IVSaribor. petek 24. avousta 1998 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce»tašt.13 Oglasi po tarif« Oglu« .prejema t*di ogtMoi oddelek .Jutr*- v Ljubljani, Preiemo- ulic* jk.4- razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 sino. prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljon na dom pa 12 Dhi Telefon: llradn. 440 Uprava 455 PoStnlna pfa&faVVggtovTnT it 1 Dr. Korošec grozi z obznano DR. KOROŠEC: »IZJAVE DAJEM SAMO JAZ!« — MINISTRSKI SVET RAZPRAVLJA O PROSLAVI PR(J-bOJA SOLUNSKE FRONTE IN O OBZNANI. — GROŽNJE VSEM, POSEBEJ PA ŠE DR. MAČKU IN DR. KRNJEVIČU. Leto II izhaja Račun pri poitnem čak. zav. v Ljubljani Velja mesetno, prejoman v upravi ali po poiti Ikoje kapitulacij — dvoje ponižanj Na kolenih pred Italijo in — Albanijo. 2e včeraj smo na kratko omenili odgovor našega zunanjega ministrstva na protestni noti Italije radi dogodkov v Splitu in Šibeniku- Odgovor naše vlade pomeni popolno kapitulacijo pred italijansko fašistovsko megalomanijo. Še več: skrajno ponižanje. Zakaj ne le da so bile sprejete vse zahteve italijanske vlade glede »stroge preiskave« in »kaznovanja krivcev demonstracij«, zgodilo se je celo, da je na zahtevo italijanske Vlade odstavljen pravni referent velikega župana v Splitu dr. Marin Ivič, ki je v onih dneh namestoval velikega župana, Jer da premeščen za srezkega poglavarja v Sinj. Cela Dalmacija smatra ta korak naše vlade kot najhujše nacijonal-no ponižanje, ker vsakdo dobro ve, da je izvršen na zahtevo italijanskega konzula v Splitu Castagnettija, ki je sam dal največji povod za demonstracije v Splitu in ki je v svoji brzojavki italijanskemu poslaniku v Beogradu Galliju povda-ril, da bo smatral kot zadoščenje samo. ako bo' kaznovan najvišji funkcijonar splitske županije. Obenem je veliki župin splitski dobil od vlade nalog, da- se mora osebno opravičiti pri italijanskemu konzulu Caštagnettiju. Ali si je mogoče misliti grše, ostudnej-še ponižanje in kleče-plazenje pred fašistovsko Italijo? Za vsakega trezno-mislečcga človeka je nepotreben vsak kn»net!tar. zlasti še, če se spomnimo na-zm is -• ločine proti našim sonarodnjakom v Julijski krajini. >»2ivljamo pa baš te dni tudi še drugo Kapitulacijo naše države pred faši-siov.-ko Italijo in njeno zaveznico Albanijo. Znano je, da je sedanji predsednik Albanije Ahmed beg Zogu, ki je zaveznik in vazal Italije, prodan ji iz ma-terijalnih razlogov na življenje in smrt, s pomočjo Italije in pod njenim protektoratom že ponovno poskušal, da se proglasi za kralja. Njegovi poskusi v tej smeri, zlasti tudi oni lansko leto meseca decembra, so se dozdaj razbili ob koli-kortoliko odločnem odporu naše države. V našem zunanjem ministrstvu so doslej stali na stališču, da bi bil to zelo težek pre,^r!P,], jn dobi kronanje Ahmedi bega Zogu, ki se vzdržuje na oblasti samo s pomočjo Italije, za kralja pomenilo še hujšo odvisnost Albanije od Italije Naše prejšnje vlade so stremele za tem, da se Albaniji omogoči položaj neodvisne države. Zato je tudi še dr. Marinkovič zahteval modifikacijo Tiranskega pakta in vo-'no-obrambne pogodbe med Italijo in Albanijo. Te težnje naše vlade kot predstavnice največje in najmočnejše države na Balkanu so odobravale in zastopale tudi nekatere vlade velikih evropskih držav, ki so pravilno videle v prodiranju fašističnega imperijalizma v Albaniji nevarnost za red in mir na Balkanu. Dr. Koroščeva vlada je izvršila rati-fikar”o . nettunskih konvencij pod prstve zo, da odstrani »težak mednarodni problem«, da likvidira odnošaje z Italijo. Toda nesposobnost in slabost vlade dr. Korošca najboljše potrjuje dejstvo, da ni izrabila prilike, da bi po ratifikaciji konvencij zahtevala odnosno vztrajala pri zahtevi po objašnjenju in modifikaciji Tiranskega pakta in vojnoobrambnih konvencij med Italijo in Albanijo. Še več. Dr. Koroščeva vlada proglaša celo svoj desinteresment v vprašanju uvedbe monarhije v Albaniji ter je evropskim velesilam sporočila, da. ne bo protestirala BEOGRAD, 24. avgusta. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki ie trajala do 20.30 Glavni del seje je bil posvečen razpravi o akciji proti KDK. Da bi vlada izbrisala svojo nervoznost, je za nameček govorila tudi še o proslavi proboia solunske fronte, čigar desetletnico beležimo v kratkem. Po zaključeni seji je prvi prišel na ulico minister pošte dr. Kujundžič in začel razlagati novinarjem, o čem je razpravljala vlada. V tem pa se je že prikazal tudi dr. Korošec. Ko je opazil svojega ministrskega kolego Ku-*«'*• "tča, da govori z novinarji, ga je rezko prekinil: »Izjave dajem samo BEOGRAD, 24. avgusta. V prestolnici je zavladalo danes popoldne politično zatišje. Po veliki kampanji zadnjih dni od strani vlade in beograjskega tiska proti KDK je danes nastopilo precejšnje iztreznenje. V političnih krogih je zavladalo prepričanje, da vlada ni v položaju, kakorkoli nastopati proti KDK, ker ni podana zato nikaka podlaga. V predsed-ništvu vlade dopoldne ni bilo nobenih dogodkov. Precejšnjo senzacijo je vzb-idila vest »Vremena«, ki javlja iz Ljubljane, da je došlo pri sinočnjem sprevodu pnti kolodvoru, ko je občinstvo spremljalo odhajajoče poslance KDK, do velikih izgre- BERL1N, 24. avgusta. Glavni tajnik HSS dr. Krnjevič, ki edini zastopa Hrvate na konferenci interparlamentar-ne unije v Berlinu, je dal zastopniku »Telegrafen Uniona« med drugim naslednjo izjavo: »Moja naloga je pojasniti svetu, prvič, da okrnjeni beograjski parlament nima pravice zastopati narodne skupščine na tako važni konferenci kot je berlinska konferenca interparlamen-tarne unije, kjer se razpravlja o svetovnem miru in bratskem sožitju narodov. Kajti v tem parlamentu ni bil organiziran le atentat na Stjepana Radiča, temveč sedita v njem še danes dva poslanca, ki sta ta zločin pri- proti proglašenju Ahmeda bega Zogu kraljem. Zavarovala se je samo proti temu, da bi se proglasil za »kralja vseh Albancev«, češ da bi to pomenilo odkrite iredentistične in imperijalistične težnje male Albanije, za katero stoji velika fašistična Italija, proti našim južnim pokrajinam, v katerih je mnogo albanskega življa. Velesile se strinjajo s tem In tako bo kronanje Ahmeda bega Zogu za albanskega kralja šlo gladko. jaz!«, nato pa odšel na dvor, kjer je ostal pol ure. Ko se je dr. Koro"-^ vrnil v pred-sedništvo vlade, je pozval k sebi novinarje ter jim dal naslednjo izjavo: »Sedanja vlada je prevzela nalogo, da dela vsestransko pomirljivo. Na tem stališču stoji tudi danes. To pa še ne znači, da bo mirno gledala, kadar in kako se greši orotl obstoječim zakonom in državni ustavi. Ministrski svet je na svoji današnji seji govoril o direktivah, po fer.Vi naj postopajo pristojni ministri. Fr svetovanja še niso zaključena. Ministrski svet je dalje razpravljal o nroslavi proboja na dov. Tekom današnjega dopoldne se je moglo ministrstvo notranjih del prepričati telefonsko iz Ljubljane, da ie to poročilo povsem neosnovano, ker so manifestacij potekle v najlepšem red;: BEOGRAD, 24. avgusta. Nocoj pričakujejo prihoda zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki ostane nekaj dni v pre-stoMci, nakar- odide na Bled v avdijenco, zatem pa na zasedanje Društva narodov v Zenovo. BEOGRAD, dne 24- avgusta. Ministrski predsednik in notranji minister dr. Korošec je ponovno odgodii svoio pot na Bled- pravljala; drugič, da okrnjeni parlament beograjski ne more zastopati hrvatskega naroda; tretjič, da bo KDK z vsemi silami nadaljevala politiko Stjepana Radiča; četrtič pa mi je tudi naloga pojasniti svetu, kaiv^ri so pravi razlogi znanega atentata.