LETO X 1 januar 1984 glasilo szdl občine logatec gaške OVI Programske usmeritve za uresničevanje dolgoročne ekonomske stabilizacije tudi v sindikatih V času, ko nas pestilo najrazličnejši problemi, ko premagujemo osebne, družbene In še drugačne krize, se za izboljšanje razmer zavzema tudi Občinski svet ZSS. Na seji 27.12.1983 so bile sprejete programske usmeritve, ki sedaj čakajo na operacionalizacijo v svetih, odborih in komisijah. Po načrtu morajo ti organi opraviti naloge do konca Januarja. Program vsebuje bistvene elemente dela sindikata in se prične s planiranjem. Le-ta predvideva, kako se bo ObS ZSS vključeval preko 10 OO ZS v akcije ob pripravah planov, tako letnih kot srednjeročnih. Posebej je poudarjen enoten plan občine, ki je osrednji akt razvoja. V materialni proizvodnji morajo pri pripravi planov upoštevati smernice, ki jih je ObS ZSS oblikoval že v juliju in v grobem vsebujejo vse, kar je potrebno za dobro gospodarjenje: možnosti za izvoz, povečanje proizvodnje, uvajanje več izmen, kjer je samo ena, premestitev delavcev z manj produktivnih delovnih mest na bolj produktivna, planiranje realnih osebnih dohodkov delavcev itd. Drugo poglavje obravnava družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Naloga sindikata je, da ugotovi in odpravlja napake pri samoupravni organiziranosti v TOZD, SIS in DSSS. Zavzemati se mora za čim boljšo informiranost delavcev, ugotoviti, kako delujejo delegacije za ZZD in jim pri delu pomagati, opredeliti položaj in vlogo delavskega sveta v OZD ter delovanje samoupravne delavske kontrole. Izpostavljene so aktivnosti pri uveljavljanju samoupravnega združevanja dela in sredstev, zlasti pomembna je naloga pri vzpostavitvi dohodkovnih odnosov med DO KLI in GG. Na tem področju je bilo že nekaj narejenega, vendar je delo zastalo. Svet za OD je programske usmeritve s področja delitve po delu konkretiziral in z delom nalog so v OZD že seznanjeni. Začetna ugotovitev je, da delovne organizacije niso pripravljene sodelovati pri skupnih akcijah. To pa gotovo ne pomeni, da bi vrgli puško v koruzo. Člani ObS ZSS so na seji menili, da je prav to pod- ročje eno najbolj perečih, zato mora sindikat vložiti vse napore za realizacijo programov. Veliko aktivnosti je namenjene zaposlovanju, kadrovski politiki v OZD in občini ter štipendiranju. Področje socialne varnosti delavcev je v določenih časovnih obdobjih izredno problematično. V družbenoekonomskem položaju delavcev nastajajo velike razlike, ki niso posledica rezultatov dela. V okviru tega je tudi naslednji sklop nalog dovolj problematičen, posebej, če vemo, da ga rešujemo že več let, pa ga ne moremo rešiti To so naloge o zmanjševanju družbene režije, zlasti režijskega neproizvodnega dela Kaže da je to zavora v sindikalnem delu in da se vsi upamo s prstom pokazati na tistega, ki neproduktivno dela, pa vseeno je. Če preletimo programske usmeritve, vidimo, da v bistvu zajemajo politične in ekonomske smernice za stabilizacijo gospodarstva. Potrebno pa bo veliko volje in angažiranosti vseh, da bodo usmeritve realizirane. Če te angažiranosti med članstvom ne bo, bo dokument samo mrtva črka na papirju, mi pa bomo še vedno sestankovali in čas bo tekel naprej. Ne, povozil nas bo! Rajko RUPNIK Volitve 1984 Po amadmajih k Ustavi SRS je za nosilce delegatskih funkcij v skupščini DPS in SIS trajanje mandata omejeno na dve leti To pomeni, da mandat nosilcem najodgovornejših dolžnosti, ki so bili izvoljeni v letu 1982, poteče v letošnjem letu. Zato smo v občini opravili kandidacijski postopek za: - predsednika in podpredsednika skupščine občine, - presednika in podpredsednika zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora. Isto velja tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema. Čas, v katerem se pripravljamo na volitve, je zahteven. Nakopičene gospodarske in družbene težave ter protislovja vse pogosteje povezujemo tudi z vprašanji kadrovske poli- tike, oz z ocenami o tem, ali posamezniki, ki opravljajo odgovorne delegatske dolžnosti, s svojimi sposobnostmi in znanjem zagotavljajo uresničevanje dogovorjenih prioritetnih nalog in utrjujejo vlogo skupščinskih teles, ki so jih volili. Vse to in že uveljavljena načela in merila kadrovske politike zahtevajo, da odgovorno pristopimo k aktivnostim za izvolitev nosilcev družbenih funkcij, ki jim bo v letu 1984 potekel mandat. Dvoletnega mandata z možnostjo enkratne ponovne izvolitve ne smemo razumeti tako, da bi sedanji nosilci navedenih dolžnosti avtomatično, celo brez kandidacijskih postopkov in volilnih opravil, ponovili mandat še za dve leti. Družbene razmere in razvijanje, pa tudi težave, delegatskega sistema zahtevajo kontinuira-Nadaljevanje na 2. strani Beseda urednice Logaške novice kot glasilo OK SZDL Logatec vstopajo v svoje deseto leto. Deset let vas že informirajo o dogajanjih v občini. Nekaj urednikov se je že izmenjalo. Vsak je v glasilo vnesel nekaj novega, svojega, vsi z namenom, da postane glasilo čim boljše, da bi ga občani čim raje prebirali. Tudi naš uredniški odbor si je zadal to za svoj cilj. V naših glavah je veliko za- ■ misli, ki jih hočemo realizirati zato, da bi postale naše Logaške novice bolj pestre, bogatejše, da bi vsak občan v njih našel kaj, kar ga zanima. Pri vsem tem ugotavljamo, da se krog dopisnikov sicer širi, da pa /mamo še vedno premalo informacij iz krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij. Zato vas želimo še v večji meri pritegniti k sodelovanju. Pišite nam, kaj se dogaja pri vas, kako rešujete probleme, ki vas tarejo, pišite o uspehih in zanimivostih. Napišite nam tudi, kaj vam v glasilu ni všeč, s čim se ne strinjate in kakšne predloge imate v zvezi z vsebino. Vaše predloge in zamisli bomo radi upoštevali, na ta način pa boste sooblikovali glasilo tudi vi. Z vašo pomočjo in sodelovanjem bodo Npvice postale take, kot jih želite. Želim, da to naše vabilo ne bi ostalo brez odziva. Kar pogumno vzemite v roke svinčnik, saj je glasilo namenjeno tudi vašim prispevkom in končno: zakaj v glasilu ne bi bilo tudi rubrike, v kateri bi objavili pisma bralcev. S skupnimi močmi bomo lahko veliko naredili! Ob obisku delovne skupine CK ZKS v naši občini Nejasni odnosi med TOZD in DSSS Tik pred iztekom starega leta je delovna skupina CK ZKS pod vodstvom tov. Ivana GODCA obiskala TOZD Valkarton, eno od temeljnih organizacij DO Kartonažna tovarna Ljubljana. Namen obiska je bila seznanitev z delom in problemi, s katerimi se srečujeta TOZD in 00 ZK Iz uvodnih ugotovitev, ki jih je podal direktor TOZD, tov. Haložan, je bilo razvidno, da je bilo poslovno leto uspešno, da so rezultati poslovanja zadovoljivi in celo nad pričakovanji. Letni plan proizvodnje je bil izpolnjen že 10 decembra, kar je gotovo velik dosežek celotnega kolektiva Kljub tem dobrim rezultatom so se skozi vse leto srečevali s problemi, in sicer s pomanjkanjem raznih vrst surovin, papirja, škroba, barv in pogonske energije - mazuta Vseeno so vse te probleme s skupnimi močmi prebrodili in uspešno zaključili leto. Za letos pa jim je ostalo nekaj odprtih nerešenih problemov. Med prvimi je bil izpostavljen problem dohodkovnih odnosov v reproverigi. Člani so ugotovili, da bodo morali v bodoče še vlagati v razvoj surovinske baze, seveda na podlagi pravih dohodkovnih odnosov in ne pogodb. Bolj se bo treba zavzeti za povečanje izkoriščenosti strojev, notranjo reorganizacijo in zmanjševanje neproduktivnega dela, tako v administraciji kot proizvodnji. Naslednji problem je na področju medsebojnih odnosov v DO, in sicer na relaciji TOZD - DSSS. Z samoupravnimi splošnimi akti so vse pravne in poslovne funkcije prenesli na DSSS. TOZD je tako ostala samo proizvodna funkcija. To bi bilo vse prav, če ne bi prihajalo do nesporazumov pri nabavi in prodaji surovin in izdelkov. Ugotavljajo, da je zaradi nestabilnega trga potrebno velikokrat hitro ukrepati, kar morejo opraviti samo v TOZD, DSSS pa pri tem stoji ob strani Menijo, da to ni prav in da bi morale določene službe delati v TOZD. Problem je tudi pri financiranju DSSS, ker le-to ni zasnovano na podlagi svobodne menjave dela, temveč v odstotku iz dohodka Ob koncu razgovora so pregledali tudi lastno delo in ugotovili slabosti: veliko premalo so doslej storili za kadrovsko krepitev članstva ZK Izpustili so možnost evidentiranja v članstvo OOZS Tako ni evidentiran noben član ZK za 10 OOZS, kar bo imelo širše posledice, posebno pri prenašanju mnenj in stališč med obema družbenopolitičnima organizacijama. Gostje so bili mnenja, da bo 00 ZK kljub dobremu dosedanjemu delu imela še nadalje nekaj bistvenih nalog, ki jih ne bo smela zanemariti, temveč se bo morala z njimi spopadati