Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko Ulico fitov. 16. Z urodnikom so moro govoriti »sak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi so no vračajo. Inserati: Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravniStvu: začelo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na meBoo BO kr., pošiljate v na dom volja me-sočno 9 kr. več. Po poiti velja za oolo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtlota2gld. 50 kr. in za jodon mosoo 85 kr. Ljubljani v četrtek, 26. marcija 1885. Štev. 68. Tečaj n. Parlamentna svoboda in dunajska galerija. Apatija, nebrižnost občinstva v političnih vprašanjih je sigurno toliko zlo, da, če se oziramo ua njegove pogubne posledice, ne bode nam pedantično kritikovati in obsojati vsak preglasni pojav ljudskega mišljenja, bodi-si izraženo tudi na napačnem, neprimernem mestu. Toda udeležba občinstva pri parlamentnih posvetovanjih ne sme nikdar tako daleč segati, da se galerije vtikajo v dotične razprave, da z burnimi kriki motijo mirni njih razvoj ter Žalijo osebno prostost posameznega poslanca. Morda je ni države po vsem širokem svetu, kjer bi se narod bolj živo zanimal za parla-mentne zadeve, nego se to godi na Angleškem; vender se tam nihče izmed poslušalcev ne drzne, mešati se v debato ter glasno izražati svojo pohvalo ali grajo v sami zbornici. Kak hrup so zagnali dunajski listi, opišujoč burne prizore v hrvatskem deželnem zboru, kjer je občinstvo poskušalo, ulogo tragičnega kora igrati v deželnozborski sobani! Nismo mogli po vsem zavreči njih ostrih obsodeb, saj je parlamentna svoboda tisti paladium, brez ko-jega se mirnega, plodovitega delovanja narodnih zastopnikov niti misliti ne moremo. Ali če si danes slufcajno naveofc b«i v dunajski paria-mentni palači tedaj, ko se je glasovalo o pogodbi s severno železnico, če si sam stal sredi razgrajajočih, večinoma mladoletnih poslušalcev na galeriji, obliti te je morala rudečica in vprašal si se, ali je to zares ona hvalisana nemška „omika“, katera rodi tako grenek sad! Ne samo v zbornici prodirajo elementi, kateri oponašajo junaka Starčevica, tudi galerije si prizadevajo, da bi vspešno posnemale vse nerodnosti in nevkretnosti onih razsajalcev, kateri »stranko prava“ zastopajo med poslušalci hrvatskega sabora. To vam je bil danes prizor v državnem zboru! V obrambo dunajskega domačega pre- Listek. Črnogorska nevesta. (Izvirna novela. Spisal J. Bed6n ek.) (Dalje.) Milica zopet k nezavedencu poklekne. Prsi so se mu dvigale, tedaj zapazi tudi zraven sebe na parobku ležečo listnico njegovo in jo pobere. Radovednost, ki je vsem Evinim hčeram v tako polni meri podeljena, tudi njo sili, listnico odpreti. Najprvo kar zagleda, bila je njena lastna slika od mrzle svinčenke prevrtana. Usta blede podobe kazale so nasledke obilih poljubov. „Veuder mi je usoda vsaj na podobi smrtni strel s taboj deliti dovolila, moj srčno ljubljeni Miroslav, akoravno na takov čuden način. Kako sladak, kako prijeten bi mi bil smrtni strel pač postal, ko bi bil, mesto da je to mlado življenje tako neusmiljeno raztrgal, »noje končal! Ostala bi mi bila ta-le ura srčne žalosti nezuana. In kaj bodem vboga, zapuščena sirota začela, ako mi smrt to-le mlado ^vljenje, na katerem z dušo in telesom, kakor k&plja na bilki, visim, vzame! Ne, ne, to se »e smo zgoditi, take zgube bi moje srce ne bivalstva moram pač naglašati, da škandali niso izvirali od strani pravih Dunaj čanov. Kar je tu gori kričalo in drlo se, sikalo in žvižgalo, po svoji ogromni večini ni bilo dunajskega rodu. Pravi Dunajčan je lehkoživ veseljak, ljubezniv v svoji naivni dobrohotnosti, nebrigajoč se za politične rabuke in strankarske prepire. Po svoji naravni vljudnosti se jako lepo razlikuje od silovitega berolinskega nmoba“, politične razprave ga malo zanimajo, redkokedaj si ogleda državnozborsko palačo od znotraj, in če se udeležuje kake seje, obnašal se bode tako dostojno, kakor je pričakovati od prebivalca cesarske stolnice. Ali v gostih trumah gnjetila se je na galeriji „mladonemška“ garda, pristaši Schonerer-jevi in Knotzovi, večinoma mladeniči, katerim