« Ob koncu intervjiva je dejal dr. Krnjevič: »Naš cilj je ostal popolnoma isti, kot je bil oni Stjepana Radiča: popolnoma svoboden nacijonalni, gospodarski in kultur, razvoj hrvatskoga naroda. Ta cilj bomo dosegli v mejah državne skupnosti. Ves .hrvatski narod je enodušen v volji, doseči ta cilj na podlagi svobodne Hrvatske poleg svobodne Srbije.« i Kdor pa ve, da igrajo pri vsem tem poleg častihlepja bodočega albanskega mbreta glavno ulogo zakulisni politični in gospodarski računi fašističnega imperijalizma in da si hoče Italija s kronanjem Ahmeda za kralja Albanije to deželico popolnoma spraviti pod svojo peto kot o-rožje proti nam v danem slučaju, si iah-ko na prstih izračuna, da tudi ta korak Koroščeve vlade pomeni kapitulacijo in poniževanje pred italijanskim fašizmom. zmago našega in zavezniškega orožja.« BEOGRAD, 24. avgusta. Po informacijah, ki jih ima Vaš poročevalec, je ministrski .svet na včerajšnji seji načelno sklenil, uvesti kazensko postopanju proti dr. Mačku in dr. Kr-njeviču, češ da delujeta proti državnemu edinstvu. ZAGREB, 24. avgusta. V opozicijskih političnih krogih se danes zatrjuje, da je prejel zagrebški veliki župan iz Beograda nalog, naj takoj are-tira dr. Mačka in dr. Krnjeviča, čim se vrne iz Berlina. Na pristojnih mestih pa se ta vest demantira. Ljubljanski župan u audijenci BLED, 24. avgusta. Ljubljanski župan dr. Dinko P u c je bil danes ob 11. dopoldne sprejet v avdijsnci pri kralju. Sestanek uodstua KDK ZAGREB. 24. avgusta. Danes se Je vršil v sejni dvorani hrvatskega sabora običajni sestanek članov vodstva KDK, ki so mu prisostvovali: dr. Maček, Predavec. Košutič, Vilder, De-metrovič, dr. Trumbič in dr. Pavelič. Na seji so se razgovarjali o odmevu včerajšnjih sklepov KDK v beograjskem tisku in pa o političnem poioža- Hujskanje »ledinsti/a** BEOGRAD, 24. september. Včerajšnja številka zloglasnega »Jedinstva«. ki je izšla v popoldanskih urah, ie že vedela poročati, da bo celotna KDK obtožena veleizdaje. List je Sil poln hujskajočih člankov, ki so verni odsev razpoloženja vladnih krogov. Notranje ministrstvo je sicer izdalo policiji nalog, naj list zapleni, kar pa se je zgodilo šele ob 6. zvečer, ko ie bila že vsa naklada razprodana in je postala zaplemba iluzorna. Beg bolgarskih zemljorad* nikou u naso čržauo BEOGRAD, 24. avgusta. Pri vseh notranjih težavah Bolgarije so pristaši zem-lioradniške stranke največje žrtve. Sedaj, ko se makedonski komiti pobijajo med seboj, so ropiljoradniki zopet med frontami ter najhujše ogroženi. Na naše področje prihajajo zopet begunci v večjem številu ter priooveduiejo o strašnem nasilju, katero vršijo nad zemljoradniki na eni strani oblasti, na drugi pa Mihaj-lovi komiti. — Zaupniki zemljoradniške stranke so v stalni življenski nevarnosti. Pilsučteki u Rumuniji Po!jc.i/o-:-u” -nsfra protir«ska fronte. DUNAJ, 24. avgusta. Na konferenci, katero priredijo rumunski državniki v Sinaji z maršalom Pilsudskim, bodo sodelovali tudi vojni in civilni strokovnjaki. Razpravljalo se bo o ruski nevarnosti in o osnovanju polj-sko-rumunske protiruske fronte. sc';.;nskl fronti, k' —^st^vlja končno Politično zatišle in razmišljanje NERESNIČNE VESTI O IZGREDU V LJUBLJANI. — DR. KOROŠEC ODGO- DIL SVOJO POT NA BLED. izlava dr. Krnjevite v Berlinu %A POJASNILO SVETU. — ISTI CI LJ KOT PRI STJEPANU RADIČU. Svitanje IZ NEPOLITIČNIH DUHOVNIŠKIH VRST. Maribor, 24. avg. Hrvatski katoliški tisk obsoja sicer dokaj pozno, ali vendar političen klerikalizem kot rušilca cerkve ter njenih etičnih in moralnih temeljev. Imamo izjavo aktivnega duhovnika, katerega