in jih reševati na najboljši možen način. Rajko RUPNIK Česa (ne) bodo letos deležni šoloobvezni otroci in učitelji? Nekaj suhoparnih številk, ki pa veliko povedo, bo v letošnjem letu (že spet!) opredeljevalo materialne okvire, v katerih se bomo v občinski Izobraževalni skupnosti lahko odločali, za katere programe in storitve bomo namenili več ali manj sredstev, oziroma česa sploh ne bomo financirali. Skladno z republiško in občinsko resolucijo bodo letos sredstva za osebne dohodke in skupno porabo za 20 % zaostajala za rastjo dohodka, ki naj bi se v občini (nominalno) povečal za 25 %. Ob tem bi lahko za materialne stroške v družbenih dejavnostih namenili 25 % več sredstev kot smo jih namenili lani, osebni dohodki pa bi lahko bili višji za približno 21 %. Ne glede na dejstvo, da predvsem zadnji omenjeni števil- ki z vjjti.kainflacije in večletnega zaostajanja osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju nista realni, velja opoziriti, da še vedno preveč razmišljamo o družbenih dejavnostih -se pravi tudi v vzgoji in izobraževanju - kot o obliki neproduktivne porabe (tudi v združenem delu), premalo pa se zavedamo, da je ob večjem dohodku v vsaki organizaciji Nadaljevanje na 4. strani Pravno posvetovalna služba v Logatcu V okviru Občinskega sveta ZSS še vedno deluje pravna posvetovalna služba. Vodi jo diplomirani pravnik, tov. Boris LEPŠA. Svetovalno delo opravlja vsak petek od 15. do 17. ure v prostorih sodnika za prekrške SO Logatec. Nasvete nudi predvsem s področja samoupravnega prava, pa tudi z drugih področij, če je potrebno. Letos smo se dogovorili še za eno novost: tovariš Boris LEPŠA je pripravljen pomagati pri urejanju samoupravnih aktov vsem manjšim OZD, ki tega same ne morejo storiti. Menimo, da bo ta možnost pripomogla k izboljšanju usklajenosti samoupravnih akto* z zakoni v vseh manjših OZD. Občinski sindikalni svet LOGATEC V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije RAZPISUJE žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri OK SZDL Logatec 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1984 Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - za doseganje uspehov pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju drućbe-nega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi žiriji za podeljevanje priznanja OF pri krajevni konferenci SZDL, ki mora o predlogu razpravljati in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 31. marca 1984. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri OK SZDL Logatec ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LOGATEC Volitve 1984 Nadaljevanje s 1. strani no delo, zato smo trajanje mandata (2 + 2) tudi povezovali s trajanjem mandata delegacij. Nove kandidate za nosilce najodgovornejših dolžnosti smo evidentirali iz vrst delegatov temeljnih delegacij. Poleg volilnih aktivnosti, ki jih zahtevajo ustavni amandmaji, so pred nami tudi naloge v zvezi z izvolitvijo člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ki mu v letu 1984 poteče mandat Tudi za te dolžnosti so in še potekajo aktivnosti evidentiranja možnih n kandidatov. 0 O vseh možnih kandidatih za vse Q te dolžnosti bodo potekale razprave c tudi na temeljnih kandidacijskih £ konferencah v vseh temeljnih sa- l moupravnih organizacijah in skup- r nostih ter na občinskih kandidacij- 2 skih konferencah in bodo zaključe- p ne na zasedanju skupščine občine in skupščine Slovenije. 5 Jakob KOKALJ | Na decembrski seji so delegati obravnavali problematiko alkoholizma Zadnja seja SO Logatec v letu 1983 je bila 28. 12. 1983 v OŠ »Edvarda Kardelja« Logatec Dnevni red seje je bil precej obsežen Gradivo —£a 3., 4. in 5 točko je bilo objavljeno _! prilogi Logaških novic, tako da je Dilo omogočeno, da se je z njim seznanil vsak občan. Povedati je treba še to, da je bil na seji prisoten četrti zbor (zbor socialnega varstva) Sodeloval je v tretji točki dnevnega reda, ki jo je vodil predsednik te skupščine, tov. Anton Vladič. Na zapisnik prejšnje seje so bile podane pripombe, vendar se je ugotovilo, da so bile neupravičene Delegatsko vprašanje se je nanašalo na odprtje bencinske črpalke v Logatcu ob sobotah popoldne in nedeljah. Na vprašanje bo odgovorjeno na naslednji seji Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava vprašanja alkoholizma v naši občini Delovna skupina je pripravila material in ga objavila v Logaških novicah. Dr. Jože Skvarča je uvodoma osvetlil to problematiko še iz drugih zornih kotov Sledila je razprava, v katero so se vključili delegati vseh štirih zborov s precej mnenji in predlogi. Sprejet je bil sklep, da delovna skupina pripravi zaključke ter akcijski program in to posreduje skupščini v dokončni sprejem. Objavljeni bodo v Logaških novicah. Tudi načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v naši občini je bil objavljen v Logaških novicah. Na začetku je bilo nekaj razmišljanj, da bi gradivo umaknili z dnevnega reda, vendar so delegati menili, da je za osnutek gradivo dovolj dobro in da ga je treba dopolniti z vsemi pripombami iz razprave, ki bo trajala do konca januarja Gradivo je podrobno obravnaval občinski odbor medobčinske gospodarske zbornice I Pripombe je v zgoščeni obliki podal predsednik odbora, tov. Franc Godina. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se dokument skupaj s pripombami posreduje v enomesečno razpravo I V nadaljevanju je bilo obravnava-" no poročilo odbora za izgradnjo in obnovo šolskih in vzgojnovarstvenih 1 objektov v naši občini za obdobje 3 od 1. 1. 1983 do 31. 10. 1983. Poro-h čilo je bilo objavljeno tudi v prilogi ' Logaških novic in so se lahko s porabo sredstev seznanili vsi občani ' Zato tudi ni bilo pomembnejših pri-' pomb. ' Skupščini je bil posredovan program dela občinske skupščine za ' leto 1984 Že na seji so bile podane nekatere pobude, ki bodo program še obogatile Med drugim je bilo predlagano, da se v mesecu marcu obravnava delovanje delegatskega sistema, da bi se vsake tri mesece pregledalo izvrševanje programa in obrazložilo, zakaj so morda izpadle predvidene točke. Osnutek je v razpravi do konca januarja Predlog programa bo objavljen v Logaških novicah Obravnavani so bili predlogi: - odloka o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov, - odloka o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi, - odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, - odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Na predloge naštetih odlokov ni bilo pripomb in so bili soglasno sprejeti. Obravnavan in sprejet je bil tudi predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Obrtno združenje Logatec je podalo pripombo, ki se nanaša na plačilo davka za prodana vozila pred potekom dveh let od nakupa, če je vozilo prodano zaradi objektivnih razlogov (prenehanja obrti, smrti ali česa drugega) Ker je dogovor sprejet že skoraj v vsej Sloveniji, je možna rešitev ta, da Republiško združenje obrtnikov posreduje amanadma predlagatelju. Delegatom je bil posredovan tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 - 85 na območju naše občine. V tem odloku bi se spremenil le odstotek prispevka, in sicer od dosedanjih 0,4 % na 0,8 % od prispevka iz osebnega dohodka. Sredstva so nujno potrebna, če hočemo obdržati proizvodnjo hrane vsaj na sedanjem nivoju. Poleg tega je bil obravnavan in sprejet predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1984. Ta odlok velja le do sprejetja proračuna občine za leto 1984, to je do marca 1984 Od kadrovskih zadev je bilo obravnavano naslednje: 1 Notranjski zdravstveni dom Vrhnika je obvestil skupščino, da je potekel mandat njihovemu delavskemu svetu Zato so zaprosili, da delegiramo enega delegata Soglasno je bilo sprejeto, da se za dele- gata v delavski svet NZD Vrhnika, imenuje tov Alojza Sajovca 2. Na izpraznjeno delovno mesto občinskega javnega pravobranilca za občine Cerknica, Domžale. Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika se imenuje dosedanjega namestnika tov Benjamina Turka. 