bi mnogo bolje pristajalo, poslušati vse-učiliščne profesorje in učiti se v bibliotekah, nego da dragi čas tratijo s fantalinskimi demonstracijami, sebi, svoji bodočnosti in svojemu stanu v očitno škodo. Stvar pa je bila taka: Baje uže mnogo let nobeno vprašanje ni v toliki meri zanimalo dunajskega prebivalstva, nego pogodba s severno železuico. Ne da se zanikati, da je na Dunaji kaj malo prijateljev tega delniškega društva. Povsod čuješ glasne pritožbe o njegovi brezobzirnosti in lakomnosti, in če bi Dunaj mogel odločiti to zadevo, bi severna železnica takoj morala nehati. Ni čuda tedaj, da so galerije bile natlačene poslušalcev, redius gledalcev, kajti le redko kedaj se na drugi galeriji vlovi kaka beseda, zlasti če govornik tako silnega organa nima, kakor na pr. naš Raič ali češki Hevera. Še enkrat se je ponavljalo, kar smo uže tolikrat bili slišali in čitali. Poslanec dr. Rus, katerega so si levičarji izvolili generalnim govornikom, povedal je le nekaj novega; iznenadil je poslušalce s senzacijonalno novico, da je ministerstvo pre-svitli kroni zastavilo svojo besedo, da se severna železnica ne bode podržavila ter da je to alternativo tudi predočila desnici. Začudeno bilo vstani preživeti. Še mi moraš živeti, moj Miroslav, še moraš jasne dneve in lepe ure v naročji svoje Milice preživeti, predno ti priteče zadnja ura in potem — potem umrjem s taboj. Kaj bi mi bilo življenje brez tebe? Kaj druzega, kakor puščava, praznota, ki ne hrani niti trohice življenja v sebi, in takega življenja ne hotla bi prenašati. Sladka bi bila smrt na tvoji strani, moj srčno ljubljeni, moj ženin, kajti sedaj te uže smem tako imenovati, saj čas ni več daleč, ko ti bodem roko v večno zvezo podala. — Kako mirno počiva; mčnim, da spi. Kako sladak smehljaj mu igra ob ustinah. O, mirno spavaj in sladko sanjaj! Naj bi ti angeljci božji z najlepšimi in naj-prijetnimi sanjami igrali, in naj bi ti mirni spavec zopet nadomestil izgubljene moči." Slad&k poljub spusti se zopet od Milice na rožno rudeče ustnice častnikove, med katerimi je ravno kar tih in lahak izdihljaj se dvignil. Ustna pa so šepetala ime! »Milica!“ Dekle je plavalo v nadzemeljski radosti in navdušenosti in vedno in vedno oči v ljubega uprte imelo. Prsi so se mu jele pravilnejše in rednejše dvigati in tudi lica mu je lahna rudečica obsopla. »bog bodi zahvaljen", šepeta na tihem dekle, „on živi, ne bode umrl!“ so se gledali desničarji, pač so v prvič koJ čuli o teh spletkah, v katere jih je zamotala hudobna vlada. Potem govoril je dr. Herbst, dobro kakor običajno, a ob jednem zlobno — zbadljivo in po vsem negativno; mož je briljanten dialektik, a če vprašaš njegovega najiskrenejšega občudovalca, kaj da je pozitivnega dosedaj vstvaril, katera nova plodonosna ideja se je rodila v njegovem duhu — v zadrego ga spraviš! Mirno in stvarno je govoril poročevalec dr. Bil inski; zlasti dobro je oštel Lienbacherja, ki je zadnji čas toliko zaslug si pridobil za — združeno levico. Zbornica prestopi k glasovanju. Glasovati je bilo o treh predlogih. Najprej o znanem Herbstovem, ki zahteva, da se načrt pogodbe zavrže ter vlada pozove, severno železnico podržaviti. Drug predlog stavil je imenom nekaterih nemških konservativcev tirolski poslanec Zal lin g er, tudi parlamen-tarični »komet", ki rad svoja pota hodi; zahteval je, naj se stvar odloži ter razsodba prepusti bodočemu državnemu zboru. Kot tretji predlog bil je zaznamovan nasvet odsekove večine, naj se prestopi v specijalno debato na podlagi predloženega načrta. O vseh treh predlogih glasovalo se je imenoma, dolgočasna procedura, katera je trajala poldrugo uro. Uže pri,prvih imenih, katera je perovodja prečital, kolikor možno glasno, bilo je očito, da namerava tudi slavna galerija katero vmes ziniti. Nekoliko levičarjev ni bilo, strinjali se niso z Herbstovim predlogom in tedaj so se glasovanju odtegnili. Sedaj se čuje glasno sikanje na galeriji, in zlasti pri nekaterih poslancih židovskega pokolenja slišale so se malo laskave opazke. Ko je perovodja poklical na pr. Auspitza, Portheima, Oppenhei-merja, katerih v dvorani ni bilo, so se anti-semitje na galerijah glasno hrohotali, sikali in vpili : Meschugge geivorden der Herr Auspits itd. Če je kedo izmed nemških konservativcev glasoval z levico — pridružili so se levičarjem „Vode!