f /m**
EJubljana, Jetrtek, 5. avgusta 1948
VBBDNISTVO m UPRAVAi LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON S5-8 DO I5-M
PoSfnfna plačana v gofovM
30K0PISI SE NE VRAČAJO
UHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
teto IX., štev. 185. — Posamezna številka 2 din
(N ME BAT NI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON OS} is-a
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI STB V (HUM
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA (i DIN
GLASILO
0 S
0 P
B
B O
ZASEDANJE MEDNARODNE PODONAVSKE KONFERENCE V BEOGRADU
Nova pogodba bo važen prispevek k izboljšanju mednarodnih
odnosov in okrepitvi svetovnega miru
Na podlagi sovjetskega predloga za pogodbo o režisnu plovbe po Donavi bi sodelovale v upravi Donave samo obrežne države in bi odpadli vsi dosedanji privilegiji
Beograd, 4. avg. (Tanjug) Na včerajšnjem zasedanju pcdonavske konference je predloži] Šef delegacije Sovjetske zveze Andrej Višinski sovjetski predlog za novo pogodbo o režimu plovbe po Donavi. Uvod pogodbe se glasi:
Sovjetska zveza Velika Britanija, ZDA. Franciia, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska. Romunija, Ukrajinska SSR in FLR Jugoslavija so se, upoštevajoč sklep Sveta zunanjih ministrov z dne 12. januarja 1946 o sklicanju konference predstavnikov omenjenih držav zaradi sprejetja nove pogodbe o režimu plovbe po Donavi, in v želji, da zagotove svobodno plovbo po Donavi, v skladu s suverenimi interesi ter pravicami podonavskih držav, kakor tudi za utrditev gospodarskih ter kulturnih stikov (»donavskih držav z drugimi državami, odločile skleniti pogodbo o režimu plovbe po Donavi.
den 1 načrta pogodbe se glasi: Plov fca po Donavi bo svobodna in odprta državljanom, trgovskim ladjam in blagu vseh držav na podlagi enakopravnosti glede pristaniških pravic, kakor tudi glede plovnih pristo jbin in pogojev. ki veljajo za trgovinsko plovbo.
Čl. 2 pravi: Režim, vzpostavljen s to pogodbo, se bo izvajal na plovnem delu Donave od Ulma do Črnega morja, rckavu Sulina z izlivom y morje po Sulinskem prekopu.
Načrt določa nadalje obveznost po-donav-kih držav, da bodo na svojih cdsrkih vzdrževale Donavo v plovnem stanju za rečne ladje, kakor tudi za pomorske ladje na ustrezajočih delih Donave; da bodo zboljšale pogoje plovbe in da ne bodo oteževale ter preprečevale plovbe po donavskih prekopih.
Če kaka podonavska država ne bo sposobna sama izvesti del. ki spadajo v njeno ozemeljsko pristojnost in so potrebna za zagotovitev normalnih pogojev plovbe, bo morala ta država dovoliti. da ta dela opravi podonavska komisija, katere ustanovitev je določena v čl.- 5 tega načrta pogodbe.
Čl. 5 govori o ustanovitvi podonavske komisije, ki jo sestavlja po en predstavnik vsake podonavske države. Komisi ja voli izmed svojih članov za ceno treh let predsednika, podpredsednika in tajnika
Čl. tO. Komisija sr-iejema sklepe z večino glasov navzočih članov, razen v posebnih primerih, določenih v čl. 9 in 12 pogodbe. Kvorum komisije znaša 5 članov.
Za sedež komisi je določa načrt Galec. toda komisi ja lahko z večino glasov svetih članov določi drug sedež.
Čl. 13 določa, da ima komisija pra vire moralne osebe v skladu z zakonu . dajo države, v kateri ie njen sedež.
Čl. 14. Uradna jezika komisije bo j sta ruščina >n francoščina.
Čl. 15 določa, da uživajo člani ko- ; misije in uradniki, ki jih akreditira, diplomatsko nedotakljivost. Njeni nra-dl. arhivi in dokumenti vseh vrst uživalo pravieo nedotakljivosti.
Čl. 16 določa, da ima komisija svojo zastavo, ki jo lahko izoheša na svojih ladjah in ustanovah.
Načrt nadalje določa organizacijo posebne rečne uprave na spodnji Donavi tod izliva prekopa Soline do izključno Brade), ki bo opravljala hiti-otehniena dela in urejala plovbo. Upravo Iv’do sestavljali predstavniki obrežnih držav: UR Romunije in So vjetske zveze. Uprava bo poslovala n-« podlaci sporazuma med vladama tet dveh držav. Sedež uprave bo v Galacn
Po členu IS bedo na odseku Železna vrata cd Vinče do Kostolca na desni in od Moldave do Tuma Severina na levi strani Donave vzpostavili peseb no rečno upravo Železnih vrat. To upravo bodo sestavljali predstavniki LR Romunije in FLR Jugoslavije. Njena naloga je, da opravlja hidro-tehnična cela in ureja plovbo v omenjeni coni. Uprava bo poslovala po sporazumu med vladama teli dveh držav. Sedež uprave bo v Oršavi in Tekiji.
Čl. 20: Plovba na spodnji Donavi in v coni Železnih vrat se bo vršila v sklndu z odredbami plovbe, ki jih besta sprejeli upravi omenjenih cen. Plovba v drugih odsekih se bo vršila v skladu z določbami prizadetih podonavskih držav, po ozemlju katerih teče Donava: v tonah, kjer pripadata obrežji Donave dvema različnima državama, pa po odredbah, sprejetih na podlagi skupnega sporazuma med obema tema državama.
Pri izdajanju odredb o plovbi mora vsaka podonavska država upoštevati splošne odredbe, ki se tičejo plovbe po Donavi in jih je sprejela komisija.
Čl. 21: Ladje, ki plovejo po Donavi, bodo imele pravico, ravnajoč se po odredbah prizadetih podonavskih držav, zapluti v pristanišča in v cjih nakladati ter razkladati, vkrcavati in izkrcavati potnike, oskrbovati se z gorivom, življenjskimi potrebščinami itd.
Čl. 22: Lokalni promet za potnike1
iste države je dovoljen ladjam s tn-jo zastavo samo ob upoštevanju nacionalnih odredb prizadete podonavske države.
Nadalje določa predlog konvencije uporabo sanitarnih in policijskih odredb na Donavi brez vsakršnega razlikovanja. kar se tiče zastave, odhodnega pristanišča ladje, namembnega pristanišča, ali kakršnega koli drugega razloga.
Carinsko, sanitarno in rečno nadzorstvo na Donavi bodo izvajale podonavske države. Obveščale bodo komisijo o odredbah, ki so jih sprejele, da bi komisija lahko prispevala k poenotenju teh odredb. Carinske, sanitarne in policijski odredbe ne smejo otežkočati plovbe. Če pripadata obe obrežji vodne poti isti državi, ima ta država pravico tranzitno blago zapečatiti, ali pa ga postavi pod nadzorstvo carinskih organov.
Čl. 27: Vojnim ladjam vseh nedo-navskih držav je prepovedana plovba po Donavi. Vojne ladje podonavskih držav bodo mogle pluti po Donavi izven mej države, pod katere zastavo plovejo, samo na podlagi prejšnjega sporazuma med prizadetimi podonavskimi državami.
Členi 28. 29 in 30 govore o pilotski službi. Pilotska - služba se ustanavlja na spodnji Donavi v coni Železnih vrat. Pilotsko osebje bodo nabirali med državljani podonavskih držav, članic dotične uprave.
Končne odredbe sovjetskega predloga določajo, da je treba vse spore med državami, podpisnicami te konvencije, glede njene uporabe ali njenega tolmačenja, ki jih ni bilo mogoče odstraniti z neposrednimi razgovori, na zahtevo sporne stranke predložiti komisiji za posredovanje. Sklep komisije za posredovanje je dokončen in obvezen za obe sporni stranki.
ČL 42: Ta pogodba in verodostojni besedili, objavljeni v ruščini in francoščini, morajo biti ratificirani.
Pogodba bo začela veljati po shranitvi 6 ratifikacijskih listin Ratifikacijske listine bodo shranjene pri vladi FLR Jugoslavije, pri kateri bo shranjeno tudi avtentično besedilo te pogodbe.
Načrt te pogodbe vsebuje dodatek k členu 5. ki se glasi:
1.	Ko bo rešeno vprašanje pogodbe z Avstrijo, bo predstavnik Avstrije sprejet v podonavsko komisijo.
2.	Ta dodatek začne veljati hkrati s pogodbo o režimu plovbe po Donavi in je sestavni del te pogodbe.
Dopolnilni protokol
Pogodbi je priložen tale dopolnilni protokol:
1.	Ugotavlja se, da prejšnji režim plovbe po Donavi, kakor tudi akti, ki so določali vzpostavitev tega režima, zlasti pa konvencija iz leta 1921, niso več veljavni.
2.	Vsa imovina, ki pripada evropski komisiji, se prenaša na upravo spodnje Donave.
3.	Vse obveznosti evropske podonavske komisije, ki se tičejo vrnitve kreditov, ki so jih dale Velika Britanija. Francija in Sovjetska Rusija ter druge države, veljajo za ugasle.
4.	Obveznosti mednarodne pcdonavske komisije, kakor tudi obveznosti bivše uprave Železnih vrat in kataraktov, kakor tudi poroštva,_ ki zagotavljajo te obveznosti, veljajo za ugasla
5.	Nelikvidirana imovina bivše mednarodne pod utavske komisije se prenaša na podonavsko komisijo, katere ustanovitev je določena v členu 5 te konvencije. Del premoženja, ki pripada mednarodni podonavski komisiji in je dan na razpolago bivši upravi Železnih vrat teT kataraktov', kakor tudi vsa imovina bivše uprave Železnih vrat in kataraktov se prenaša na upravo Železnih vrat in kataraktov. ki se ustanavlja v skladu s členom 18 te konvencije.
Andrej Višinski ufemel|u]e sovjetski nočrf
V sovjetskem predlogu so zavarovane pravice vseh prizadetih držav
Mednarodna podonavska konferenca je nadaljevala daneg z delom pod predsedstvom šefa briteeske delegacije v»j£poslaaäka Chariasfc Peake a.
Ob začetku seje je podal jugoslovanski predstavnik dr. Milan Bartoš konferenci poročilo redakcijske komisije, ki je bila sestavljena 2. avgusta tz predstavnikov Jugoslavije, Ukrajinske SSR in Francije z nalogo, da izdela po sprejetem jugoslovanskem predlogu končno besedilo poslovnika konference. Konferenca je soglasno sprejela poročilo redakcijske komisije.
Nato je šef sovjetske delegacije Andrej Višinski obrazložil sovjetski predlog za pogodbo o režimu plovbe na Donavi, pojasnil smisel osnovnih načel sovjetskega predlog-, in razliko med sovjetskim predloge i in konvencijo iz leta 1921, ra kar ;'a izjavil:
O podonavskem vprašanju so že prej večkrat razpravljali na mednarodnih konferencah. C njem so razpravljali tudi v Parizu 1. 1946., kar je prišlo do izraza tudi v ustreznih členih mirovnih pogodb z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. Svoj čas so bili tudi poskusi, da bi vprašanja plovbe po Donavi uredili neposredno z mirovnimi pogodbami Sovjetska de. tegaclja je tudi takrat zastopala stališča, da je podonavsko vprašanje do-
posebna konferenca, na kateri bodo uredili vprašanje plovbe po Donavi. Tako je bila ta konferenca sklicana za 30. julija v Beogradu.
2e na pariški konferenci so posku-! šali, da bi bila nova konvencija o plov-oi po Donavi po vsej priliki ista ka* *cr konvencija iz leta 1921. To bi z drugimi besedami imelo pomeniti, da i morajo nekatere države ohraniti pri-i vilegirane pozicije, ki so jim bile priznane s konvencijo iz leta 1921. Ista težnja, da se ohrani konvencija iz leta 1921. brez važnejših sprememb, se je jasno manifestirala tudi na tej konferenci. V čem so obstojali privilegiji, ki so bili dani s konvencijo lz leta 1921. posameznim državam, in zakaj hočejo le-te, da bi še nadalje ostala v veljavi:
Razlike med sovjetskim osnutkom in pogodbo iz I. 1921
V čem Je osnovna razlika med našim osnutkom konvencije in konven cijo 1921. leta? Temeljna določba konvencije iz 1. 1921. je privilegirani položaj, ki so ga dobile pcdonavske države glede plovbe po Donavi in ki oi ga rade sedaj obdržale s tem, da ga imenujejo »pridobljene pravice«. Kar smo že 1. 1946. naglasili v Parizu — danes pa ponavljamo, konvencija iz 1- 1921. ne velja več. Sov jetska delegacija sodi, da je ta konvencija izgubila vse svoje pravice zaradi sprememb, ki so bile pozneje izvršene. Ko govorimo o spremembah, bi rad navedel način, kako so bile [zvedene v nasprotju s tem, kar določa sama konvencija iz L 1921.
Ko je bilo podonavsko vprašanje i. 1946 ponovno načeto v Parizu, so posamezne delegacije vztrajale na na čelu »istih gospodarskih možnosti za vse države«. Toda to načelo ni upravičeno. Svoj čas smo naglasili, da to načelo ni prišlo do izraza v mnogih drugih podobnih mednarodnih konvencijah, kot na pr. v konvenciji o Sueškem prekopu, Panamskem prekopu itd. Sovjetska zveza ne vidi, zakaj bi se v tem pogledu Donava razlikovala od drugih mednarodnih vodnih poti.
Nova pogodba nasprotno Jamči svobodno plovbo po Donavi v skladu s suverenimi pravicami podonavskih držav. Ona olajšuje razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med sami mi podonavskimi državami ter med
volj važno in dovolj resno, da bi o
njem labko razpravljati na neki po-1 njimi ln drugimi državami. Izhajajoč sebnl konferenci. To stališče je zma- \ s tega načela, so štiri velesile, ki so galo. Vsi, ki so tiii navzoči na kon- 1 sklicale to konferenco, sklenile L la blago ter promet med pristanišči ferenci, »o s« strinjali, da se skliče 1946, naj prvi člen nove konvencije
potrdi to temeljno načelo tudi dejansko.
Prvi člen predloga konvencije, ki ga je predložila sovjetska delegacija, se glasi: »Plovba po Donavi bo svobodna in odprta vsem državljanom, trgovinskim ladjam ln blagu vseb dr-žav v enakih pogojih, kolikor se to nanaša na pristaniške pravice in plov. ne pristojbine, kakor tud} na pogoje, katerim je podvržena trgovinska plovba.« To je važen sklep, ker člen 1 konvencije iz leta 1921, kakor smo videli, ni bil v skladu z ostalimi členi, ki so izvirali iz omenjenega člena. V našem predlogu konvencije je podan v prvem členu orientacijski značaj te konvencije. Ta kaže osnovna načela, ki jo prevevajo. Prvi člen sovjetskega predloga konvencije se v mnogočem razlikuje od člena 1 konvencije iz 1. 1921. To je popolnoma razumljivo. Vendar sodim, da je potrebno opozoriti konferenco na to dejstvo. Naš osnutek konvencije se ne razlikuje samo od konvencije iz leta 1921, mar. več tudi od sporazumov iz leta 1856 ln leta 1878.
Naslednja važna razlika, ki je med sovjetskim predlogom konvencije in konvencije 1921, se nanaša na definicijo donavskega rečnega sistema, če vzamemo člen 2 konvencije iz 1. 1921, bomo videli, da ta ne obsega samo Donave, temveč tudi vključuje njene pritoke Tiso, Moravo, Dravo, Mareš, Tajo itd. Prav v tem členu je tudi do, ločeno, da bodo plovno mrežo Donave tvorili vsi tisti prekopi, ki bodo pozneje zgrajeni. Ed«n osnovnih sov. jetsldh predlogov pa je, da v donavski rečni sistem ne vključuje samo
Donave, temveč zajema ta sistem tudi pritoke in prekope Donave. To pojasnjujemo s političnimi in gospodarskimi razlogi. V tem pogledu se naš predlog konvencije približuje konvenciji iz 1. 1856, ki tudi ni obsegala pritokov Donave, temveč zajema ta sistem tudi se je omejevala samo na plovni del Donave od Ulma do črnega morja.
Tretja temeljna razlika med našim osnutkom konvencije in konvencije iz 1. 1921. se nanaša na organizacijska vprašanja. Naš predlog konvencije ne določa dveh komisij, kot je to bilo v primeru konvencije iz leta 1921., ki je imela eno evropsko in eno podonavsko ko-misiio. Mi predlagamo eno samo komisijo — donavsko komisijo. Ni samo v tem razlika med našim predlogom konvencije in konvencije iz leta 1921. Najvažnejša razlika je v sami sestavi komisije. Konvencija iz leta 1921. določa udeležbo Romunije, Velike Britanije, Francije in Italije, pozneie pa tudi Nemčije. To pomeni, da je bila od podonavskih držav zastopana samo Romunija. Nasprotno pa naš predlog konvfenciie določa udeležbo podonavskim državam, kar sicer ustreza načelu, ki smo ga vedno zagovarjali.