ime moramo vspričo inkvizitorskega razpoloženja v slovenski klerikalni stranki, ki se profano identificira z institucijo cerkve, — zamolčati- Vendar objavljamo njegovo mišljenje iz razloga, ker se ne sme pavšalno sumničiti celokupnega slovenskega klera, da brezpogojno prisega na ime dr. Korošca. So namreč, kakor že dovolj znano, v ljubljanski škofiji duhovniki, ki naravnost obsojajo političen klerikalizem, ki dejansko proianira svetost vere; pa tudi v lavantinski škofiji se svita. In da je prišlo do tega svitanja, k temu je pripomogel seveda Puniša Račič, čigar usodna spomenica nosi podpis poslanca Koroščeve SLS. Čujmo, kaj pravi slovenski dušni pastir, ki se zaveda svojega visokega in odgovornega zvanja! »Edino, kar so dali politikujoči duhovniki slovenskemu ljudstvu, ki je v svojem jedru in mišljenju pošteno, — je infekcija licemerstva, hinavščine in — dvojne morale. Ta grdobija gre tako daleč, da si upa napr. župan, zaupnik SLS kontrolirati svojega župnika, kakšne časopise čita ... In če tak denuncijant napravi ovadbo na cerkveno oblast, mu tam prej verjamejo, kakor pa — duhovniku. Pokvarjeni tipi, osovraženi špekulanti, vsestransko omadeževani vaški oderuhi so politični špijoni nad dejanjem in nehanjem svojega dušnega pastirja .. • Tekom dolgih let svojega trnjevega pota sem prišel do prepričanja, da je podlo ovaduštvo lastnost vsakega političnega klerikalca — eksponenta. Sam na svoja ušesa sem slišal v nekem merodajnem političnem štabu v Celju, ko so pretresali zadevo nekega, v njih političnem smislu »renitentnega« kaplana in so rekli: »Mežnarju treba nekaj primakniti iz »črne kase«, on je izboren detektiv. In še potem ta upornež (namreč kaplan) ne parira, so primerni sanatorji na Pohorju, v Majš-pergu in Kozjanskem kotu vedno na razpolago.« — Streslo me je, ko sem to čul in morda sem pobledel v mrki polslutnji, da utegne tudi mene zadeti oster dekret inkvizitorja, kateremu je politika svetejši pojm kakor vera in — slovenstvo.« Tako odkrito se je izjavil slovenski duhovnik, ki ima srce in glavo na pravem mestni. Drug slučaj. Pri Veliki nedelji je bila, kakor je tudi »Slov. Gospodar« poročal, dekanijska konferenca, torej čisto cerk-veno-organizatorična skupščina. A, — kakor se poroča, je bilo na tej konferenci bore malo govora o cerkvenih zadevah, ampak zgolj o akciji proti celokupnemu tisku KDK. O tem, kakor tudi o javni tozadevni resoluciji je — (da je predrznost še očitnejša) poročal »Slovenski Gospodar« Politično indifirenten duhovnik je o tem izjavil: »Strah je huda stvar... Od 20. junija naprej nosi SLS — stigmo Kajnovo na čelu. Večina slovenskega klera se zaveda te sramotne stigme, kajti kri umorjenih treh hrvaških veljakov kriči v nebo. Da ni Štefan Radič zapustil dedščine o mirotvornosti in človečan-štvu, kar je hrvatski politiki postalo sveta dogma —, bi izbruhnil strašen orkan.« 3Uar ibarski in Iz sodne službe. Premeščeni so: višji pisarniški oficija Andrej Majcen od okrajnega sodišča Krškem k okrožnemu sodišču v Maribor, sodni kanclist Anton Holz od okraj sodišča v Ložu k okraj, sodišču pri Sv Lenartu ter Martin Zorjan od okraj, sodišča v Kranjski gori k okraj, sodišču v Ptuju. S pošte. Premeščene so uradnice: Vida Ušenič nik s Polzele v Ljubno; Natalija Košutič iz Beograda v Dobrno; Danica Serajnik z Ljubljane na Maribor 1. — Z Zagreba 2 na Maribor 1 je premeščen zvaničnik 'Josip Polenčič. • Naše državljanstvo so dobili: učiteljica Pelagija Bekar v Radencih, učiteljica Ivana Neuhold v Mariboru ter učiteljica Benjamina Jager v Celju. Apel na vojaško oblast. Kakor že večkrat, tako se tudi letos vr šijo razne vojaške vaje po kulturah okrog Maribora ter se dela škoda na njivah, travnikih in vinogradih. Največ pritožb je od posestnikov na Meljskem hribu. Zadnje pritožbe so od "včeraj. Pričakujemo od vojaške oblasta toliko uvidevnosti, da bodo vse dnevne in nočne vojaške vaje preložene na teren, kjer se ne da napraviti kaka škoda. Na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Sl. gor. bo vpisovanje 30. in 31. avgusta od 8. do 12. V prvi razred lahko vstopijo učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred osnovne šole. Predložiti morajo zadnje šolsko spričevalo in krstni izpisek. Revnejši učenci dobe nekaj učnih knjig brezplačno v šoli. Ponavljalni in drugi izpiti se prično 30. avg. ob 8. uri. V pondeljek, dne 3. sept. ob 8. bo otvoritvena šolska maša in nato pričetek red-Itega pouka. Drava zopet narašča. Po zadnjem deževju je začela Drava zopet vidno naraščati. Iz skušenj zadnjih let narašča od srede avgusta do srede septembra in še dalje, kar dela ne malo uL • P°'iec^cem Dravskega polja, kjer obhajajo letos že desetletnico permanentnih obljub za regulacijo hinavske Drave. Izjava. Jaz podpisani Anton Čepe javno izjavljam, da izstopam iz klerikalne stranke ki se imenuje SLS zaradi tega, ker sem tekom let spoznal, da ta stranka ni za stopnica kmečkega stanu. Javno se priznavam politiki umorjenega Štefana Radiča, čigar duh bo kmete vodil k popolni svobodi. S tem se izjavljam za pristaša Slovenske kmetske stranke in za politiko Kme-čko-demokratske koalicije. Ta moja izjava se naj objavi v »Kmet-sem listu«, »Domovini«, »Jutru« in »Ve-černiku« obenem pa javno razglasi pri župnih cerkvah v Kamnici in pri Sv. Križu. Brestrnica, 23. avgusta 1928. Anton Čepe. kmetovalec - Brestrnica (7 prič mojega podpisa.) Sprejem v I. letnik učiteljišč. Po najnovejšem odloku ministrstva prosvete v Beogradu se smejo sprejemati v I. letnik učiteljišč v prvi vrsti absolventke) štirih nižjih razredov gimnazij in realk z odličnim in prav dobrim uspehom. V pomanjkanju teh tudi oni z dobrim uspehom. — Iz meščanskih šol se smejo sprejeti le učenci(ke) z odličnim in prav dobrim uspehom. Ta odlek je prišel radi prevelikega števila prosilcev resp. prosilk. Mislimo, da ni bilo potrebno delati razlike med absolventi različnih šol, posebno ker je znano, da producirajo naše meščanske šole prav soliden naraščaj za vse poklice. Glavni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 9- sept. 1928 ob 9. uri v mestni posvetovalnici v Mariboru. Nezgoda. Z motornim kolesom se je ponesrečil znani posestnik in vinski trgovec Martin korenjak, doma iz Medribnlkov, Sv. 3arbara v Halozah. Vozil je s precejšnjo brzino ter na ostrem ovinku blizti gostilne Krajnc zletel v cestni jarek, od koder so ga lahko poškodovanega spravili na varno. Meteorološki pregled. Dežetner je pokazal, da je bila lani najbolj suhi mesec februar, a najbolj se je kopal september, — imel je namreč največ padavine (dežja) — 2161 točk, višek 23/9. = 596 točk. Za leto 1928 pa nam nudi vremenska opazovalnica doslej tele zanimive podatke: Minimum padavin: prosinca 132 točk in februarja 289 točk. Z marcem se prične znano letošnje pomladno deževje. Ta mesec je imel 12 deževnih in 9 sneženih, torej samo 10 snažnih dni, padavin pa 909 točk. April kaže 13 deževnih dni, 3 krat je pogrmel in 2 krat se odel v slano, enkrat pa je poropotal s točo (22/4-). V svojo mavho je pobasal 1002 točki vode. Vseh ljubljenček — cvetni maj — je za letos popolnoma odrekel. 16 dni je točil solze. 