3 V nadaljevanju te točke je predsednik IS SO, tov. Viktor Krmavnar, predlagal spremembo sestave IS Do teh sprememb je prišlo, ker je tov. Janez Fric odšel iz naše občine, tov. Bogomir Ajdič pa je pravzel funkcijo sekretarja SO Logatec. Mandatar je predlagal, da se imenuje naslednje nove člane IS, ki bodo zadolženi za določena področja: - Rafael Usenik, dipl ing gradbeništva, za področje industrije in malega gospodarstva, - Tatjana Štirn, oec. za področje trgovine, gostinstva in turizma, - Jože Čeh, dipl ing agronomije, za področje kmetijstva in gozdarstva, - Franc Jerina, dipl pravnik, za področje skupne porabe Imenovani so bili soglasno izvoljeni in bodo svojo funkcijo opravljali od 1 1 1984 dalje Podani so bili tudi odgovori na delegatska vprašanja Delegatom so bili odgovori posredovani v pismeni obliki Delegati iz KS Rovte so bili z odgovorom glede vode zadovoljni, niso pa se strinjali z odgovorom glede poslovanja bencinske črpalke v Rovtah Predsednik IS, tov Viktor Krmavnar, in predsednik komiteja za DER in DP, tov Slavko Sirca, sta jim dodatno obrazložila, da so s takšnim obratovanjem, kot ga predlagajo v KS Rovte, preveliki stroški in bi morala KS zato zagotoviti sredstva, ki pa niso majhna. V zadnji točki je bil obravnavan predlog za zbiranje solidarnostnih sredstev za pomoč občinam, ki so jih prizadele naravne katastrofe (toča, suša, sneg), in republikam, ki jih je prizadel potres ali druge naravne nesreče (Bosna in Hercegovina, Hrvatska in AP Kosovo) Delegati so predlog v celoti sprejeli Naslednja skupščina bo 31. 1 1984 Na skupščini bo obravnavano naslednje - predlog resolucije za leto 1984, - osnutek proračuna občine Logatec za leto 1984, - osnutek programa izgradnje objektov iz samoprispevka za leto 1984, - poslovanje TOZD Motel Lom, - obravnava predloga odloka o hišnem redu v občini Logatec, - obravnava in sprejem odloka o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadav-rov in odpadkov, - obravnava in sprejem predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-85 na območju občine Logatec, - predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Logatec in - dopolnitve družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. Bogomir Ajdič Aktivno delovanje kmečkih žena v Logatcu Pridelovanje hrane je v svetu in pri nas vse pomembnejše. Uvajanje sodobne tehnike in tehnologije, sodobne organizacije dela, produktivnejših sort in pasem ter pridobitve kmetijske znanosti omogočajo napredek Za to pa potrebujejo znanje vsi tisti, ki delajo v kmetijstvu Žal je pri nas strokovna izobrazba kmetij-cev še dokaj nizka, zato je pomembno izobraževanje, ki ga organizira pospeševalna služba v obliki predavanj in tečajev Ker pa na kmetijah ostajajo kmetice, je potrebno zlasti njihovemu izobraževanju posvečati večjo pozornost. Načrtno smo začeli v Logatcu izobraževati kmečke žene leta 1975, ko je bil ustanovljen Aktiv kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Logatec Na strokovni ekskurziji 31 maja 1975 v Poljansko dolino, Bled in Begunje je bil izvoljen 10-članski odbor. Za 'predsednico je bila izvoljena Marica Tršar Naloga odbora je bila sodelovati pri pripravi programa izobraževanja za jesensko-zimske sezone in pomagati pri organizaciji tečajev izobraževanja. Delo aktiva je od leta 1975 do 1979 vodil Marjan Kranja od leta 1979 dalje pa Zvonka Nagode Program izobraževanja je obsegal teme z naslednjih področij: 1. strokovno izobraževanje, 2 uvajanje ekonomike v gospodarstvu in gospodinjstvu. 3 kmečki turizem in varstvo okolja, 4 vključevanje v krajevno in družbeno samoupravo, 5. kulturno udejstvovanje Vsako leto je bila organizirana strokovna ekskurzija, ki je žene seznanjala z ukrepi hitrejšega razvoja kmetijske proizvodnje in odkrivala lepote turističnih zanimivosti Slovenije. Žene so se predavanj redno udeleževale in na njih aktivno sodelovale. Od leta 1979 so bila organizirana predavanja z naslednjimi temami: - zamrzovanje gotovih jedi -predavatelj Ela Kovačič, - ureditev kmetijskega doma -predavatelj Čiča Kraigher, - krmljenje telet - predavatelj s Kmetijskega zavoda Ljubljana, - vzdrževanje kmetijskih strojev -predavatelj z Mestne zveze org za teh. kulturo Ljubljana, - kako pomagati - predavatelj dr Jasna Rupnik Nadaljevanje na 4. strani i. I Mladi kritično spregovorili o sebi in drugih Po daljših pripravah nam Je le uspelo izpeljati konferenco OK ZSMS. Bila Je v petek, 6. 1. 1984. Njen namen pa nI bil le »sestankarski« - kritično smo ocenili delo svoje organizacije od kongresa dalje in tudi delo drugih OPO In DPS, saj smo sestavni del našega sistema. Kot že velikokrat, sta bila tudi tokrat izpostavljena dva najbolj žgoča problema: prostor in denar. Veliko smo razpravljali, rešitve pa nismo našli. Ta problem bo treba urejevati v vsaki OO ZSMS posebej. Razpravljali smo o množičnosti, vendar so se naša mnenja razhajala, saj v različnih okoljih osnovne organizacije različno delujejo. Prevečkrat sloni aktivnost OO ZSMS na enem ali dveh posameznikih, zato kaj hitro delovna osnovna organizacija lahko preneha z delom ali obratno .. Predvsem bi morali delavnost porazdeliti med več ljudi. Že leta se vleče nerazumevanje ostalih DPO in DPS za delo mladih Dokler se v vodstvih le teh ne bodo zavedali, da so imeli (imajo ali bodo imeli) tudi sami otroke, toliko časa se tak odnos do mladinske organizacije ne bo spremenil. Morda se ti ljudje niti ne zavedajo, da so bili pred leti tudi oni mladi Zmotno pa je biti z mislijo v svoji mladosti in živeti v tem času. Problem je še vedno (neaktivnost mladih članov ZK v osnovnih organizacijah ZSMS. To bi morala Zveza komunistov čimprej urediti. Opravičena je bila kritika dela predsedstva OK ZSMS vsaj kar se tiče njenega zapiranja, odtujevanja od baze ... Vendar se je treba zavedati, da so vsi člani predsedstva, razen sekretarja, amaterji, zato se le s težavo zberejo, saj imajo delovne ali šolske obveznosti. Brez pripomb je bil sprejet finančni načrt OK ZSMS Logatec za leto 1984, le od osnovnih organizacij se terja, da poravnajo svoje obveznosti. Tudi smernice za delo v naslednjem obdobju smo sprejeli, vendar s pripombo, da se v dveh tednih izoblikuje mesečni plan. Zlasti je treba izpostaviti izobraževanje, saj smo ga v minulem obdobju precej zapostavili, pa tudi obiske v osnovnih organizacijah. Na koncu seje smo izpeljali še nadomestne volitve. V to smo bili prisiljeni, saj je bila velika večina dosedanjih članov prezaposlena z drugim delom. Za sodelovanje smo se jim zahvalili z željo, da bi nam še kdaj pomagali. Posebno zahvalo smo izrekli sekretarju OK ZSMS Marku Keku, ki je prevzel nove dolžnosti v organih Republiške konference ZSMS. Novo predsedstvo OK ZSMS sestavljajo: Vesna Slabe, Miro Lukan-čič, Mile Jungič. Sandi Česnik, Dušan Jerina in »stari« člani: Marinka Marinšek, Mateja Bolčina, Slavko Skvarča, Milan Petoš, Tone Lukan-čič in Janez Arhar. Za sekretarja OK ZSMS je bil izvoljen Janez Arhar. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Marko Kek, za predsednika in Branka Kum ter Mojca Kavčič za članici. Naslednja konferenca bo v mesecu marcu. Janez Arhar Aktivno delovanje kmečkih žena v Logatcu Nadaljevanje s 3. strani - gnojenje z min. gnojili - predavatelj iz Tovarne dušika Ruše, - gojenje okrasnih rastlin - predavatelj Jože Strgar, - zelenjavni vrt - predavatelj s Kmetijskega zavoda Ljubljana, - žena v obdobju mene, predavatelj iz Kliničnega centra Ljubljana. Prijetni so bili izleti: - izleta v Logarsko dolino, združenega z ogledom tovarne nogavic v Polzeli in usmerjene kmetije s kmečkim turizmom, se je udeležilo 87 žena; - strokovne ekskurzije v Tovarno mlečnega prahu v Kobaridu in ogleda trgatve v Goriških brdih se je udeležilo 60 žena; - strokovne ekskurzije na Krk z ogledom mlekarne v Kočevju se je udeležilo 95 žena. Ob praznovanju 8 marca je bil vsako leto organiziran obisk Šentjakobskega gledališča v Ljubljani in ogled ene predstave. Kmečke žene so organizirale tudi srečanje kmetov na Ravniku pri La-zah. Finančno pomoč aktivu, ki šteje 200 žena, so nudili KZ Logatec, SIS za pospeševanje kmetijstva in GG Ljubljana - TOK Logatec predvsem za pokrivanje stroškov predavanj, delno tudi za kritje stroškov ekskurzij. Program izobraževanja bi morali v bodoče popestriti tudi z organiziranjem raznih tečajev in pripravo razstav ter organizirati več družbenih srečanj. Želeli pa bi, da bi bile aktivne prav vse kmečke žene. Zvonka Nagode ing. Oddelek z vrisanimi v lokami, cesto, parcelami in gojitvenimi enotami. I redčenje, Ji pomlajevanje, ///. obnova . Česa (ne) bodo letos deležni šoloobvezni otroci in učitelji? Nadaljevanje z 2. strani združenega dela in s tem večjim dohodkom v občini, mogoče več nameniti tudi za skupno porabo (tu mislimo razne zvezne intervencijske zakone). Torej je malo tudi od nas samih odvisno, kakšne vzgoje in izobraževanja bodo deležni naši otroci! Zavedajoč se, da materialni pogoji v letošnjem letu ne bodo nič boljši, kot so bili v letu 1983, smo v Občinski izobraževalni skupnosti Logatec v izhodiščih in ciljih programa za leto 1984 določili nekatere prednostne naloge. Zagotovljeni program osnovne šole (program in storitve so v obveznem učnem načrtu in predmetniku, šolanje odraslih in brezplačni prevozi nad 4 km) seveda ne sme biti predmet razprave. S spremembo šolskih okolišev (za to je pristojna skupščina občine) pa bi izenačili število učencev po oddelkih na obeh šolah in s tem v šolskem letu 1984/85 morda zmanjšali skupno število oddelkov. To pa je že kar viden prihranek, saj je en oddelek osnovne šole lani veljal 95 starih milijonov. V izhodiščih plana smo tudi zapisali, da moramo preprečiti nadaljnje zaostajanje OD delavcev v vzgoji in izobraževanju. Če bo to mogoče zagotovo izvesti, pa ta hip ne moremo trdno zagotoviti Razprava o podružničnih šolah v občini je v posameznih krajevnih skupnostih povzročila veliko hude krvi. Mogoče smo tako vsaj posredno dosegli, da bodo v teh krajevnih skupnostih začeli bolj konkretno razmišljati, kako lahko v taki ali drugačni obliki pomagajo svoji podružnični šoli. Nasploh je v naših glavah še preveč miselnosti, da je šola stvar učiteljev! Pa ne bo čisto držalo Koncept celodnevne osnovne šole, ki jo imamo v občini od 1. do 4. razreda, zahteva aktivno sodelovanje delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, društev in drugih. Tudi ob nedavnem obisku delovne skupine CK ZKS smo skupaj ugotavljali, da celodnevna osnovna šola lahko daje do- bre učne in vzgojne rezultate predvsem ob razvejanih interesnih dejavnostih. Ravno te pa v Logatcu niso zadovoljivo razvite. Zato smo se tudi dogovorili, da bomo ob sprejemanju letošnjega plana sofinancirali tiste družbene organizacije in društva, ki bodo s svojo dejavnostjo pomagale pri razvijanju interesnih dejavnosti v osnovni šoli in zagotavljale mentorje. Seveda pa del stabilizacijskih nalog zadeva tudi same izvajalce -obe šoli (vključno z glasbeno šolo). Ob različnih priložnostih smo ugotavljali, da morata šoli tako v stro-kovnem-pedagoškem delu in tudi na tehničnem in materialno-finanč-nem področju bolj vsebinsko sodelovati, se dogovarjati za skupne akcije in enotno politiko. Pri tem bomo vztrajali. Za nekatere storitve dodatnega programa v osnovni šoli (šola v naravi, glasbena šola, prehrana) starši že sedaj prispevajo del sredstev, seveda glede na gmotni položaj. Vsakršno bistveno povečanje soudeležbe bi bilo seveda zelo nepopularen pa tudi materialno vprašljiv ukrep Res pa je, da bi v zelo zaostrenem položaju to morali storiti, ali pa se odpovedati določenemu delu dodatnega programa Zadnji dve leti smo položaj, ki je nastal zaradi premalo zbranih sredstev, reševali tako, da smo izvajalcem zagotovili samo polovično amortizacijo in s tem rešitev problema odlagali v prihodnost Gotovo pa je, da bi letos morali zagotoviti sredstva za amortizacijo v celoti, kar pa ta hip tudi še ni mogoče zatrdno obljubiti. Ob vsej paleti problemov in nerešenih vprašanj bi bilo dobro, da bi ta problematika s sestankov delegacij še pred sprejemom plana (predvidoma marca) prišla tudi na sestanke delavskih svetov in svetov krajevnih skupnosti. Tudi razprave o zaključnih računih bodo dobra priložnost za opredeljevanje, čemu dati prednost, tako v skupni porabi kot tudi v vzgoji in izobraževanju. Matjaž KEK Kako do drugačnega 1 lesa iz gozda? V lanski 10. Številki Logaških novic objavljeni članek ing. Borisa Opare »Les Iz gozda drugače« razlaga spremembe pri transportu in izdelavi gozdnih sortlmentov. V zaključku poudarja, da Je zaradi industrializacije gozdne proizvodnje potrebno izboljšati prometno odprtost gozdov in ceno dobavljenega lesa oblikovati glede na kvaliteto. Članek je uspešno prikazal le napredek v gozdovih TOZD-a. Povečana graditev gozdnih prometnic je nujnost In ni cilj, temveč posledica naprednega strokovnega dela gozdarjev in sredstvo za trajno doseganje večjega dohodka. Napovedana prelomnica v proizvodnji TOK-a glede industrializacija pa ni bila pojasnjena. V nadaljevanju navajam pogoje, ki morajo biti Izpolnjeni, da bo tehnološki napredek dajal boljše rezultate tudi pri TOK-u. Industrijska sodobna proizvodnja pomeni delovni proces, kjer z uporabo strojev, cenene energije in dobro organizacijo ustvarjamo dohodek Napredna industrijska proizvodnja praviloma ustvarja večji dohodek in daje podlago za bogatejše življenje od nerazvite rokodelske proizvodnje. Zato je napredna proizvodnja ekonomska nujnost in os, okoli katere se sučejo vsi sklepi, resolucije in listine o urejanju družbenoekonomskih razmer, torej tudi razmer v gozdu in med gozdarji ter lesarji. če TOZD napredno gospodari že z urejanjem gozdnega transporta in strojnim lupljenjem, torej le s tehnološkimi prijemi, pa je pri TOK-u treba upoštevati bistveno več tehnoloških prijemov in različne stopnje navezanosti lastnikov na gozdove TOK Gozdarstvo Logatec proizvaja približno dvakrat toliko lesa kot TOZD, vendar na trikrat večji površini. Na sečnjo vplivajo različne želje in nameni več sto lastnikov gozdov. Gozdne parcele so velikokrat razdrobljene Plodnost tal in rastnost sestojev se v gozdu nasprotujoče prepletajo. Starostne faze sestojev so v gozdu neurejeno razporejene Vsi lastniki niso več sposobni za kvalitetno sečnjo niti nimajo za gozdno delo opremljenih traktorjev s priključki in nadomestnimi deli. Najprimernejše letno obdobje za delo v določenem gozdu se večkrat ne pokriva z razpoložljivim delovnim časom lastnika. Tu je še večni problem pravične cene za les, ki nepredvidljivo pospešuje ali zavira gozdno proizvodnjo. Pri tem pa lesna industrija lakomno odkupuje tudi nekvaliteten les po nekakšni popre čnih cenah. S tem si dela medvedjo uslugo, proizvajalcem kvalitetnega lesa pa hudo krivico. Zato prodaja kvalitetnega lesa išče nezakonite poti. Pri tem nastajajo krivični odnosi, ki kvarijp politično klimo naše samoupravne družbe Glavna postavka, ki je doslej povečevala dohodek dobrim gospodarjem in ohranjala slabše gospodarje je bila nizka cena pogonskega goriva in maziva. Sedaj je cena goriva visoka in nanjo ne moremo vplivati, tako da je nenačrtno delo obsojeno na izgubo Časi cenene energije, ki je leta uspešno poganjala gozdno proiz- vodnjo z uporabo zmogljivih težkih strojev, so zelo verjetno minili. Razvoj mora iti v drugo smer. Nadaljnja pot k napredku vodi le preko učinkovite organizacije proizvodnje z večjim deležem umskega dela, prilagojenimi stroji in tehnologijo ter nagrajevanjem po vloženem družbeno potrebnem delu. Gozdarji po TOK-ih v Sloveniji že desetletje uporabljajo napredne metode gozdnogojitvenega in seč-nospravilnega načrtovanja v gozdnem oddelku. S takšnim delom je mogoče ob strokovno utemeljenem prepričevanju in z veliko mero strpnosti do želja lastnikov gozdov uskladiti osebne-lastniške in družbe-no-strokovne interese in v gozdu trajno dosegati več. Šele z gornjim soglasjem se odpira pot preudarnemu izkoriščanju prirastnih možnosti gozdnih sestojev in uporabi najprimernejših tehničnih sredstev. Za tako delo pa so potrebni sposobni, družbeno dozoreli in strokovno podkovani gozdarji. Oddelčno gospodarjenje pri TOK-u Logatec še ni zaživelo, čeprav je to zanesljiva pot napredka in smiselno nadaljevanje industrializacije in podružabljanja gozdne proizvodnje. Gornje misli so namenjene vsem, ki živijo z gozdom in od lesa in s svojim delom vplivajo na napredek ter oblikujejo materialne in kulturne pogoje življenja v naši mali družbeni skupnosti. Jože Omerzu ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pra-deda IGNACA LESKOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom ter sosedom za izrečeno sožalje in darovane vence. Posebna zahvala velja Gasilskemu društvu Logatec, vsem sodelavcem KLI-ja, pevcem ter tovarišu Čer-netu za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi (XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX2X£ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin z nižjimi dohodki RAZPIS za delno nadomestitev stanarine za leto 1984 Delna nadomestitev stanarine je namenjena občanom, imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec in katerih mesečni dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele za zavarovanje njihovega življenjskega standarda. Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino, ki je v skladu s 17 členom družbenega dogovora (Ur list SRS 15/81), in sicer: 1 družinski član do 32 m', 2 družinska člana do 45 m', 3 družinski člani do 58 m', 4 družinski člani do 70 m', 5 družinskih članov do 85 m'. Za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'- III. Ne glede na določbe 1. in 2. točke delna nadomestitev stanarine ne pripada prosilcu, če: - oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem, - uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, - če je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda, - če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število družinskih članov in če je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje. IV. Pravica do delne nadomestitve stanarine je odvisna od: 1. tipa gospodinjstva, glede na število družinskih članov, 2. dohodka gospodinjstva, 3. stanovanjskih razmer, od katerih je odvisna višina stanarine. Prosilec je upravičen do delne nadomestitve stanarine v primeru, ko je letna stanarina višja od znosne stanarine za ustrezni tip gospodinjstva Znosna stanarina je izračun v % od dohodka gospodinjstva in znaša: ENOČLANSKA DVOČLANSKA TRIČLANSKA ŠTIRIČLANSKA PETČLANSKA ŠESTČLANSKA SEDEM IN VEČ ČLANSKA 6,8 % 6,0 % 4,6 % 4.0 % 3.2 % 3.1 % 2.3 % v Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja prosilec z vlogo, ki jo vloži na obrazcu DZS 8,40 pri strokovni službi SSS. Vlogi je potrebno priložiti. - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za leto 1983, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca, - potrdilo o številu družinskih članov. O delni nadomestitvi stanarine odloča odbor. Pravico do delnega nadomestila stanarine ima upravičenec od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka Upravičenci do delne nadomestitve, udeleženci razpisa, imajo pravico do delne nadomestitve stanarine s 1. 1. 1984 VI Pristojni organ pri SSS praviloma v 30 dneh po pravilno vloženi vlogi sprejme sklep o odobritvi oz. zavrnitvi. Zoper odločbo ima prosilec možnost pritožbe na zbor uporabnikov skupščine SSS v roku 30 dni po prejemu sklepa. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC aXXXXXXXDOCODOOOCra Dedek Mraz med našimi otroki Že nekaj let je poteklo, kar je Občinski sindikalni svet na pobudo Republiškega sveta ZSS sprejel sporazum o financiranju novoletnih prireditev za otroke. V primerjavi s sosednjimi občinami, kjer ta oblika nekako ne more zaživeti, imamo Logačani na tem področju že kar spodbudne izkušnje. Celotno aktivnost vodi Zveza prijateljev mladine Čeprav je bilo sprva nekaj težav, zlasti z usklajevanjem višine prispevka na zaposlenega, smo le uspeli zbrati predvidena sredstva. Svojo obveznost so poravnale vse delovne organizacije z izjemo Alpi-ninega obrata v Rovtah. (Mimogrede: Ali Alpinine delavke in delavci nimajo otrok, ki bi tako navdušeno in nestrpno, kot drugi, pričakovali dedka Mraza?) Zbranih je bilo nekaj nad 570.000,00 din, 40.000,00 din pa je prispevala Kulturna skupnost Logatec. S temi sredstvi je bilo plačano gostovanje Prosvetnega društva iz Horjula, ki je uprizorilo lutkovno igrico z dedkom Mrazom v vseh krajevnih skupnostih, krajevne skupnosti pa so z ostalimi sredstvi (350- din na otroka) poskrbele za individualno obdaritev otrok od 2. do 7. leta. Učenci nižjih razredov osnovnih šol so zadovoljni s kolektivnimi darili, saj si z njimi popestrijo delo in igro v šoli. Pohvalili bi radi gostujočo lutkovno skupino, saj so bili zlasti v manjših krajevnih skupnostih z dedkovo prisrčnostjo in neposrednostjo izredno zadovoljni otroci in starši. Ne bi pa mogli tega trditi za obe največji krajevni skupnosti, Naklo in Tabor. Kakšen vtis je dedek Mraz dobil tu, se lahko samo sprašujemo. Starši niso svojim otrokom privoščili niti pogovora niti stiska roke s težko pričakovanim dedkom, kaj šele, da bi počakali na konec programa. Bistveno je torej samo to, da čimprej dobimo darilo, ki pripada našemu otroku, potem pa ni pomembno, če »ubogi« dedek Mraz s koncem igrice in lepimi željami za- bava sam sebe in morda še dva, tri malčke. Res, otroci imajo že v rosnih letih lepe zglede, kako postati potrošniško misleči subjekti naše družbe... S takim ravnanjem staršev so bila izničena prizadevanja organizatorja in nastopajočih. Že nekaj let pričakovanje novega leta med logaškimi otroki doseže vrhunec s sprevodom dedka Mraza. Prizadevni učenci osnovne šole »8 talcev« -210 jih je sodelovalo - in njihove tovarišice res zaslužijo pohvalo, kajti dela z organizacijo (za Logatec) tako velike prireditve ni malo. Tudi letos je organizacijsko, idejno in režijsko delo vodila Martina Comino, s koreografskim delom pa je k popolnosti glasbenih scen prispevala Lidija Burk. Skupinam, ki jih poznamo že iz preteklih let, so se pridružile še nove. Tako smo videli dimnikarje, prikupne snežinke, snežake, vile, palčke, perice in princeske, nosilce bakel, pastirja Jako in pravljične skupine. Sodelovala je tudi pihalna godba, tokrat z novimi, prav sprevodu namenjenimi pokrivali. TOZD Valkadon je opremila vozilo dedka Mraza, ki si ga je izposodil pri občinskem štabu za teritorialno obrambo. Celotni sprevod je gostoval tudi na Vrhniki. In za konec: Morda ni ravno pohvalno, da taka prireditev ni omenjena niti v informativni oddaji, kot je Notranjski obzornik, ki je bil na sporedu ravno v tistih dneh. V Logatcu imamo že kar nekaj časa RTV dopisništvo ... Irena Lipovec Tako pa so svoje priprave in oba nastopa, ki si ju je ogledalo okrog 6000 gledalcev, ocenili učenci sami: V sprevodu sem sodeloval v Kekčevi skupini. Bil sem Brinceli. V Logatcu sem Imel malo treme Ko sem stopil na parkirni prostor, sem začel skakati Bati sem se moral le Bedanca. da me ne bi zvezal Nekateri otroci so se nas Dedek Mraz je bil dobro razpoložen Vseh dvanajst palčkov nismo mogli ujeti bali. Imeli smo iskrice in smo jih dajali otrokom. Pravili so mi Kekec z očali. Upam, da bom drugo leto še bolj veselo zaplesal Tomaž ZFtIM. 5c Z vajami palčkov smo deklice začele mesec pred sprevodom. Na začetku smo se smejale, ko smo slišale glasbo Tovarišice se le jezila, ker nismo nikoli zaplesale brez napake. Glasba je bila sprva počasna in bolj tiha proti koncu pa hitrejša m glasna Smešno smo plesale, ko je bila glasba hitrejša Na Vrhniki smo plesale bolj pogumno Ves čas nastop: nam je šlo na smeh. Ko smo se vrnile v šolo. smo bile pohvaljene Nikakor nismo mogle ugasniti svetilke enega palčka. Zelo smo se sme/a/e, ko smo si razmazate šminko. Barbara in Nina. 5. c Vaje vil so trajale ves mesec tmele smo jih vsak torek in četrtek. Na prvih vaiah nam je šlo težko, vedno smo mešale korake in gibe. a počasi smo se privadile. Ko smo začele vaditi z glasbo, nam je štela tovarišica, kasneje pa smo si štele same. Na začetku nas je bilo premalo, a se nas je sčasoma le zbralo dvajset. Tako je minil mesec Bližal se je nastop. Morale smo priti v šolo kar precej pred na stopom, da so nas tovarišice lahko naličile Vsaka Noč je hotela biti najlepša. Nato smo oblekle temno modre obleke, na katerih so bile prišite zvezde in luna. pripele smo si tudi rumene trakove z zvezdo. Odšle smo v avlo, da smo se postavile tako. kot smo nato hodile v sprevodu. Kmalu je sprevod odšel po ulicah Logatca Prispeli smo na parkirišče za trgovino, kjer je bit nastop. Nastopili so še: Dnevi, palčki, snežaki, snežinke, princi in princeske, pravljične skupine in seveda višek vsega - dedek Mraz. Na koncu smo vsi nastopajoči zapeli nekaj pesmi z dedkom Mrazom, zaplesali na Srečo na vrvici in zaželeli vsem gledalcem SREČNO. Seveda smo dobili tudi malico - sendvič In čaj Vsi so nas pohvalili, da smo lepo nastopiti Urša COMINO. 7. a Sodelovala sem v skupini vil. in sicer kot Dan. Bilo nas je dvalset. Zelo smo se morale potruditi, da bi naš ples uspel čimboljše Še bolj pa se je trudila tovarišica Lidija. 27. 12. 1983 smo morale s plesom na dan in pokazati, kar smo se naučile. Ples je zelo dobro uspel, saj je bilo naslednji dan veliko pohval Kljub manjši napakici - pa ne naši! - smo se na prizorišču enkratno znašle. Ne morete si misliti, koliko skrbi smo imele pred nastopom! Pa ne morda zaradi korakov, gibov - o, ne! - naš videz nas je skrbel. Toliko dela kot sta imeli tovarišici. ki sta ličili Dneve In Noči. verjetno nima noben masker pod soncem. Je pač sprevod, poleg maškarade. za nas zaenkrat edina priložnost, da se olepša Sejem bil Je živ mo, naličimo. Tudi na Vrhniki je bilo zelo veliko ljudi, veliko najmlajših, ki so zelo nestrpno pričakovali sprevod. Verjetno smo imela dekleta na Vrhniki manj treme, kot v Logatcu, zato nam je nastop uspel Še bolje Drugo občinstvo, nikogar ne poznaš, zato se lažje sprostiš in zaplešeš Želim, da bi bil sprevod drugo leto še boljši in da bi se pridružili tudi tisti, ki so letos samo opazovali. Mateja /a/ar. 8 b Ko smo v šoli zvedeli, da bo sprevod dedka Mraza, smo vadili ples. Na generalki smo morali obleči obleke za princeske In prince Nekateri smo jih naredili doma, drugi pa so jih dobili v Šoli. Vse je bilo dobro in tovanšica nas je pohvalila. Ko smo prišli na vrsto mi, princi in princeske, smo Imeli lepo počasno glasbo Za nami so prišli še lepi palčki. V rokah so imeli petrolejke In tekali so okrog njih Za palčki je prišel dedek Mraz in pravljične skupine. Milena VukaŠinović, 4. a V torek. 