Menim, da }e bilo dovoli, če smo navedli samo ta dejstva, da bi se pokazala razlika med konvencijo iz leta 1921. in predlogom konvencije, ki ga ie predložila sovjetska delegacija. Ni dvoma, da ta razlika izvira iz načela, ki smo ga že prej omenili.
Sedmi člen sovjetskega osnutka konvencije se bistveno razlikuje od člena 7 konvencije iz leta 1921. Člen 7 sovjetskega predloga konvencije določa, da spada v pristojnost komisije nadzorstvo nad izvajanjem določb te konvencije in da pripravlja na podlagi predlogov in osnutkov, predloženih po podonavskih državah, predlog splošnega proračuna.
Drugi del sovjetskega predloga, ki se nanaša na specialne rečne upravne ustanove, določa dve taki specialni ustanovi: eno za Železna vrata, drugo pa za morski spodnji del Donave, to je med ustjem Šuline in Braile.
V razliko od sestave donavskih komisij po konvenciji iz leta 1921. pa določa sovjetski načrt, da v navedenih upravah sodelujejo samo države, ki so neposredno prizadete na teh sektorjih. Člen 17 sovjetskega predloga torej določa, da specialno rečno upravo za spodnji del Donave sestavljajo predstavniki Romunije in Sovjetske zveze. V pristojnost nove uprave spada izvajanje hidrotehničnih del in urejevanje plovbe.
Za probleme v zvezi z Džerdapom bo ustanovljena posebna rečna uprava, prav tako za izvajanje hidrotehničnih del in urejevanje plovbe na tistem delu Donave in jo bodo sestavljali predstavniki LR Romunije in FLR Jugoslavije. Sodim, da ni potrebno posebej pojasnjevati te določbe. Opozarjam samo na važnost, ki smo jo mi polagali na čuvanje suverenih pravic držav, za katera ozemlja tukaj gre. Menim, da so razlogi, ki smo jih Pri tem zasledovali, povsem jasni. Glede delovanja teh uprav pa daje sovjetski načrt konvencije tem organom precej večjo avtonomijo in svo-IcJo delovanja, kot pa !e to izhajalo pj- konvenciji iz leta 1921.
( K-ot moremo videti iz člena 20 sovjet-c' cc predloga, bo plovba na spodnjem . *Donave in na področju Džerdapa i . »kUdu z določbami, U jih bo izdala
Maršal Tito sprejet
predstavnike Mednarodne zveze pristaniških in skladiščnih delavce v iz San Francisca
Bled, 4. avgusta.
Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj popoldne sprejel predstavnike Mednarodne zveze pristaniških in skladiščnih delavcev iz San Francisca, ki pripada sindikalni organizaciji CIO. Člani delegacije gg. Julian Na-puunoa. pristaniški delavec iz Honolulu j a na Havajih, Herman Stug-velaar, uslužbenec Pomorske agencije iz San Francisca, Jovan Zuber, nameščenec skladišča iz Oaklanda v Kaliforniji, po rodu iz Črne gore, in Donald Brown, pristaniški delavec iz Oregona, so pozdravili maršala v imenu organizacije, ki jo predstavljajo in ga seznanili z namenom svojega potovanja po evropskih državah.
Izbrani iz vrst navadnih članov Zveze imajo namen neposredno seznaniti in informirati člane svoje
organizacije o stanju v evropskih državah,' zlasti še v državah ljudske demokracije in v Sovjetski zvezi, pobijati lažne in tedenciozne informacije ameriške in ostale mednarodne reakcije o deželah ljudske demokracije in vzpostaviti tesnejše stike med ameriškim delavstvom ir. delavci evropskih dežel. Do sedaj so obiskali Francijo, Italijo in našo državo.
Izražajoč svoje občudovanje nad z delom pri obnovi in izgradnji no-ve Jugoslavije ustvarjenimi uspehi so poudarili, da na svojem dosedanjem potovanju niso imeli nikjer prilike videti tolikšen delovni polet in enodušnost vsega ljudstva kakor v naši deželi.
Maršal Tito se je s člani delegacije, ki so bili njegovi gostje na kosilu, zadržal delj časa v razgovoru.
uprava dotičnih področij. Plovba na ostalih delih Donave se bo vršila v skladu z določbami, ki veljajo na ozemijih tistih držav, skozi katere teče Donava in v skladu s sporazumi, ki bodo doseženi s temi državami Ta člen izrecno določa, da mora vsaka podonavska država pri določanju pravil plovbe upoštevati temeljne določbe, ki se nanašajo na plovbo PO Donavi, ki jih je ugotovila donavska komisija. To je napravljeno v interesu enotnosti in koordinacije, da bi se vse države držale temeljnih načel plovbe.
Kar se tiče določb, ki se nanašajo na tranzit, govori o njih člen 24 sovjetskega predloga. Ta člen določa, da carinsko, sanitarno in rečno nadzorstvo na Donavi izvajajo podonavske države, katere bodo določbe, ki se nanašajo na ta vprašanja, poslale komisiji, da bi se izvedla potrebna enotnost novih določb. Posebno je poudarjeno, da ne smejo carinske, sanitarne in policijske določbe v nobenem pogledu ovirati plovbe. V naslednjih členih tega poglavja določa sovjetski predlog, da mora biti plovba na vseh sektorjih Donave v skladu s pravili in določbami, ki veljajo v tisti državi, to je, da morajo biti suverene pravice tiste države spoštovane.
Najvažnejša določba je v členu 27, po katerem ie plovba po Donavi prepovedana za vse vojne ladie nedonav-skih držav. Vojne ladje podonavskih držav lahko plovejo po Donavi izven meja svoje države in samo po prejšnjem sporazumu med prizadetimi državami. Tu je velika razlika od ustrezne določbe v konvenciji iz leta
1921., ki dovoljuje nekaterim nedo-navskim državam, da lahko njihove vojne ladje plovejo po Donavi skozi delto prav do Galača in Braile. Ta privilegij sovjetski predlog odpravlja.
Sovjetski predlog vsebuje dva dodatka. Prvi se nanaša na udeležbo Avstrije v donavski komisiji. Ta dodatek določa, da bo prišel predstavnik Avstrije v donavsko komisijo šele tedaj, ko bo urejeno vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo. Tudi vsebina drugega dodatka je tako jasna, da ie ni potrebno posebej razlagati. Prvi člen tega dodatka razglaša za neveljaven režim plovbe, ki se je doslej izvajal na Donavi, razveljavlja pa posebej konvencijo iz leta 1921. Vsa imovina evropske donavske komisije se mora izročiti upravi spodnjega dela Donave.
To so glavne točke sovjetskega predloga konvencije. V tem predlogu vidimo instrument, ki lahko v celoti zadovolji zahteve pravičnosti. Prepričan sem, da bo to pravična konvencija. Z njo so popolnoma zavarovane suverene pravice vseh prizadetih držav. Nikomur ne daje neupravičenih privilegijev, kot so bili privilegiji. Id iih je vsebovala konvencija iz leta 1921. Sovjetska zveza je prepričana» da bo Izvajanje te konvencije odprlo pot gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju med obrežnimi državami na eni strani in med obrežnimi in vsemi drugimi državami na drugi strani in da bo tako prispevala važen delež k zboljšanju mednarodnih odnosov in svetovnemu miru.«
Govor dr. Aleša Bebleria
Jugoslovanska delegacija v celoti in brez pridržkov sprejema sovjetski predlog
Za tem je šef jugoslovanske delegacije dr. Aleš Bebler naglasil, da jugoslovanska delegacija v aelotl in brez pridržkov sprejema sovjetski predlog nove konvencije o režimu plovbe po Donavi. Dejal je:
jasno določeno, kakor je šef Jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj naglasil na mirovni konierenci v Parizu leta 1946:
»Načelo svobodne plovbe na velikih rekah je nastalo v dobi. ko se Se


v-"' ■' n: v " v	l’	•

»Kakšen namen ima ta konferenca, na kateri smo se zbrali? Naše prepričanje je, da je njen temeljni namen, da reši naslednji dve vprašanji:
1.	Kdo sme in v kakšnih pogojih plut! po Donavi?
2.	Kdo in kako bo skrbel za organiziranje potrebnih pogojev za svobodno plovbo po Donavi?
Vprašanje svobodne plovbe po Donavi delegacija FL republike Jugoslavije ne more sprejeti statično, temveč ga mora opazovat; v pogojih zgodovinskega razvoja, čeprav je na prvi pogled videti, da je to samo po sebi
pričela razvijati sodobna trgovina. Hkrati z načelom svobodne trgovine se je v tem razdobju progresivna veljava tega načela videla predvsem v tem, da je rušila fevdalni partikularizmu in utirala pot novim gospodarskim oblikam. Toda pozneje» se je prava vsebina tega načela spremenila. Zgodovinska dejstva so dovolj zgovorna o tem vprašanin in nas opozarjajo, da so se Velesile prizadevale uporabljati to načelo samo za svoje gospodarsko prodiranje v druge dežele«. Tako se je neko progresivna (Nadaljevanje na 2. straail j
Nadaljevanje govora dr. Beblerja
■p
načelo spremenilo v orodje Imperialističnega pritiska. Zgodovina donavskega vprašanja je to dokazala.
V 19. in 20. stoletju in vse do nedavnega je velesilam, ki so se okoriščale z ugodnimi zgodovinskimi pogoji, uspelo vsiliti podonavskim državam načelo svobodne plovbe in so mu dale obliko in vsebino, ki nima nič več skupnega s tistim progresivnim pomenom, ki ga je imelo to načelo v dobi buržoazne revolucije. To načelo, povezano s tako imenovanim mednarodnim režimom na Donavi, se je spremenilo v instrument zaviranja razvoja in progresa mladih podonavskih držav in v eno izmed sredstev, da so kršile njihovo nacionalno suverenost, ki je bila še v povoju.
Zato morajo podonavske države tudi danes oprezno določiti pogoje za praktično uporabo načela svobodne plovbe po Donavi. To ne pomeni, da odklanjamo načelo svobodne plovbe, trudimo pa se, da bi za bodoče preprečili njegovo zlorabljanje.
Načelo svobodne plovbe na Donavi je sprejemljivo za delegacijo FLR Jugoslavijo, ako mora biti sredstvo za ustvarjanje možnosti gospodarskih stikov in sodelovanja podonavskih narodov med seboj in z drugimi narodi pod pogojem popolnega medsebojnega spoštovanja suverene enakosti.
Jugoslovanska delegacija meni, da je načelo svobodno plovbe popolnoma zajamčeno, če se ta svoboda plovbe uresničuje brez razlikovanja za vse zastave in tovore. Nihče ne more zanikati, da s takim odstopom vsaka od obalnih držav z dejanjem dokazuje, da je pripravljena žrtvovati svoje upravičene interese, da bi okrepila mednarodno solidarnost Gotovo je. da uporaba načela formalne enakosti v pogojih neenakega gospodarskega potenciala držav predstavlja v vsakem primeru žrtev tistih držav, ki so gospodarsko slabše. Jugoslavija, ki se zaveda ie svoje žrtve, je prepričana, da prispeva svoj delež k uspehu te konference, ker želi, da se okrepi in praktično podpre mednarodno sodelovanje; to sodelovanje je mogoče doseči tudi med državami z različnimi gospodarskimi sistemi.
Drugo temeljno vprašanje je kdo bo skrbel in na kak način bo skrbel za organiziranje potrebnih pogojev za pravilno plovbo na Donavi, kar je v zvezd z vprašanjem sestave bodoče donavske komisije. Jugoslovanska delegacija je prepričana, da je to nesporna pravica in naravna dolžnost samo obrežnih držav, da ne smejo dovoliti vsiljevanje tuje volje podonavskim državam.
Canavska plovba mora
biti v rokah obrežnih držav
Obrežne države so poklicane, da trnajo v svojih rokah organizacijo donavske plovbe, in to:
1.	ker lahko samo one vzkladijo interese plovbe in interese Donave v druge namene;
2.	da na eni strani uporabljajo tuji tok Donave, na drugi strani pa varujejo svoj del in edino lahko cenijo nujnost harmonizacije splošnih in posebnih interesov, ker edino one nosijo breme reciprocitete za usluge, ki jih dobivajo;
3.	kar edino lahko pomiri mednarodno plovbo z narodnimi interesi harmonizirajoče načelo mednarodnega sodelovanja z načelom suverene enakosti i v plovbi i pri delih, ui so vsi enako povezani s strugo Donave in njene obale, to je z njihovimi držgvnimi ozemlji;
4.	ker imajo isto pravico do načela suverene enakosti kot države, skozi katera ozemlja tečejo druge mednarodne reke, za katere je v načelu sprejeto o nevmešavanju tretjih neobal-nih sil. Ameriško pojmovanje gre še celo dalje o zaščiti pravic obalnih držav. Zadostuje, če naglasimo, da panameriški kongres ("Washington 1889) smatra, da je svoboda plovbe omejena samo na zastave obalnih držav;
5.	ker je Donava del njihovega ozemlja, ki ga ne moremo tretirati slabše od notranjega morja, na katerem ima teritorialna država nesporno popolno suverenost in to poleg načela svobodne plovbe;
6.	ker donavskega toka ne moremo ločiti od donavskih obalnih ozemelj, na katerih nesporno obstoji popolna suverenost obalnih držav.
Zato mora imeti organizacija svobodne plovbe dva vidika:
a) pravico in dolžnost vsake države. aa na svojem delu Donave zagotovi in uredi svobodo plovbe, a na obmejnih sektorjih skupaj s sosedno državo;
h)	skupna pravica in skupna dolžnost donavskih obalnih držav, da skupaj same vskladijo pravila' in ukrepe za zagotovitev in reguliranje svobode plovbe, kadar gre za vprašanja splošnega pomena.
Drugi razlog, s katerim so neobal-ne države formalno opravičevale svojo udeležbo, ie bila razdvojenost podonavskih držav in njihova nesposobnost za skupno sodelovanje. Ta razlog ni niti v preteklosti opravičeval njihove udeležbe. Nasprotno, neobalne sile so tak razlog umetno ustvarjale in podpirale in zato. ker so se opirale na svojo premoč. V preteklosti jim je uspevalo vsiliti svojo udeležbo. Kaka pa je danes zadeva s temi razlogi? Odgovor je na srečo podonavskih narodov preprost in vsem zelo dobro znan. Mislimo, da je dovolj, če poudarimo dejstvo, da obstoji vrsta pogodb o mednarodni pomoči In sodelovanju podonavskih držav, ki so formalni izraz dejanskega stanja medsebojnega sodelovanja podonavskih držav na temelju popolne enakopravnosti in spoštovanja suverenih pravic.
Podonavske države so s tem, da so zagotovile svobodo plovbe brez raz-
likovanja za vse zastave, pripravljene
in sposobne, da bodo uresničile na Donavi možnosti za medsebojno sodelovanje vseh držav, ki hočejo privoliti. da se le-to uresničuje v pogojih spoštovanja načela popolne suverene enakosti
Načrt sovjetske delegacije, ki Je pred nami je načrt resničnega zaščitnika miru na svetu in mednarodnega sodelovanja na podlagi suverenosti držav ter upošteva zgodovinska dejstva, ki so predstavljala krivico za narode podonavskega bazena. Temeljne določbe načrta sovjetske delegacije in duh. ki vlada na njem, so odraz splošne politike ZSSR. ki spoštuje nacionalne Interese in suverenost držav, pa tudi najmanjših. Hkrati Je v njem vsebovana tudi široka možnost miroljubnega gospodarskega sodelovanja med vsemi državami Daje popolno jamstvo, da bo načelo svobodne plovbe izvajano tako, da labko služi krepitvi gospodarskih stikov podonavskih držav z ostalim svetom, ter spoštuje enakost med vsemi državami.
Osnovna načela tega načrta se »trt n ja jo s stališčem jugoslovanske delegacije in glejte aakaj:
1.	Ta načrt je jasno formuliral načelo svobode plovbe za vse zastave in tovore brez razlikovanja. To je postavljeno kot osnova načrta. Ves načrt zasleduje načelo svobodne plovbe in enakosti pogojev za plovbo po Donavi.
2.	Načrt konvencije Izrecno formulira dolžnost obalpih držav, da neprestano vzdržujejo in izboljšujejo po. goje za plovbo ter z ničimer ne ovirajo svobodne plovbe na Donavi.
3.	Načrt predvideva organizem za skrbstvo na donavsko plovbo, ki edini ustreza zahtevam pravičnosti, načelom mednarodnega prava in stvarnemu stanju, to se pravi, da naj podonavski narodi sami in skupno organizirajo plovbo po Donavi.