“ zaprosi ranjeni Miroslav, in zopet mu je Milica polno kapo prinese ter jo približa njegovim ustnicam. Oči odpre in vodo srka na požirke. »Bog ti poplačaj, moj dobri angelj!“ pravi častnik, ko si silno žejo pogasi. Pijača hladne studenčine ga je za časa zopet ojačila in okrepčala. Na pol se skloni ob komolce podprt in z nepopisljivo ljubeznijo dekle pogleda. »Kako si semkaj zašla, draga moja? Nadejal sem se sicer, te tukaj najti, ko sem je od svoje baterije tukaj-le sem krenil in vender semkaj dospevši te nisem dobil, a mesto tebe smrtno rano v levo stran." »Kaj — kako, ne doli v boji, temveč tukaj-le si bil napaden? Bog kaznuj morilca, ki si je upal brezbožno v božje pravice poseči in roko na življenje položiti, katero mu v celem življenji ni niti za las žalega storilo. Miroslav, ako te ne boli prehudo, razloži mi kako in kdaj se je to zgodilo, kolikor se spo-minati moreš, toda bojim se, da bi te govorjenje preteško ne stalo in tako tvojemu slabemu zdravju škodljivo biti vtegnilo!" »Ne, ne, nič se ne boj, mila moja, dosti se močnega čutim, to malenkost ti izpolniti. Tako-le se je zgodilo: Odkar sem tvoje pisanje v Kotoru prejel, me je neznana moč med drugimi oba kneza Liechtensteina, Lienbacher, Ruf, Obersdorfer — je galerija burno odobravala votuni, nasprotno so dekanatilii^l-ar-izsikali, ke£_._sevni^očLLod 4^čarjev. Razburjenost je vidno naraščala: dokler ni izid bil po polnem gotov. Herb st o v predlog pal je z večino 29 glasov Zallingerjev z večino 20 glasov, predlo odsekov bil je sprejet s 166 glasovi proti 141, tedaj z večino 25 glasov. Večina bila je tedaj večja, nego sino pričakovali, kajti na desnici smo pogrešali le nekatere Čehe in Po ljake, kateri se načeloma niso mogli sprijaz' niti s pogodbo, na pr. Gregra, Tilšerja Ilausnerja, sicer je večina bila kompaktna Coroninijev klub ji je pritegnil, med levičarj pa ni navzočih nekoliko jako vplivnih poslan cev — pogrešali smo strokovnjaka v finančni vprašanjih : W o 1 fru m a, jako popularnega Dumbo, Demela, Schauppa in Wee bera, in kar se je nam posebno Čudno zdelo župana brnskega, Winterhollerja. Uže med glasovanjem tedaj je galerijsko občinstvo tako ropotalo, da je desnica večkrat glasno opozarjala predsednika, naj ukroti ga lerije. Ali sedaj se dvigne raz sedeža Scho n er er ter se znese nad predsednikom, zakaj se ni glasovalo o njegovem predlogu, kateri se je sicer le formalno razločil od Herbstovega Na to pa nastane divji vrišč na drugi gale-leriji: Koch, Schonerer! culo se je iz druzega nadstropja, pereat Dumba, pereant die Nord bahnjuden, pfui, pfui, bil vam je pravi Tohu-wabohu! To je trajalo več minut, ne dovelj da so razsajalci kričali na vse grlo, tolkli nogami, razbijali z dežniki in palicami. Stari S m (lika na predsedniškem st.nln si ni več znal pomagati, zvonca njegovega ni bilo možno slišati v grozovitem šundru; zapustil je tedaj svoj sedež, spremljan od svojih podpredsednikov. Sedaj je jedini rešitelj, ki je bil zbornici, dr. F a n d er lik, imel težavno nalogo, galerijo izprazniti. Celo četrt ure je trajalo, predno je zadnji „antisemit" odstopil od torišča, in temu še sta morala do duri poma^ gati dva ognjegasca, katera je energični Fanderlik na pomoč bil poklical. Stoprav potem je bilo možno, zatvoriti sejo, in po slanci šli so na razen, vsi razburjeni po mučnih prizorih, s kojimi se je avstrijski parla mentarizem kompromitoval pred vsem omika nim svetom. Govor posl. dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 17. marcija tega leta. Več gospodov predgovornikov omenjalo je uže stiske in^težave, v katerih se nahajejo naši kmetje, in razna sredstvaijso se nasvetovala, katera bi zamogla zabranjevati še večje uničevanje njihovo. in neizrečeno srčno hrepenenje vedno na srečni kraj, kjer so mi najlepše ure mojega življenja v večnost zbežale, gnalo, semkaj k žuborečemu studenčku, edini priči najine tihe