24. decembra, smo se zbrali na parkirišču za trgovino, kjer smo si lahko od petih dalje ogledali prihod dedka Mraza in njegovih spremljevalcev Najprei je bila na vrsti glasba, zatem pa je pastir Jaka napovedal dedkov prihod in se pošalil z otroki. Člani pihalne godbe so bili tokrat »praznično" oblečeni. Na glavah so imeli rdeče papirnate cilin- dre. Zaigrali so nekaj skladb in že je bila tu prva točka. Nekaj fantov z baklami je ob glasbeni spremljavi prikorakalo na stopnice. Na vrsti so bili snežaki, ko so ob hitri glasbi -odplesali" svoj ples Srečo so nam zaželeli tudi dimnikarji, čez prizorišče so nato prišli fantje z baklami, za njimi pa priplesale snežinke. To so bile deklice prvega in drugega razreda. Ta točka mi je bila med vsemi najbolj všeč. Po nastopu fantov z baklami so nastopile vile. Dnevi in Noči Tudi palčki so Imeli svojo točko Tokrat palčkov ni bilo lesedem, ampak kar dvanajst1 Tik pred dedkom Mrazom so priplesaliKekec, Rožle, Pehta in Rdeča kapica, ki so otrokom delili bombone. Končno se je na »moderno" opremljenem avtomobilu pripeljal dedek Mraz s svojim najožjim spremstvom. S sanmi zaradi pomanjkanja snega namreč ni mogel priti. Otrokom je povedal nekaj spodbudnih besed, nato pa so prepevali pesmi o zimi in dedku Mrazu. člani Šolske pionirske zadruge so na parkirišču pri Zdravstvenem domu prodajali v Šoli izdelane predmete. Celo krofov ni manjkalo na teh stojnicahl Program mi je bil zelo všeč. saj je bil res kvalitetno pripravljen in mislim, da je bil všeč tudi našim malčkom, kar pa je najpomembnejše, saj je prihod deka Mraza končno praznik otrok, kajne? Barbara Rožmanec, 8 d Vsi učenci OS »8 talcev- Logatec Dimnikarski srečno precej velja Pridobitništvo in usluga V vrtcu »dobri športniki« Tako zbrani so naši najmlajši v vrtcu zapeli pesem o domovini ob njenem 40. rojstnem dnevu. Ob tej priliki je predsednik teles-nokulturne skupnosti tov Niko Gla-vatovič otrokom slovesno izročil diplome »dobrega športnika« in zlate športne značke, ki so si jih ti pridobili v vrtcu z uspešno opravljenim programom tekmovanja za športno zdravo, prijetno in koristno preživljati del svojega prostega časa. Pri tej nalogi imamo možnost utrjevati in navajati organizem na drugačne klimatske razmere; - pri vožnji s kolesom otrok pridobiva občutek za ravnotežje, sama vožnja pa je za otroke razvedrilo; - spretnosti z žogo razvijajo občutek za koordinacijo gibanja z žogo To jih pripravi za hitrejše obvladovanje različnih iger z žogo. Igre z žogo so ena najbolj priljubljenih razvedrilnih dejavnosti v vseh starostnih obdobjih. Obvladovanje vseh teh veščin prispeva k doseganju širšega smotra telesne vzgoje in človekove vzgoje sploh, ker na prijeten način približa otroku te dejavnosti. Ob tem se organizem postopno navaja na različne klimatske razmere, otrok pa spoznava in doživlja naravo, oblikuje do nje čustven, kultu-. ren odnos, navaja se na varovanje narave in njenih dobrin. Ema Zorman značko. Preko različnih izvajalcev vodita to akcijo Republiška telesno-kulturna skupnost Slovenije in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije Program vključuje: - 8 izletov - v različnih letnih časih navajajo otroke na hojo, ki sodi med najbolj znane in zdrave oblike preživljanja prostega časa, otrok pa spoznava ter doživlja naravo in oblikuje kulturen odnos do nje; - plavanje navaja otroke na vodo, preprečuje strah pred vodo in jih psihično ter gibalno pripravi, da se bodo v kasnejšem obdobju hitreje dobro naučili plavati; - kotalkanje ali drsanje razvija otrokovo ravnotežje in koordinacijo, kar je prvinski sestavni del človekove motorike; - pri smučanju osvoji otrok temeljne prvine smučarske motorike in se navduši za smučanje, da bo znal v kasnejših starostnih obdobjih tudi v zimskem času kar najbolj V Rovtah imajo športno društvo V nedeljo, 8. januarja 1984, je bilo v Rovtah ustanovljeno športno društvo »KOVK« Rovte. Delovalo bo v: - balinarski, - smučarski, - nogometni, - šahovski, - strelski in - namiznoteniški sekciji. Za uspešno delo je bilo v popotno malho društvu naloženih veliko dobrih želja za voljo do dela in sodelovanja čim večjega števila krajanov. Ustanovni občni zbor sta pozdravila tudi predsednik skupščine KS Rovte, tov Šinkovec, in predsednik KK SZDL, tov. ZAGORIČNIK. Jakob KOKALJ Redkokdaj se mora upravnik ustanove, kot je logaški Kino, z ogorčenjem oglasiti in javno razgrniti krivico, ki jo druga, prav tako ljubiteljska dejavnost v kraju, izkazuje. Toda kozarec vode se polni, dokler tekočina ne steče čez rob. Prav ste razumeli, takih primerov je že bilo nekaj, ta, zadnji, pa je najznačilnejši Gre za nekorekten od-rfos Balinarskega društva Logatec do Kina, do filmske dejavnosti, do Kino sekcije ZKO Logatec Pa se ne bom skliceval na zakon, ki določa, kako je s to stvarjo. Ne, raje se sklicujem na tisto, kar obema dejav-nostima je in ni skupno, namreč PRIDOBITNIŠTVO. Ne Kino ne Balinarski klub svoje dejavnosti ne izvajata s pridobitniškimi nameni Združujeta ljudi, ki ljubijo dejavnost s katero se ukvarjajo in istočasno nudijo najširšemu krogu krajanov možnost udejstvovanja. Kino resda prodaja vstopnice za predstave, toda v letnih načrtih in realizacijah le-teh se vidi, da nikakor ne more z vstopnino pokrivati vseh stroškov. Že leta in leta nekatere financirajo Kulturna skupnost, ZKO in celo Samoupravna stanovanjska skupnost. Neposreden izpad filmske predstave pomeni določen izpad prihodka in s tem tudi dohodka, zato je Kino sek- cija sklenila s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo pogodbo, katere del je tudi člen, v katerem je določena višina odškodnine za odpadlo predstavo Ta znaša višino polovičnega poprečnega inkasa na filmsko predstavo v tekočem letu In zdaj smo pri problemu. Logaški ba-linarji so poleti organizirali veselico pred Narodnim domom in tako onemogočili dve filmski predstavi. Treba je povedati, da takrat, ko je pred Narodnim domom veselica, filma ni mogoče vrteti (glasnost, uporaba doma v sanitarne in druge namene). Predstave so torej nujno morale od-pasti, kar je vodstvo Kina tudi z razumevanjem sprejelo Z veselico, ki ji seveda nič ne očitamo, saj vemo, da je tak način zbiranja sredstev že zdavnaj utemeljen in uporabljan, je bilo zbrano toliko sredstev, da bi račun 6 000 dinarjev lahko bil poravnan. Pa še do danes ni bil. Naj tožimo na sodišču? Naj se pravdamo zaradi denarja, ko nas lahko vse skupaj več stane? Ne Toda solidarni bi le morali biti In če balinarji res ne mislijo plačati računa, tako so vsaj pokazali do danes, bomo v bodoče natančno vedeli, kdaj se obnašajmo pridobitniško in kdaj ponujajmo usluge Primož Sark Zborček najmlajših iz vrtca Predlagajte idejo za ureditev prostora pred Narodnim domom Na obisku v Domu upokojencev na Vrhniki Tudi letos smo ob novem letu aktivisti Rdečega križa obiskali 28 oskrbovancev Iz naše občine v Domu upokojencev na Vrhniki. Vsi pokretni so se zbrali v jedilnici, kjer smo vsakemu posebej stisnili roko ter jih skromno obdarili. Ob kavici smo vsi skupaj zapeli nekaj domačih pesmi. Od veselja so pritekle tudi solze. Najstarejša naša oskr-bovanka Je 95-letna Ivana Dolenc. Na koncu smo se postavili pred novoletno jelko In se za spomin fotografirali. Ob odhodu smo jim obljubili, da se drugo leto spet vidimo. Prav tako so bili deležni čestitk In skromnih daril tudi občani stari nad 80 let. Obiskovali so Jih aktivisti RK in z njimi malo pokramljall. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA Ko smo analizirali proslavo ob Zboru borcev NOB in aktivistov Notranjske, smo ugotovili, da ob takih in drugačnih proslavah In prireditvah porabimo preveč denarja za postavitev prizorišča - odra. Ta pa služi le za enkratno uporabo. Dogovorili smo se, da Iniciativni odbor poskuša dobiti ob pomoči občanov nekaj mnenj In kreativnih prispevkov o tem, kako bi uredili prostor pred Narodnim domom, da bi služil za vse večje proslave in prireditve na prostem. Osnutek zazidalnega načrta Narodni dom je že pred časom naročila Kulturna skupnost Logatec in je bil že tudi Javno razgrnjen (od 20. 10. do 20. 11. 