Ker je projekt zasnovan na teh načelih, ga jugoslovanska delegacija pozdravlja in v celoti ln brez pridržkov sprejema. Jugoslovanska delegacija se zahvaljuje delegaciji ZSSR za trud, ki ga je ta vložila za, njegovo izdelavo in 8 tem znatno olajšala delo konference. Jugoslovanska delegacija jo prepričana, da bo načelen sprejem tega načrta s strani vseh udeležencev konference odprl pot v delo konference in da je prišlo do rezultata, Id odgovarja pravici In miroljubnemu sodelovanju med narodi.
Sef češkoslovaške delegacije m minister za zunanje zadeve Vladimir Clc-menti3 je prav tako ^pozdravil sovjetski predlog nove konvencije o režimu plovbe na Donavi.
Na koncu današnjega zasedanja, ki je zaključilo svoje delo ob 14,45, je konferenca sprejela predlog romunske delegacije, po katerem bodo imeli zaradi pospešitve dela konference odslej zasedanje dvakrat na dam, ln sicer od 8,30 do 13. ter od 18. do 20, ure.
Med V. kongresom KPJ so desetdnevni plan pri gradnji Novega Beograda prekoračili za 27.40 odstotkov
Resolucija IV. plenuma centralnega komiteja Kompartije Grčije
Propast marMašfzia le bliže kakor kdaj bolj
Kcmpariija Grčije tea splošno ljudsko borbe
teo skušala mobilizirati demokratične sile v vse-no gibanje za svoboda, neodvisnost, red in mir ter demokracijo
Atene, 4. avg. (Tanjug) Dne 28.
julija je bil na Gramosu sestanek četrtega plenuma centralnega komiteja Kcmpartije Grčije, ki je obravnaval naslednja vprašanja: 1. Vojni in politični položaj ter naloge KP Grčije — referent tov. Markos, 2. Različna poročila.
Četrti plenum je soglasno sprejel naslednje resolucije:
»Četrti plenum centralnega komiteja Kompartije Grčije se je sestal na svobodnem Gramosu v težkih in kritičnih dneh. ko bije demokratična armada Grčije na severnem Pindu svojo doslej največjo bitko v boju za svobodo, demokracijo in neodvisnost Grčije proti monarhoiašizmu in njegovim gospodarjem — ameriškim ter britanskim imperialistom. Četrti plenum izraža svoje občudovanje in pošilja revolucionarne pozdrave junaškim borcem ter oficirjem na severnem Pindu in vsej demokratični armadi Grčije. Naj večno živi spomin na padle heroje. S spoštovanjem stojimo pred njihovimi grobovi. Slava in čast Junaškim ranjencem 1 Za nas je naj-večja čast, če moremo dati vse svoie sile: ne bojimo se namreč niti največ-Jih žrtev, da končamo in izpopolnimo delo, za katero so mnogi naši heroji dali svoje življenje in prelili svojo kri.
V vsem času težkega boja na severnem Pindu, ki traja že več kot 6 tednov, se demokratična armaga Grčije uspešno upira ta uničuje sovražnika. ki Je številčno močnejši ta oborožen z najmodernejšim vojaškim materialom ter tehničnimi sredstvi, katera lan daje ameriški in britanski imperializem. Orjaški boil na severnem Pindu so dokazali moč ta nepremagljivost grškega ljudstva ta demokratične armade Grčije. Stvar svobode, demokracije ta neodvisnosti, stvar reda ta utira, za kar se bon naša armada kot oborožena avantgarda ljudstva, bo končno zmagala nad monarbofašiz-mom. nad plutokratsko reakcijo in nad ameriškimi ta britanskimi imperialističnimi zavojevalci Prav tako ti boji dokazujejo, da so oportunisti ta kapi-taianti, ki so za kompromis s sovražnikom, naivečji izdajalci domovine ta ljudstva. Oni zavlačujejo osvoboditev Grčije in omogočajo sovražnikom države, da nadaljujejo politiko, ki je usodna za Grčijo ta uničujoča za ljudstvo.
Četrti plenum centralnega komiteja Kompartije Grčije ugotavlja, da ie danes pogin monarbofašizma bliže kot kdaj koli prej. Zadošča, da vsak grški domoljub popolnoma izpolni svojo dolžnost napram domovin! s tem, da uresniči boino geslo našega ljudstva Vsi k orožju, vse za zmago! Pri tem morajo biti komunisti povsod neutrudljiva avantgarda.
Monarhofašistična politika vsak dan bolj uničuje Grčijo ln grško ljudstvo. Povsod pušča za seboj ruševine. Mo-narhofašistični trinogi so prodali Grčijo ameriškim imperialistom, ki io spreminjajo v svojo kolonijo in vojno oporišče. V Atenah ln drugih mestih se širi in narašča množično ljudsko protestno gibanje proti piutokratične-rau izkoriščanju. Stavkovno gibanja je vedno močnejše. Monarhofašistična vojska kaže po neuspehu njenih poizkusov na severnem Pindu resna znamenja utrujenosti ta slabosti.
Nasprotja v mcnarhoiašističnem taboru so vedno večja in prihajajo odkrito do izraza v samem parlamentu. Monarhofašlzem ie v položaju, ki nima izhoda. Še nikoli doslej ni bil položaj tako ugoden, da zadamo monarhofa-šističnemu osjemu gnezdu odločilni udarec. Sedal je boli kakor kdaj koli doslej, odvisno vse od naše sposobnosti. da zadamo ta udarec.
Demokratična armada uživa v svojem boju skupno z začasno demokratično vlado pri svojem deta vseljudsko podporo na svobodnem ozemlju, kjer daje ljudstvo z velikim junaštvom ta izredno požrtvovalnostjo vse ln celo življenje za demokracijo. Na svobodnem ozemlju raste kljub velikim težavam «ova demokratična ljudska zgradba. Ta stvar pridobiva postopno, toda sigurno, široke ljudske mno-
žice tudi na področjih zasužnjene domovine. kjer še vlada monarholašl-zenu«
Resolucija govori nato o vojaško-političnih nalogah Kompartije, o zboljšanju prehrane in oborožitve demokratičnih borcev, o še bolj množičnem vključevanju žena v borbene oddelke in povečanju delavnosti med monar-hofašistično vojsko. Četrti plenum ugotavlja, da se sedaj tudi v mestih širi množično ljudsko demokratično gibanje, ki ga morajo voditi komunisti. Obenem poudarja izreden prispevek slovanskega makedonskega prebivalstva k skupni stvari borbe za svobodo. Neposredna in najvažnejša naloga Kompartije Grčije je, da utrdi in še boli razvije demokratično zvezo ter pomiri grško ljudstvo.
Resolucija pravi na koncu: »Kom-partlja Grčije skuša z vsemi sredstvi razširiti mobilizacijo demokratičnih sil v vsesplošno grško ljudsko borbeno gibanje za svobodo, red. narodno neodvisnost in demokracijo. To Je naša pot. S korakanjem po tej poti k! nam jo utirajo uspehi demokratične armade bomo zmagali Na Gramosu koplje demokratična armada grob monarho-fašizmu in tuji okupaciji. Vsi na branik, da bomo uničili monarhefašizem, Naše geslo ie: Vsi k orožju — vse za zmago!
ZDA
Češkoslovaški odgovor
ZDÄ ne bi smele dovoliti v Nemčiji zarotniških akcij proti češkoslovaški
Praga, 4. avg. (Tanjug) češkoslovaško ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo danes svoj odgovor na noto ZDA, izročeno češkoslovaški vladi ob poročilu o pred kratkim odkriti teroristični in vohunski skupini. ki so jo poslali na češoslovaško iz ameriške okupacijske cone Nemčije. Veleposlaništvo ZDA v Pragi je zahtevalo na pobudo ameriških vojaških. oblastev, naj češkoslovaška vlada prekliče navedbe v uradnem poročilu, ki pravi, da so teroristi delali po navodilih ameriške vojaške obveščevalne službe.
V odgovoru poudarja češkoslovaška vlada, da so atentatorji po lastnih izvajah prišli na češkoslovaško z vednostjo ameriških obveščevalnih oficirjev in da so dobili od njih navodila, denar ter zagotovilo, da se po opravljenih nalogah lahko zatečejo v ameriško okupacijsko cono Nemčije.
Po mednarodnem pravu ne bi smele ZDA kot zasedbena sila g delu
Nemčije dovoliti teroristične delavnosti, naperjene proti drugi državi.
Prav tako zahteva češkoslovaška vlada v odgovoru, da je treba poiskati in kaznovati krivce.
Protest SIAU pri OZN
Trst, 4 avgusta (Tanjug). Glavni odbor slovenska-italijanske antifašistične lige je poslal Organizaciji Združenih narodov pismo, v katerem protestira proti odločbi angloameričkih okupacijskih vojaških oblasti, da se na področju mesta Trsta izdajo osebne legitimacije samo v italijanskem jezika Pismo med drugim poudarja, da krši anglo-ameriška okupacijska vojaška uprava s io odločbo mirovno pogodbo ln odredbe .statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ki določa za uradna jezika na Svobodnem tržaškem ozemlju italijanski in slo-
Poročilo partijskega komiteja pri gradnji Novega Beograda, generalne direkcije gradbenega podjetja »Novi Beograd«, Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad pri gradnji Novega Beograda in upravnega odbora sindikalne podružnice o rezultatih tekmovanja delovnega kolektiva Novega Beograda med V. kongresom KPj v času od
21.	do 31. julija 1948.
Začetek zasedanja V. kongresa Komunistične pariiie Jugoslavije so vsi graditelji Novega Beograda tako komunisti, kot nepartijci pričakali z navdušenjem in pripravljenostjo, da bpdo izpolnili in prekoračili vse postavljene naloge. Medtem ko so najboljši sinovi naše domovine ua kongresu razpravljali o dosedanji herojski poh naše Partije, odrejali smernice za nadaljnji razvoj Jugoslavije v socializem, se je na gradiliščih Novega Beograda razvijalo mogočno tekmovanje, večje od vseh dosedanjih. S tem tekmovanjem so graditelji Novega Beograda izražali svoje neomejeno ljubezen, predanost in vero v našo herojsko Partijo, v njen slavni Centralni komite in našega velikega Tita. Rezultati tega tekmovanja so naslednji:
Dekadni plan za dobo od 21. do
1.	julija 1948 je izpolnjen takole: gradilišče št I 659.%, gradiiišče št. II 104.8%, gradilišče št. III 13C(%, gradilišče št IV 276%, gradilišče št V 147%, gradilišče št VII 43.2%, gradiiišče št. Vlil 170.5%, gradilišče št IX 90.6%, gradilišče ši. X 73.5%, gradiiišče št. XI 232%, gradilišče št XII 114%, bagerji 125%, lesarski oddelek 148%
Skupno je bil dekadni plan izpolnjen z 127.4%, planska naloga za mesec julij pa je bila izpolnjena z 111%.
Partijski komite pri gradnji Novega Beograda, Generalna direkcija gradbenega podjetja »Novi Beograd«, Glavni štab mladinskih delovnih brigad in uprave sind’kahie. podružnice izrekajo ob tej priliki največje priznanje in zahvalo vsem graditeljem Novega Beograda, mladincem in mladinkam, delavcem, inženirjem in tehnikom za njihovo visoko požrtvovalno delo pri izgradnji naše ljubljene prestolnice, ki je bilo Posebno na višini v dneh V. kongresa. Isti delovni polet vlada na gradiliščih Novega Beograda tudi v dneh po kongresu, v dneh, ko spro-vajamo v življenje zgodovinske sklepe V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Borimo se, da bomo še v večii meri prekoračevali vse naše planske naloge, dokažimo s tem, da ni zaprek, ks bi jih delov-
grsdbenega podjetja »Nori Beograd«, Glavni štab mladinskih delovnih brigad pri gradnji Novega Beograda, Uprava sindikalne podružnice .
Partijski komite Pri' gradnji ^ Novega Beograda, Generalna direkcija gradbenega podjetja »Novi Beograd«, Glavni štab mladinskih delovnih brigad in uprava sindikalne podružnice so poslali Pozdravno brzojavko lov. Titu. v kateri ga obveščajo o rezultatih tekmovanja in so obezujejo, da bodo tudi v ,bo-
____________ r.. M_____,jm ___ doče tako delali, da bo letni plan
Beograda, Generalna direkcija izpolnjen pred postavljenim rokom
ni kolektiv Novega Beograda ne mogel obvaladati, da ni zaprek, ki bi jih delovni ljudje naše domovine pod vodstvom herojskega Centralnega komiteja na čelu z našim ljubljenim Titom ne mogli sedaj in v bodočnosti premagati kot so jih premagovali od leta 1937. naprej.
Naprej k norim zmagam pri gradnji Novega Beogrndal Živela naša slavna Komunisrična partija Jugoslavije, njen Centralni komite in naš velik» voditelj in učiirh tov. Titol
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Partijski komite^ pri gradnji Novega
Spremembe v vladi fLR Črne gore
Cetinje, 3. avg. Na predlog predsednika vlade LR Crne gore ie izdal Prezidii Ljudske skupščine LR Črne gore ukaz, s katerim se razrešuje dolžnosti podpredsed. vlade in pred* sednika kontrolne komisije B. Ljuno-viča, min- za trgov, in preskrbo Vuka Tmušiča. ministra za prosveto Nika Paniča, ministra za industrijo in ko» munalne zadeve Blaža Borovniča ter ministra za gradnje Sava Brkoviča.
Z istim ukazom so bili imenovani novi člani vlade: za podpredsednika vlade Andrija Mugoša, dosedanji podpredsednik Prezidija Ljudske skup« ščine LR Cme gore. za predsednika kontrolne komisije Sovo Brkovič, dosedanji sekretar Ljudske skupščine LR Črne gore. za ministra za indust« riio in komunalne zadeve Vlado Bcr žovič, dosedanii predsednik glavnega odbora ES LR Cme gore. za prosvet* nega ministra Radomir Komatina, do« sedanji organizacijski sekretar Cen» tralnega komiteja SKOJ-a in za mi» nistra za trgovino ter preskrbo Nikola Dfakonovil, polkovnik JA.
Trboveljski rudarji so v juliju 600% izpolnili pišu
Pri izvrševanju mesečnega proizvodnega plana je bil v juliju v rudnikih zasavskega bazena najboljši trboveljski rudnik, ki je v celoti izpolnil plan. Med posameznimi obrati trboveljskega rudnika se je najbolj izkazal obrat .Dobraa‘, ki je mesečni plan presegel za 13.1%. Od ostalih rudnikov je rudnik Zagorje skoraj izpolnil plan, saj je za planom zaostal le za 0.8% Celotni zasavski bazen pa je mesečni plan za julij izpolnil z 99.1%
V juliju je bil pri izpolnjevanju plana dosežen napredek v primeri s prejšnjima dvema mesecoma. Medtem ko so rudniki zasavskega bazena v aprilu še presegli plan, je trboveljski rudnik v maju izpolnil plan le s 96.3% in v juniju z 90.2%,
zagorski rudnik ie zabeležil v maju 94.2% in v juniju 97%, brastniški rudnik pa 100 oziroma 94.6%
Denarna reforma v zahodnih conah Nemčijo in naše terjatve
Ministrstvo za finance FLRJ sporoča lastnikom terjatev v Nemčiji naslednje: O priliki izvedbe denarne reforme v zahodnih conah Nen> čije so tamošnje zavezniške^ okupacijske oblasti izdale dne 25. junija 1948 predpis, da bodo zamenjale stari denar za novega v razmerju 1 proti 10, kakor tudi vse inozemsko terjatve v rajhsmarkah, rentnih markah in zlatih markah, ki so nastale do 21. junija 194S. Inozemski upnik, pripadnik enega izmed združenih narodov, se bo lahko izognil temu znižanju nominalne vrednosti dolga za devet desetin le v tem primeru, če bo najpozneje do 20. avg. 1948 dal izjavo dolžniku v Nemčiji, da ne pristane na to konverzijo. V tem primeru bo urejen način izplačila v mirovni pogodbi
Glede na to naj pazijo vsi lastniki terjatev v zahodnih conah Nemčije, bodisi da so fizične osebe ali pa vodstva domačih tvrdk in podjetij, da pošljejo v- navedenem smislu takoj svojim dolžnikom priporočena nujna pisma, tako da jih bodo dolžniki prejeli najkasneje do 20. avgusta t. L ter zahtevajo od dolžnika potrditev prejetega pisma.
Vsi lastniki terjatev, ki so izročili prijave uradu za zaščito jugoslovanskega premoženja v inozemstvu oziroma Narodni banki, kakor tudi tisti, ki tega iz katerega koli razloga niso štorih, naj v vsakem primeru obve-ste urad o poslanih pismih ter prilože tudi prepis pisem in prepis odgovora na takšna pisma. Neupoštevanje teh predpisov' ho imelo za posledico postopek po zakonu, ki ga bo zahteval urad za zaščito jugoslovanskega premoženja v inozemstva (Št 84/0 z dne 4. avg. 1948.)