sreče, ki nama je tukaj ob zelenem parobku cvetela, kjer sva tolikokrat veselja in sreče pijana pose-davala, s kratka, v raj najine ljubezni. Nisem se zamogel več ljubečemu in nad vse razburjenemu, viharnemu srcu vstavljati in podal sem se semkaj. Da bi pa moje odpotovanje semkaj gori pri bateriji kacega suma ne vzbudilo, rekel sem, da grem rekognoscirat. Valovito je vrela kri po mojih žilah in glasno mi je tolklo razburjeno srce, ko sem zopet čez dolgo časa srečno kraj zagledal. Kolikor bolj sem se studencu približeval, toliko glasneje mi je utripalo srce. Uže sem se nadejal te tukaj zagledati, ko v grmovji puška poči in takoj sem svinčenko v svojih prsih občutil. Temniti se mi je jelo pred očmi, čutil sem, kako mi pešajo moči. Težavno sem se semkaj priplazil, kjer se brez zavesti zgrudim. Sladke sanje in rajske podobe plavale so mi v tej nezavednosti pred očmi. Videl sem te poleg sebe, draga moja, vso ovenčano in s cvetlicami ozaljšano. Pogledi rajske milobe iz tvojih oči hladili so skeleči ogenj moje rane, ah, škoda, da niso te zale Tudi jaz, kot poslanec kmetskih občin, si smatram svojo dolžnostjo poprijeti za besedo ter povedati nekaj opazek o agrarnem vprašanji avstrijskem. Pred vsem moram izreči svoje obžalovanje, da visoka zbornica ni rešila načrta podedovanji kmetskih domov, kakor ga je predlagala vlada. Temu načrtu je bi namen odpraviti vsa ona zid, ki so na podlagi postave od leta 1868 pretile uničiti naš kmetski stan, vse kmetsko domovje pa razdrobiti. Do leta 1868 imeli smo namreč po stavo, ki je zabranjevala razkosavanje kmetskih domov; visoki državni zbor je pa leta 1868 tisto postavo preklical, in razkosavanje se je pričelo. Nesrečni nasledki te postave so se kmalu prikazali; vender pa se še ne čutijo tako hudo po tistih pokrajinah, koder je postava še le leta 1868 svojo veljavo zadobila, kakor pa pri nas na jugu, kjer smo o francoskih časih dobili „Codč Napoleon", vsled česar se je smelo zemljišče na drobno prodajati in deliti, kakor se je ravno temu ali onemu poljubilo. Nastala so mala posestva, pravi kmetski domovi so pa vedno bolj redki. Naj si o malih domovih misli kdo, kar mu drago, toliko je resnica, da so oni na veliko škodo kmetskega stanu, posebuo pa ondu, kjer kmetje nimajo nikakega pristranskega zaslužka. Čisto drugačne pa so razmere ondu, kjer so tovarne, kjer ima mali posestnik poleg svojega zemljišča tudi še svoj zaslužek. Ondu si lehko prosti čas porabi za dnino ali pa za delo v tovarni; po krajih pa, ki nimajo nikakih tovarn, mali posestnik nima skoro večino svojega časa nič kaj pravega opravila; kajti njegovo malo posestvo ne da mu zadosti posla, postranskega zaslužka ne dobi, in mož je prisiljen za živežem stopiti, kjer ga ravno ugleda, dostikrat tudi na škodo svojih sosedov. Kakor sem rekel, je torej jako obžalovanja vredno, da se ta postava ni še v tem zasedanji spravila na dnevni red. Kmetski naši ljudje nam bodo jako malo hvaležni za to, da se nismo s to postavo pečali. Gospod poslanec vitez Streeruwitz rekel je, da so hipotekarni dolgovi še največ vzrok, da naš kmetski stan tako hira. Resnica je, ki jo vsak pripoznava in prav želeti bi bilo, da )i se izvolil jako radikalen pripomoček, ki bi lipotekarne dolgove pobrisal, s čemer bi se imet oprostil plačevanja obrestij. Sredstvo, cakor ga je nasvetoval Streeruwitz, da bi se namreč hipotekarni dolgovi spremenili v rentne dolgove, katerih ne more nihče odpovedati, bi samo po sebi ne zadostovalo, ker bi bili metje potem večni dolžniki svojih upnikov. Amortizacija morala bi se vpeljati, pri kateri, se \6, da bi morala država ali na ta ali na oni način pomagati. Največ posla pri tem naj )i pa ostalo posamičnim deželam, katere naj podobe dolgo trajale. Ko sem se prebudil, ridel sem te resnično ob moji strani klečati, e tvoj obraz ni bil tako vesel, kakor sem ga v podobah videl. Drugo ti je znano. Kaj pa e tebe semkaj prignalo?" „ Vidiš, dragi moj Miroslav, da ni le gola domišljija ali kak aboten predsodek, ampak gola resnica, da se ljubeča srca vedno najdejo, ako tudi eno za drugo ne ve, kje da je. Bo-ejo naj še