4 dni je na-mrznil (slana 10., 11., 12., 13.», 6 dni v gromu zagodrnjal, enkrat pa je svojo ne-voljo ponekod kazal s točo (24.) Na svoj mlin je napeljal 1177 točk vode. Junij se je poboljšal na 802 točki dežja, razdeljenega na 11 dni, 7 krat je stresal grom in enkrat skoro namrzlil (4.). Julij se je le 5 krat posolzil, pa nas 10 krat postrašil z gromom. Za svojo neznosno žejo mu je letos nebo dalo na razpolago samo 375 točk padavin- To je bilo kot kapljica na vroče železo. Suša je grozno gospodarila posebno na jugu. Mesec avgust pa se je usmilil umirajoče prirode, pa je nalil v nje suho grlo do danes že 1489 točk vode in vse se hvaležno dviga k novemu življenju. Z gromom pa nas je tudi avgust krepko opominjal ter parkrat celo s točo poropotal in žalibog ponekod tudi udari Travništvo, pašništvo in planšarstvo na jubilejni kmetijski razstavi. Naša živinoreja je odvisna od pridelovanja krme na njivah, travnikih, pašnikih in planinah, zato-bo tej panogi posvečen poseben oddelek na kmetijski jubilejni razstavi. Slovenija pridela obilo krme, ki jo potrebuje za svojo živino in deloma tudi za izvoz v druge pokrajine naše države. Od množine in kakovosti krme je odvisna tudi kakovost naše živine. Naši kmetovalci posvečajo posebno pažnjo pridelovanju krme na njivah, pa vendar še ne dovolj, da bi lahko pridelali na svojih zemljiščih več krme nego doslej. In ta pridelek se da zvišati najmanj za polovico, če se zemljišča za kr mo umno oskrbujejo in dobro gnojijo. Od množine pridelka krme zavisi celotno naše kmetijsko gospodarstvo, kajti pre-govor^pravi: Čim več krme, tem več živine, čim več živine, tfem več gnoja, čim več gnoja, tem boljše in višje pridelke vseh ostalih kultur in čim več pridelkov, tem več dohodkov celotnega gospodarstva. Kako se poveča in izboljša pridelek krme, bo pokazal travniški in pašniški oddelek na Kmetijski razstavi v Ljubljani, ki bo nudil vsem obiskovalcem zanimive podatke o tej za naše kmetijstvo najvažnejši panogi. Razstavljene bodo tra ve, razne mešanice dobrih trav in detelj, pašniški in njivski plevel, orodje in stroji za izboljšanje travnikov, uspehi gno jenja z umetnimi gnojili in marsikaj dru Sega poučnega in zanimivega. Uelifca sleparija Dva sleparja sta osleparila mariborsko usniarno za usnje, vredno 300.000 Din. Pred nekaj dnevi je bila tovarna usnja Freund telefonično vprašana od neke beograjske tvrdke, če bi hotela prevzeti dobavo usnja za vojsko. Dva dni pozneje sta se javila kot zastopnika beograjske tv-dke dva gospoda ter podpisala nabavni list usnja, vrednega 335.000 Din kot napiačilo sta odštela 10.000 Din, za ostalo pa izdala akreditev neke beograjske Danke. Blago se je odposlalo v Beograd na naslov tvrdke Henloer & Co. »Zastopnika« sta pa še pred obvestilom špedicije prevzela pošiljatev z duplikatom tovornega lista ter izginila. Tvrdke, katero sta »zastopala«, sploh ni v Beogradu, akreditiv sta pa dala od neke banke, ki je v razsulu. kratkem časa si napravite sami najboljšo sodavico v original angl. SPARKLET sifonskih steklenicah Aeroplanl nad Mariborom. Zagrebški aeroplanl so danes okrog 9. ure zjutraj napravili jutranji izlet v višine nad Mariborom. Ker jih že dolgo ni bilo pri nas, je povsem naravno, da so vzbujali vsesplošno zanimanje, ki se je povečalo, ko je občinstvo opazilo oblak šarenih letakov v zraku. Isti so popadali P jela, da .ie to :evolucijonarna makedonska organizacij. Makedonskim masam je popolnoma ;*«*>{« In ogta-*i irgevekege «8 rihtMuga inaAnja: Mili« SO p, najmanj* saaask Ota KS — Perfektna stenotipistinja v slovenskem in nemškem jeziku s prakso išče službo v Mariboru ter nastopi takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Stenotipistinja«. 1573 Stanovanje oddam mirni družini brez otrok. Stritarjeva ulica 25, Maribor. 1580 Epohalna novost za v vseh državah oblastno zavarovane ter v inozemstvu najboljše uvedene potrebščine velikih množin se išče solven-ten in organizatorično nadarjen generalni zastopnik. Interesenti naj se takoj javijo tovarnarju K. Persch, Hotel »Ale-ran«, Maribor, soba št. 10. 