Rezultati včerafinfih ©Simplfskih feksnavanf
Včerajšnji dan je bilo na 14 olimpijskih igrah v Londonu spet polno zanimivih dogodkov. Naši tekmovalci se na tekmovanjih včerajšnjega dne niso mogli uspešno uveljaviti. Ostali atleti pa so dosegli spet nekaj novih olimpijskih rekordov, izboljšan pa je bil tudi svetovni rekord za ženske v teku na 80 m z zaprekami, id ga je postavila holandska tekmovalka Blankers Koen s časom 11.2 sekunde. Veliko presenečenje je bila nadalje prepričevalna zmaga švedskega kapetana Gruta v modernem petoboju. Postavil je nov olimpijski rekord s 16 točkami in zasedel prvo mesto v jahanju, sabljanju in plavanju. Včerajšnjemu tekmovanju sta prisostvovala tudi angleški kralj in kraljica. Izmed rezultatov navajamo naslednje:
Moški
Met kopja; 1. Rautavala (Finska) 69.77 m, 2. Seimora (ZDA) 67.76 m,
3.	Varszeghi (Madžarska) 67.03, Jugoslovan Mirko Vujačič se je plasiral
tretjem pa Vaeasen (Holandska) 1:07,6.
.Waterpolo: Sinočno waterpolo tekmo z Madžari je naša waterpolo reprezentanca izgubila z rezultatom 3:1. Madžari so že v prvem polčasu imeli prednost dveh golov, česar naše moštvo po odmoru ni moglo več nadoknaditi
V ostalih tekmah je Švedska premagala Ameriko 7:0, Španija pa Indijo 5:1. Egipt—Francija 5:3, Belei-
ja—Švedska 1:1, Nizozemska—Španija 5:2.
Košarka: Argentina—švioa 49 -25, Peru—Švica	49:19,	Mehika—Iran
71:9, Francija—Kuba 37:31, Peru— Egipt 52:27, ZDA—CSR 57:2S, Brazilija—Velika Britanija 76:11.
Nogomet: Danes igra jugoslovanska nogometna reprezentanca s Turčijo. Ostale tekme v četrtfinalu so naslednje: Francija - Velika Britanija. Italija - Danska, Švedska - Kitajska.
Metlconskl šahovski turni? za svetovno prvenstvo
Jugoslovani v prvi p®lmki uMMsmm
Stockholm, 4. avg. Na medeonskem Šahovskem turnirju za svetovno prvenstvo v Saltsjobadenu je bilo včeraj odigrano XIII. kolo. S tem je bila zaključena druga tretjina turnirja. Udeleženci morajo odigrati še šest
kol.	Zaradi velikega števila prekinje-
V finalno tekmovanje, toda med še-' °111 PartÜ 86 mogoče sklepati na
_• -l v i:	Lr/-vn/*ni rslncrmn tplrmmralpov rarirlar
storico najboljših se ni utegnil kvalificirati.
V	teku na 110 m z zaprekami je prvopla sirani Američan Porter s časom 13.9 postavil nov olimpijski rekord. Drugi in tretji sta bila z enakim časom 14.1 Američana Scott in Dickson.
V	plavanju na iOO m je zmagal Wint v novem olimpijskem rekordu 4:41. Za njim so se plasirali Mac Lean (Jamajka), Marshal (Avstralija), Kadas (Madžarska), Janny (Francija) in drugi.
V	hoji na 10 km je zmagal Šved Mikaelson v novem olimpijskem rekordu 45:03 minute pred 'Churchillom s časom 46:26.4.
Zenske
Najbolj zanimiva točka je bila tek na 80im v zaprekami. V tej disc Mini je zmagala Holandka Blankers iLocn, ki je za spoznanje prehitela Angležinjo Gardnerjevo. čas obeh so izmerili 11.2 sekunde, kar je nov svetovni rekord. Tretje mesto je zasedla zastopnica Avstralije s časom 11.4 sck.
V	metu krogle je zasedla prvo mesto Ostermayerjeva (Francija) s 13.65 metrov. Na drugo mesto se je plasirala Italijanka Picinini s 13.09, na tretje pa Avstralka Schafferjema z metom 13.08. V finale se je plasirala tudi Jugoslovanka Radosavljevičeva.
V	skoku v daljavo je zmagala Madžarka Gyannati s 5.69 m.
Nov olimpijski rekord je bil postavljen v plavanju 4 krat i 00 m. Damska štafeta pa je rekord obdržala samo 10 minut, ker so ga že v naslednjem predteku izboljšale Holandke.
V	tekmovanju s floretom za ženske si je priborila zlato kolajno Madžarka Jlonka Eleke, drugo mesto je zasedla Lackman (Dauslta), tretje pa Preiasova (Avstrija).
V	plavanju na 100 m si Je prvo
mesto priborila Andersenova (Danska) s časom 1:06,5, na drugem zapita ie Gurtisroj-S £ZE)Ai	M
končni plasma tekmovalcev, vendar ee že zdaj vidi, da bo borba za prva mesta med ruskimi mojstri DUienta-lom, Bronštejnom in Kotovom, Madžarom Szabom in Najdorfom (Argentina). Njihov položaj na čelu tabele pa resno ogTažajo Stahlberg (švedska), Flor (ZSSR) ter vsi trije jugoslovanski udeleženci Trifunovič, Pirc ln Gligorič. Najbolj ugodno stališče Izmed Jugoslovanov ima Trifunovič, ki mora odigrati v zadnjem delu partije z razmeroma slabšimi nasprotniki Do konca turnirja pa je, kakor rečeno, še šest kol in v tem času se položaj lahko znatno spremeni v korist enega ali drugega kandidata za prvih pet mest, ki se po določbah kvalificirajo za nadaljnja tekmovanje.
V XHL kolu se je do prekinitve samo ena partija končala z zmago, in eleer Je Gligorič premagal Tartako-werja. Pet partij se Je končalo ne. odločeno, m sicer so remizirali Böök-Fior, Szabo-Kotov, Dundin-Boleslav-ski, Stolz-Bondarevski in Yanofsky Steiner.
štiri partije so bile prekinjene. Pirc Je imel z Bronštejnom v začetku prednost in je v 20. potezi po izmenjavi dam odklonil ponujeni remi. V nadaljevanju pa Je Pirc izgubil dva kmeta, tako da ima zdaj Bronštejn izglede na zmaga Trifunovič ima v par. Uji z Ragozinom po prekinitvi kvali-
teto in bo partijo najbrže dobil. Prekinjeni sta nadalje partiji Najdorf-Stahlberg in Liliental-Pachman.
Stanje po XE. kolu je naslednje: Liliemtai S (1) točk, Boleslavski 3, Bronštejn, Szabo 7 in pol (2), Kotov 7 in pol (1), Najdorf 7 (2), Stahl-berg 7 (1), Flor 7 Trifunovič Pirc, Gligorič 6 in pol (1), Ragozin 6 (1), Bondarevski 5 in pol (1), Yanolsky 5 (1), Tartakov/er, Pachman 4 in pol (1), Stolz 4 in pol, Steiner 4 (1), Lundin 2 (1).
Turnir v Rogaški Slatini
Včeraj je bilo na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini odigrano
II.	kolo, v katerem sta se odlikovala oba mladinska udeleženca Ivkov in Fuderer, ki sta partiji s svojima na« sprotnikoma odločiia v svojo korist. Rezultati so bili naslednji: Prins «Bo' žič 0:1, Rabar » Šubarič 1:0, Fuderer - Janoševič 1:0, Šiška - Nedeijkovič 1:0, Ivkov »Tot 1:0. Simonovič * kap. Markovič remi, Germek - Puc remi Opočensky - Lešnik 0:1-
Po II. kolu vodi Rabar z dvema toč» kama pred Pucem, Božičem, Šiško in Markovičem z eno točko in pol.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 4. avgusta: Visok pritisk, ki ja imel svoje srediSčo nad Alpami, se je umaknil proti vzhodu. Na severo* zapadu in severu pa ga izpodrivajo mrzle zračne mase. ki počasi prodirajo v srednjo Evropo. Zaradi tega imajo v 6e-verozapadni Evropi deževje, a v ostalem delu je Se vedro vreme.
VREMENSKA NAPOVED ZA ČETRTEK. 5. AVGUSTA Spremenljivo, pretežno oblačno bre* bistvenih padavin.
PIONIRSKI KULTURNI ODRED »TITOVI MORNARJI« IZ SPLITA JIA TURNEJI V LJUBLJANI
Pionirski kulturni odred »Titovi mornarji« iž Splita pridejo v Ljub-Ijano danes ob pol 2. popoldne.
Po svojih 8. uspešnih prireditvah v Zagrebu bodo dati tudi v Ljubljani dve prireditvi za odrasle ln pionirje. Prva prireditev bo v soboto, dne 7. t. m., ob 8. zvečer, v Operi, druga za pionirje v nedeljo, 8. t. m. ob 5. popoldne v Operi.
Pozivamo vso mladino, vse pionirje, vse člane množičnih organizacij* da se udeležijo prireditve v čim večjem Številu.
STRAW s
r fit. 185 / ČETTRTEK, 5. AVGUSTA 1943^
Sto VERSKI
^ p0 * 0C E 7 A[ E G
Okrajne zadružne konference so razpravljale o izvedbi odkupov in drugih nalogah
Konferenca v Kranju je posvetila pažnjo odkupu žita, lesa in živine
Kran], 2- avgusta
V nedeljo so sc zbrali v Kranju za* stopniki kmetijskih zadrug v okraju in zastopniki odborov OF. da skupno z okrajno zvezo kmetijskih zadrug pregledajo delo in sl zastavijo nove nas loge.
Na posvetovanju je govoril zastopr nik republiške zveze kmetijskih za« drug tov. Hainer. ki je predvsem poudaril veliko važnost planiranja na osnovi stalne evidence, kar edino omogoča pravilen razvoj zadruge v njenem prizadevanju, da bi povečala in izboljšala kmetijsko proizvodnjo. Tov- Hainer je poudaril tudi pomen organiziranja zadružnih ekonomij in vzrejališč za prašiče, živino in drobnico, pomen strojne službe, važnost izpolnitve plana v lesni proizvodnji in končno tudi važnost tesnega sodelo* vanja med odbori OR in kmetijskimi zadrugami.
Za zadruge pa so trenutno najvai«
nejše delo odkupi, pri katerih jim pomaga okrajno zadružno odpremno podjatje- To podjetje prevzema tisto blago, ki ga posamezna zadruga ne more poslati potrošniku oziroma pre» vzemniku zaradi premajhne količine blaga itd. V zvezi s bližnjim začetkom žitnega odkupa morajo zadruge mar sikje še izboljšati priprave. Zlasti mo* rajo pripraviti ambalažo, skladišča, kakor tudi izdelati načrt oddaje in uvesti točno evidenco o izpolnitvi oddajnih obveznosti.
Odkupi so doslej/dosegli naslednje uspehe: zelenjave je bilo odkupljene še enkrat več. kakor je predvideval plan: odkup zdravilnih zelišč dosega plan le pri tistih zeliščih, ki se odku* pujejo po vezanih cenah; odkup suhih gob ne dosega plana in bo treba zlasti pospešiti nabiranje; odkup malin In borovnic pa je zadovoljiv.
Pri odkupu zdravilnih zelišč bo treba v bodoče bolj paziti na kakovost zelišč-'Zato jih bodo zadruge prevze* maie le ob določenih dneh v prisot-onsti strokovnjaka, ki dobro pozna te rastline. Prav tako bo treba paziti pri odkupu živine, da na bo šla v zakol plemenska živina. Naloga živinorejskih odsekov bo. da plemensko živino zamenjajo za slabšo pri drugih kme* tih in tako zboljšujejo našo živinoreja
Velike pažnje je konferenca posve* tila delu lesnih odsekov, načrtni seč* nji in odpremi lesa. Doslej je najboljša proizvodnja lesnega oglja, mehkih drv, taninskega lesa. kakor tudi po* sek plodov trdih sort- Preobremenjen nost žagarskih obratov je vzrok, da ostala lesna proizvodnja oziroma predelava ni na tolikšni višini. To se bo pa zboljšalo, tako da bo plan izpol* njen in presežen. Večina zadrug si prizadeva, da bi svoj plani lesne proizvodnje izpolnile do konca oktobra. Napačno je bilo doslej, da so neka» tere zadruge, ki so blizu železnice, čakale na avtomobilski prevoz lesa, čeprav bi lahko prepeljale les s konji. V bodoče bodo vozniki dobivali za prevoz lesa lahko tudi bone (245 din in Prav toliko bonov za osem ur vož* nje). Ovira pa odpremo lesa dejstvo, da morajo kmetijske zadruge šest ted* nov vnaprej naročiti vagone, pri če* mer seveda les čaka.
Po obširni razpravi, med katero so zastopniki zadrug razčistili še razna njim nejasna vprašanja, so si posta* vili naslednje naloge:
1- dvigniti kmetijsko proizvodnjo z uvajanjem strojne obdelave zemlje in ustanavljati zadružne ekonomije, ple» menilne postaje, vzrejevališča in am* bulante za živinorejo:
2.	dokončno odstraniti iz zadruž* nih odborov vse nedelavne ljudi in jih zamenjati z boljšimi;
3.	povsod uvesti planiranje In evi* denco. izdelati odkupne plane in pla* ne tržnih presežkov za posamezna kmečka gospodarstva;
4-	uvajati socialistično tekmovanje v kemtijstvo in pridobivati zmeraj no* ve borce za višji hektarski donos;
5-	pospešiti gradnjo zadružnih do» mov in
6-	za vse gornje sklepe izdelati me*
sečne delovne načrte za vsako gospo» darsko področje posebej in pošiljati razen mesečnih tudi desetdnevna poročila okrajni zvez 1 kmetijskih za* drug.	/• V.
Tudi v mariborsko oko« liškem okraju se je že začel odkup žita
Zaradi čimboljše izvedbe žitnega od« kupa in preučitve drugih gospodarskih vprašanj so se v nedeljo zbrali na konferenco v zadružnem domu v Mariboru zastopniki kmetijskih za« drug, odborov OF, krajevnih odborov in drugi.
Razpravljali so o nalogah kmetijskih zadrug, nadalje o odsekih, ki jih bodo ustanovili po zadrugah, o intenziv* nejšem delu pri gradnji zadružnih domov. o odkupu živine itd. Zaradi bolj* šega zalaganja mariborskega žele* njadnega trga in uspešnejše organizacije zelenjadnega odkupa so se ze» dinili. da bodo zelenjavo pobirali to* vorn! avtomobili, ki zbirajo zvečer mleko. Tako se bodo bolje izkoristili avtomobili, prištedil se bo bencin in kar je najvažnejše, zelenjava bo prišla naslednje jutro na trg sveža.
Najvažnejše vprašanje, ki so ga ob* ravnavali, pa je žitni odkup- Treba je poskrbeti za dobro delovno organizacijo, za pomoč odkupnim komisi* jam. za redna poročila v poteku odkupa. za prometna sredstva in skla* dišča itd- Kmetje na področju šibkejših zadrug, ki nimajo lastnih skladišč, bodo vozili žito v bližnje zadruge, ki razpolagajo z večjimi skladišči- Iz tega skladišča pa bodo nato prepeljali žito v centralno skladišče In mline. Teža* ve povzroča pomanjkanje vreč- Ok* rajni magazin tn podjetje »Žito* bi se pač morala pravočasno pobrigati za zadostno število vreč. kar bi olajšalo izvedbo odkupa.
Pogodbeno je v okraju odkupljenega žita za 114 % plana. Kontrahiranje je pokazalo, da so sklepali pogodbe pred* vsem srednji in mali kmetje. Veliki kmetje, ki niso hoteli razumeti ugod* nosti sklepanja pogodb, bodo morali oddati predpisano količino, ne da bi dobili za 25 % višjo ceno in bone-Krajevni ljudski odbor Dubrovce ni hotel določiti hektarskega donosa in ne predpisati obvezne oddaje, tako da so morali uslužbenci odkupne uprave sami opraviti to delo.
Odkup, ki bo trajal do 8 septembra se je začel v Hočah, Dubrovclh, Sliv* niči itd-, to je v krajih, kjer je žito najprej dozorelo. Splošno so bile priprave dobre, le da so ponekod krajev* ne odkupne komisije boli površno Jo* ločevale hektarske donose, ki jih je bilo treba naknadno pregledati- Kjer so v odkupnih komisijah prevladovali veliki kmetje, je bilo opaziti, da hektarski donos ni bil realno določen-Zaradi slabega vremena se mlačev ni mogla povsod končati v določenem
V nedeljo so mladinske delovne brigade na magistrali v Novi Gorici priredile veličastno delovno parado ter pregled dela in uspehov kongresnega tekmovanja. V zadnji dekadi meseca julija so brigade v tekmovanju dosegle lepe delovne uspehe. Mladinci so vse sprejete obveznosti izpolnili in celo presegli. Delovno so prekoračili povprečno za 15.7«/o. to je za 3.7°/# več kot v predkongresnem tekmovanju. Dekadni plan so dvignili za 8°/e in ga prekoračili za 2.1°/o.