tako oddaljena, snidejo se vender 'e! Tudi mene je danes nekaj višjega, nekaj nadzemeljskega semkaj gnalo. Akoprav sem večkrat v tednu ta kraj obiskovala, bilo je danes hrepenenje po njem tako viharno, tako silno, da se nisem nič več vstavljati zamogla. !tfekaj mi je vedno reklo, da te bodem danes tukajle še dobila. Zdelo se mi je, da si tu doli spodaj pri vojski in mislila sem si, ako je tako blizu presrčnega in dobro mu znanega mesta, lahko brez vsakih posebnih okoliščin tukaj sem pride. Tudi moj brat mi je pred tednom povedal, da si se mu izkazal velikodušnega." „Ah“, vzdihne Miroslav in položi roko na srčno stran svojega telesa. n Milica, nekaj te moram vprašati: vč li Janko za najino ljubezen?" bi si vstanovile deželne hipotekarne banke ter izdavale zastavna pisma s prav nizkimi obrestmi; morda bi se na ta način dala amortizacija izpeljati. Še le po amortizaciji, ki bi trajala več let, pri kateri ne bi obresti s povračilom vred znašale več nego največ 5 do 5% odstotkov, dalo bi se kmetu pomagati in ga od silnega bremena oprostiti.: Ravno sedaj so hipotekarni dolgovi po nekaterih deželah grozovitno veliki ter niso v nobenem razmerji z vrednostjo in čistim doneskom zemljišča. Uže tako daleč smo prišli, da kmet ni več posestnik na svojem zemljišči, ako ima zemljišče več pego za polovico zadolženo; zašel je zopet v hlapčevstvo, kjer je bil ob času desetine in tlake, v hlapčevstvo hipotekarnim upnikom. Res je, da so te večinoma hipotekarne banke ali pa hranilnice, potem pa tudi zasebniki, pri katerih se mu ni bati, da bi ga preganjali z domu, ker bi bili potem prisiljeni posestvo sami prevzeti, katero bi jim pa prav nič ne neslo. Kakor hitro bi pa upniki tožiti jeli za svojo glavnico, spravili bi vse take kmete na beraško palico. Najnujnejša potreba je torej, da se nekaj zgodi gledč hipotekarnih dolgov ter da se država in dežele s tem vprašanjem temeljito pečajo. Država kazala se je vedno postrežna deželnim hipotekarnim bankam, ker je njihovim zastavnim listom odpustila pristojbine in davke. Nadejamo se, da bo i v bodočnosti tako pri vseh tistih bankah, ki imajo namen, kmetu cenega posojila preskrbeti ter ga pre-videti z amortizovalnim kapitalom, s katerim naj poplača dolgove, ki se ne dajo amorti-zovati. Jedna glavnih napak, zakaj da je kmetski narod ravno na jugu tako pod nič, je prav izvestno prevelik davek s prikladami. Davek je uže sam na sebi silno velik, sar se je tukaj uže večkrat poudarjalo, in ni nobenem razmerji z dohodki, katere kmetu zemljišče daje. K temu pridružijo se pa še priklade. Le-te so se po naših južnih krajih uže tako narastle, da ves davek skupaj ort zemljišča več nego 60% čistega dohodka požre. Tako imamo na Štajerskem na pr. 39 % deželnih priklad, potem imamo okrajne na-dade, katere po mnogih okrajih 40, največ )a po 20, 25 do 30% znašajo. Sedaj pridejo )a še občinske naklade, in povem Vam, da joznam okraje, po katerih imajo uže skoro vse občine po 40 % občinskih naklad. V okraji slovenjebistriškem skoro vse občine po 40 do 50% plačujejo ter se jim je ondu ves davek spel na 110 °/0- Ker je po novem katastru zemljiški davek neznano velik, h kateremu se še 110 °/0 doklade pridruži, kmet teh davkov uže v resnici več plačevati ne more. Prepričal sem se nam- „Da! Obstala in razodela sem mu jo, ker se mu zaradi neke reči nisem zamogla nič več vstavljati. Začudil se je početka in ni hotel mojim besedam prav verjeti, ko sem mu pa pri spominu na svoje roditelje prisegla, verjel je. Vsakemu drugemu inozemcu, pravi, bi mu bil odrekel, da rajši umoril nego mu tvojo roko podati dovolil, proti tebi pa nima nič. Še le ponosen je na tč in kakor pravi, vsak trenutek pripravljen za-tč življenje dati.