. Naložili so ga na njegov voz in tovariš-iz-vošček ga je odpeljal na dom. -o- Z lestve je padel v kurilnici južnega kolodvora v Ljubljani kovač Andrej Zor. Ker je dobil težke notranje poškodbe, so ga prepeljali v bolnico. -o-- V Zrečah pri Slov. Konjicah je dne 31. decembra po krajšem bolehanju nenadoma preminula gospa Marija Grundner roj. Pokorny vdovela Dobnik, vdova po lesnem industrijalcu g. A. Grundner ju ter imejitelji-ca tvrdke A. Grundner. Pokojna g. Grundner, rodom z Liboj pri Celju, je preživela svoja Umrla je v nedeljo, dne 2. jan., ob 11. dop. v Dobrijah gospa Helena Kotnik, roj. Skidek. Pogreb je bil na ppkopališče pri Sv. Antonu v Guštanju. N. v m. p.! Poročil se je v Gornjem gradu v Savinjski dolini v sredo, 29. dec. 1926, g. Blaž Pristovšek, inžener mestnega magistrata v Celju, z gospodično Vero Fischerjevo, vp. poštno in brzojavno uradnico in hčerka ugledne rodbine iz Gornjega grada. -o- Telefonski kablji v Dalmaciji. Položili so podmorske' kab-lje, ki bodb vezali otoka Pag in Rab s kopnim. Pag bo imel neposredne zveze tudi s Šibeni-kom in Splitom. ■ o >■ ■ - .. Velikanska tatvina ▼ Srbskih Moravicak. V hranilnici v Srbskih Mora-vicah se zadnje čase poslovanje ni vršilo v redu. Pttelovanje stricu, bivšemu trgovcu z lesom v Zrečah ter se pozneje poročila z g. Hinko Dobnikom. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vata denarna poSiljatev bo v starem kraja hitro« sanesljivo In brca odfciška izplačana, ako se poaložite nate banke. Dinarje, orir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din 100 H* 200 Ur 500 lir 1000 Ur Pri večjih PoStmna 4ana. J 9.45 -9 1160 .1 46.25 4 92.00 «^193.00 -t &20 .410.1« .-$24.25 ___,.J*7.59 evotah poseben potkatt je v teli cenah 2e vračn- Zaradl neatalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Heroda jne eo cene dneva* ko denar,sprejmemo. NakacUa m iavitejejo po poM «9 pa fenojavno. IZVRŠUJEMO TUDI D1NAKHB POŠ1LJATVE IZ 8TAKSOA SHAJA V AMBStlKO. Pisma In poilUka naslovit« na: zakkajSek * čeSark 451 W. ttU ST., NSW YOU. K. T. 2 -'k i * 'AMEfilKANSKŽ SLOVENEC Četrtek", 27. januarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Trri m m jttarajii slovenski Ust * Ameriki. Ustanovljen leta 189L Izhaja vsak dan runs nedelj, pcn-deljkov in dnevor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1848 W. 22nd St* Chicago, m. Telefon; Canal 0098, Naročnina: 45.00 . ISO Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _._6.00 Za pol leta _ 5.00 The Hrit aad the eldest Slovenian newspaper in America. / Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of »publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year __ 45.00 . 2.50 For half a y**r Chicago, Canada and Europe: For one year _____________d.00 For half a year_3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na sred-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačstn. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. e Mesec katoliškega tiska. noče, jih prezira, jih zametava, ali je potem temu krivo krščanstvo? Pameten človek z zdravim razumom bi to premislil in si dal logičen odgovor. Slovenski socialisti pa toliko razuma nimajo, zato pa čvekajo tjavendan, kakor nevedni paglavci, ki iz žlehtnobe dražijo mimoidoče ljudi. Najbolj primerno je karakteriziral te ljudi neki ugledni naš naročnik, ko je nam pisal: "Berem z zanimanjem polemiko med Amer. Slovencem in lawndalskimi socialisti. Aorečem vam, da odgovarjanje naših socialistov se mi zdi na las podobno lajanju v luno ..." Da, tako je. Mesto, da bi sebe trkali na prsa, pa se zaletu je jo v cerkev, ki jih uči in jim kaže pravo pot. "ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN" NA CHIKAŠKEM ODRU. Chicago, 111. Vaš poročevalec je zadnji teden poročal od samih maškar V Združenih državah višji cerkveni predstojniki vsako ;in maškaradnih veselic. ,Pa ne leto proglasijo čas tekom postne dobe za čas, v katerem naj smete misliti, da ne znamo pri katoličani agitirajo in razširjajo katoliško časopisje in dobre nas nič drugega, kakor samo knjige. maškare špilat. Zato naj bo na Ravno postni čas je zato najbolj pripraven čas. Noben tem mestu povedano, kakor drug čas v letu ni tako pripraven, kot je postni čas, ko se lju- sem to siišal v nedeljo na-vese-dje duhovno prenavljajo in kot taki več mislijo na vse dobro, lici dr- sv> A1ojziJa št- 47 KS- kot v drugih letnih časih, ko so njih misli raztresene na vse druge strani kot v tem času. V tem za agitacijo določenem času imajo navadno vsi katoliški listi svoje kampanje. Kaj pa mi, ameriški Slovenci, naj na svoj najstarejši list tekom te dobe pozabimo? Nikakor ne. Vsak naročnik naj že sedaj misli, kaj bo storil v tej dobi za svoj priljubljeni list Am. Slovenec. Imaš prijatelja soseda, ki morda še ne čita katoliškega časopisa. Nagovori ga, povej mu, kaj prinaša Amer. Slovenec, omeni mu krasne povesti, zanimive članke, in pridobil boš na ta način listu novega naročnika. Naj bo mesec katoliškega tiska resen opomin nam vsem, da bomo vsi agitirali za katoliško časopisje, da se razširi kolikor največ mogoče. Rojaki, mislimo že sedaj na to! -o- In tetka ga pije na kredo... K.J., kjer smo se prav dobro zabavali, ko sta se dva člana dramatičnega kluba pogovarjala, da bo prihodnjo nedeljo lepa igra "Andrej in njegov zločin." Tako nekako se je sukal pogovor: "Ti, Joe, ki se vedno delaš kunštnega in se postavljaš v ta deveta nebesa ter hočeš biti nekak prerok pri društvih ,ali si že kaj naznanil v Amer. Slovenca in tistega poročevalca za jezik prijel, ki pravi, da se gremo v Chikag sam maškare? Povedat bi mogel, da znamo tud kaj druzga, in sicer pošteno se zabavati. Ce tisti poročevalec ne verjame, naj pa pride v nedeljo v šolsko dvorano in bo videl na svoje oči, kaj znamo. Tako bi moral povedat. Igra "Andrej in njegov zločin" v treh dejanjih ni karsibodi — ampak nekaj posebnega." — Joe pa pravi na to: "Veš, Mike, čisto prav praviš, nisi pa dost povedov. Ker pa sva sama, ti povem še ta: Un pred oči; kakor tudi izborna miza s pecivom, finimi jedili, slavnosten cake in cvetlice; ni mi znano, kedo vse je odgovoren za vse to, a mislim, da moram tu računati na gospe: Po-ljanec, Brunski, Krantz, Rich-ter in Miss Sigmond. Še