Pri raznih delih gradnje novih cest, regulaciji potoka Koma in gradnji stanovanjskih poslopij je 2727 brigadirjev in brigadirk izvršilo- 165.409 normiranih in 14.100 delovnih ur za razna pomožna dela. Poleg tega so našli še dovolj časa, da so imeli 39 političnih in 2 strokovni predavanji. Med zasedanjem V. kongresa KPJ so lepo okrasili svoja stanovanja in delovne prostore ter priredili kulturni festival, razstavo svojih del in grafičnih prikazov fizičnega dela. V zadnji dekadi se js prijavilo za fizkuiturno značko 360 novih brigadirjev. Skupno so izpolnili 1020 fizkullurnih norm več kakor po pianu.
Za udarne brigade so proglašene naslednje brigade:
1.	Strumiška brigada ,Boro Lonf,
reku. vendar je v splošnem Izvršena
po planu.	ap
V murskosoboškem okraju zbira žito 19 odkupnih centrov
Danes se je v murskosoboškem okraju pričel obvezni odkup žita. V to svrho je bil v nedeljo sestanek pred* stavnikov vseh kmetijskih zadrug, ki so prejeli poslednja točna navodila za pravilno izvedbo odkupa. 2ito bo od» kupovalo 19 odkupnih centrov. Ti centri so predvsem v krajih, kjer so primerna sktadišča. Letos bo najvaž» neiša naloga kmetijskih zadrug, da bodo pazile na pravilno vskladiščenie žita. Zaradi vlažnosti bi se sicer žito prav lahko pokvarilo- Zato bodo de* lavci na zbiralnih centrih žito mešali podnevi in ponoči.
Zadruge bodo letos pazile tudi na kakovost oddanega žita- Lani se je dogodilo, da so posamezniki hoteli skupnost oškodovati s tem. da so zme» šali med zrnie pesek in podobno- Le* tos to zaradi budnosti zadružnikov ne bo več mogoče.
Vsi kmetje, ki niso iz kakršnih koli vzrokov kontrahirali zadostne količi» ne žita. so prejeli obvestila o obvezni oddaji. Kontrahirali niso veliki kmet» je. ki so mislili, da bodo tako izigrali ljudsko oblast. Pač pa so v veliki meri kontrahirali tisti, ki zaradi malih po» vršin obdelovalne zemlje letošnje leto sploh ne pridejo pod obvezno oddajo. Za zgled naj navedemo vas Otovci, kejr so sami mali kmetic, katerim bi letos ne bilo treba ničesar oddati, kontrahirali pa so 2300 kg žita. V splošnem je letos kontrahiranje uspe» lo tam, kjer so upravni odbori kme* tijskih zadrug sodelovali pri sklepanju pogodb in niso prepustili vsega dela le poslovodji zadruge. V Preda* novcih je na primer upravni odobor izvolil poseben'ožji odbor, ki je vodil kontrahiranje in kjer je sodeloval tudi krajevni ljudski odbor- Prav tako so v Tešanovcih 3 komisije, sestavljene iz upravnega odbora kmetijske zadru» ge in članov krajevnega ljudskega odbora, hodile od hiše do hiše in skle* pale pogodbe- Tu bi bil uspeh kontra« iiiranja še boljši, če bi sklenili Z’ädost* no število pogodb največji kmetje, ki bi bili dolžni največ kontrahirati. Tu» di v Lipovcih so znatno prekoračili plan kontrahiramja zaradi dobrega sodelovanja upravnega odbora KZ.
Vsi odkupni centii v soboškem okraju imajo postavlienel dnevne In desetdnevne plane. Uvedena Je tudi dnevna evidenca, katero bo za ves okraj letašnie leto vodila uprava za odkup pri okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti.	H- K-
2.	za tretjič udarno Srbska ORB
,Bralstvo i jedinstvo',
3.	XIX. Mariborska brigada Janka Padežnika’,
4.	XVIII. Poljčanska brigada ,Dakf.
Pohvaljene so naslednje brigade:
1.	XVI. Novomeška brigada ,Bogdana Osolnika’, 2. XX. Črnogorska brigada ,Tršo‘, 3. XI. Kajuhova briga-ga, 4. XII. Tomšičeva brigada, 5. XIV. Zasavska brigada ,Mihe Marinka'.
Ob tej priliki so podelili diplome za posamezne sektorje dela, 295 mladincev je bilo proglašenih za udarnike. več kot 300 pa pohvaljenih. Ob zaključku parade so graditelji Nove Gorice poslali resolucijo Centralnemu svetu Ljudske mladine Jugoslavije, v kateri naštevajo svoje uspehe in obljubljajo, da bodo izvrševali svoje naloge še z večjim delovnim polelom.
Ob sklepu včerajšnjega pregleda dela, kullurno-politične in strokovne izobrazbe ter poleta množične fizkulture so mladinci priredili še vrsto uspelih športnih in fizkultur-nih nastopov.
Kot zaključek kongresnega tekmovanja so včeraj v Solkanu slovesno otvorili novo postajališče, katerega so zgradili večinoma s prostovoljnim delom. Postajališče je velike važnosti za ves okraj, zlasti za Brdo in Soško dolino.
Razglasitev udarnih brigad v Novi Gorici
Graditelji Nove Gorice so presegli obveznosti kongresnega tekmovanja
&ULTU3SNI PREGLED
Vsak krajevni odbor ima svojo knjižnico
(Ob zaključku predkongresnega tekmovanja v Sloveniji)
Na II. plenumu Ljudske prosvete Slovenije jeseni 1947 je bil sprejet sklep, da v enem letu ustanovimo za vse ljudske odbore vsaj po eno ljud-' sko knjižnico, to je približno 400 novih knjižnic. Okrog 200 jih je bilo ustanovljenih do 1. maja. Nato pa je tekmovanje dobilo nepričakovan potek. Obveza, ki naj bi bila izpolnjena novembra t. L, je dosežena že v okviru tekmovanja na čast V. kongresu KPJ. V Sloveniji je 126 krajevnih ljudskih odborov, vaških knjižnic pa je celo 1306.
Ko so v Grosuplju sprejemali obveze za tekmovanja na čast V. kongresu, so sklenili poudariti tudi kulturno delo. Sklenili so. da bodo knjižnice, ki bi jih bilo treba ustanoviti do
1.	novembra, ustanovili že do A. kongresa. Ta sklep so javili Izvršnemu odboru Ljudske prosvete Slovenije. Ko so Nekateri drugi okraji zvedeli za grosupeljski sklep, so se pridružili tekmovanju. Delegati na IV ple-numu Ljudske prosvete so enodušno sprejeli predlog, da se tekmovanje razširi r.a vse okraje Slovenije. V ptujskem okraju je bilo treba ustanoviti
še 45 knjižnic, v radgonskem 30, v krškem tudi 30. v soboškem pa nič mani kakor 51 knjižnic.
Obveza je povzročala skrbi. Kako jo bodo izpolnili v trebanjskem okraju, ki je doslej v knjižničarskem tekmovanju pokazal le neznatne uspehe? Se večje skrbi je povzročal okraj Ilirska Bistrica, ki je bil ves čas tekmovanja pasiven, ki ni mogel organizirati niti tridnevnega knjižničarskega tečaja, kot vsi ostali okraji.
Izvršni odbor Ljudske prosvete le okrajem, kier je manjkalo večje število knjižnic, podaril knjižnico za tiste kraje, ki gradijo zadružne domove in za kraje, ki se bodo v tekmovanju posebno izkazali. Pomoč je prišla tudi od sindikalnih podružnic. Podružnice mesta Ljubljane so se na čast V. kongresu KPJ — razen obvez na svojem področju dela — obvezale, da bodo preskrbele knjižne zbirke tudi zadružnim domovom in krajem okrajev Ilirska Bistrica, Trebnje, Novo mesto, Radgona in Murska Sobota. Poklonile so vsega skupaj 28 zbirk. Sindikalne podružnice so poslale napredne knjige v vasi z željo, da bi vašča-
nom pomagale k razumevanju velikih preobrazb naših dni in jih za te preobrazbe, za skupne cilje delovnega ljudstva pridobivale, vzgajale in vzpodbujale.
V tem času je pionirska godba »Proleter« iz Kočevja, ki jo vodi tov. Poznič, hodila po svojem okraju in družila kulturne prireditve s propagandnimi nastopi za ustanavljanje knjižnic. Pionirjem je pomagala tudi sindikalna gledališka skupina iz Kočevja, ki je s kulturnimi nastopi in z udeležbo pri delu na gradiliščih zadružnih domov pobujala vaščane za gradnjo in za kulturno delo. Uspeh ni izostal, sai so v kratkem času v kočevskem okraju nabrali 189.000 din ln ustanovili 46 ljudskih knjižnic.
Za ustanavljanje knjižnic v novomeškem okraju se je najbolj potrudila referentka za ljudsko prosveto tov. J. Zupančičeva. Z uspehi in z rezultati tekmovanja je poslala Izvršnemu odboru Ljudske prosvete Slovenije sledeče sporočilo: »Naša zemlja je skopa, od ust si naše ljudstvo pritrguje. ko dajemo za knjige, vendar nikomur r.i žal. Nočemo zaostajati, radi čitamo in vsi čutimo, kako nam je knjiga vse bolj potrebna.« V novomeškem okraju so ustanovili 13 knjižnic, ki jih bodo odplačevali po obrokih.
Soboški referent za ljudsko prosveto tov. Turk je na sektorskih sestankih navduševal mladino, da se je z mladostno vnemo vrgla na delo. Uspeli so z nabiralnimi akcijami in t po-
Peta traktorska brigada iz Aidovščine mlati ...
Peta traktorska brigada
Ob križišču cest, ki pripeljejo lz Vrtojbe, Bilj in Mima, s« je na tri* kotni livadi zasidrala V. traktorska brigada USTROJ*a fz Ajdovščine. Že od daleč čuješ čez koruzne njive, kako brneči traktor žene veliko mlatilnico, ki hrešče in sikajoče požira in trga suho snopje. Vzdolž cesto stoji dolga vrsta kmečkih voz, zvrhoma naloženih z žitnim snop jem- Živina nemir* no prestopa in se otepa zajedljive po* letne golazni.
Okoli mlatilnice se med mladimi trak» torlstl gnetejo kmetje In kmetice. Ko* pica otrok se vrešče podi po plevah, da se dvigajo gosti oblaki prahu. Kmet iz Orehovlja meče z voza snope na mlatilnico: traktorisl Karl Rondič na* ravnava in potiska snopje med zo» bovje mlatilniških' vreten. Kmetice zadovoljno in poželjivo bolščijo v zrnje, ki drsi po čistilnih žlebovih in se sip* lje v nastavljene vreče.
»Bolj drobno je letos In se pečaš* nele nabira,« presoja kmetica iz Vogrskega, ko težki polno prgišče novega zrnja. Na drugem koncu mlatilnice se ob stiskalnici slame v oblakih prahu poti traktorist Jože Gašperšič. Ker je treba varčevati z delovno silo, dela Gašperšič za, dva. S podvojeno naglico pretika žico in zavezuje slamnate bale. ki zaporedoma lezejo iz stiskal* nice. »Prej nas je bilo pet- Eden je odšel na oranje. Plan je treba izpol* niti tako ali tako. Naše brigade mlatijo in orjejo hkrati...•« ml nasmeja* no vpije Gašperšič, da bi prevpil trušč mlatilnice.
»Naša brigada mlati Mirnu, Vrtojbi, Orehovlju, Biljam. Vogrskem in Stari gori,« m! ob traktorju pripoveduje vodja brigade Rudi Kuzmin. »Začeli smo že 1. Julija- Deževno vreme nam je požrlo skoraj polovico delovnih dni, da bomo morali vleči mlačev tja do polovice avgusta. Ker nas kliče oranje, hitimo na vso moč. tudi ob nedeljah. Zmogljivost naše mlatilnice je okoli 100 <1, toda vsak dan omla-timo komaj do 60 q. Hitreje ne gre, ker je zrnje zares drobnejše. Glavno pa je to. da letos plačujejo ljudje od mlačve na uro in sami zavirajo hitrej* ši tempo. Pravijo, naj prehudo ne hitimo, da se bo bolj omlatilo. da raje plačajo več bi ne izgubijo nobenega zrna...«
Brigada Rudija Kuzmina le doslej omlatila nad 1000 q žita. V začetku je bilo delo precej težavno zaradi na» vala ln zmešnjave okoli mlatilnice.
Kmetje so vseprek vozili snopje k mla* tilnici. kjer se je vnemalo hrupno prerekanje. kdo bo prej na vrsti- Dovoz k mlatilnici je bil brez reda in načrta-V mlačev so vozili tisti, ki so kontra* hirali, in tisti, ki niso kontrahirali. Začetnih težav in zmešnjave so v glavnem krivi krajevni ljudski odbori, ki niso izdelali načrtov za mlačev. ne časovnih ne za posamezne vrste žita. Cim se je po vaseh raznesel glas. da je prišla brigada in začela mlatiti, so seveda kmetje navalili z vseh strani.
Dobro so se morali traktoristi po* truditi, da so naredili red glede dovoza. Zdaj se mlačev nemoteno raz* vija. Vpeljali so listke s številkami. Kmetom ni treba več čakati in zapravljati časa. Po vaseh zdaj vedo, kdaj in kaj naj ta In ta dan pripelje* jo mlatit. Ni pa bilo mogoče urediti stvari glede tistih, ki so mlačev ken-trahirali. in tistih, ki niso kontrahirali-Vsakomur, ki po vrstnem redu pripe* lje. omlatiio. ne glede na to, ali je kontrahiral ali ni kontrahiral- Traktoristom se to ne zdi prav. Toda sredi mlačve Je težko stvari izpreminiatl in popravljati narejene napake. Kakor velja prednost in ugodnost za kon-trahiranje žitnega pridelka, tako bi morala veljati tudi prednost za tiste, ki ko-ntrahirajo mlačev. Kontrahira* nje mlačve je vendar osnova pri se-
Ustroja iz Ajdovščine
stavljanju delovnega načrta brigade, hkrati pa za vaščane dober način uvajanja v načrtno gospodarstvo.
»Z delom začnemo vsak dan kaj zgodaj. Ob štirih zjutraj pregledujemo stroje, mažemo in pripravljamo- Po* tem pa tečejo stroji od 6 zjutraj do večera, dokler je še kaj videti«, pripoveduje vodja brigade, vmes vpije povelja in vodi mlatilniško knjigo.« Z gorivom varčujemo, kar se da. Norma je 6 kg na uro. Povprečno porabimo po 5 in ped kg na uro. Prav tako skrbimo, da bi ne zapravili nobene kapljice maziva.-.«
Kako dobro so dele strojniku Ve* luščku te besede! Zadovoljen si je po* tisnil zamaščeno čepico na tilnik in si obrisal mokro čelo-
Težave smo v glavnem premagali. Dnevna evidenca nam kaže. da kljub vsemu stalno rase dnevna zmoglivost naše mlatilnice. Povedati pa je treba, da so okrajna zveza kmečkih zadrug in nekatere kmečke zadruge premalo poskrbele za mlačev. ker se pravečas* no niso zadostno založile z žico za vezanje slame. Kmetje se jezijo, ker ni dovolj žice in mora zaradi tega leteti iz mlatilnice raztresena slama. Sicer trgajo lanske bale in nam pri* našaio staro žico. ki pa seveda na zaleže kai prida.«	fgž
Zadružni dom v tolminskem okraju
Prvi zadružni dom v tolminskem okraju je bil odprt 20. junija v Idriji pri Bači, kjer so vaščani s pomočjo prebivalcev in množičnih organizacij okoliških vasi v dobrem mesecu preuredili za zadružni dom bivšo kara-binersko kasarno In k njej prizidali še veliko in prostorno dvorano. Ta prvi pomemben uspeh pri gradnji zadružnih domov v našem okraju je bil lep zgled drugim vasem in je dal poguma ostalim graditeljem zadružnih domov. Tako so bili do V. kongresa KPJ odprti še trije zadružni domovi v našem okraju, in sicer v Žagi, v Čezsoči in v Zadlaz-Cadrgu. Posebno pohvalo zaslužijo prebivalci vasi Zad-laz-Cadrg, ki so si postavili svoj zadružni dom v izredno težkih pogojih. Vas je v strmem hribu in je oddaljena od Tolmina dobro uro hoda. Do nje ne pelje nobena vozna pot, zato so morali vaščani skoraj ves gradbeni material znositi na svojih hrbtih. Pesek in gramoz so nosili kar v značilnih tolminskih koših ali, kakor jih tu imenujejo »oprtnikih«. Kljub tem
Tudi pri nas čutimo potrebo po veliki moderni zgradbi, po zadružnem domu, ker v vasi nimamo primernih prostorov za urade, sejne in društvene sestanke, trgovino in skladišča, gledališke in kino predstave ter telovadnico. Koncem vasi proti Gornejm gradu ob glavni cesti je naše gradišče zadružnega doma. Malo imamo še doslej uspehov prostovoljnega dela. Izkopan je šele temelj. Glavni vzrok te zakasnitve je ta, ker je bila cela vas Bočna kot ena najvažnejših partizanskih postojank v Savinjski dolini v času okupacije požgana. Tudi največje šolsko poslopje v okraju je bilo v ruševinah. Lotili smo se najprej obnove vasi in šole, v kateri se že vrši redni šolski pouk, a zdaj se bomo pod strokovnim vodstvom tov. Joža Čeplaka resno in vztrajno poprijeli prostovoljnega dela pri
ogromnim težavam in majhnemu številu prebivalcev vasi je bil zadružni dom v Zadlaz-Cadrgu dograjen v zelo kratkem času.