1583 Sobo v sredini mesta oddam. Istotam se sprejme tudi dijakinjo. Naslov v upravi lista. 1582 Učenec ali učenka mešč. ali nižje srednje šole se sprejme pri uradniški rodbini na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. 1576 Vsakovrstno angleško, češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg. Enonadstropna vogalna hiša 10 stanovanj, 2 trgovska lokala, 2 stavbeni parceli radi selitve za Din 450.000 na prodaj. Mesečna najemnina znaša Din 5000. Naslov pove uprava lista. 1570 Dobro eksistenco vam nudimo, oziroma samoprodaio našega predmeta kateri se rabi v vsakem gospodinjstvu. dišite na zastopstvo Kahtnan & Miiller, Maribor, poštni predal 2. 1551 Učenca veščega slovenščine in nemščine sprejme takoj konfekcijska in manufakturna vina. Naslov pove uprava lista. 15i4 Vse vrste moških in ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg. Maribor. Epohalna novost za v vseh državah oblastno zavarovane ter v inozemstvu najboljše uvedene potrebščine velikih množin, se išče solventen in organizatorično nadarjen generalni zastopnik. Interesenti naj se takoj javijo tovarnarju K. Persch hotel „Meran*, Maribor, soba št. 10 v slovenskem prevodu! *?f Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v Ugani! Mont »dinge Maribor, Aleksandrova c 13 Harley Terrace in ustavite vse vozove, ko dobite moj znak — dvoje dolgih in dvoje kratkih znamenj z lučjo. Čez koliko časa bi Vaši ljudje lahko bili že tu?« »V petih minutah, gospod Elk. Stražniki se ravno izmenjavajo in ker smo aretirali nekaj pijanih šoferjev, imamo dovolj avtomobilov na razpolago.« Elk je odložil slušalko. »Upam, da se ni ničesar zgodilo,« je vprašal razburjeni zdravnik. Elk je vzel iz torbice pištolo ter jo spravil v žep. »Upam, da se je nekaj zgodilo,« je odvrnil Elk, »kajti če sem samo radi par 'nedolžnih postopačev, ki pohajkujejo o-krog Harley Terrace, pozval toliko policistov, bodo za mene neprijetne posledice.« Počakal je pet minut, odprl vrata ter stopil ven. Možje so še vedno stali na svojih mestih. V tem je pa pridrvelo od dveh strani dvoje velikih tovornih avtomobilov ter zaprlo cesto. Elk je dvignil svojo žepno svetilko ter skočil naprej. Takoj je videl, kako upravičen je bil njegov sum. Možje od obeli strani so se zagnali proti avtomobilu z zastrtimi svetilkami. Bilo je pa prepozno. Od ene strani je bila cesta zaprta z velikim tovornim avtomobilom, od druge so pa prihrumeli policisti ter se takoj polastili petorice v sumljivem avtomobilu. Aretiranci so se udali brez upora, šofer je pa hotel skriti svoj revolver. Na policijski stražnici si je Elk pozorno ogledal jetnike- Štirje so bili tipični potepuhi, ki so se nerodno kre-tali v novih, komaj kupljenih oblekah. Peti, ki se je predstavil z nekim ruskim imenom, je bil pa mož male postave in ostrih oči, ki so nemirno motrile policijske obraze. »Zavihajte jim rokave,« je ukazal Elk. »Ne trudite se, Elk,« je dejal mali šofer, ki je bil očividno vodja. »Mi vsi smo dobre žabe.« »Dobrih žab ni, so samo slabe žabe in še najslabša žaba povrh. Odvedite te ljudi v celice, vsakega posebej. Litnova pa vzamem seboj k ravnateljstvu.« Šofer je nemirno gledal Elka in poveljnika straže. »Kaj je pa to?« je vprašal. »Mučiti me vendar ne smete.« Elk ni odgovoril, moža je dal ukleniti ter odvesti seboj. Prihodnji dan je pri policijskem ravnateljstvu mali Rus ves čas govoril nekaj nerazumljivega sam s seboj in ko so ga privedli v Elkovo pisarno, je bil pripravljen vse izpovedati. Elk se je podal k Gordonu. »Še sanjalo se mi ni, da je komplot, predno nisem zagledal ljudi, ki so name čakali,« je pripovedoval Elk. »Tedaj sem šele vedel, da mi niste telefonirali Vi, potom policije, temveč, da so me žabe prevarile. Dobro so to izvedle. Računale so, da se bom podal od ravnateljstva po krajši poti. Ali bi me na tej poti zajeli s svojim avtomobilom, ali bi me bila pa prestregla mala pisana družbica pred Harley Terrace « -Kdo je neki vse to odredil?