mali glasbeniki, gospice Sylvia Po-ljanec in Mary Richter ter Bo-bie Poljanec so storili svoje ter oskrbeli godbo. Naj bo tu še enkrat izrečena topla zahvala Mrs. & Mr. Joe Richter za vse darove in zabavo ves čas, Mrs. & Mr. Brunski s hčerkama Genovieve in Matilda za delo in darove, Mrs. & Mr. Krantz za trud in dar, Mrs. Albina Poljanec za njeno gostoljubje in delovanje, Miss Anna Sigmond za vse delo in pomoč, Rev. A. L. Bombach, za vse kar je storil v to svrho, kar ni bila malenkost, in vam, dragi sorodniki in prijatelji iz Pennsylvanije naj Eog povrne vse, kajti oskrbeli ste me z e-lektričnimi mašinami in aparati tako, da se bo od sedaj pri nas vse delalo, kuhalo in jedlo z elektriko. Lep večer smo imeli skupaj. SLOVENKA GRADUIRALA Bog daj, da bi še enakega ob-ZA DOKTORCO KIROPRAK- jhajali kmalu kje komu drugemu v počast. Vsem prisrčna za- skažemo hvaležni našemu dramatičnemu klubu, ki se toliko žrtvuje za nas. To pa bo prireditev kluba — toraj naj ne bo nikogar, ki bi ne prišel — če pa že le ne more, naj pa vsaj tiket kupi. Prodrobnosti bodo na tozadevnih programih. Prisluškovalec. znano. —Prijatelj, Cicero, 111. — U-redništvo ni ničesar prejelo, kar omenjate v pismu. —J. K., Ambridge, Pa. — Kar pišete v pismu, je resnica. Nekateri ljudje ne znajo dru-zega, kakor norce briti iz svojega bližnjega. Prijeti jih zato, kar pravite, da so Vam naredili, ne morete. Pač pa, kadar bodo moledovali okrog Vas, jim figo pokažite. ' -<-M. D., Collinwood, O. — Vaši prošnji ne moremo ugoditi. Uredniških tajnosti se izdajati ne sme. £€3)6 —Naročnik, Joliet, 111.- Razsodnost pa taka! (Prispevek.) — Pri nas v N. Y. zbiramo za narodni dom. Naši "razsodni" možje pa nalagajo te zbirke v zavod, katerega list neprestano smeši to akcijo. To se mi zdi na las podobno slučaju v naši vasi. Moj oče je bil gostilničar. Imel pa je nekega |gosta, ki ga je silno rad luckal. jKo je bil pijan, mu oče ni hotel Vaš ;dati piti. In bolj ko ga je v ta- za objavo. Pobotajte se z do-tičnikom sami, prav nič ni potrebno, da bi morala javnost za to vedeti. -o- dopis je preoseben. Kot tak ni jkih slučajih ven metal, bolj je nazaj silil. Naši "razsodni" možje pa tudi; bolj ko jih smeši in po njih mlati, bolj silijo k njim. Ali se temu ni za smejati?—Eden iz N. Y. TO IN ONO. Stjepan Radič in filmske lepotice. Z istim vlakom kot Stjepan Novica! (Prispevek.) — Pri jnas v Ribnici se malokdaj kaj zgodi, da bi bilo vredno obja-I viti v Tvoji koloni, dragi Mimogrede. Te dni pa se je. Poslu- Lawndalska tetka, ki se toliko poteguje za rdeči socializem, tla pri tem potegovanju že sama ne ve, kaj bi počela, laže in zavija proti veri in cerkvi v taki meri, da že sama ne ve, kje se zlaže in kje ga prav pošteno polomi. Vse, pray vse, kar se kje zgodi, mora iti na račun krščanstva. Katoliška cerkev in njena duhovščina je kriva vsega, tudi če kakemu rdečkarju le en las izpade z glave. Smešno je to, prav smešno, da ti ljudje ne vidijo tega, kako pri tem ne-poštenem in negentlemanskem opravljanju sami sebe bijejo smo 'Prektis>' .ie po zobeh. Uredniki na Lawndale niso ničesar bolj veseli, kakor kadar prejmejo kak dopis pisan v vulgarnem tonu. Brž ga obdelajo in še sami zraven pribijejo par svojih občeznanih rdečih fraz iz lawndalskega besednjaka, potem pa hajd z njim v javnost. Bolj kot kak dopisnik čez vero zabavlja, čez duhovnike vpije, boljši je in boljši naslov mu napišejo tetkini uredniki. Na take čenče se kajpada stvarno odgovarjati ne da. Tudi ni njih namen pristati na stvarne dokaze, njih namen je le sramotiti in klevetati o cerkvi in duhovščini tjavendan po njih starem geslu: meči blato, nekaj ga že obtiči. Najbolj pa naši rdečkarji in njihovi uredniki z Lawndale osmešijo same sebe, ko pridejo na dan s kako tako iz trte izvito izjavo, kot da so duhovniki krivi vojska. Še ne dolgo tega je nekdo v lawndalski tetki zmerjal duhovščino, da je bila kriva zadnje vojske itd. Njen urednik pa se je skopal nad krščanstvo in ga obsodil, da je gnilo in krivo vsega nereda na svetu. To pokazuje. da so taki rdeči čečkači ali tako zabiti, da niti zgodovine včerajšnega dne ne poznajo, ali pa so tako satansko zlobni, da mečejo okrog sebe take izmišljene klevete, katerim nihče verjeti ne more, ako le ima kak drobec možganov. Vsak pameten človek ve, da je bilo krščanstvo edina instanca, ki je vzgajala človeka od dne do dne v boljšega človeka. Krščanstvo je dalo podlago vsemu dobremu v družbi. Krščanstvo je po svojem.začetniku dalo ljudstvu nove postave, postave miru, pravice in ljubezni; In če ljudstvo teh postav TIKE. Barberton, O. Zahvala za "Surprise party." — Srce mi narekuje in dolžnost me veže, da se vam, številni prijatelji, dostojno zahvalim za ves vaš trud in delovanje, ki ste ga imeli s prireditvijo "Surprise party" v čast mojega gra-duiranja iz Akron College of Chiropractic, in ki se vam je vse lepo obneslo in uspelo v vašo zadovoljnost in moje presenečenje. Ali kako naj z eno samo pri-' [prosto besedo "hvala" povrnem vsakemu posebej, kar je storil zame, kakor č. g. župniku Rev. A. Bombachu, kateri je toliko pripomogel k uspehu, ko je našo partijo poslal proti naši vednosti naravnost v "past" — namreč pred poslopje gospe Albine Poljančeve, kjer so čakali drugi "zarotniki" in so se ob našem vstopu mala in velika grla odprla v glasen: 2ivio! in Bog vas živi! Ne morem vam popisati čutil do vas, dragi prijatelji, ko sem vzrla vaše znane in priljubljene mi obraze, zbrane skupaj, in želeče mi obilo sreče. A naj mi, prosim, nikdo ne zameri solz, ki so me premagale, ko ste mi pokazali še goste iz Pennsylvanije: predrago mi sestro Mrs. Mirnie Jevnikar iz Pitts-burgha, ki je bila poslana od predragega brata Rev. A. F. Moder iz Bridgeville, Pa., da izroči njegove in svoje častitke in darove. Prišla je Mrs. Ignac Krek s hčerko Miss Mici Krek, s krasnim darom, kakor tudi Miss Johana Lukek s krasnim darom. Ker sem hipno mislila, da so se mi duhovi iz Pennsylvanije prikazali v omenjenih osebah, zato sem bila nekako zmeden^, ko smo sedli ob fino in okusno obloženi mizi in nisem mogla najti pravih besed, da bi se dostojno odzvala napitnici č. g. župnika ter zahvalila vsem cenjenim gostom. Koga izmed vas pa ne bi pretreslo, ako mu taku šlo kot po žnorc, mislu sem kar ta velka vrata odprt in Idi not klicat. Igral jo bodo pa že tako fejst, da bo vsak po igri pri vratih dav še pu dolarja za šenk." Joe z ustmi posluša in ušesa nateguje kukr zaje, Mike pa nadaljuje: "Pol pa še nekej: Ko smo un dan imel mi-tenga pri našm majorju, smo tud sklenil nekej čist novga za zvečer, da ne bo nebenmo žov, če bo pršov zvečer plesat. Zato pa še ti povej prijatlam, da nej noben Sluvenc al pa če je ženska, ne gre v nedeljo nikamor drugam, kukr na igro-dramatičnega kluba, ki se prične točno (po kranjsk navad) ob 3. uri popoldan. Zvečer bo pa ples in prosta zabava. Takle pogovor sem slišal v nedeljo v dvorani. Zato pa vsi Slovenci in Slovenke v naselbini, ako nočete zamuditi nekaj kar bi vam bilo pozneje žal, pridite gotovo na omenjeni dan k igri. Pa tudi je naša dolžnost, da to storimo, kajti s tem se.stopi vse to tako nenadoma Radie sta se vračali iz Belgra- g . j H tetk- M jo yatrajo te dni da v Zagreb tudi izbrani film-L vseh strani rad- 1U!Zna. krasotlcl Vidacic m čajnosti lastni sodrugi in soko- hvala od vse moje družine in Bog plačaj! Angela Beg, D. C. -o- WAUKEGANSKEMU MUCU. Waukegan, 111. Ni dolgo, ko sem čital v glasilu narodne jednote opazko, ki se tiče naše nove farne šole. O-menjeno je, da se je na deseti cesti odprla pohujševal niča. Seveda, jaz bi dopisniku priporočal, da bi tudi njemu nič ne škodovalo, če bi še danes hodil v to "pohujševalnico," da bi se naučil nekoliko poštene izobrazbe. Ta "naprednjak" se je podpisal za waukeganskega muca. Ni težko uganiti, zakaj se je muc ob našo šolo obregnil. Kaj ne, v oči bode naš napredek? Se poznamo! Boli in peče — ni res? Krasno je to šolsko poslopje in poleg še tako lepa dvorana. To vse boli "naprednjake," ki imate le velika usta, za pokazati pa — figo. Le čudno, da je še vedno nekaj takih, ki še niso pometali ma na čast na tamburici nekaj iz svojih hiš liste, ki sramotijo pesmi o Hrvatski in o sporazu- Nada Pogančik. Radič, ko je videl množico, ki je pod oknom kupeja aplavdirala krasotica-ma, je mislil, da velja to njemu in je že hotel pričeti govoriti, toda so mu še pravočasno razložili, zakaj gre. Z istim vlakom so potovali tudi ministri in poslanci dr. Krajač, Pavle Radič, dr. Šibe-nik, dr. Nikič, Dimitriievič, dr. Angjelinovič in dr. Hohnjec. — Krasotice so bile precej presenečene, ko so se jim predstavljali neznani gospodje z zvočnimi naslovi "bivši minister," "minister." "narodni poslanec" itd. Seveda se je razvila kmalu prav živahna konverzacija, no in končno je prišel na vrsto celo Charleston, ki sta ga obe krasotici plesali z novo jima predstavljenimi kavalirji. — Dr. Šibenik je nato od vedel obe dekleti v kupe Stjepana Radi-ča, ki jima je najprej čestital k uspehu, ki sta ga dosegli pri tekmovanju, nato pa jima za- Rev. Fr. Pengov, prof.: ŠKOF DR. JURIJ DOBRILA. Eden izmed najodličnejših Italijanov v Poreču se je izrazii, da je Dobrila človek, popolnoma na svojem mestu in da ga — po njegovem mnenju -r- nima para v celi Avstriji! Nekoč ga nahruli visok nemški aristokrat v dunajski zbornici: "Spomnite se, Presvetli, v kakšnem prahu, da ste se rodili!" Dobrila pa mu krepko odvrne: "Prav dobro se spominjam, da sem se' rodil v revščini; a dvignil sem se iz nje s svojo glavo in pridnostjo — evo Vam! — do škbfovske časti! Če bi se bili pa Vi rodili kot siromak, kažete s svojimi besedami, da bi ležali še danes v blatu in revščini," In res je bil škof Dobrila dela-ven. Službene stvari je reševal ponajveč.sam. vero in duhovnike ter vse, kar ne trobi v njihov rog. Vsak katoličan bi se mogel zavedati tega, da s tem, ko podpira veri sovražne liste, daje sam nasprotniku v roke orožje. Spametujte se in pomečite iz svojih domov slabe liste. Naročite se na dobre katoliške liste in podpirajte raje sami sebe nego nasprotnike. Mucu pa rečem, naj se nikar ne briga za našo novo šolo, raje naj lepo doma ostane. Neki narodni rek pravi: "Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Župljan slovenske cerkve Matere Božje. -O- UREDNIKOVA POŠTA. —A. H., Chicago, 111. — Izrezek, ki ste ga poslali, je iz Žarkometa v Prosveti; torej dotična notica ni bila objavljena v našem .listu. Vprašajte tam, koga se tiče, nam ni legi, je te dni napodila nekega katoliškega trgovca, ki je prinesel v njeno uredništvo oglas svoje trgovine. Rekla je baje: Od katoliških trgovcev oglasov ne sprejemam! Marš, poberi se ven!—Jaka iz Sentkler. Novica bi bila tudi, če bi lia pr. Žarkometar kdaj resnico povedal. \ Mlini pod zemljo, ta povest se čita zelo interesantno. Mlini pod zemljo so znani iz rimske dobe, ko so paganski plemeni-taši navadne ljudi lovili in jih metali v mline pod zemljo kot sužnje, odkjer ni bilo izhoda na svobodo. Tu so morali garati hujše kot črna živina, dokler niso od muk in trpljenja podlegli in umrli. Ali pa danes ni več'mlinov pod zemljo? Prav tako, samo v drugi obliki obratujejo. To kar se godi po velemestih, kar čel galantno dvoriti — Stjepan uganjajo razne podzemske Radič je znan kot kavalir. Da *?ange, ki so v službi političnih ni bila zabava premonotona, je strank, ni nič drugega, kakor Radič zaigral obema krasotica-1nekaki mIini l,otl zemljo. To, kar delajo in povzročajo chika-ški tihotapci z žganjem in pivom, je še hujše od rimske dobe. Ljudi se strelja pri belem dnevu in ponoči. Konkurenti, ki tihotapijo žganje in pivo, spravljajo svoje nasprotne konkurente s sveta tako hladnokrvno, da jih noben rimski krvnik ni bolj hladnokrvno. Kdor trdi, da ni več mlinov pod zemljo, se moti. Prohibici-ja jih je ustvarila po velemestih v Ameriki, tista prohibici-ja, o kateri so mislili, da bo naredila iz Amerike boljšo deže- mu. Pripovedoval je tudi razne anekdote, kakor n. pr., da je spoznal v Požegi krasno dekle — Vidačičeva je doma iz Po-žege — tako, da Pucelj cd tedaj vedno sili, naj napravi še kak shod tam. — Obe krasotici se torej na potu v Zagreb ni-.sta ravno dolgočasili, povrhu pa sta dobili za svojo lepoto ta-korekoč — uradno priznanje. Bivši perzijski šah prodaja parfume. lo, da bo zmanjšala zločine in Prejšnji perzijski šah je bil, bedo, a v praksi pa se je izka-t znano, lansko leto odstav-l zala, da je gnila, da bolj biti ne more in da take prohibicije, ki je mati najbolj strastni korupciji na svetu, kar jih pomni zgodovina, se mora sramovati vsak količkaj pošten in dostojen človek. kot ljen. Mož živi sedaj v Parizu. ,Ker ne dobiva nobene apana-že, živeti pa hoče kljub temu, si je moral poiskati kruh. Post tat diserimina rerum je postal lastnik trgovine s parfumi. Naši srečni Žiti še ni treba, da bi postala njegova kompanjonka. Preveč prijateljev v potrebi osušijo dobrega bogataša. Negotovo. Sodnik: "Ali ste kriv ali ne?" — Obtoženec: "Ne vem gotovo. Zato sem pa tu, da bom izvedel!" Do 700 pisem je pisal vsako leto raznim o-sebam, zlasti svojim duhovnikom. Nikoli ga nisi našel brez dela. Bogoslovce in duhovnike je vzpodbuja* irekoč: "Delajte neutrudno! Toliko lažje boste enkrat počivali v grobu." Delal je vedno stoje. Ce je utrujen sel, si ga dobil s sv. pismom ali To- nisem zaslužil, kar jem." Glavno gibalo življenja in delovanja Do-brilovega je bila ljubezen do Boga in zavoljo njega tudi do istrskega kmeta. Verski prerod tega ljudstva mu je bil pred vsem pri srcu, zato ga v svojih krasnih pastirskih ^ , . listih prosi in zaklinja neprestano, naj po- kažem Kempcanom v roki, da si odpočije, svečuje kar najvestneje Gospodove dneve rravijo, da je prečital vse sv. pismo do 30- in praznike, naj rado posluša božjo bese-krat. Novo zavP*o ir, d0 in ^^ poučuje otroke v krščanskem krat, Novo zavezo in "Hojo za Kristusom pa celo do stokrat ! Sv. pismo mu je bilo največja slast in tolažba; v njem je našel vse, kar je čutilo njegovo srce: boj med vero in brezverstvom, med dobrim in zlom, med duhom in mesom. In v resnici: če vzame! v .roke n: pr. Jobovo knjigo, najdeš v njej naslikano današnjo nevero in spače-nost. Če je kak dan delal manj kot po navadi, je zaklical tudi on z nekdanjim rim- skim cesarjem Titom: "Amici, diem perdi-di! Prijatelji dan sem zapravil! Nit i tega "Kje jevenda7d^birubogiritrsi' škof •• V nauku. Svaril ga je pred pijančevanjem in zapravi jivostj o ter sovraštvom ter tožare-njem med sosedi. Sam je mnogo molil; najbolj priljubljena molitev mu je bil spokor-ni psalm Da-vidoy "Miserere": Usmili se me, o -Bojg,;Spo svojem velikem usmiljenju, ki ga je molil vsak diya po večkrat. Svojo bogoljubnost bi bil rad prelil tudi v dušo svojega naroda. Marsikdo se utegne čuditi in vprašati: raz- meroma velikanske vsote, s katerimi je podpiral reveže, pred vsem dijake, šolstvo in pripravljal osnovno glavnico za bodoče deško semenišče?" Odgovor na to se glasi: Škof Dobrila je bil preizvrsten gospodar, sam zase pa silno skromen. Ko je prišel v Poreč, so znašali celokupni dohodki iz škofijskih posestev komaj 6000 gold., zato mu je dodavala vlada po 2000 gold, k njegovi kongruji. Večino zemlje so imeli v najemu ljudje, ki so pri tem obogačali, a škofija ni imela ničesar od nje. Dobrila vzame vse gospodarstvo, v svoje roke in skrbi, da se vsa zemlja pridno in umno obdela. In kaj je dosegel? Blizu Poreča je bil velik, a zelo zapuščen travnik, ki je dajal preje komaj pet, šest vozičkov slabega sena. V malo letih ga naš Dobrila tako izboljša, da mu je donašal po 50 do 60 voz izborne mrve. Sejal je mnogo detelje, od katere je imel največ koristi. Delil je deteljno seme med istrske kmete in jih nagovarjal, da bi tudi oni sejali mnogo te izdatne piče. Tudi je vpeljal umno gozdarstvo in zasadil za čuda mnogo sadnega drevja, zlasti hrušek. Povsodi je imel oči, pa tudi kot škof se ni sramoval obreza vati sadno drevje in čistiti ga škodljivih gosenic. Sam je rad čital gospodarske knjige in članke ter poizkušal razne novosti, ki so mu jih nasvetovali, Ce so se obnesle, jih je priporočal tudi kmetovalcem in povsodi bodril narod k umnemu gospodarstvu. Ko se je pokazalo, da je žvepleni cvet dobro sredstvo proti grozdni plesnji (peronosperi), je nakupi! za stotine goldinarjev žvepla in ga razdelil med revne kmetiče, da si ozdravijo trto. Ni čuda, da je Bog blagoslovil tako delo in da so se mu zvišali dohodki iz posestva na 12 do 15 tisoč goldinarjev. Roko pri delu, srce pa pri Bogu, to je bilo Dobrilovo geslo. / - 3f •'i? -v Četrtel?, 27. januarja 1927 - j ' ■ - .; .:svi7v'T 4 • ■ >• "AMERIKANSKI SLOVENEC" rrur j SENZACIJONALEN ROPARSKI UMOR NA DUNAJU. Na Silvestrovo je bil izvršen na Dunaju senzacijonalen roparski umor, ki do današnjega dne še ni docela pojasnjen. — Umorjena je bila 721etna mle-karica Marija Lustig, prodajalka mleka, kave in sličnih o-krepčil v Lichtenstelngasse. — Zločin se je odigral v tako nii-sterijoznih okoliščinah, da tvori še danes osrednjo kriminalno točko zanimanja dunajskega občinstva. Marija Lustig je bila izredno zgovorna in pedantno natančna ženska. Mlekarna, katero je vodila, ni bila njena last. — Kljub visoki starosti pa je izvrševala svojo službo vzorno in redno. Bila je zelo duhaprisot-na, živahna in za leta, ki jih je nosila na svojem križu, tudi izredno krepka starka. V svojem okolišu je bila zelo popularna in priljubljena. Na novega leta dan je šel ob dveh zjutraj mimo mlekarne nastavljenec zavoda za straže-nje, ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad Lichtensteino-vo ulico. V svoje veliko presenečenje je opazil, da gori v prodajalni luč. A ker je vedel, da odhaja mlekarica iz trgovi-• ne navadno že ob sedmih, najpozneje pa ob pol devetih zvečer, se mu je zdela svetloba v mlekarni sumljiva. Požuril je svoje korake in je zadevo naznanil revirnemu nadzorniku na policiji. Ta je poslal najprej nekoga na dom Lustigove. Šele ko .ie prišel sel nazaj s poročilom, da starke ni bilo domov prošlo noč, so šii po ključavničarja. — Odprl je z vitrihom železna vrata. Vstopivšim se je nudil strašen prizor. Lustigova je ležala na tleh zmrcvarjena in razmesarjena. Na obrazu, čelu in vratu je imela globoke rane; bilo je izven dvoma, da jo je nekdo umoril. Na mesto zločina je takoj prispela komisija. Imela je zelo težko delo. Za storilcem je manjkala vsaka sled — celo odtisi pistov so bili neporabni. Ko je daktiloskopija odpovedala, je prišel eden izmed kriminalnih uradnikov na misel, da bi bilo dobro pregledati sezname odjemalcev, ki so prihajali k starki po mleko. Vse odjemalce so policijski agenti obiskali na njihovem gonili. Med njimi so našli v seznamu tudi 281etno služkinjo Karolino Ku-disehevo, rodom iz Cernovic v Bukovini. Že ko je stopil detektiv v njeno sobico, je opazil, da skriva Kudischeva roko za predpasnik. Na vprašanje, kaj pomeni ta gesta, je nagovorjen-ka molčala. Agent je nato pre- iskal žensko in našel na rokah služkinje nad dvajset globokih prask, v kovčegih in predalih stanovanja pa večjo vsoto denarja, s krvjo oškrojpljeno obleko in slično. Vse je kazalo, da je policija na dobrem sledu. — Ko je bila Kudischeva pozvana na policijski komisarijat, je šla kakor da je nedolžna. Pri zasliševanju je trdovratno tajila, da bi bila izvršilka zločina. Dokazati pa ni mogla alibija in ker so najdeni predmeti govorili zoper njo, je bila pridržana v zaporu. Policija ne dvomi, da je ona storilka. Kudischeva je umorila svojo žrtev z vrčkom za pivo. Po u-moru je starko oropala in izginila v noč. Da bi svoj čin lažje prikrila, je šla na ples, toda plesala je z okrvavljenimi rokavicami, kar je med plesalci vzbudilo splošno pozornost. — Njeno življenje je zelo zamotano. fi» '.'i se tudi mnogokrat podajo na j funtov ($15,000,000), ostane pot ^ velikih tropah. • Tako je več kot polovica v ladjedelnici Nor-sta; delavke pomorijo moške, kakor hitro so izpolnili nalogo, ki jim jo je dala narava. Čebele pridno nosijo nabrani med domov; druge pa tudi izločajo posebne sokove, s katerimi u-more vse nepoklicane goste. — Sledi napis; Kakor v čebelnjaku, tako vlada red tudi v Italiji, odkar je fašizem na vladi. Povsod delo; fašistovska vlada je izdala ogromnega denarja za javna dela. Slika kaže. kako delavci gradijo novo cesto s pomočjo modernih strojev; druga zopet velikanske naprave ^a vzdrževanje umetnih jezer in jezov. Nenadoma se ti prikaže. Mussolini, ki orje (dvorana ploska), končno pa vidiš v ladjedelnici v delu dve novi vojni ladiji, nato takoj mogočno križarko, ki straži italijansko obal. Vse to je naredil fašizem, ki je tudi skoro popolnoma uredil državne finance. Treba je še izpopolniti to delo. Zato: Podpisujte liktorsko posojilo! -0- STAROST KININA. Kinin, katerega sta Pelletier in Caventou odkrila 1. 1820, je bil že mnogo prej znan. Ko je žena peruanskega kralja bolehala na mrzlici, ji je neki zdravnik iz Ecuadorja dal zdravilo, ki je bilo prirejeno iz neke drevesne skorje, nakar se je njeno zdravje obrnilo na bolje. Ta skorja je bila od drevesa, katerega so tam nazvali quinaquina. Leta 1640 so jezuiti, ki so bili v Peru kot misijonarji, to prinesli v Evropo. -o- MRAVLJE UNIČILE VAS. Bele mravlje so v Španiji velika • nadloga in povzročajo strah in grozo, kjer nastopijo. Sredstev za obrambo pred temi nevarnimi potujočimi živalica-mi ni nikakih, tako da so ljudje prisiljeni zbežati, čim se pojavijo bele armade, ki korakajo nevzdržljivo naprej v gostih pravilnih vrstah. Neka vas pri Valenciji na Španskem je nedavno postala žrtev teh mravljinskih rojev, ki so se pojavili popolnoma nepričakovano. Trajalo je več dni, preden se je končal mogočni pohod. Bele mravlje so se ob prihodu v vas takoj lotile hiš in so zrahljale zidove tako, da je večina PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., d* kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi Hajvečjo izbeA pri meni. fr. pengau hiš v nevarnosti, da se bo porušilo. Kmetje so začeli uničevalno borbo proti strašnim ii-valicam z vsemi mogočnimi sredstvi. Pobijali so jih z raznim orodjem, zažigali, polivali s strupenimi tekočinami, a vse skupaj ni pomagalo. Ljudje so morali zbežati pred strašnimi živalicami, ki so se takoj lotile tudi ljudi, ki so jim prišli preblizu. Čim so roji te nadlege odkorakali naprej, so se kmetje zopet vrnili, a našli so svoja domovja popolnoma opusto-šena. SMRTNA NESREČA V BER-GAMASKIH ALPAH. Iz Milana poročajo o turi-stovski nesreči v Bergamaskih Alpah. 451etni občinski uradnik Lucani in neki milanski trgovski potnik sta se podala na planine. Med izletom se je vreme nenadoma spremenilo in začeli so se trgati plazovi. Enega turista je lavina vrgla v neki prepad, drugi pa je s smuči zdrsnil v skalovje. Slednji, ki se je le neznatno opraskal, je šel po pomoč za svojega prijatelja, katerega je rešilna eks-pedicija še spravila iz brezdna, nato pa je mož umrl na poti v bolnico. nooniMA pi?p,rv o Širite amer. Slovenca i -o-- mali oglasi. HIŠE IN LOTE NA PKOPAJ. $S00a POTREBA TAKOJ pa lahko pridete v hišo kakor lastnik, ne kakor najemnik. Novo zid. posl. 4902 Diversey Ave., S stan. in trgovina; dohodki $4380.00 I^tno, dolg spla-čujete lahko po malem; kurjava na olje pa tudi parna toplota. V stan. so plinove peči, omare za led in vse moderne priprave, ki jih cenijo gospodinje. Kar dobite najemnine, plačate vas dolg. Pokličite Spaulding 2648 ____ 60-č do č NIZKA CENA poslop. 6 sob, garaža za 3 kare, nova, 35 čev. lota, blizu Austin Blvd., Oak Park, samo $8250, takoj $1500. Hitite, da vas kdo ne prehiti. C. H. Hanson & Son, 5942 Chicago Ave._63-č do č REZIDENCA 7 SOB, 4 vel. spalne sobe in podstrešje, garaža za 2 kari, 1 blok do kare 7c fare, blizu šole in cerkve, lahko se rabi za Rooming house, ali pa za veliko družino. Zapuščam mesto, zato prodam. 431 So. Humphrey Ave., Oak Park, III. Ph. _Eudid_2481_72-p do p PRIMORAN PRODATI SKORO NOVO 2 nadstr. posl. na Avers Ave., blizu 19. ceste, 6—7 sob, okna in tla hrastov les. 2 furnisa, rent $112.00, cena $12,000. 3500 O^den Ave. Lawndale 2666._75-t,sr„č 6158 WINTHROP AVE. Proda moderno G stan. poslopje 3—5 in 4—4 tudi sun parlor, "in a door bed" 4 garaže zid. Blizu transportacijc, Ie nekoliko jc treba takoj. Lastnik v 3* nadstr. .vzh. Rogers Park, 7731. ____92-1 do t RESTAURANT odprt 6 dni, dolga pogodba, dohodki $1500; odda na "TO EXCHANGE $42,000 EQUITY" v modernem 36 stan. poslopju, samo belci v lackson Park okraju, vzame v zameno prazni prostor ali dobro farmo. Vprašajte Schop, 1457 Spruce St. 91-t do t lahke obroke. Delaware 0778, 29. pRQDA TRGOVINA s G sobami W. Kinzie St. 65-č do č prvem nadstr. Dobra kupčija in MALI RESTAURANT proda na pro-| prostor. 2706 W 22nd St. 90-t.sr,č metnem kraju; pripravno za dva zakonska. 1539 N. Cicero Ave. __68-p do p GROCERY & DELICATESSEN vogal, na dobrim mestu, pred leti' u-Stanovljeno, 956 N. Central Park Ave._691p_do p DELICATESSEN STORE, 6037 Blackstone, dobra kupčija tudi pripravno za domačo kuhinjo. 3 vel. sobe. rent samo $50 mesečno. Odhajam iz mesta, moram prodati. 80-t,sr,č V NAJEM SE ODDA V NAJEM 4902 Diversey'Ave. 4 sobe $55.U0, parna topi. peč za plin v slan. in vse druge udobnosti. Phone Spanlding 2648_61-č do č V NAJEM ODDA stan. 6 sob. cent kurj. na novo dekorirano, vprašajte _25J1 g_N^_Mar s h field Ave. 55-č do č ROOM I N*P HOUSE odda v najem. 15 vel. sob. rent saino $100.00. voda tekoča. 4 leta lease, proda kompletno za $800.00. 2641 S. Michigan Ave. Delaware 3890.__93-č do č 7. RAD BI ZVEDEL kje se nahajata moji dve sestri Alojzija in Katarina Plutt, o- moženi p.d. Benkotove iz Zver-če, glavarstvo Žuženberk. Zanje bi rad zvedel brat Matija Plutt, 1435 Wallace St., Chicago Heights. 111. sr,č,p POSLOPJE na prodaj dva nadsr. 7 sob, cena $4500, nekaj takoj. ostalo po $40.00 mesečno. 4500 \Y. Fulton _St.________03-č.p.s BUNGALOW <> sob, kurjava na olje, lepo podstrešje, hrastov les tla, klet vel. strop ometan. v k«-p. sobi i rt vozi tla s ploščami, vel. omare za obli ko. omara za knjige, garaža za 2 kari. primoran takoj prodati. C ctia $11.000. Nima agentov. 63.Vi S. M;i-plewood Ave. Prospect 6904. ____ "(»-č.i^s POSLOPJE NA PRODAJ, sun parlor, omara za knjige, kopal. soba. porč zamrežen, parna toplota. 511 rti Monroe St. 95-č, do č PATENT NAPREDKA Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." — A vse ostane le pri samih besedah. Trgovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer. Ako*hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu. C 2 i 3 = C : = s — s = i I 1 i = 3 i | s i i = r 5 | = [ g i i s i i i i S S a I i 1 i i i lil ill III s ! Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. Amerikanski Slovenec je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgovci poslužite se ga! Oglašajte v njem! Oglaševanje je patent napredka! . ~ ' \ s g g 81 § n s « I ■a OSEMNAJST LET težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list AVE MARIA Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo! Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj? ' - r. ETr-sa ....Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto. KRASEN DAR slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo. Koledar 'Ave Maria' s-t leto 1927 je že dotiskan. Krasen bo. JVcrtcgel bo vse dosedanje. Naročite ga ta!::>j. Stane samo bore 50c. Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo. St. Francis Magazine jc izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo! Stane $3.00 leto, ako ga naročite po agentu. A&O ga eantigte naravnost od nas stane božiča samo $2.00 Uprava teh liftov ima v zalogi tudi molitvenike in aevocijona- SJe. [scan Fathers LEMONT,ILL. ODDA ZA NIZKO CENO trgovino z groccrijo in delika-tesami. Ker odhajam v Evropo, sem primorana prodati. — Pripravno za Slovenca ali Hrvata, ker jc blizu slovenske cerkve in šole. P,s,t 1842 W. 22nd St., Chicago, III. Dr. ST. F. BONK dentist JUradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in cd 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. PARME NA P R O T) A J PIŠITE TO "FREE LISTS" farme v vseh državah, razne ccne in imen i lastnikov. Povejte kaj hočete in kie. HOMEBUYER, Marslialltown, la. 56-č do č PRODA LEP 10 AK. sadotiosnik s liiso. ki je vi dana, ima 10 suh. slov orodje, rastejo lepa jabolka, hruški-, grozdje. Ceste dobre, "interurban", blizu mesta. Zamenja tudi za 2 ali 3 stan. Canavan & Webster, St. _Joseph, Mich._ ____ ._ 82-tsr.c 40 AKR. 5 his malih. hlev. $5«IMHI. treba gotovine $50.00. Slate Bank, _Barronett. Wis. ___ POM PANO LAND proda 20 akr. zemlje, 10 milj zap. od Pompaiio ob Cypress Creek prekopu, Fla. Ccua $1000 za aker. polovice gotovine. Mrs. J. L. Kirby. 119 North 15tli St.. St. Joseph, Mo.__R5-t,sr,č V BLIŽINI DENVER proda obdelano SO akr. farmo za nizko ceno. le $13.000. 216 Republic litdg., Den- ver, Colo.___02-č di > č 137 AKR FARMA v Bolltiifsrr okraju. Mo., dobra ccsta. sola, ir^ v bližini. sadotiosnik, voda na farmi etr. $80(). lastnik W. Moeuch. Xenia. III. R. 1. _____0«-c do c IOVVA FARME odda v najem, proda ali zamenja za kaj drugega. Robert Hunter, Sioux City. Iowa. 97-č,p,s AVTOMOBILI NA PRODAJ. "DIAMOND T. 2Yt ton combination stake and express body," zelo nizka cena, potrebujem denar. 402K Crv-sta 1 St. I'h. Albany 1044K. 76-t do t 25 ŽE RAHLJENIH avtov zadnih modelov, različnih firm, od $40.00 nai.rei. 3018 Belmont Ave. 77-t do t POHIŠTVO NA PRODAJ. prevoz - drva - koln Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in preva-ianje pohiitva ob času selitve. Pokličite Telefon: Rooaevelt 8221. . LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111 "STORAGE SALE." Nove hiinc oprave prodajamo po zelo nizki cci:i. Krasni set pohiitva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po Itoma-dih. Dcvažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. FINE PREPROGE orientalske. 2 navadna, prodam ker odhajam iz mesta, sprejme vsako pametno ponudbo. 431 S. Humphrey Ave., Oik Park. 111. Euclid 2481. 71-p do p D EL O INS LU Ž B E MLADO ŽENSKO potrebujem za hišna dela, en mali otrok v družini. 431 S. Morgan St. 57-č do č MILLINERY STRAW OPERATORS ZA BOLJŠE DELO, NAJVIŠJE CENE. VPRAŠAJTE PRI MR. A. HEIN, GAGE HAT WORKS, 2241 INDIANA AVE. _84-tsr,č POTREBUJEMO dekleta izkušene "shoe Stitchers", stalno delo, B. & B Shoe Co., 1809 Palmer St. 94-č do § J iM. iSUo. 'As ffifROŽA SVETA Spisal A. R. Hajfard. "Ni je !*' je vpil Wulf.' "Povejte mu, duhovnik V' . In kaplan mu je povedal vse, kar mu je bilo znanega. "Tako sva držala svojo prisego," je nadaljeval Wulf. "Kaj nama preostane, nego da amreva od sramote?" "Ne/' zavrne ga Godvin sanjavo, "živeti ihoraya, da jo rešimo. Glej, to so njena znamenja — križ zame, okrvavljeni meč zate, okfi^ njegovega rpčaja pa verižica, znak njenega suženjstva. Zdaj morava nositi križ, jnorava sukati meč in prerezati verigo; če se pa to ne posreči, potem pa umriva." "Tebi se blodi," reče Wulf, "in ni se čuditi. Evo, tu imaš vode. Dal Bog, da bi se ne bili dotaknili ničesar drugega, kot ona, ki je želela, .da bi i midva tako storila. Kaj ste dejali o mpjem stricu, duhovnik? Mrtev, ali samo umirajoč ? Toda, pojdimo sami gledat. Pojdi, brat!" Skupaj so z bakljo v roki hiteli, ali pravzaprav opotekali se po hodniku. Wulf je ugledal sledove krvi po tleh in se je divje zasmejal. "Stari mož se je dobro bojeval," je rekel, "mejtem, ko smo mi pijani spali." Dospeli so tja in pred njimi je ležal pod belim, mrtvaškemu prtu podobnim plaščem sir Andrej z jekleno čelado na glavi, pod Ittero je bil videti njegov obraz še bolj bel nego plašč. Ob glasu njihovih stopinj je odprl pfi. "Naposled, naposled," je zamrmral. "Oj koliko let sem čakal na vaju? Ne, molčita, kjajti ne vem, kako dolgo bodo vztrajale moje moči, pa poslušajta — poklenita in poslušaj-ta." In pokleknila sta drug ob drugi strani in v hitrih, srditih besedah jima je povedal vse o otrovanju vina, o boju, o dolgem pogajanju, ki »o ga zavlačevali, da je dobil lopovski romar časa splezati na okno, o njegovem za-yratnem udarcu in o vsem, kar se je zgodilo zatem. Tedaj so ga zapustile moči; oni pa so mu dali pijače in moči so se mu zopet povrnile. "Zajahajta hitro konje," je zahropel in se uistavil tupatam, da se odpočije, "in dvignita celo deželo. Se je upanje. Ne, preveč ur je po-tfeklo; nobenega upanja ni več. Njihovi načrti 0o bili zvito zasnovani; zdaj bodo že na morju. Zato me poslušajta. Pojdita v Palestino. Tam v moji skrinji je dovolj denarja za pot; a pojdita sama, Godvin, snemi mi ta prstan s prsta; z njim pa poiščita Džebala, čr-fiega Bejka gorskega naroda v Masijafu na Libanonu. Naročita mu, naj se spomni na obljubo, ki jo Je dal angleškemu vitezu Andreju (S'^cyju. Ako vama more kdo pomagati, bo # storil Džebal, ki je sovražnik hiše Nured-tlnovs in Ajubove. Naročam vama, da ne pustita nobeni stvari — pravim, prav nobeni afrrarl — da bi vaju odvrnila in da ga ne bi "Po tem ravnajta, kakor vaju bo Bog vodil. 'jJto jih najdeta žive, pobijta tistega izda-Jfcvea Nikolaja in Etugka Lozella, prizana-Sfejtfr pa — razun v odprtem boju -— emirju Baeanu, ki je storil le svojo dolžnost in se pak&zal nekoliko usmiljenega, saj bi lahko nas tM pobil ali žive sežgal. Ta zagonetka je bila fttete&ka zame; ali zdaj v svoji zadnji uri se mi zdi, da vidim njeno rešitev. Mislim, da se Saladinu ni zaman sanjalo. Bodita vrlega srca, kajti mislim, da najdeta v Masijafu prijateljev in da se vse srečno izide in da bo naša žalost donesla obilo dobrega sadu. "Kaj sta še rekla ? Tebi je pustila meč svojega očeta, Wulf? Sukaj ga torej hrabro in pribori' časti našemu imenu. In tebi je pustila križ, Godvin? Nosi ga vredno, pridobi slave Gospodu svoji duši pa izveličanja. Pomnita, kar sta prisegla,. Karkoli se zgodi, ne gojita sovraštva drug proti drugemu. Bodita zvesta drug drugemu in njej, svoji gospej, tako da ne bom imel vzroka sramovati se vaju, nečaka Godvin in Wulf ko mi poročata nekoč o vsem gori v nebesih. Umirajoči je za trenutek umolknil, nato pa se mu je prikazalo na obrazu veliko veselje in zaklical je z glasnim, jasnim glasom: "Ljubljena žena, slišim te! O Bog, priha- jam T" m ARCHULL. 1810 West 22nd Place, Chicago, m. priporoča svojo obrt. Popravljam čevlje trpežno. Ker imam najnovejše stroje, delo izvršim naglo. Cene nizke. ^Rojakom se priporočam v naklonjenost. Tako je umrl sir Andrej d'Arcy. Brata sta klečala poleg njega, žalovala ob njegovi smrti in molila. "Priči sva bila slavni smrti," je rekel Godvin. "Služi naj nama v nauk, da umrjeva i midva tako, ko pride ura." "Da," odgovori Wulf in skoči na noge; "ali poprej se maščujeva zanjo. O, kaj pa je to? Rozamundino pisanje! Citaj, Godvin!" Godvin je vzel pergament in čital: "Sledita mi k Saladinu. V tej nadi živim." "Gotovo pojdeva za teboj, Rozamunda," zavpije na ves glas. "Celo življenje pojdeva za teboj do smrti ali zmage." Vrgel je papir po tleh, nato pa sta poklicala kaplana, da ostane pri truplu in odhitela v dvorano. Ob tem času se je že polovica mož prebudila iz omotice, drugi, ki jih je opil Ali v skednju, pa so se opotekali v dvorano — divjih oči, bledega obraza in prijemajoč se za glavo. Bili so bolni in zmedeni in težko jim je bilo pojasniti, kaj se je zgodilo. Wulf je poklical kaplana Matevža in mu očital, da se že prej ni spomnil, da treba takoj sklicati ljudi iz okolice. Rekel mu je, naj gre hitro v cerkveni zvonik in zažge tamkaj ogenj, ki je bil pripravljen. Kaplan je vzel seboj kremen, jeklo in netivo ter odhitel in v desetih minutah je divje plapolal ogenj nad streho steeplske cerkve ter klical može na pomoč. Hitro so se oborožili, osedlali konje, kakor so jih pač imeli, mej njimi one tri, ki jih je pustil trgovec Ge-orgios, in zbrali so se na grajskem dvorišču. Ali vsa njihova hitrost jim ni dosti pomagala, kajti mesec je bil zašel; tudi je bil sneg zapadel in noč je bila temna, tako temna, da je mogel človek videti komaj roko pred seboj. Morali so tedaj čakati do jutra. Pri prvem svitu so sedli možje na konje in se klicali mej &boj in pripovedovali, kaj se je zgodilo v steplskem gradu. Kot blisk se je razširila novica, da je sir Andrej ubit, da so Rozamundo, ugrabili neverniki. Kakor hitro je bila četa zbrana — bilo je kakih trideset mož — so odrinili na pot in začeli iskati pot, ker je sneg zakril vse sledove sovražnikov. "Eno je gotovo," je rekel Godvin, "da so morali iti po vodi." R A Z PRODAJA BLAGA, KI JE OSTALO OD BQŽIČNE SEZONE. DENARNICA narejena iz dobrega usnja, rujava. Ima ▼ sredi za papirnat denar. Na sredi in na vsaki strani poseben prostor za vizitke, denar in druge take stvar. Ja- ^praktičen. QQ PRAVE HOHNER "CHIMES" ORGELJCE, srednje velikosti <><><>00000000^0<>00000<>000000 PISANO POLJE "OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOO-OOOOOOOO Vse skupaj za $2.50. Ponudba velja samo toliko časa dokler zaloga ne poide, zato naročite takoj! Chicago Trading Co« P. O. BOX 1844 CHICAGO, ILL. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC IzvrSuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi dmštev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. za nas ni nobeno naročilo premalo — nobeno preveliko. Amerikanski 184» wt 2n chicago, ill. Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičnimi podatki. Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na pet: sirili je tabela pristojbin za paketno pošto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Slabi papeži in ti, ki to bereS— če sploh bereš. (Konec.) Zato ne iščejo vprašanj svetne vede v verskih naukih, temveč pri svetni vedi sami. Ko so si enkrat trdno na jasnem, kaj je nepobitno dognala svetna veda, potem je njihova stvar, iz verskega nauka, prav takega, kakršen je, dokazati, da med vero in vedo ni nasprotja. To dokazati ni nikoli težko tistemu, ki verski nauk dobro pozna, zakaj svetna in nadsvetna vednost gresta, če sta pošteni, za enim samim skupnim vprašanjem: Kaj je resnica? Resni ca pa more biti vedno samo ena. dasi ima lahko več odsevajočih žarkov—nekatere v svet nih, druge v nadsvetnih rečeh Žal, da se tega edino pametnega in pravega ravnanja niso še naučili tudi predstavniki svetne vednosti, zlasti ne tisti, ki niso poklicani predstavniki svetne vednosti, temveč zgolj njeni nenajeti in neodgovorni agent je. Tu pa tam odkrijejo kaj novega, kar je morebiti že res tudi dokazano ali pa zgolj bolj ali manj verjetna domneva — naenkrat jim šine v glavo spomin na kos verskega nauka, ki je ostal v njih iz starih časov: hhlo, ta reč se ne ujema, lop po nauku in po tistih, ki do-tični nauk uče! "Dokazovanje zoper vero, ki je vse bolj podobno smešenju in blatenju, nego resnemu dokazovanju, gre iz knjige v knjigo, iz lista v list, izpred enih oči pred druge — pri tem se pa "dokazovavci" pozabijo vprašati, če pobijajo tak verski nauk, ki ga resnično uči krščanska vera, ali pa tak, kot so si ga v svojem učenjaškem, vendar človeško slabem spominu izkonštruirali sami in ga krščanski veri — podtaknili. Seveda je tako ravnanje tem tičem potrebno, drugače bi 'dokazovanja" zoper vero sploh ne bilo. Ako bi v slučaju, da jim je kakšna reč nejasna in se jim pojavlja nerazrešljivo nasprotje med vero in vedo, šli vprašat predstavnike vere, ki so v verskih naukih dobro poučeni in jih razlagajo tudi drugim, bi prav kmalu zvedeli, da ni nobenega notranjega nasprotja med verskimi nauki pa med zunanjimi dogodki ali izsledki svetne vednosti. Stoinstokrat so predstavniki svetne vede, poklicani ali nepoklicani, že pogoreli s svojimi epohalnimi "dokazovanji" zoper vero, stoinstokrat so že morali potegniti svoje orožje nazaj in ga na drugačen način nabrusiti in znova naperiti — toda naučili se niso nič. Prijatelj moj, s katerim še vedno govorim, ti si pa ž njimi tem ni najmanjšega kamenčka, ki bi zavoljo tega izpadel iz mogočne stavbe krščanstva. Prijatelj, končal sem pogovor s teboj. Pojdi z Bogom in zanaprej malo več — misli! Ti tretji, ki morda, da, prav gotovo, bereš to-le moje pisanje, ti si pa urednik ali vsaj kak pomožni urednik veri nasprotnega lista. Ti seveda ne bereš zato, da bi stvar pošteno razsodil, temveč samo zato, da bi našel kaj takega, s čimer bi "pošteno" vrnil in zasolil nazaj. Voščim ti veliko sreče. Pa utegne se ti zgoditi, kot se ti je že večkrat, da te sreče kljub mojemu voščilu ne bo. Nič ne de, ne izgubi poguma! Ce ne boš našel v sebi samem kaj primernega za odgovor, potolaži se! Je bilo veliko na svetu ljudi, starih in mladih, ki so napisali dosti "dokazovanj" in še več sramotenja in blatenja ve-re in Cerkve — pojdi in stori kot si že večkrat storil: vzemi eno tistih bukvic ali enega tistih spisov, spravi ga v slovenski jezik in hajdi ž njim v tvoj list! Boš imel veliko korist! Tebi ne bo treba premišljevati, kaj je prav in kaj ni, še manj, kako bi nadalje vsaj navidezno podprl sam svojo nevero, katero pridigaš v svet — glej, vse to se bo kar samo od sebe naredilo. Poleg tega boš pa ustregel še drugim, ki so prav tako puhli in prazne glave glede verskega znanja, kakor si ti sam. Tako je za enkrat moj pogovor tudi s Teboj končan. —Rev. Bernard Ambrožič. -o- Originalen dvoboj dveh deklet. Na Češkoslovaškem se pripeti tu in tam kaj takega, o čemur se kakemu drugemu za-padnemu Evropejcu niti ne sanja. Taka originalna stvar je bil dvoboj dveh amaconk zaradi mladeniča, ki sta ga obedve enako goreče ljubili. Deklici sta se dogovorili, da naj velja ona od njiju kot premagana ter se ima fantu odreči, ki bo padla pri pitju žganja prva pod mizo. Dvoboj je bil v polnem teku, ko je opazila ena od deklic, da prenese njena nasprotnica več kot ona. Da bi pa kljub temu zmagala, je vlila v neopaže-nem trenutku svoji nasprotnici v kozarec petroleja. Vsled tega je prišlo med njima do srditega prepira, ki se je izpreme-nil kmalu v pretep, v katerega so se u mešal i ostali gostje, tako da se je izpremenil gostilniški lokal v bojišče, na katerem se je pretepalo vse vprek. — Končno je morala priti policija, da je vzpostavila zopet mir. -o—- Goljufija potom hipnoze. Učitelj Hermann Czipsel v vred sam slepec in se daš voditi [Naumburgu je hipnotiziral svo- slepcem. Ravnaj drugače! Ce zaslediš, da se tu ali tam govori o nasprotju med naukom vere, pa o tem ali onem dogodku kje na svetu, ne poslušaj samo onih, ki na vsak način hočejo, da tisto nasprotje obstoji, temveč pojdi in dobro preglej verski nauk sam. Kadar ti ta ver-skf nauk ne bo mogel dati nobenega odgovora, z drugo besedo, kadar boš spoznal, da je verske nauk sam ▼ sebi razdvojen, takrat pa pojdi in verjemi in še drugim oznanuj: Kako bo obstalo njegovo kraljestvo!? Po njem je! Tako je z vsakim navidez-.nim nasprotjem med vedo in •vero, tako tudi z vprašanjem, če more biti papeStvo Kristusova ustanova, dasi poroča svetna znanstvena zgodovina, da je bilo tudi nevrednih papežev.— Resnični nauk vere, ki smo ga oni dan razložili, ti pove, da v jega prijatelja, delavca Friderika Andrea ter mu velel v stanju hipnoze, da naj vlomi, ko njega ne bo doma, v njegovo stanovanje ter odnese neki predmet, ki je bil za visoko vsoto zavarovan in ga dobro skrije. Eksperiment se je posrečil. 'Zavarovalnica je izplačala učitelju zelo visoko vsoto. Ko pa je pogorela kmalu nato tudi učiteljeva hiša, je postala zavarovalnici stvar sumljiva. Ravnatelj je vložil ovadbo in policija je prišla stvari na sled ter je vtaknila učitelja in njegovega prijatelja delavca v luknjo, kjer čakata nadaljne usode. " -O -» — Bakersifeld, Cal. —V štirih mestih v Kaliforniji se mora ljudstvo boriti z mišjo nadlego. Največ jih je v Kern o-kraju. Na vse mogoče načine si prizadevajo iznebiti se te go-lasni