Zadružne domove gradilo tudi v Kobaridu, Bovcu in drugih kraiih tolminskega okraja. Dela pa sedaj le počasi napredujejo, ker so vsi zaposleni pri košnji. Poglavje zase pa je Zatolmin. Ta vas je bila v začetku akcije za gradnjo zadružnih domov med prvimi v tolminskem okraju in je tudi prejela prehodno zastavo. Zadružni dom je že pod streho, vendar do otvoritve ni prišlo, ker manjka še notranja oprema. Priznati pa je treba, Ja bo ta zadružni dom največji in najlepši v našem okraju. Upajmo, da se bodo po končanih glavnih poljskih opravilih tudi Zatolminci z novim elanom vrgli na delo in da bodo še letos dokončali graditev svojega zadružnega doma. Enako želimo tudi nekaterim drugim vasem, ki doslej gradnji zadružnih domov niso posvečale dovolj pažnje.	oj.
gradnji zadružnega doma. Dobra volja in zavest, da gradimo zadružni dom sebi v korist, nas vzpodbujata, da se bomo poprijeli dela na gradišču še z večjo vnemo kot doslej. V ta namen je gradbena uprava razdelila okoliš KLO Bočna v 10 delovnih skupin in postavila vsaki skupini delovnega vodjo. Vsak dan dela na gradišču po ena skupina, a v času zadružnega tedna pa sta delali na gradišču po dve skupini.
Veliko pobudo za to delo nam Je dalo 23 prostovoljcev sindikata zdravilišča Topolšice pri Šoštanju. Uspeh njihovega dela je bil na gradišču zelo viden. Izkopali so nad 30 m' temeljev. Za zaključek dela so njihova mladina in pionirji napravili v šekovi dvorani kulturno prireditev. Vsi Bočani želimo, da nas zo-
pet obiščejo In nam napovedo udarniško tekmovanja pri delu.
Gradnja zadružnega doma je v teku. Izkopani so vsi temelji in prepravljen ves potrebni material na gradišču za betoniranje temeljev. Obnovljena in še lepša vas Bočna }8 zadosten dokaz, da so Bočani marljivi in napredni, zato smo prepričani, da bo poleg šole tudi novi zadružni dom v kras in ponos kakor tudi v korist vsem Bočanom.
Graditev zadružnih 'domov na Dolenjskem
Graditev zadružnih domov na Dolenjskem v novomeškem okraju ss je zelo poživila. Potnik, ki potuje v Dol. Toplice in izstopi na zadnji železniški postaji v Straži, takoj opazi marljive delavce, ki s prosto voljnimi urami pripravljajo material in temelj za zgradi» bodočega zadružnega doma. ki mora Biti še to jesen pod streho. Vsak, kdor koli ima prosti čas izven svojega poklicnega dela. hoče s svojim delom doprinesti, da bi bil načrt čim preje uresničen.
Tako so tudi v Dol. Toplicah pridno -na delu Zelo pomagajo prostovoljci iz Novega mesta, ki pridejo delat ob nedejfah Zadružni dom se naglo dviga. Ta teden že pridejo tesarji polagat strop in streho, tako. da bo prva etapa doma pod streho do
10.	t. m. kakor so predvidevali graditelji. Deževje je sicer zelo oviralo delo, a v zadnjem Času, ko je nastalo lepo vreme, se mogočna stavba naglo dviga.
Tudi v Podturnu nočejo zaostati za drugimi kraji. Podturnčami in tudi prebivalci sosednjih vasi so marljivo na delu. Vozniki pridno dovažajo ka menje in drugi gradbeni material. S kopanjem temelja pa so začeli zadnjo nedeljo. Vse, staro in mlado se marljivo giblje in skoraj ni hiše. ki bi se ne udeležila dela, ker pač vedo, da delajo za sebe in za boljšo bodočnost svoje vasi. Podturnčani, ki so se v času osvobodilne borbe sijajno izkazali, tudi pri gradnji zadružnega doma nočejo biti zadnji. G.
Garadsafa zataiŽM&ga ctaa v Bscni
močjo daril OLPS in ustanovili 51 knjižnic. Razen knjižnic so ustanovili v Fokovcih, Zenkovcih in Brdoncih čitalnice. Otvoritev čitalnice v Zenkovcih je bila združena s kulturnim programom. Prireditve se je udeležilo okrog 1000 vaščanov.
V	radgonskem okraju so vse sile zbrane za gradnjo zadružnih domov. Za izpolnitev predkongresne obveze je treba zgraditi 20 domov. Okraj je zaslužil vsekakor nagrado. Nagradili so ga: Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije, nagradile so ga sindikalne podružnice iz Ljubljane, ki so poslali knjižne zbirke na 10 gradilišč. V okraj Ilirska Bistrica pa so Ljubljančani knjige kar sami ponesli na gradilišča.
V	ostalih primorskih okrajih so knjižnice že bile ustanovljene.
Ptujski okraj Je bil med prvimi, ki se je pridružil tekmovanju, čeprav ima opravka z obsežnim ln težkim terenom. Knjižnice so ustanovili do 10. julija prav tako tudi v okraju Mari-bor-okolica.
V	zvezi s predkonoresnim tekmovanjem le v radgonski »Naši knjigi« zmanjkalo knjig.
Posebej je treba še omeniti pošiljko knjig Turnišču v lendavskem okraju in Sv. Križu na tržaškem ozemlju. Sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani se je že pozimi kot prva sindikalna podružnica vključila, v tekmovanje. Podružnica je poslala 30.000 dinarjev Izvrš-
nemu odboru Lludske prosvete Slovenije.
Obveza je izpolnjena. Prebivalstvo vsakega krajevnega ljudskega odbora v Sloveniii ima svojo liudsko knjižnico, ponekod sta celo 2 ali še več. Dvomimo, da je kje na svetu dežela, kjer bi bila mreža ljudskih knjižnic tako gosta kakor pri nas. Po vaseh ie zlomljeno mišljenje, da je dovolj, če jc knjižnica tam, kjer je šola, da zadošča koledar.
Knjižnice bodo dajale vsebino zadružnim domovom. Vedno več bo bralcev, ki jih ne bodo zanimale le pratike, koledarji in večernice, ki se jim bodo zdele smešne lažne vremenske napovedi, odvratni življenjepisi, dvomljivih velemož in dolgočasne solzave zgodbe, kajti navadili se bodo brati najlepša dela naše književnosti, ustvaritve najnaprednejših piscev ter dragocene spise Lenina in drugih globokih. poznavalcev družbenega razvoja.
V prejšnji Jugoslaviji je bilo treba skoraj 20 let, da je Slovenija ustanovila 849 knjižnic. V teh knjižnicah je bilo 580.000 knjig. Toda mnoge od teh knjig so bile vse prej kakor vzgojne — mnoge dandanes odklanjamo. Okupator ie veliko knjig uničil, ni pa mogel uničiti ljubezni do knjige. Ljudje so si ponovno zaželeli knjižnic in skoraj povsod v Sloveniji jih je bilo treba iznova ustanoviti. Po dobrih treh letih svobode imamo vsega že 1607 knjižnic z 392.786 knjigami.
Take uspehe lahko doseže samo svobodno ljudstvo, ki ima v sebi veliko življenjsko silo in željo po pravičnejšem, lepšem in kulturnejšem življenju, kakor ga je moralo živeti stoletja.
Dandanes to ljudstvo rešuje tudi naloge kulturnega življenja na nov, na borben način. Zato tekmuje tudi za dvig knjižnic, za izboljšanje knjižnic, zato bo očistilo naše knjižnice vse nepotrebne navlake, zato bomo dvignili zanimanje za politično literaturo, da bomo pod vodstvom Partije napredovali v socializem in še temeljiteje odgovarjali na težke klevete, ki niso zadela samo našega partijskega vodstva, ampak tudi naše borbeno in delovno ljudstvo. Roza Mencin
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Engels: Poloiaj delavskega razreda v Jtngliji. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Strani 334. Ljubljana 1943.
Friedrich Engels: Razvoj socializma od utopije do znanosti. Izdala Cankar* jeva založba. Mala knjižnica Marksizma-leninizma. Strani 61. Ljubljana 1943.
J. V Stalin: O dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Izdala Cankarjeva založba. Mala knjižnica Marksizma-leninizma Strani 38. Ljubljana 1948.
Manc - Engels: Iz pisem n zgodovinskem materializmu. Cankarjeva založba. Mala knjižnica Marksizma-leiiioizma. —, Strani 29. Ljubljana 1948.
LJUDSKA TEHNIKA
Skoki s padali
Padalstvo je y Sloveniji v začetki»! fcazvcia in Se ni dosegrio množičnosti. 0a.s5 ravno je to lep šport, ki krepi predvsem duha in voljo in ustvarja celega Slovaka» Poleg tega je padalstvo v oiiviru prevojaške vzgoje mladine ena fanned panog njenega udejstvovanja. V Sovjetski zvezi je padalstvo že tako množično, da tisoči in tisoči ljudi skačejo s padalom. Visoko stopnjo tega Športa najbolje kaže rekordni skok podpolkovnika Ro manor kega z višine 13.400 A-a katerim je presenetil ves svet.
po prvih uspelih množičnih padalskih skokih pri nas v lanskem letu, so •e letalske organizacije še z večjo vnemo lotile nadaljnjega organiziranja pa-
m?
W m

; ■	;;	v..;
dalatvs, priredile so več padalskih teoretičnih tečajev po £scb važnejših centri Slovenije. Izšolanih je bilo mnogo mladincev In mladink, tako da j« lanskoletna število padalcev večkrat presežene.
V	teoretičnih tečajih »e mladinci spo-■n&vajo s tehniko skoka, s padalom, Ess>doviaio padalstva in slaganjem pa-{teäa. Tihneäjjto poznanje in obvladanja tab štirih predmetov je naobhodno pote »Smo vaskesau padalcu, da bo nas pravil no ln ravesfao Izvršil svoj prvi «draft a padalom. $eveda pa mora biti TŠ-ak padaiw pred skokom zdravniško pregledan, če 1© sposoben za skakanje.
Drvi gSck s padalom, na katerega vsak padalec najtežje čaka, Je edinstven dogodek. Nikomur drugemu. ni dan take krasen razgled po naši säSio-viti daficU hat padalcu, sedečem na svojem padalu, pa čeprav le za nekaj bežnih trenutkov.
Lstalsia zveza Slovenije, ki v okviru lordska tehnike skrbi za razvoj padalstva, orgseiizlra v teh dneh množično skakanja s padalom predvsem za tiste padcžce, ki so kotos položili teoretične "otte. Padalci naj se javijo svojim letalskim društvom, da tam prejmejo navodila za padalske skoke, ki so bodo vršili v prvi pelGvlcl tega meseca. Tl skoki bodo v lem letu poslednji, zato naj nihče ne samudl priložnosti za svoj prvi težko pričakovani skok.
Majnik Stanko.
Sž=®ššs2fi zanimivosti
Na metln^TC-dnem teniškem turnirju za prvenstvo češkoslovaška sta prvo mesto
v i,gii moških parov zasedla Mitič in Püi&da» ki sta premagala češkoslovaško dvojico šole-Krajčik s 6*2, 6:2 in 6;2. Prvenstvo mešanih parov je osvojila madžarska dvojica Katona - Erdödi z zimsgo nad čctikosovaekim parom Za-brodski-Tovloya s 6:2 in 6:3.
V	Dubrovniku so odigrali nogometno tekmo za jugoslovanski pokal med »Jugom •- iz Dubrovnika in »Cementom« iz Solina. Zmagal solinski »Cement«. (Tanjug)
V	polfinalnih tekmah za nogometno prvenstvo Bolgarije je »Lovski« (Sofija) zmagal nad »Marekom« iz Dupnice s 3:1, v drugi tekmi pa je »Septemvir« (Sofija) premagal »Spartaka« iz Varne s 2:1. To je prvi primer, da sodelujejo v polfinalu za prvenstvo LR Bolgarije v nogometu tudi pokrajinska moštva.
V	Mcakvi je v teku jubilejna sparta-kiaes športnega društva »Dinamo«, ki to je udeležujejo člani vseh športnih odsekov društva.
Pri motornih dirkah je Kart&vcev s sovjetskim motorjem sM-72« prevozil 100 km v 38:55,8 min., kar ustreza povprečni hitrosti 154,12 km na uro.
Nogometna tekma za prvenstvo ZSSR jned »Torpedom« iz Moskve in »Dinamom« iz Minska je Končala z zmago Torpeda 5:1. Na čelu tabela je »Spartak« iz Moskve.
Za razvoj plavalnega športa na Poljskem. Na vsta ozemlju Republike Poljaka so izvedli množično akcijo učenja plavanja.
Po XIY. kolu tekmovanja za prvenstvo Poljske v nogometu je na čelu tabele »Srakowia« iz Krakova, na drugem mestu je »Hub« iz Hožuwa. na tretjem mestu pa je »Wisla« iz Varšave. Lanski prvak, moštvo »Warte« iz Varšave, je na četrtem cistu.
V	Poznanju so bila V. poljska med-krc*ca boksarska tekmovanja juniorjev za prvenstvo v letošnjem letu. prvo mesto jo osvojila reprezentanca poznan-ekega okrožja z 21. točkami. Po tem tekmovanju je bilo igranih 8 najboljših boksarjev za meddržavno srečanje s Češkoslovaško. Id bo 22. avgusta tega leta.
FSšSSKfšiSA
DEUTET SVEŽIH HIB
mo — poverjeništvo za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo po ^ kg rib tudi ostali potrošniki in sicer:
Nav 1 na crirezek 200; OM 1 na od resell 219; OM 2 na odrezek 239; Do j na odrezek 179.
jrlaeiio Ljublana Marl&ar in Sl. Primorje
SPORED ZA ČETRTEK
5.30 Slovenske narodne. 5.40 Napoved časa in poročila. 5.50 Jntranja telovadba. 6.00 Sovjetska lahka glasba. 6.3») Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Ruske narodne pesmi lSjBONapove-d časa in poročila. 12-40 Za-bafvna glasba, mali oglasi in objave. 13-00 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Gospodarski pregled. 14.1*0 Samospeva slovenskih skladateljev X>oja sopranistka Nuša Kristan, pri klavirju Dana Peruskova. 14.30 N;, ved Časa« poročala in objava večernega »-ryte. 14.45 Ftrederrdo Chopin - skladni ei j, Jd ga beste v tam tednu poslušali. 18.30 Is angleške orkestralne glasbe. 19.00 Ra-dnevnik. 19.10 Igra instrumentalni kyaerte* »Signal«. 19.30 Napoved časa in PWWöila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Prof. dr. Milica Valentinčič: Zakaj cepimo pse proti steklini. 20-15 Pojo Fantje na vasi 20.45 Igra orfreeter AndT'-o Kastdanctzl *21.00 Solohov; Preorana ledina. 21.30 Iz Wag-aerj^sv^h oper. 22.00 Prenos poročila Zvutslo postaje Beograd. 22 30 Iz đel Edvarda Griega. 23.30 Zaključek oddaje. .
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek, S. avgusta: Msrgia, Marija
Snežna.
Petek, 6. avgusta: Vlasta.
SPOMINSKI DNEVI
5. VIII. 1895. — Umrl Friedrich Engel«. 5. VIII. 19<2. — Boji na Jelovici na Gorenjskem.
5.-7. 1945. — I. kongres Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromoetje. Marijin trg St. 5.