“ Častnik molčd pritrdi. »Milica poskusil bodem se postaviti na noge in nekoliko iti, morebiti pojde?" „Ah, ne stori tega, dragi Miroslav. Vsak čas mora pomoč tukaj biti. Naših jeden je šel do vašega tabora in od tam ti privede zdravnika. Zadrži se toliko časa prav mirno, kajti vsako natezanje moči vtegnilo bi ti na vso moč škodljivo biti. Tako sem vesela, da ti ni svinčenka življenja vzela, da ti ne morem povedati. Kedo bi bil pač oni lupež, ki je poslal košček svinca tebi nasproti. Ne sumničiš nobenega?" „Ne, koga bi pač tudi sumničiti mogel, ker na celem potu do tu sem nisem žive dušo čutil." (Daljo prihodnjič.) reč pri neki davkariji, kolikor se ravno zasebnik prepričati more — ter sem našel, da je skoro tretjina predpisanega davka jedino Je v poslednjem letu zaostala. Tisti okraj, ki je poprej menda 100 000 gld. direktnega davka plačeval, plačati mora sedaj 150000 gld-; 100 000 gld. so ljudje še spravili skupaj, 50000 gld. so pa dolžni ostali, ter imajo vrhu tega na izterjalnini in obrestih od zaostalih davkov več nego 2000 gld. plačati. Ako bode to trajalo še nekaj česa, bode državni erar vse te kmete, ki davka ne morejo več plačevati, in to ne po lastni krivdi, temveč zaradi njegove velikosti — na kant dejati moral in si bo hipoteke prilastil, vsaj drugače mu ne bo kazalo, kar pa ui prav nič na njegovo korist. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V petek vršilo se je v gospodski zbornici obravnavanje o kongrui. Pričetkom seje prečitala se je „izjava“, katero je predsedniku izročil kardinal Ganglbauer v imenu vseh škofov. V tej izjavi se izrekajo škofje, da niso nasprotniki zdanji predlogi o kongrui, da hotč pričeti razpravo o tem predmetu. Njih opozicija ni proti predlogi sami obrnjena, marveč samo proti njenim načelom. Tako izjavili so se tudi različni govorniki ter poudarjali, da je cerkveni zaklad cerkveno premoženje, država pa je samo oskrbnica temu premoženju. Država da se mora odpovedati načelu, da ima samo ona pravico določevati in kontrolirati dotacije, država naj le to pospešuje in varuje, kar cerkev, duhovenstvo in cerkvene občine o tem sklenejo in storijo. Posamični govorniki postavljali so se nasproti nekaterim določilom. Vender je pričakovati, da bodo provizorna določila o zboljšanji plače nižjemu duhovenstvu stopila v moč ter blagodejno vplivala. V torek dokončala se je v državnem zboru debata o severni železnici ter se sklenilo, s precej znatno večino 166 proti 141 glasovom — da se preide v specijalno debato. Specijalna debata vrši se danes; za specijalno debato pripravilo se je več popravkov predloge. Ponatančueje o tej debati govorimo na drugem mestu. V torek končala se je v ogerski zbornici generalna debata o preustrojbi gčrenje zbornice. Vzprejela se je vladna predloga. Govorniki opozicije stopili so z vsem jim lastnim orožjem v boj, vender je vlada sijajno zmagala. Tuje dežele. Nemški državni zbor vzprejel je predlogo o parobrodni črti tudi v tretjem či-tanji. Belgijske zbornice obravnave preložile so se do 14. aprila. O imenovanji suverena za Kongo-državo se bode sklepalo dn6 9. aprila, o petdesetem rojstvenem dnevu kralja Leopolda II. Zjedinjene države so do zdaj prve, katere so imenovale diplomatskega zastopnika v Kongo-državi. V angleški dolenji zbornici izjavil je Gladstone, da Rusija še ni odgovorila na poročilo Granvillejevo z dnd 16. t. m. gledč Afganistana. Nikakor pa ne treba misliti, da se to navlašč zavlačuje. Odgovor ta bode odločil, ali se bodo pogajanja vršila v Londonu, ali pa se bode preiskavanje pričelo na mestu samem. Gladstone mSni, da se bode ta zapadeva povoljno uravnala in da ne bode treba zbornici dajati še pred Velikonočnimi počitnicami pojasnila. O nemirih v Albaniji doliajejo vedno bolj vznemirljiva poročila. V okolici Prizrena vršilo se je pred kratkim več bojev med Turki in Albanci; v teh bojih palo je 250 Albancev in 40 Turkov. Turška vlada poslala je Se več čet tjii, katerim se bode morda posrečilo udušiti vstajo. V proklamaciji, katero je Mabdi pred kratkem izdal na prebivalce v Arabiji in v kateri jim obeta, da se ustanovi kmalu zopet kalifat v Medini, nahajejo se tudi te besede: „Pred bogom in prorokom spričujem, da nikakor nisem prijel za meč, da bi si ustanovil posvetno kraljestvo, da bi si nakupičil zaklade ter da bi v krasni palači stanoval, marveč, da bi vernikom prinesel tolažbe in pomoči ter jih iz sužnosti, v katero so jih pripravili neverniki, rešil. Odločil sem se torej, da grem z mečem od Kartuma v