« Elk je zmajal z rameni. »Gospod nihče, i Litnov je dobil pismo po pošti. Napove-1 V Mariboru, dne 24. VTTT. 1928- dan mu je bil sestanek in podpisano je bilo s številko »7«.Pravl, da še nikdar ni videl žabe, odkar je bil sprejet v njeno družbo. Kje je bil sprejet in zaprisežen, tudi ne ve. Avto je last žab in on dobi nekaj denarja na teden, da voz oskrbuje. Drugače je pa zaposlen v Heron-klubu, kjer vozi s tovornim avtomobilom. Pripovedoval mi je, da imajo žabe še mnogo avtomobilov po raznih delih Londona.« »Heron-klub — to so plesni lokali, kjer sta udeležena Lola in Brady,« je dejal Dick zamišljeno. Elk je razmišljal. »To mi še ni pad'o na um. S tem seveda še ni rečeno, da bi moralo vodstvo kluba vedeti, s čim se vse šofer Litnov zvečer bavi. Lokale si bom pa ogledal.« Trud mu je bil prihranjen. Ko je prišel drugo jutro v urad, je našel tu gospoda, ki je želel z njim govoriti. »Moje ime je Hagen, ravnatelj Heron-kluba,« se je predstavil. »Slišal sem, da je eden mojih ljudi prišel v zadrego.« Hagen je bil velik, zal Šved ter je govoril brez vsakega tujega naglasa. »Kako ste to zvedeli, gospod Hagen?« je vprašal Elk, kateremu se je vzbudil sum. »Mož je od sinoči pod ključem ter nima z nikomur kakih stikov.« Hagen se je smehljal. »Dvomim, da bi se dalo koga aretirati tako, da svet o tem ne bi ničesar izvedel. Eden od mojih natakarjev je videl, da so Litnova vodili uklenienega na policijsko stražnico in ker ga danes zjutraj ni bilo na delo, sem vedel, da se mu je nekaj .zgodilo. Kaj je napravil, gospod inšpektor?« »Zal, ne morem Vam dati nobenega pojasnila,« je dejal Elk. »Ali bi lahko govoril z njim?« »Tudi to ne,« je bil odgovor. »Mož je pa dobro spal in pošilja vsem prijateljem pozdrave.« Hagen je bil videti popolnoma pomir. jen. »Če bi le mogel zvedeti, kam je vtaknil ključ od zaloge premoga.« »Lahko ga vprašam,« je menil Elk. Hagena je pustil v pisarni, kjer je sedel tudi zapisnikar, sam je pa šel preko dvorišča v zaporne prostore. Litnov je vstal, ko so se vrata celice odprla. »Vaš prijatelj me je obiskal,« je dejal Elk, »fad bi vedel, kam ste dali ključ od shrambe za kurivo.« Samo mak) se je zabliskalo v očeh malega moža, kar pa Elk ni prezrl. »Recite mu, da sem ključ najbrž pustil v Wandsworthu,« je dejal jetnik. »Hm,« je zamrmral Elk ter se vrnil v pisarno. »Pravi, da je pustil ključ na Pettonvill-ski cesti,« je sporočil Elk in gospod Hagen se je jako zadovoljen poslovil. Elk se je vrnil v zapore ter vprašal paznika: »Ali Vas je ta mož vprašal, kam bo odtod odveden?« »Da, gospod inšpektor,» je odgovoril paznik. »Povedal sem mu, da pride v Wandsworth. Pri nas je že navada, da povemo jetnikom, kam bodo prišli, da lahko obvestijo svojo rodbino « Dalie prihodnjič. se oivori 22. avg. Prodaja se le čez ulico! se dnevno pečejo edino v Jivi SataiMi iti" Maribor, Mesarska ulica 5 1614 Povodnlk mane st IZ H : Ljubljana lUiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiTiliiniiniiiiiiiimiiiiiiiii prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premog domači in inoxem*kl za domačo kurjavo in indu-duitrijske svn e. Kovaški premog. vseh vrst. Kos livamiSki, plavžarskl in plinski. 851 Brikete Prometni zavod za oremoa d. d. v Liublšani, Miklošičeva cesta 15'i. ■ 8 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Uubljanl; predstavnik Izdajatelja in urednik: Pran B r o i o v » * v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d.