•
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V LJUBLJANI opozarja s tem na svojo objavo v nažem časopisu z dne 15. junija t. L, ki vsebnje utemeljene razloge opustitve dosedanjega načina nabiranja naročnikov za naše knjižne zbirke. V zvezi s tem Vam sporočamo, da te dni rapoSUjamo knjigarnam v Sloveniji naj-novcjSe delo iz zbirke »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljeve in sicer: Josip Jurčič. II. del Hkrati je vsaka knjigarna prejela tud! natančen spisek vseh dosedanjih naših naročnikov iz okraja, kjer je knjigarna. Vsi nzročrflki naj v teh knjigarnah dvigajo to In nadaljne knjige v roku enega meseca po izidu vsake knjige. Po tem roku prednostna pravica ugasne.	1581-n
FD »Krim« priredi dne 18. avgusta 1948 ob priliki fizkulturnega dne FD »Volga« množičen društveni iriet v Solkan. Prijavo sprejema tajništvo v Domu na Viču do 10 t. m.	15S0n
URADNI LIST Ljndske republike Slovenijo
ima v 83. številki V. letnika, z dno A avgusta 1948 naslednjo vsebino:
178.	Uredba o izdajanju zdravniških spričeval.
179.	Sprememba pravilnika o izdajanju enako učinkujočih zdravil in zdravilnih preparatov
1S0. Odredba o pristojbinah ca bablško
pomoč.
181. Odredba o obveznem prijavljanju tuberkuloze in o razvidu tuberkuloznih. UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC spo-roča, do so na ncurološki-psihiatrični kliniki ambulantni pregledi za zunanje bolnike Tsak dan samo od 8. do 9. ure, razen nedelj ln državnih praznikov. Izven navedenega časa ambnlanca ne dela.
Zdravnik za očesne bolezni dr. Dereani, Kongresni trg št. 14, zdravi zopet redno.	»	1571 -n
Državna višja gimnazija, Brežice. Na državni višji gimnaziji v Brežicah bodo popravni, sprejemni in privatni iz.pit.i_ od 1. do 4. septembra t. 1. Prošnje vložite do 23. avgusta in jih kolkujte z 10 din-prošnje za popravne izpite pa še posebej s kolkom za 10 din za vsak # predmet. Redni šolski pouk sa bo predvidoma začel 10. septembra- — Ravnateljstvo.
Izlet s Partizanko. Putnik Ljubljana priredi štiridnevno potovanje (od 21. do 24. t. m.) z našim luksuznim parnikom Partizanko z Reke do Dubrovnika. S tem jo dana možnost vsem. da sl nas največji prekooceanski parnik ogledajo, poleg tega pa se jim bo nudil užitka poln izlet ob naši obali. Prijavljajte se takoj v poslovalnicah Putnika v Sloveniji!' 15S2-n
Kinematografi
LJUBLJANA MOSKVA: češki film »Veseli študent«, tednik. — SLOGA: sovjetski film '»Tahir in Zuhra», tednik.
—	Predstave v obeh kinematografih ob 18.30 in 20.30. — LETNI TIVOLI: sovjetski film »Mi iz Kronštata«, tednik.
—	Predstave ob 21. — KODELJEVO: češki film »Gosli in sanje«, tednik. — Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Prva plesalka«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Pozdravljena Moskva«, tednik. — LETNI MARIBOR: sovjetski film «Otok brez imena«, tednik.
CELJE METROPOL: nemški film »Morilci so med nami«, tednik.
KAMNIK: češki film »PardubiSke gospe«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjetski fjlm »Mi-kiuho Maklaj«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Nače «oec, tednik.
ZASLUŽEK
INŠTRUKTORJA za srbohrvaščino, ki bi pripravljal dijaka drugeag razreda gimnazije za popravni Izpit, — iščem za takoj. Ponudbe pod Dober inštruktor na oglasni odd. 22609-4 UREDIM VAM nabavno-prodajno in administrativno poslovanje v popoldanskih urah. Ponudbe na ogl. odd. pod Ekonomist.	22637-4
IŠČEM FOSTREžNICO za nekaj ur dnevno. Gogala, Rimska cesta št. 7, vrata 4.	22542-4
POPOLDANSKO ZAPOSLITEV, pisarniško (knjigovodstvo itd.) ali drugo, sprejmem. Ponudbe pod »Verziran« na oglasni oddelek.	22543-4
INŠTRUKTORJA za matematiko nižje šole iščem. Ponudbe pod Matematika na oglasni oddelek.	22521-4
PRODAM
ŽENSKE OBLEKE za sloko postavo, dobro ohranjene, gojzerje in dva para športnih čevljev št. 37, prodam. Ogled: Levstikova št. 16 od 15. do 18. ure.	22413-5
KOMPLETNO JEDILNICO, 2 zgodovinski sliki, mizo in 4 stole, trd les, karniso in lestenec za spalno sobo prodam. Bogojevič, Gledališka 12 — levo.	22018-5
LEPO ZENSKO KOLO prodam. Ogled od 17 dalje. Feldstein, Pred škofijo štev. *3-11.	22463-5
KUHINJSKO MIZO in moško kolo — prodam. Kavškova 5-1, levo. 22545-5 ČEVLJARSKI STROJ Singer, levoroč-ni, malo rabljen, prodam. Ponudbe pod iSnger na ogl. odd. 22546-5 MOŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 22547-5 RADIO 4+1, lepe oblike, čist in močan glas. in druge predmete prodam. Krtževniška 5-II, desno.	22566-5
TENIS-LOPAR prodam Naslov v ogl.
oddelku.	22569-5
NOVO SADNO ŠKROPILNICO prodam Naslov v oglasnem odd. 22573-5 BELO VZORČASTO OBLEKO, novo, prava svila, in zeleno modno jopico za vitko postavo prodam. Zibertova ulica 17-1.	22576-5
OREHOVO OMARO za perilo s predalniki, mizo in stojalo za knjige prodam. Ažbetova ulica štev. 4, srednji zvonec.	22578-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled od 3.—4. Logar, Škofja ulica 6.	2255S-5
MOŠKE ČEVLJE 40—41, BLAGO ZA ŽENSKI JESENSKI PLAŠČ, ŠPORTNI VOZIČEK, poletno žensko obleko in čevlje št. 3 6 prodam. — Muzejska ulica 7-IV. nadstr., desno. 22649-5 DVE HARMONIKI znamke »Lubas«, tritonski, dobro ohranjeni, fotografski aparat 9x12. moško kolo, skoraj novo, žensko ročno uro In 7 novih oken z dvojno zaporo prodam. Gena oo dogovoru. Vrtnik Vinko. Spodnji ! Brnik št. 5, p. Cerklje.	22427-5	j
.' VALNI STROJ z dolgim čolničkom, ! dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 22426-5 MOŠKE NIZKE ČEVLJE, volnen ženski pulover, bela. rdeče-rožasta črna oblekca in belo platno za odejo prodam. Iz prijaznosti na ogled: Bogojevič. Gledališka 12. levo. 22490-5 KUHINJSKI LINOLEJ prodam. Ogled od 13. do 16. Naslov v oglasnem oddelku.	22556-5
6 METROV BUKOVIH DRV prodam. Vprašati med 14. in 15. Naslov v ogl. oddelku.	22555-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, ponlk-ljan, ugodno naprodaj Naslov: Z., Sv. Petra cesta št. 71.	22554-5
VISOKO OMAKO, posteljo a peresno žimnico in sobno kredenco z maruio-rovo ploščo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22610-5
RADIO, moško kolo ln 2 novi rezervni zračnici prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22611-5
NOVO MOŠKO KOLO prodam. Vreček.
Medvedova 30.	22614-5
NOVO PREŠITO ODEJO ln gojzerje — prodam. Janežičeva 11.	22615-5
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, dobro ohranjen, pogrezljiv, — prodam Sv. Petra nasip številka 59, desno. '	22617-6
RADIO »Orion«, štlrlcevnl, ln nove, rdeče ženske opanke št. 37 prodam. Ogled od 13. do 15. Cerkvena ulica štev 1.	22618-5
ROŽASTO SVETLO OBLEKO za srednjo postavo, mladostno, sandale 39, nove, In posteljno pregrinjalo čez obe postelji prodam. Moste, Društvena ulica 32, Verbinc.	22620-5
DIVAN prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22602-5
JEDILNI PRTIČI in pokončno radijsko anteno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22604-5
MOSTNO TEHTNICO za 5000 kg prodam. Naslov v oglasnem odd. 22605-5 KOMPLETNO KUHINJSKO OPRAVO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled jutri od 13. do 16. ure. Naslov v ogl. oddelku.	22606-5
NAVADEN VOZ, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Slov poročevalca.	22621-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca.	22623-5
KUIHNJSKO TEHTNICO, 5 kg. ugodno prodam. Tyr ševa c. 87a-I, levo. Ljubljana.	22559-5
NOV SIVI KOSTUM, predvojno blago, ln temnomodro volneno obleko prodam. Ogled med 14. In 16. uro. Naslov v ogl. odd.	22562-5
TRITONSKO HARMONIKO Lubas, dobro ohranjeno, prodam za 13.000 din. Ambrož Jože, Lahovče pri Komendi štev. 35.	22563-5
NOV ŠPORTNI VOZIČEK, lep, prodam. Naslov v ogl. odd. 22564-5 PISALNI STROJ znamke »Adler«, popolnoma nepoškodovan, prodam. — Vprašati Miklošičeva številka 4-III. nadstropje.	22565-5
BRZOKUHALNIK za kavo, pripraven za kavarne, prodam. Gojak, Jesenice, Gosposvetska 4S.	22583-5
MOŠKO ZAPESTNO URO »Anker, novo, na 15 kamnov, prodam. Ponudbe pod 6200 na ogl. odd. 22587-5 RJUHE, lakaste salonarje št. 38 ln usnjate copate prodam. Ogled od 8. do 11. Naslov v ogl. odd. 225S9-5 DVOFAZNI ELEKTROMOTOR, 24 voltov, 20 amper, prodam. Sv, Petra nasip št. 29 pri čevljarju. 22590-5 ČAJNI SERVIS najboljše kvalitete in vinski servis prodam. Na ogled dopoldne med 9. in 12. Černetova 9-1, Šiška.	22596-5
SALONARJE št. 38, črn ševro s srednjo peto, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	22597-5
SVILENO OBLEKO, Krasno, rdečo ln nov vezen prt za slavnostne prilike prodam. Ogled od 16. do 18. ure. — Rimska 7, vrata 1.	22599-5
NOVA ZIMSKA SUKNJA — krombl v temno modri barvi, predvojno blago, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	22633-5
VELIK FRIGIDAIRE, kompleten, toda brez kompresorja, naprodaj za vsako sprejemljivo ceno. Naslov v ogl. odd.	22631-5
MORNARIŠKO OBLEKO lz modrega šantunga, zelo lepo, za nižjo ali srednjo postavo in temnomodro volneno kopalno obleko prodam. Na ogled: Levčeva 33.	::630-5
DVA PLAŠČA In zračnico za kolo — prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod značko Rabljeno.	32629-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Prisojna ulica 8, pri Taboru.	22628-5
SREBRNI PRIBOR za pecivo: 12 nožev in 12 vilic ter ženske salonarje št. 38, temnomoder semiš, prodam. Ambrožev trg 3-1, levo, — Cukrar-na.	22627-5
MODERNO OBEDNICO. dobro ohranjeno (kavkaski oreh) ugodno prodam. Ogled: Cesta v Rožno dolino 42, I. nadstropje.	22626-5
ŠPORTNI VOZIČEK in malt otroški tricikel prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22625-5
LUC ZA OBSEVANJE (višinsko sonce) original »Hanau« ln električno krtačo za parket prodam. Naslov v ogl. odd.	22624-5
NOV ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Florijanska 18.	22634-5
FOTOGRAFSKI APARAT Kontaks — prvi model Sonnar 1:2. zelo dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Kontax.	22635-5
ZENSKE LETNE ČEVLJE št. 37. nove. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22639-5
DOBER RADIO naprodaj. Ogled danes ves dan in jutri do 10. ure. Naslov v ogl. odd	22640-5
LOVSKEGA PSA, resastega isterjan-ca z rodovnikom, dobrega gonjača lisic ln zajcev, zaradi opustitve lova prodam. Bleiweisova 25-11 — Lešnik.	22642-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Hradeckega S.	22534-6
URO BUDILKO 1 uro za motorno kolo ali avto. ki teče 8 dni, 3.20 m blaga najboljše vrste za rolete in mali mikroskop prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	22535-5
ZLATO VERIŽICO z obeskom prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 22536-5 OMARO za obleko, mizo, štiri fotelje, preprogo in zrcalo prodam. Cesta na Rožnik št. 5-II.	22538-5
ŠPORTNI VOZIČEK, zelo lep, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 22539-5 MOŠKO KOLO znamke »Kosmos«, malo rabljeno, prodam. Jenkova ulica štev. 11-1.	22540-6
DESET KILOGRAMOV ZIME prodam. Ogled od 8 do 14. Kastelic Marja, Celovška 130.	22532-5
KRASEN PLIŠ — srebrnosiv ln moder, primeren za tapeciranje ali dekoracijo, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 22523-5 POHIŠTVENO BLAGO (pliš) terakot barve, predvojno, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 22524-6 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, močan, predvojni, prodam. Naslov v ogl. oddelku	22520-5
MEŠALNO PIPO (baterijo) za kopalno kad, dva mala umivalnika, keramične ploščice za tlak, malenkost drobnega instalacijskega vodovodnega In električnega materiala, eno avtomobilsko gumo 15x5.00, rabljeno, in novo zračnico 20x7.50 prodam. Ponudbe pod Kvalitetno na oglasni oddelek.	22506-5
GUGALNO MREŽO, špansko steno, veliko in malo mizo in nekaj prave kave prodam. Naslov v oglasnem oddelku	22510-5
PLESKANA POSTELJA z mrežo za 1500 din, tehtnica do 5 kg in nekaj navadnih stolov naprodaj. Ogled od 14. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	22512-5
NOVO PISALNO MIZO, delno furnirano, iz jesenovega lesa, In rabljeno pohištvo za samsko sobo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 22513-5 PREPROGO TEKAČ, skoraj novo, — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	22514-5
ŠTAJERSKI PRIMOŽ prodam. Krekova 4, Ljubljana-Moste.	22516-5
CRN ŽALNI PAJČOLAN, 2.50 m dolg, lep. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	2S51T-5
KOMPLETNO JEDILNICO, dve zgodovinski sliki, mizo ln 4 stole, trd les, karniso in lestenec za spalno sobo prodam. Bogojevič, Ljubljana, Gledališka 12. levo.	22018-5
PAR MLINSKIH KAMNOV prodam. — Sent P.upert 6.	22429-5
DVA RADIA »Geloso« In »Siemens« — prodam. Huje 35, Kranj. 22428-5
KUPIM
GUMIJASTI PLAŠČ ln zračnico za motorno kolo 19x8 kupim. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. 22464-6 MOTOR na nafto all bencin, 4—8 its, kupim takoj. Ponudbe na naslov: Arnič Terezija, Luče pri Ljubnem, Gorenjsko.	22570-6
ŠIVALNI STROJ, lahko tudi z dolgim čolničkom, kupim. Ponudbe pod Potrebujem na oglasni oddelek. 22557-6 FOTOGRAFSKI MERILEC za čas — vzamem za 14 dni proti odškodnini v najem ali kupim. Ponudbe pod Fotografski merilec na oglasni oddelek Slov. poročevalca,	22553-6
BLAGO ali obleko za moške, predvojno. kupim. Rode Franc, Nožice, p Radomlje.	22613-6
LEP ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	22619-6
ENOFAZEN MOTOR z eno konjsko silo kupimo. Ponudbe: Umetniška zadruga z o. J., Ljubljana, šelenburgo-va št. 1.	22622-6
KORUZNE IZDELKE kupim ali zamenjam za čaj. Lončarska steza številka 10.	22560-6
SPALNICO ln jedilnico, novo ali malo rabljeno, samo moderni slog, takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. pod Pohištvo.	22575-6
PSA dobrega čuvaja kupim ali zamenjam za nemško ovčarko. Naslov v ogl. odd.	22591-6
GARNITURO avtomobilskih gum kakor tudi posamezne kose z dimenzijo 16x5.00 ali 5.50 nujno potrebujem vsaj 80%. Plačam dobro, Siejko, — Podlimbarskega 35 — Ljubljana — Šiška.	22632-6
STOLČEK ali voziček, primeren za 2 letno punčko, ki je zaradi izpaha v kolkih v mavcu, kupim. Ponudbe na: A. Cvar, Vodovodna cesta številka 15.	22638-6
ČRNO MARMORNO PLOŠČO, okoli 60x40 cm, kupim. Ponudbe pod Marmor na ogl. oddelek.	22527-6
ZAMENJAM
SREBRNO ŽEPNO URO z verižico zamenjam za 4 kg masti. Naslov v ogl. oddelku.	2254S-7
MAST zamenjam za otroško koio, novo ali dobro ohranjeno. Naslov v ogl. oddelku.	22550-7
PRAVO KAVO zamenjam za dober hlevski gnoj. Ponudbe pod »Vrt« na ogl. odd.	*	22579-7