1982 v prostorih Ljubljanske banke in občinske skupščine), vendar takrat pripomb občanov ni bilo. Tokrat gre za prostor od opornega zidu (škarpe) in stopnic do asfaltnega igrišča (- glej situacijo!). Ker zaradi tehničnih ovir ne moremo objaviti osnutka zazidalnega načrta za gradnjo knjižnice, le tega lahko dobite na oddelku za urbanizem in gradbeništvo pri Skupščini občine Logatec. Skice s tekstno razlago predloga pošljite do 20. februarja 1984 na naslov: Skupščina občine Logatec, Odbor za ureditev prostora pred Narodnim domom, Uporabne in zanimive predloge bo odbor posredoval v strokovno obdelavo Instituciji, ki pripravlja celoten zazidalni načrt okolice Narodnega doma. Odbor za ureditev prostora pred Narodnim domom Oskrbovanci na Vrhniki skupaj z aktivisti RK Dedek mraz v Lazah Spet je leto okoli in dedek Mraz hodi med otroke in jim nosi darila. Otroci ga nestrpno pričakujejo. Dedka Mraza so pričakovali tudi v Lazah. Prišel je z veliko malho, saj je v njej prinesel darila, dve pravljici in topel nasmešek. Pravljici sta bili izvrstni, saj je v dvorani bučal smeh. Smeha in dobre volje ni manjkalo niti, ko je dedek Mraz delil darila. Dvorana je bila lepo okrašena, saj so se otroci in tovarišica s podružnične šole zadnje dni zelo skrbno pripravljali na ta dogodek. Ko so of-roci izrekali želje dedku Mrazu, je bila najbolj vroča želja, naj jih drugo leto zopet obišče. Mi pa želimo vsem srečno in uspešno novo leto. Suzana Kermavner Kud Rovte - uspešno! ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre MARIJE VERBIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za nesebično pomoč in darovano cvetje Zahvaljujemo se OŠ »8 talcev« in Motelu Petrol Lom 2 za cvetje in vence, ZZB za poslovilne besede ter pevskemu zboru in gospodu župniku za opravljeni obred Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža STANISLAVA TRČKA se iskreno zahvaljujemo kolektivoma KLI-ja in Industrije usnja Vrhnika ter govornikom in godbi. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi Ne samo, da je bil v Rovtah 17. in 18. decembra 1983 kulturni dogodek, še več in lepše. Tako v soboto kot nedeljo so gledalci občudovali predstavo dramske skupine v prenovljeni dvorani. Prav prijetno za oko, ki prej tega ni bilo vajeno: dvorana je na novo prebeljena in prijetno opremljena Predsednik KUD Rovte, Miro Jurca, se je osebno zavzel za to in vzel je teden dni dopusta, da je dvorana lahko prijetno presenetila svoje goste. Zaupanje v novo vodstvo in predsednika KUD je tako še bolj okrepljeno Prijetno počutje je dopolnila vedra komedija o dvojni morali vaškega župana in njegovega Društva za povzdigovanje nravnosti in morale. Zapleti in nerodnosti, s katerimi so igralci spravili v dobro voljo gledalce, ki so kljub slabemu vremenu z nasmehom in zadovoljstvom odšli v deževen dan. Toda nimam namena pisati o igri in igralcih - ti so svoje znali. Hočem zapisati nekaj, na kar vedno pozabimo, ko je vsega konec O režiserki, o tovarišici Zofki Zagoričnik, ki je s temi mladimi privrženci zaljubljenci v dramsko igro prebila večere in večere ter jim potrpežljivo vcepljala prvine dramske umetnosti In ko je vse končano, v veselju in zadovoljstvu pozabimo na njene neprespane noči, na razmišljanja, kako bi bilo to bolje, kako s tem igralcem, kako obleci onega .. Poleg dela z otroki, ko je bila marsikdaj njena misel trudna, želja, da bi ostala v miru doma, se spočila, pa velika Uspela predstava, šopek rož in zadovoljni igralci poplačajo ves trud. Pa znamo biti v resnici hvaležni takim ljudem? Jakob KOKALJ Predstavljamo vam ... ... Rafaela Marna -nosilca olimpijske plamenice staro železo in papir Želim si, da bi v letošnji sezoni dosegel boljše rezultate kot lani, saj smo naredili letos na snegu le 60 km, naši konkurenti pa 300 do 400 km. Zato zdaj tudi še nisem v pravi formi. Ob treningu pa ne smem pozabiti na šolo, ki je za sedaj moja prva obveznost. Rafael Marn-mladinec in športnik je prijeten sogovornik, zaveda se, da noben uspeh ne bo prišel sam od sebe, ve, da je rezultat dober samo. če je posledica načrtnega in discipliniranega dela Luči v telovadnici so pogasili, njega pa je čakala še pot domov in priprava na pouk Trening se je danes zanj zaključil, da bi se jutri lahko ponovno začel Branka Kum Nova iskanja - vztrajna pritrjevanja Ob koncertu domačega Dekliškega zbora in gostujočega mešanega zbora »Srce« s Koroškega Preden bo olimpijski plamen zagorel na stadionu Koševo v Sarajevu, bo obšel Jugoslavijo v dveh smereh. Ena bo vodila tudi po Slo veniji, kjer bo plamen nosilo 162 Športnikov in športnic, med njimi 78 olimpijcev. Eden od nosilcev olimpijskega simbola bo tudi 16-letni mladinec, član Sekcije za teke in hojo na smučeh pri Smučarskem klubu Logatec, mladi, nadarjeni tekmovalec, Rafael Mam Ko sem ga obiskala med treningom v telovadnici, se kar ni mogel odtrgati od vadbe Mladi ljudje, volja ha njihovih obrazih in prepoteni dresi so kazali, da gre tu zares Ni počitka, ni nediscipline Vsako sezono od aprila dalje, v soncu in dežju, v vetru in snegu. Rafael Marn je bil rojen 15. 2. 1968, doma je s Kale in je dijak tehnične srednje šole v Ljubljani. S tekom na smučeh se je začel ukvarjati pred petimi leti in pol, ko se je ta v Logatcu začel komaj razvijati Pravi, da se resno ukvarja s tekom šele zadnjo sezono in da so uspehi posledica načrtnega dela v klubu S čim se ukvarjaš v prostem času? Prostega časa skoraj nimam Zelo veliko mi ga vzamejo šola in treningi. Na teden treniram 15 do 20 ur V prostem času, kar ga je. pomagam pri gradnji hiše. Imam veliko Prijateljev, predvsem v klubu Pomagamo si, spodbujamo drug drugega, tudi poveselimo se skupaj Kot velika srečna družina smo Kdo ti Je povedal, da si izbran za nosilce olimpijskega simbola In kaj si občutil ob tem? To prijetno novico, ki me je presenetila, mi je sporočil trener, tovariš Vojko Prezelj Najprej niti verjeti nisem mogel, potem pa sem bil zelo srečen Res je, da je to pohvala za mene, vendar je to hkrati tudi pohvala za celoten klub Zato so bili te novice veseli tudi ostali člani kluba V klubu ni nobene zavisti, prijatelji so mi ob tem iskreno čestitali Vem, da to pomeni zame osebno tudi obvezo za naprej, saj me sedanji rezultati ne smejo uspavati Kateri so tvoji največji uspehi? Nekaj uspehov je že bilo, vendar se zavedam, da so vsi posledica napornih treningov in dela v klubu Med največje uspehe štejem: 5. mesto na republiškem prvenstvu, 2 mesto na medklubski tekmi, 16 mesto na republiškem prvenstvu 1983, 3 mesto na republiškem prvenstvu v biatlonu, 5. mesto v skupnem pokalu biatlona in 1 mesto v štafeti na tekmovanju republik in pokrajin Uvrščen sem tudi v perspektivno biatlonsko reprezentanco Jugoslavije. S čim bi se ukvarjal, če ne bi treniral teka? Zanimajo me predvsem individualni športi Če ne bi tekel, bi se ukvarjal z atletiko. Človek mora imeti kakšen interes, z nečim se mora ukvarjati Eni zbirajo značke, drugi fotografirajo, poslušajo glasbo, nabirajo starine, jaz pa tečem. Če po pravici povem, ne razumem ljudi, ki nimajo nobenega interesa Ob teku se sprostim, čeprav se to čudno sliši. Všeč mi je, ker sem sam, ker je samo od mene odvisen rezultat. Sam sebi lahko dokažem, kaj zmorem. Kaj si želiš v novi tekmovalni sezoni? Zame in za vse tekače v klubu traja sezona od aprila do marca Na suhem smo zelo veliko trenirali, težko pa je, ker toliko časa ni bilo snega, da nismo mogli trenirati še na snegu Tudi denarja klub nima toliko, da bi si lahko privoščili treninge na snegu V klubu sicer vsi pomagamo, da bi tudi sami zbrali nekaj denarja, vendar to ni dovolj Lani smo vsi člani šli delat na KLI. zbirali smo Kar vrstila so se praznovanja: 70-letnica logaške godbe, 40-letnica AVNOJ In 2. obletnica Dekliškega pevskega zbora Društva mladih glasbenikov iz Logatca - vse od 26. novembra do 10. decembra. Dekleta so oblikovala koncertni spored z gostujočim Mešanim pevskim zborom »Srce« iz Dobrle vasi na Koroškem. Dekliški zbor je pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka predstavil v desetih skladbah svoje dosežke. Prvi razdelek 4 skladb je zajemal vse - z izjemo Gobčeve Za-pojmo pesem - iz zahtevne zborovske zakladnice Palestrine (Bene-dietus), Kodalyja (Ave Maha) in Matza (I. in II. Dubrovački madrigal). Zborovodja je z zborom iz pesmi v pesem izpričeval, da je sposoben obvladovati prav zahtevne in tudi najbolj tankočutne glasbene izpovedi. Bilo pa je občutiti dobršno pomladitev (prenovitev) zbora, ki gotovo ni zmogla v vseh tančinah slediti zborovodjevim zamislim. Smemo pa pričakovati od ustaljenejše-ga ansambla tudi še prepričljivejše izvedbe. Drugi razdelek je s svojo tolklorno obarvanostjo živahneje razigral poslušalstvo. Iz tega dela velja posebej pohvaliti solistko -sopranistko Senovo, ki je - najbolj preprosto rečeno - lepo zapela in s svojim zvokom nakazala zdaj morda še nesluten razvoj. (Samo še v oklepaju pod črto: nekatera dekleta bi si za svoje desetletno prepevanje gotovo že zaslužile Gallusovo priznanje.) Gostje s Koroškega - mešani zbor »SRCE« - so bili že ob vstopu na oder deležni navdušenega aplavza, kot bi dvorana vzkliknila: Dobrodošli rojaki z onstran Karavank! Dobrodošli prijatelji! Prihajajte še med nas! Vsi smo svoji! Zborovodja Marjan Berložnik je predstavil logaškim ljubiteljem petja zbor, ki ima za seboj dragocene sedemletne preizkušnje: poznata ga Koroška in Slovenija, poslušali smo ga že prek radia, gledali na televiziji, v svojem arhivu imajo pevci že ploščo in kaseto: s koroško pesmijo pa so navduševali celo na Dunaju. Tudi za ta koncert se je zbor naslonil - z nekaj izjemami - na svojo koroško pesem. Vrelo je iz pevcev, vrelo iz vsake pesmi Nas čujete? Še smo tu. Živi smo. Hočemo živeti svoje življenje in življenje narodovo! - Zato na začetku zdaj že himnična Kernjakova (koroška!) Rož, Podjuna, Žila in na koncu znamenita Jenkova (slovenska!) Lipa. Lep večer, bogat spored - kulturni dogodek (razen za tiste, ki jih skoraj praviloma domača snovanja ne zanimajo, pogosto pa - in spet skoraj praviloma - kvakajo o tem, da v Logatcu ni nobene kulture!) in še kaj več: potrjevanje pripadnosti (oprostite tej obrabljenki!) ideji iskrenega prijateljstva, ki ga je opeval Prešeren že pred marčno revolucijo »da rojak prost bo vsak, ne vrag. le sosed bo mejak«. Maš Vse delovne ljudi in občane obveščamo, da bo v okviru priprav na Zimske olimpijske igre '84 organiziran lokalni prenos olimpijskega plamena iz Postojne v Logatec, in sicer v SREDO, 1. FEBRUARJA 1984 V Logatcu bo sprejem s kratkim kulturnim programom ob 16,15 uri na parkirnem prostoru za trgovino MERCATOR v krajevni skupnosti Naklo. VABLJENI! Organizacijski odbor ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža MARIJANA ZDOVCA se lepo zahvaljujem družini Blažič in sosedi Kobalovi za vso pomoč, ki so mu jo nesebično nudili v času bolez ni. Enaka zahvala velja zdravnikoma dr Vodopivcu in dr Skvarči za zdravljenje in skrb Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, predstavnikom Elektromontaže in KLI-ja za darovano cvet je, vence in izrečena soža-Ija ter spremstvo na njegovi zadnji poti in tudi pevcem ter gospodu župniku za opravljeni obred Žalujoča žena Lojzka nbim vas Filmski spored za februar Že večkrat se je primerilo, da smo priporočili najprej film s konca meseca. Tudi v februarju je gotovo najzanimivejši, če pa je najboljši, bomo šele videli, film NINOČKA, v katerem blesti največja filmska zvezda vseh časov Greta Garbo. Zgodba pripoveduje tudi o oktobrski revoluciji, kajpak posredno, gre pa za ljubezen ruske aktivistke v Parizu s tamkajšnjim lepotcem. To je predzadnji film iz bogate kariere švedske lepotice; še en film je posnela, potem pa za vedno izginila iz študijev. Ostala je v blestečem spominu; še danes, ko tu in tam uspe pronicljivim reporterjem posneti skriven posnetek, nove generacije z zanimanjem opazujejo večno mladi obraz. Zanimivo, da je na primer v Zagrebu občinstvo kar drlo v kino, v Ljubljani pa film ni beležil večjega uspeha. Kako bo v našem Logatcu? Posebnost v februarju je gotovo film ŠTIRJE PRIJATELJI, v katerem sicer ne prepoznamo igralcev, spoznamo pa režiserja Arthurja Penna, ki je režiral recimo filme BONNIE IN CLYDE, MALI VELIKI MOŽ, LEVOROKI REVOLVERAŠ ali PREGON. Skratka mož, ki v svojih delih ljubi močno nasprotne značaje. V filmu ŠTIRJE PRIJATELJI obravnava življenje jugoslovanskih priseljencev. Nastopa Danilo Prozor od vloge dečka do zrelega moža, prepleta pa se vse od Vietnama do ljubezenske zgodbe. Vsekakor zanimivo, kako današnji Hollvvvood gleda na priseljence iz naših krajev. K resničnosti zgodbe je prispeval scenarisl naše gore list, Steve Tesich, ki ga poznamo že iz nekaterih drugih filmov, kjer je obravnaval naše izseljence. Prezgodaj preminuli nemški režiser Rainer Werner Fassbin-der je posnel ogromno filmov. Med njimi zavzema posebno mesto eden zadnjih LILI MARLEN. To je naslov popevke, ki so jo poznali vsi vojaki tega sveta, tudi naši partizani. Film pripoveduje zgodbo o pevki VVilki, ki je zaslovela z omenjeno pesmijo. Ta poje o domu, o ljubljeni deklici, o nesmiselnosti vojne. Zato so pesem, kljub temu da je nastala na nemških tleh, sprejeli vsi vojaki sveta. Film je imenitno režiran, v njem pa nastopa cela vrsta znanih nemških, italijanskih in ameriških igralcev na čelu s Hanno Schygulo in Melom Ferrerom. Že dolgo nismo videli Jacka Nicholsona, ki smo si ga najbolj zapomnili iz LETA NAD KUKA VIČJIM GNEZDOM ali pa iz novoletnega TV programa - filma KITAJSKA ČETRT. Tokrat nastopa v filmu PEKLENSKI ANGELI v kaj nenavadni vlogi: romantični pesnik med teroristi na motorjih, ki se jih boji vse živo. Film ima vsekakor svojo misel naperjeno proti nasilju, a moramo vendarle priznati, da smo videli že nekaj boljših na to tšmo. Starejši gledalci, pa tudi tisti, ki nekoliko bolj spremljajo filmsko umetnost, se bodo morda spomnili filma CASABLAN-CA z enkratnim Humphryjem Bogartom in Ingrid Bergman. Na naša platna prihaja CABOBLANCO s podobno vsebino. Igra Charles Bronson, ob njem pa imenitni stari Jason Robards (spomnimo se ga iz filma JULIJA ali pa kot predsednika Ni-xona iz televizijske nadaljevanke VVashington za zaprtimi vrati). Tu sta še lepa Italijanka Dominique Sanda, ki se je spomnimo predvsem iz DVAJSETEGA STOLETJA in VRTCA FINCI-JA CONTINIJA, in Španec Fernando Rey, imenitni zaljubljenec iz filma TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA. Zakaj vse to naštevanje? Morda zato, da povemo, kako je režiser J.L. Thompson zbral del filmske smetane, da bi poskusil ponoviti uspeh CASABLANCE. Zgodba je takorekoč enaka: emigrantski hotel, katerega lastnik pomaga iskalcem zaklada. Zgodba se dogaja v Peruju in ima vse odlike napete kriminalke. Film vsekakor priporočamo. Če smo našteli vrsto filmov, v katerem so igrali omenjeni igralci, povejmo še, katere znane filme je režiral J.L. Thompson: NAVARONSKA TOPOVA, MACKENNOVO ZLATO, BELI BIZON, PLES NA VASI, GRŠKI LADJAR. Za ljubitelje glasbenih filmov naj omenimo AMERIŠKO VROČICO, italijanski poskus ponoviti uspeh VROČICE SOBOTNE NOČI. Če nič drugega - nekaj dobre glasbe se obeta. P. Sark 3. -5. jugoslovanski vojni VELIKI TRANSPORT, režija V. Bulajić, glavne vloge J. Franciscus, B Živojinović, R Vaughn, L Blagojević 4. -5. ameriški pustolovski CABOBLANCO, r. J. L Thom- pson, gl. vi. C. Bronson, J. Robards, D Sanda, F, Rey 7. ameriška drama ŠTIRJE PRIJATELJI, r. A. Penn, gl. vi. C. VVasson, J. Thelen 10. -12. hongkonška kriminalka HUDIČ MORILEC, r. T. Cher, gl. vi. A. Su Leung 11. -12. ameriška kriminalka PO ZAKONU IN PENDREKU, r. R. Aldrich, gl. vi. P. King, D. Stroud, J. Bell 14. zahodnonemška vojna drama LILI MARLEN, r R W. Fassbinder, gl vi. H Schygula, G Gianini, M. Ferrer, K. Kaufman 17. -17. francoska komedija VELIKA PUSTOLOVŠČINA, r. G. Oury, gl. vi. L. de Funes, Bourvil 18. -19. ameriški pustolovski PEKLENSKI ANGELI, r. R. Rush, gl. vi J. Nicholson, A. Roarke, S. Sharf 21. italijanski glasbeni AMERIŠKA VROČICA, r. C. Mil-ler, gl. vl. M. Carven, Z. Keer, A. Crocitti 24. -26. vzhodnonemški vvestern ZAKLAD INDIJANSKEGA REZERVATA, r. K. Petzold, gl. vl. G. Mitić, A Mueller-Stahl 25. -26 ameriški pustolovski KUBA, r. R. Lester, gl. vl. S. Connery, B. Adams, J. VVeston, M. Balsam 28. ameriška komedija NINOČKA, r. E. Lubitsch, gl. vl. Greta Garbo, M. Douglas KULTURNA KRONIKA V GOSTEH V VRBOVCU. - Sredi decembra so Logačani ponesli nekaj kulturniškega dejanja med Vrbovčane V kraju nekdanjih hrvaških knezov Zrinjskih so predstavili logaško pevsko kulturo Moški pevski zbor in Logaški oktet, instrumentalni delež pa so prispevali flavtist Matjaž Albreht, kitarist Igor Resnik in Pihalni orkester. V koncertnem sporedu je nastopila tudi Skupina za izrazni ples in igralec gledališke skupine »Mladost«. V imenu Kulturne skupnosti Logatec je pozdravila gostitelje predsednica Martina Comino. Program je v celoti navdušil razigrano gostoljubne Vrbovčane, ki si želijo še nadaljnjega sodelovanja. PRED PARZNIKOM JLA. - Na predvečer dneva JLA se je na proslavi v Narodnem domu zbralo kaj skromno število obiskovalcev, čemur je gotovo botrovala pičla informiranost, saj je bilo lepake komaj opaziti, in še to tik pred zdajci To je eno. Drugo pa: nobena prireditev ne more nastati kar tako, sama od sebe: vsak bo nekaj, pa bo že. Veliko skrbi, veliko dela, priprav, nekaj tudi volje in smisla je treba. Ali pa se dogaja takole: himna, govornik, recitatorji, vmes pa moški zbor, pa še dekliški zbor, za nameček še oktet pa spet godba. - Bržčas ne smemo, še bolje ne bi smeli biti prepričani, da je tako prav. - Jugoslovanska armada si površnosti ne sme privoščiti, torej tudi njenega praznika ne smemo površno slaviti. ZADNJA VEST Članice tekaške sekcije Smučarskega kluba Logatec Judita Sovan, Mojca Šemrov in Milojka Cigale so na državnem prvenstvu v tekih v Sarajevu v štafeti 3 x 5 km dosegle tretje mesto. Lep uspeh so zaokrožile še z 9., 10. in 11. mestom med posameznicami. Čestitamo! Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Branka Kum Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.