Dongolo, Kahiro in Aleksandrijo, da v vseh teh mestih izročim vladarstvo zopet moslimom. Od Mazra (Egipet) bodem potem prišel v deželo pro-roka, da Turke, kateri pač nič bolje ne gospodarijo nego neverniki, od tam odpodim ter izročim ti sveti mesti zopet sinovom Izmaelo-vim. Gojite torej nadejo, vi sinovi lzmaelovi, da bodem kmalu z mečem vere prišel v vašo sredo. Iz Suakima se poroča, da je najizvrst-nejši načelnik v vojni Osmana Digme v nedeljo v boji padel. — Gradnja železnice vrlo napreduje; zdaj dogotovila se je uže do angleškega tabora. Iz Kalkute dohaje v6st, da se je indijska vojska pomnožila, in sicer vsak pešpolk za 200 mož in vsako konjiško krdelo za jedno škadrono. Dopisi. Z Notranjskega, 23. marcija. (Izv. dop.) Pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe v dan 28. januvarija t. 1. je stavil gosp. prof. Linhardt resolucijo, vsled katere naj bi se v prihodnje vsa v prospeh kmetijskega pouka na ljudskih šolah odločena subvencija porabila v to, da bi se priredili po polnem pripravni šolski vrti po krajih, posebno za to ugodnih. — Ta resolucija, katero je centralni odbor c. kr. kmetijske družbe odstopil deželnemu odboru, ima svojo dobro pa tudi slabo stran. Ako bode slavni deželni odbor, oziroma deželni šolski sv6t v prihodnje dotični zDesek le v napravo šolskih vrtov porabil, ustanovilo se bode polagoma res nekaj tacih šolskih vrtov, v katerih se bode mladina kmetijstva vspešno učila, a na vseh druzih šolah bode ta pouk jel pešati ter bode ko-nečno na mnogih krajih tudi po polnem zaspal. Marsikateri učitelj, ki sedaj za borno remuneracijo od 15 do 30 gld. skozi celo šolsko leto nad osemdeset ur mladino v kmetijstvu teoretično in praktično vadi ter povrh tega še iz svojega lastnega žepa troške, ki so s tem naukom in z vzdrževanjem šolskih vrtov združeni, pokriva, si bode v prihodnje pač trikrat premislil, prej ko si bode poleg druzih obligatnih ur še to breme naložil ter ga leto za letom tako-le za „Bog louaj“ prenašal. Dobro urejenih šolskih vrtov — katerih pa deželni odbor ni dolžan ustanovljati — pri nas res še skoro povsod živo pogrešamo; a tudi te bodemo s časoma imeli, če se bode od višje strani tudi jedenkrat šolskim občinam euergično zaukazalo s pripomočjo jed-nega dela omenjene subvencije primerne šolske vrte ustanoviti ter jih potem tudi v zvezi s kmetijsko družbo vzdrževati. Drugi del subvencije naj se pa tudi v prihodnje porazdeljuje med učiteljstvo, od katerega se baje vender terjati ne more in ne sme, da bi poleg svoje borne plače delalo še tlako. Nekoliko vsestransko resnega delovanja od strani poklicanih tudi v tej zadevi, pa bodemo imeli kmalu lepo število tacih šolskih vrtov, kateri bodo našemu zanemarjenemu kmetijstvu v izgled in pouk, a ne v pohujšanje. Tudi tu veljajo pesnikove besede: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan !> —k. Razne vesti. — (Cesarica v Amsterdamu.) Te dni obiskala je cesarica Elizabeta v Amstordamu več prodajalnic. Stopila jo tudi v prodajalnico za igračo tor si izbrala punčiko v švedski narodni opravi. „To je za mojo unukinjo," reče svoji spremljevalki, in ji izroči igračo. Komij, ki ni vedel, kdo je gospa, ki pred njim stoji, opomnil je galantno: „Gr0spa, vi se pač šalite; vi nikakor ne izglodate, kot stara mati!" Cesarica so nasmohlja in odgovori: „Jaz sem celo uže večkrat stara mati. Da je temu tako, prepričati vas hočem s tom, da to dni zopot k vam pridom ter nakupim tudi za drugo svojo unuko igrač, katoro prosim, da jih odpošljete naravnost njih materi, princesinji Grizeli v Monakovo." Komij, ki je sedaj vedel, kdo je visoka gospa, prosi, da se mu prejšnja njegova predrznost odpusti. Cesarica odvrno mu dobro vol j no: „Saj ste bili le galantni ne predrzni ! “ — (Umor iz pokornosti.) Dnč 2. junija prctoklega leta poročila so jo gospica Justino Lam-bert z gospodom Fourcheraud. I)ne 2. marcija tega lota, torej natanko devet mesecov po poroki, pa jo povila mlada žena dete možkega spola. Soprog, ki je bil velik ljubosumnež, začel je sumniti, da otrok ni njegov in prisilil je boječo svojo ženo k izjavi, da jo res, kakor je on trdil, oče otrokov njegov svak Chataignon. Ko je bila žena to izpovedala, trdil je soprog, da mora svak otroka priznati in v svoje oskrbovanje prevzeti. Pred nedolgim kupi Fourcheraud revolver, ga nabaše, in ko prido z njim domov, razloži svoji žoni natanko, kako jo orožje treba rabiti. Ko je ona celo stvar dobro zapopala, ukaže ji, da se poda z otrokom h Chataignonu, tor ji zapove, da naj ga ustreli, ako bi se branil otroka prevzeti. Justine ubogala jo svojega moža ter se je podala takoj z otrokom k svojemu svaku. Ko stopi predenj, popraša ga, kakor ji je bil velel mož, če jo pripravljen otroka priznati ter zanj skrbeti. Ta se ve da, je protestiral, a ona sprožila je trikrat za vrstjo revolver v njegove prsi, tako, da se je mrtev zgrudil na tla. Oblastnija prijela je njo in moža, in vložila se je zoper nju tožba zaradi umora. — (Pes izdajalec.) Iz Busije poroča se o sledečem groznem dogodku: Pretekli petok mudil se je posestnik nekega mlina pri Podobicah, z imenom Tom, v Lodzu. Ko pride nožno v noč domov in stopi v svojo . spalnico, pokaže se strašen prizor njegovim očem. Kamor so Qire, juntidMru-zega^^^ago^rUjn^rli^e. Njegova žena, štirje otroci, dek|a, hlapec in mlinarski-goiiMjčnjki, vsega «gnp.ai. > > > srebru........................83-40 Zlata renta...........................................108-70 5% avstr, renta........................................98-60 Delnice n&rodne banke.......................... 864- — Kreditne delnice..................................... 300-90 London 10 lir sterling................................124-25 20 frankovec....................................... 9'80 Cekini c. kr........................................... 5-81 100 drž. mark..........................................60-60 Uradni glasnik z dn6 24. marcija. Razpisane službe: Na ljudski šoli v Postojini služba tretjega učitelja z letno plačo 500 gld. in učiteljska služba v D61. Zemoni z letno plačo 450 gld. Prošnje do 28. aprila 1.1. c. kr. šolskemu svčtu v Postojini. Eksekut. zemlj. dražbe: V Mokronogu zemljišča Fr. Orešnika iz Zbur dn6 22. aprila. — V Novem Mestu posestvo Ant. Koniča iz Oreheka (1627 goldinarjev) dnž 22. maja; — zemljišče Jan. Košaka iz Dobova (720 gld.) dnž 28. aprila; — posestvo Lovr. Borseta iz Pristave (2164 gld.) dnfe 28. aprila. — V Ložu posestvo Matije Medna iz Osredka (960 gld.) dn6 17. aprila; — posestvo Jos. Bečaja iz D61. Otave (2522 gld.) dn6 17. aprila. — V Zatičini zemljišče Mart. Kastelica iz Hudega (1200 gld.) dn6 16. aprila. — V Kranjski Gori posestvi Jan. Janka iz Rateč (1460 gld. in 200 gld.) dn6 7. aprila 1.1. Tujci. Dnž 24. marcija. Pri Maliči: Carl6, ingenžr; Kampi in Kump, trgovca, z Dunaja. — pl. Lehmann, dež. namestništva praktikant, iz Gradca. Pri Slonu: Franken, trg. potov., iz Kolna. — Mayer, trg. potov., z Dunaja. — Godina, trgovec, iz Pazina. — Baier in Brontoni, trgovca, iz Trentine. — — Pirker, trg. potov., iz Gradca. — Paik, posestnik, iz Maribora. — Golč, posestnik, iz Celovca. — Grilc, posestnik, iz Vač. Pri Avstr, carji: Petik, zasebnica, iz Cerkljan. — Cirman, učitelj, iz Poljan. Umrli so: Dnč 23. marcija. Helena Hlebanja, gostinja, 63 1., Kravja dolina št. 11, vodenica. — Jera Lakner, delavka, 69 1., Sv. Petra cesta št. 3, starostno ope-šanje. Dn6 24. marcija. Ana Mikolič, milosrdnica Vin-cencijeve družbe, 35 1., Kravja dolina št. 11, jetika. Srečke z dni 24. marcija. Brno: G3 23 88 20 76. Meteorologično poročilo. § o Čas opazovanja Stanjo barometra t ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm d S s ■Hi sneg 5-8 sneg in dež O 7. zjutraj 730-64 0-8 jzpd. sl. obl. 28-30 E 2. pop. 730-71 2-6 » » sneg , Praga, Nikolajev trg št. 7. (25) 5—2 XXXXXXXXXXXXXXXX X xl g *l X X Oznanila in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej široki: A. Oppellk na Dunaj! (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). I X g XXXXXXXXXXXXXKXX Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. IL v. Kleimnajr & Fed. Bamberi-ora knjigarna v Ljubljani. Odgovorni uradnik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamhorg v Ljubljani.