REDUKCIJSKI VENTIL za jeklenke-gas ln aparat rezilec zamenjam za dvokolo Naslov v oglasnem oddelku SP Ljubljana.	22432-7
MLADEGA PLEMENSKEGA BIKA zamenjam za 2 prašiča do 40 kg težka. Naslov: Sitar, Pod hribom 55, šiška.	22595-7
KOLESNE PLAŠČE 2&xlVi zamenjam za nežlčne 26x1 Vi. Celovška cesta 128, pritličje, levo.	22522-7
NEPREMIČNINE
DRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Ljubljani kupim. Golob Josipina, Cig'.ar-jeva 8.	22577-8
PARCELO prodam v bližini Ljubljane za pridobivanje gramoza. Ponudbe poslati na ogl. odd. SP Ljubljana pod značko Gramoz.	22582-8
HIŠO, lahko za manjšim posestvom, v okolici Brežic, kupimo. Kozole Ana, Lastnič 57, pošta Kozje. 22537-8
SOBE - SI ANO V AN JA
STANOVANJE HIŠNIKA v centru — zamenjam. Ogled od 12. do 14. popoldne. Naslov v ogl. odd,- 22561-1Ö OPREMLJENO SOBO z eno posteljo In mizo, po možnosti v bližini centra ali v samem centru, Iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod Center na oglasni oddelek.	22572-10
PRAZNO SOBO Iščem. Več po dogovoru. Ponudbe pod Natančna na ogl. oddelek.	22515-10
PRAZNO SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, išče mirna uradnica. Ponudbe pod Hvaležna na oglasni
oddelek.	  22616-10
MALO SOBICO v centru, vhod s stopnišča, odstopim tistemu, ki odkupi nekaj pohištva. Ponudbe pod 15. avgust na oglasni oddelek. 22612-10 VZGOJITELJICA išče sobo, po možnosti v centru. Ponudbe pod Vzgojiteljica na oglasni oddelek. 22603-10 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje kjerkoli, najraje v šiški. Naslov v ogl. oddelku.	22601-10
OPREMLJENO SOBO išče uradnica v bližini Gradišča in tramvajske postaje, po možnosti s posebnim vhodom in uporabo kopalnice. Plača po dogovoru, takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. pod Mirna. 22594-10 LEPO OPREMLJENO SOBO išče študent tehnike. Plačam po dogovoru v naturalijah. Ponudbe na oglasni oddelek pod Arhitekt.	22633-10
URADNICA išče opremljeno sobo. Tyr-ševa cesta 37-B.	22525-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo na deželi — zamenjam za enako v Ljubljani. Dam tudi nekaj vrta In njivo. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca.	22526-10
ŠTUDENTKA gospodarske fakultete — Išče sončno In neopremljeno ali opremljeno sobo za takoj. Ponudbe pod Nujno na oglasni odd. 22531-10 OPREMLJENO SOBO iščeta dva brata Študenta tehnike. Plačava tudi v naturalijah. Ponudbe . pod študenti na oglasni oddelek.	22507-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo v Gameljnah (pri št. Vidu nad Ljubljano) zamenjam za enako ali enosobno s kuhinjo kjerkoli v bližini tramvaja ali železniš-ke postaje. Ponudbe pod Westfall ja na oglasni oddelek.	22509-10
RAZNO
IZGUBLJENA JE BILA od gostilne Martinčič do Celovške ceste denarnica z vsemi dokumenti na ime škof. Poštenega najditelja prosim, naj ml vrne dokumente, denar sl lahko obdrži.	22552-14
RAZVELJAVLJAM tekstilno nakaznico št 364, ki sem Jo izgubil. Belko Franc, Loka številka 55, pošta Črnomelj.	22569-14
POZOR! Tovarišica iz Beograda, ki je pri prestopu v Zagrebu pustila mrežo z več zavitki, naj se oglasi v Ljubljani, Ulica sv. Marka 27.	22571-14
TOVARIŠICA, ki je našla mojo zapestno uro na veselici v Podutiku, naj jo vrne proti nagradi na naslov: Filipič. Jernejeva 19.	22574-14
RAZVELJAVLJAM živilske nakaznice za mesec avgust SD na Ime Mitja Košmelj, LD Maruška Košmelj, LD Jože Košmelj, Železniki 132 — Gorenjsko.	22580-14
IZGUBILA SEM od Gorenje Save do Jelena žensko zlato zapestno uro. — Poštenega najditelja prosim, naj mi jo vrne proti lepi nagradi. Angela Brezar. Kokrški breg številka 1 — Kranj.	22425-14
IZGUBILA SEM v torek ob 8. zvečer od Knafljeve po Wolfovl čez Tromo-stovje, po Vodnikovem trgu do Rdeče hiše na Poljanskem nasipu drap ženski dežni plašč s podlogo. Pošten najditelj naj ga vrne proti dobri nagradi ha naslov v ogl. odd. 22600-14 PRI KOPANJU NA SAVI v Gostinci pri Zalogu je preteklo nedeljo dne 1. avgusta utonil 16 letni FRANC JELNIKAR. Je srednje postave in okroglega obraza z velikimi lasmi kostanjeve barve. Oblečen je v temnomodre kopalne hlačke. Iskanje je bilo brezuspešno. Kdor bi ga. našel, naj sporoči proti nagradi njegovi materi na naslov: Bučar Franca. Podgrad št. 16, p. Polje.	22551-14
DNE 31. JULIJA je bilo izgubljeno žensko kolo znamke Move, tvorniška &t. 593790. Poštenega najditelja prosim. naj vrne kol® proti dobri nagradi. Naslov v ogl. odd. 22608-14
IZGUBIL SEM 2. t. m. zvečer na cesti ob Gradaščici aktovko z jopičem in naočniki. Pošten najditelj naj javi svoj naslov na ogl. odd. pod Dam nagrado.	22561-14
NAJDITELJU rjave z angora volno kombinirane jopice, izgubljene v nedeljo ob 11. uri dopoldne ob Savinji, dam lepo nagrado. Oddati SP Celje.	22586-14
ZLATO VERIŽICO sem Izgubila v br-zovlaku iz Ljubljane do Celja dne 1. ali 2. avgusta. Vrniti proti dobri nagradi tovarišici Starec Anici, Sv. Petra cesta številka 24-11 — Ljubljana.	22588-14
RAZVELJAVLJAM OF Izkaznico na ime Mirlč Pavla In Stojan, št. 58135 in 36419.	22592-14
UKRADENA MI JE BILA denarnica z živilskimi kartami ln vsemi dokumenti na ime Mikoč Marija, Cesta na Brdo 12. Ker sem revna upokojenka, prosim, da se mi vrne na naslov. V nasprotnem primeru razveljavljam dokumente.	22593-14
VOLNENA JOPICA je bila najdena dne 3. t. m. ob 16. pred Evropo. Dobi se do 11 dopoldne pri Miklavčič, Javorškova 4, Zg. šiška. 22598-14 TISTA, ki je v septembru 1947 v baru Nebotičnik pogrešila svojo volneno jopico, naj se javi na naslov v ogl. oddelku	22643-14
PREKLICUJEM sindikalno izkaznico št. 1228799 na ime Majdič Minka, — Bežigrad 18, Ljubljana. 22641-14 RAZVELJAVLJAM šolsko spričevalo na ime Premru Edo, Vipava številka 206.	22529-14
STENICE vam uničimo s plinom (tudi izven Ljubljane), stanovanje takoj uporabno. Interesenti oddajte naslov pod značko Diskretno v oglasnem oddelku.	22508-14
V NEDELJO ml je bilo v Domžalah ukradeno črno žensko kolo »Diamant« tovarniška številka 1039272. s svetlo, enkrat varjeno baianco, z dinamo in malim reflektorjem. Visoko nagrado prejme, kdor mi ga izsledi, oziroma vrne: Detela Olga, Dob pri Domžalah.	22518-14
RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico na ime: Kranjc Franc. 22519-14
POIZVEDBE
PIPAN ANDREJ iz Domžal, Savska 20, je bil 17. maja 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Sedem tednov pred osvoboditvijo je dezertiral, toda Nemci so g a ujeli in odpeljali v Ljubljano, od koder se je zadnjič oglasil 28. aprila 1945. Kdor bi o njem kaj vedel, prosim, naj proti povrnitvi stroškov sporoči na naslov: Marija Pipan, Domžale, Savska številka 20.	22636-15
Ž8EBANJE SREČK
DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE bo trajalo od 6. do Sl- avgusta 1948.
Druga polovica žrebanja, to je od 23. do 31. avgusta, bo v Ljubljani v Domu sindikatov, Miklošičeva 22.
Kdor še ni obnovil svoje srečke ali si jo želi kupiti, naj se oglasi v invalidskem podjetju Jugoreklam »Kolek-tura srečk«, Ljubljana, Tavčarjeva 5 — Kranj, Titov trg S — Maribor, Slovenska ulica 5 in pri maloprodajalcih tobaka.
V tem razredu bo izžrebanih S 1.000 dobitkov in dve premiji po
600.000 in 300.000 dinarjev.
Izplačujemo brez kakršnih koli odbitkov Dobitki niso obdavčeni.
STISKALNICO za furnirje
Iščemo.
Ponudbe na
Oglasni zavod Hrva£snet
ZAGREB, Trg Republike 5,
pod številko 7709 ali telefon 94-04.
RAZPIS
Komitet za radiodifuzijo vlade FLRJ
RAZPISUJE VEĆ MEST za sprejem v KADIO- TEHNIKU M v Beogradu
šola traja 3 leta in ima svoj Internat.
Kandidati za sprejem v Radio-tehni-kum morajo imeti zaključeno nižjo srednjo šolo in ne smejo biti starejši od 18 let.
Kandidati, ki imajo veselje do radijske tehnike, naj pošljejo prošnje za sprejem do 20. avgusta 1948 Upravi za radiodifuzno službo pri vladi LRS, personalni oddelek, Ljubljana, Cankarjeva cesta 4. II. nadstropje.
Prošnji je. treba priložiti življenjepis In overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala.
Uprava za radiodifuzno službo pri vladi LR Slovenije
RAZPIS
Ministrstvo za lokalni promet LR Slovenije v Ljubljani RAZPISUJE
13 štipendij za šolsko leto 1948-43 za slušatelje ljubljanske univerze po naslednjih fakultetah:
1.	gospodarska fakulteta:
II. letnik: 1 slušatelj,
IH. letnik: 3 slušatelji;
2.	tehnična fakulteta:
a)	gradbeni oddelek:
IV. letnik: 2 slušatelja,
b)	metalurški oddelek:
IV. letnik: 1 slušatelj,
c)	strojni oddelek:
III.	letnik: 1 slušatelj,
IV.	letnik: 5 slušateljev.
Slušatelji navedenih fakultet, ki reflektiralo na štipendije, kakor tudi tisti. ki nameravajo obdržati štipendijo iz preteklega šolskega leta, naj vložijo najkasneje do 31. avgusta t. 1. pri ministrstvu za prosveto LRS — oddelek za visoke šole:
1.	prošnjo, kolkovano z 10 din, s katero prosijo za štipendijo iz sredstev ministrstva za lokalni promet;
2.	kratek življenjepis kolkovan s 5 din;
3 potrdilo o opravljenih izpitih,
4.	štipendijsko vprašalno polo v dvojniku, ki jo prejmejo pri vratarju univerze ;
5.	mnenje pristojnega mestnega ljudskega odbora odnosno okrajnega ljudskega odbora;
6.	potrdilo o imovinskem stanju Dro-silca ln njegove družine in
7.	zdravniško izpričevalo.
Pomanjkljivo opremljene prošnje bo
mo vračali; zamudnike pa odklonil'
Povprečna mesečna štipendija za čas 12 mesecev znaša: za slušatelje gospodarske fakultete do 2500 din, za slušatelje tehnične fakultete pa do 3000 din.
Izbrani štipendisti bodo o podelitvi štipendij obveščeni.
Ob prejemu štipendije za mesec september 1948 bodo štipendisti morali podati pismeno obvezo, da bodo po zaključku študija služili v odrejenem resoru oziroma njegovih podjetij dvakrat več časa, kakor bodo prejemali štipendijo.
Iz sekretariata
ministrstva za lokalni promet LRS
KEMIČNA ČISTILNICA ŠAVS STANE
TYRSEVA S3 in CERKVENA I,
obvešča vse svoje stranke, da naj
dvignejo svoje kemično čiščene obleke do 10. t. m., ker bo do 1. septembra .zaprto.
Planirajte pravočasno,
privatne telefonske naprave, centrale in telefonske zveze za leto 1949!
T. t. št. S204/PI-48 Vsa podjetja, ustanove, ki želo povečati oziroma na novo instalirati zasebne telefonske naprave, telefonske centrale in telefonske zveze v mestnem in izvenmestnem rajonu, naj javijo pismeno do 10. avgusta 1948, v kolikor to že niso naredile, pristojnemu t, t. centru odnosno Direkciji t. t. v Ljubljani.
Denarna sredstva za nabavo aparatur v inozemstvu (devize) si morajo zagotoviti interesenti sami. Le-ti bodo te centrale dobili izključno preko Ju-goelektre v Beogradu.
Neplanirane zveze in naprave v letu 1949 ne bodo upoštevane.
Telegrafsko-telefonska direkcija LJUBLJANA.
POZIV
Okrajni ljudski odbor Postojna POZIVA
vse dolžnike, da v roku od 1. avgusta 1943 do 1. septembra 1948 poravnajo svoje obveznosti, in upnike, da predlože svoje terjatve za naslednja podjetja:
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
»KRAJNER«, POSTOJNA;
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
»SREBOTNJAK«, POSTOJNA;
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
»LAVRENČIČ«. POSTOJNA.
Opozarjamo vse zainteresirane osobe, da točno v roku predlože svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti. V nasprotnem primeru ne bomo upoštevali njihovih terjatev, ostale dolžnike pa bomo izročili v izterjatev sodišču.
KOMISIJA ZA KINEMATOGRAFIJO VLADE LRS
FILMSKA VISOKA SOLA
V BEOGRADU
Komite za kinematografijo vlad« FLRJ razpisuje
NATEČAJ
za sprejem
slušateljev v naslednje odseke: odsek za filmsko režijo, odsek za filmske igralce, .odsek za filmske snematelje in odsek za filmske organizatorje. Pravico do udeležbe v natečaju imajo vsi državljani FLRJ z najmanj 8. razredi srednje ali njej enake šole, za filmske organizatorje pa se bodo upoštevali kandidati ki imajo najmanj trgovsko akademijo ali sorodno šolo.
Sola traja v odseku za filmsko režijo in filmske igralce po 3 leta, v odseku za filmske snematelje 2 leti in v odseku za filmske organizatorje 1 leto. Sprejemni izpiti za kandidate iz Slovenije bodo v Ljubljani 13. in 14. avgusta.
Sprejemni izpit bo obsegal: v odseku za filmske režiserje pismeno in ustno kritiko enega filma ter temo lz splošne izobrazbe;
v odseku za filmske igralce recitacijo ali del vloge iz gledališke igre;
v odseku za filmske snemateije ustni izpit iz področja fotografije in likovne umetnosti
Kandidati za filmske organizatorje ne bodo opravljali sprejemnega izpita.
Kandidati, ki žele sodelovati v tem natečaju lahko pošljejo prošnje Komisiji za kinematografijo pri vladi LRS v Ljubljani najpozneje do 8. avgusta t. i. Prošnji naj dodajo kratek življenjepis in morebiti še svoje dosedanje delo v umetnosti Prošnje po tem roku ne bodo upoštevane. Slušatelji bodo med svojim študijem prejemali štipendijo Komiteta za kinematografijo vlade FLRJ.
Ljubljana, Dalmatinova 5. KOMISIJA ZA KINEMATOGRAFIJO PRI VLADI LRS.
OKLIC
o začetku poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino
SAFARSKO
v sodnem okraju Ljutomer.
Z dnem 9. septembra 1948 se začno poizvedbe zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino ša.-farsko.
Poizvedbe bodo od 9. septembra 1948 dalje vsak delavnik od S. do 15. ure na šafarskem št. 29.
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vse ostale osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se‘poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami; navajati smejo vse, kar utegne služiti temu, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali v prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in kolikor jih imajo sami ali njihovi zastopniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni Usti, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižne mape od 25. avgusta 1948 do S. septembra 1948 vsak dan od 8. ure do 15. ure na šafarskem št. 29.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 29. julija 1948-
+ Umrl nam je moj ljubljeni mož in naš nenadomestljivi oče, stari oče. brat in svak
SREČKO PODBGJ
strojevodja v pokoju
Pogreb bo v četrtek, 5. t. m. ob 17. z Žal, lz kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 3. avgusta 1948.
Rodbine Podboj, Skočir, Dermota ln «stalo sorodstvo.

Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/U — Telefon uredništva ln uprave St. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike št. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranja