ZAPLEMBE Cena 17 din Slovenija, sreda 6. marec 1991_________________št. 9 leto XXV Delavci za mrtvimi stroji Tragedija Sloveniki 3iROW/ d. o. o. Podjetje za servis in trgovino posredovanje - svetovanje I S PARTNERJE, DA POSLUJEMO OD 01. 03. 1991 8 V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH NA MARIBORSKI 116 V CELJU (BIVŠA UPRAVNA Telet, servis: (063) 37-501 Telef.-fax. za trgovino: (063) 34-624 OBVEŠČAMO VSE STRANKE IN POSLOVNE STAVBA LIK SAVINJA V CELJU) Delovni čas od ponedeljka do petka od 6.30 do 15. ure NUDIMO VAM VSE VODIC {PO | PERSPEKTIVNIH 3 RO #// | ™H >SOOCCOQeOOOCGCCCCOOOOCOOOCOCOCCCOO Bolj kot smo samostojni - manj imamo! NOVA M DOBA STRAN 2 FOTOREPORTERJEM KONTRA POLICIJA Težave pri Bavčarju Vse kaže, da bodo fotoreporterji, ki med drugim spremljajo delo slovenske vlade, ponovno uspeli dobiti stalne dovolilnice za fotografiranje na Letališču Brnik. Nekateri slovenski fotoreporterji so takšne stalne dovolilnice v prejšnjem sistemu že imeli, kar je pomenilo, da so imeli tudi prost vstop na Letališče Brnik, kadar se je tam dogajalo kaj novinarsko pomembnega. Od lanskega poletja pa je veljalo pravilo, da se morajo televizijske ekipe, snemalci in fotografi najprej prijaviti na Republiškem sekretariatu za informiranje, šele potem jim je bil dovoljen vstop na letališče, kadar se je tam dogajalo karkoli v zvezi s slovensko vlado. Sekretariat za informiranje je o akreditaciji obvestil pristojnega človeka v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve in varnostno službo na Letališču Brnik. S tem naj bi bila zadeva opravljena in prijavljenemu fotoreporterju bi bil dovoljen vstop na pristajalno stezo. Očitno pa so si nekateri delavci policije to razlagali po svoje in fotoreporterjev kljub vnaprejšnji prijavi niso pustili na letališče. Ko se je to lani poleti prvič zgodilo, je bil navzoč sam minister za informiranje, pa tudi njegovo posredovanje ni omajalo neizprosnih čuvarjev reda na Brniku. Minister Stanič je takrat protestiral pri ministru Bavčarju, protest pa je prišel tudi iz Republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje. Na policiji so obljubili, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo, vendar so se podobni nesporazumi pojavili skoraj vsakič, ko se je kdo izmed slovenskih politikov vrnil iz tujine in so ga na Brniku pričakali novinarji in reporterji. Sodu pa je izbilo dno ignorantsko obnašanje brniške policije ob prihodu slovenske vladne delegacije z Lojzetom Peterletom na čelu iz držav Beneluxa, ko fotoreporterjem ponovno niso dovolili, na pristajalno stezo. Z obrazložitvijo, da jih je preveč, je pri letalu ministre pričakala le ekipa Televizije Slovenija. Zbrani fotoreporterji so v znak . protesta bojkotirali tiskovno konferenco in naslednji dan je bilo v medijih sicer mogoče prebrati poročilo s te tiskovne konference, fotografij pa ni bilo, kar so časopisi tudi sporočili svojim bralcem. Po novih prerekanjih med Sekretariatom za mednarodno sodelovanje in Sekretariatom za informiranje na eni ter Sekretariatom za notranje zadeve na drugi strani, je slednji očitno le popustil in obljubil, da bodo tisti fotografi, ki stalno prihajajo na Brnik dobili stalno prepustnico za vstop na pristajalno stezo in na tiskovne konference. Na RSNZ so pri tem še potožili, da gre za nesoglasje med njihovimi posameznimi resorji. Letališče Brnik namreč spada pod pristojnosti obmejne milice, kjer veljajo drugačna pravila kot v ostalih policijskih resorjih. Govori se tudi, da naj bi bile v kratkem opravljene določene organizacijske spremembe v delu brniške policije. Izgleda, da so zaenkrat v sporu zmagali fotoreporterji. Igor Bavčar, minister policije: kdo mu nagaja, da se njegovi vladni kolegi ne morejo fotografirati? *11 #*«»1111 m;. Robert Maxwell: po nakupu hrvaških medijev bo treba še enkr?/. razmisliti, če bi se s slovenskimi sploh pečal. MED NAMI Tu smo, vaši smo Kako so časi zmedeni, kako se nam kaj kmalu še ne obeta nekaj pravnega reda, mirnega življenja, poln krožnik tople čorbe... Prav nimajo ne tisti, ki se od zgoraj navzdol pritožujejo nad komunistično dediščino, ne oni, ki novim oblastem očitajo skrajne totalitaristične težnje. Resnica ni niti nekje vmes, temveč je, kot mnogokrat, kar skupek vseh okoliščin. Zmeda vlada povsod, sodu pa počasi pričenjajo izbijati dno tudi nesoglasja v samem slovenskem vrhu. Najprej je pricurljalo v javnost (priznamo, tudi z našo pomočjo), da celo v slovenski policiji ni sloge. En šef ukaže tako, drugi naredi drugače. Vrstijo se demarše med ministrstvom za informiranje in onim za notranje zadeve, izboljšanja pa ni. Potem je finančni minister zadel žeb-Ijico na glavico rekoč, da sam sicer nima ničesar proti namenski porabi cestnega denarja, vendar republiška uprava za ceste nima pripravljenih ustreznih papirjev. Zato jim denarja niti ne morejo dati. Povrhu je minister Kranjec potrdil govorice, da Janša izvaja precejšen pritisk, da bi za slovensko vojsko izdrl kar največ šoldov. Za konec (če se omejimo le na dogodke minulega vikenda) je glavni republiški policaj sproščeno razložil, da ta čas v Sloveniji prisluškujejo okoli osemdeset telefonskim naročnikom. Menda je to normalno, da je treba državne interese ščititi tudi s takšnimi metodami, čeprav se kar malce grozljivo sliši, da je prisluškovan vsak pettisoči slovenski telefon. Najbolj neprijetno stvar pa je javnost lahko izvedela iz nekaterih predlogov novih predpisov. Vse namreč kaže, da tudi Janša ustanavlja svojo obveščevalno službo. Nikakor ne mislimo, da je treba vsaki oblasti nagajati. Najprej je treba poskusiti svetovati. Zato naj zadnje vrstice veljajo predsedstvu in izvršnemu svetu Slovenije: ne zmigujte z rameni in ne mrmrajte Tu smo, vaši smo. Napnite vse moči, da ne postanete grobarji civilne Slovenije. coscoocooooGoccooooooooccooososooeosoao! Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS - OLJE ZVEZDA - PRALNI PRAŠEK OSKAR - SLADKOR 1/1 16.90 65.90 10.90 VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE — za nakup nad 1.000,00 din 10% — za nakup nad 500,00 din 5% POPUSTI NE VELJAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO ibocococccooooooooocoooooooooeooooooooo« NOVAvDODA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo IZPADI Hlapci pa ne bomo Komunalci so genialci Stanovanje ali cesta Nesramna Saška Sporna ministrica Visoko šolstvo v stresu KRIMINAL Kraja lesa in ribja smrt VROČA TEMA Kdo je slovenski kralj DENACIONALIZACIJA Vračanja še ni SPORT S pol človeka v moža in pol DOKUMENTI Celje, eno samo grobišče SLOVENIJA Črni rdeči revirji Kmet obrača, lovec obrne NEGOSPODARSTVO Vsi bomo plačevali stanovanja EMO Gradbinci jočejo Obup odpisanih Zmešane mešane družbe JUGOSLAVIJA Nova srbska ofenziva NAŠA LEPA DOMOVINA Oči in ušesa vohunske službe NEKULTURA Solze v skupščinski juhi Kritični so in pisano gledajo ___ ♦ NOVO Prodajalna Klinker odprta od 11.3.1991 Delovni čas od 7. do 17. ure Izbirajte med paleto gradbenega materiala! Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje LE ŠE ENA VEČ? Delavci imajo stranko V Ljubljani se je v petek, 1. marca, novinarjem predstavila Delavska stranka Slovenije. Kot je dejal njen predsednik Vlado Rančigaj, sicer vodja prototipnih delavcev v Koncernu Gorenje, so stranko pred časom namerno ustanovili v delavskem Celju. Na tiskovni konferenci so predstavili program stranke, njene poglavitne cilje in način, s katerim jih nameravajo doseči. Najprej bi ob tem lahko dejal: pač še ena stranka več. Res, pregovor: dva Slovenca, tri stranke, v celoti drži. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da lahko nad to stranko preprosto zamahnemo z roko. Njen nastanek namreč zelo plastično razgalja svoje razloge kot tudi trenutne gospodarske, politične in predvsem socialne razmere na Slovenskem. Delavska stranka Slovenije, ki ima po besedah predsednika Rančigaja že sedaj več kot 15.000 članov, je krepka nezaupnica trenutni slovenski parlamentarni demokraciji! Je dokaz, da je kljub obilici točk, ki v programih strank govorijo o socialno pravični slovenski družbi, vse to le spreten predvolilni in parlamentarni manever, ki ima seveda zelo malo skupnega z dejanskim položajem in hotenju slovenskega delavca. Vse skupaj je prišlo celo tako daleč, da, kot so poudarjali na predstavitvi, o delavcu niti ne moremo več govoriti kot o človeku, temveč vse bolj le še o tehnološkem presežku, ki ima to slabo lastnost, da je, pije in da mora tudi nekje prebivati. Snovalci Delavske stranke Slovenije so v svoji programski listini, ki je pragmatična, kratka in jedrnata (na enem listu papirja) zapisali, da je »slovenska politika na svojstven način invalidna«. In temu bi težko kdo oporekal. Samo poglejmo: kmetje imajo v parlamentu svoj lobi, ki ob vsaki resnejši priložnosti zna pokazati svoje zobe, svoj lobi imajo kulturniki, imajo ga državotvorni demokrati, krščanski demokrati, samo delavci, ki jih je največ, ga nimajo. Prav oni pa so v največji socialni stiski. Vse bolj je na dlani, da imajo prav tisti, ki poudarjajo, da zdaj delavci plačujejo račun za 45-letne zablode in svinjarije »svoje avantgardne« partije. In res: avantgardisti imajo ali lepe pokojnine ali v prenovljeni obleki lepe parlamentarne ali državne službe. To pa že po definiciji politične stranke nima nič skupnega s sedanjim socialnim položajem slovenskega delavstva. In v ta prazen politični prostor je vskočila Delavska stranka Slovenije. Popolnoma logično in upravičeno. Kakšne možnosti ima ta stranka? Bo res nastopala samostojno, se ne bo dala zapeljati prenoviteljem ali njim podobnim strankam, posledica česar bi bila, da bi slej ko prej postala zgolj njihova depandansa. Zdi se, da se sedanje vodstvo tega dobro zaveda, saj poudarja, da so jim programsko še najbližji sindikati. To pa lahko pomeni, da bo Delavska stranka Slovenije prevzela tisti del (političnih) sindikalnih zahtev, s katerimi sindikati spričo svojega ustroja niso mogli prodreti v skupščino. In če gremo še korak naprej, Delavska stranka Slovenije bo že zgolj s svojim obstojem prisilila parlamentarne stranke, da bodo morale prenehati s tekmovanjem in nabiranjem političnih točk zgolj z velikimi nacionalnimi in zgodovinskimi temami in se spustiti na področje, ki je za večino Slovencev ta hip najbolj pomembno. To pa je gmotni in socialni položaj delavstva, ki implicirana povečano državno skrb za takšne ukrepe, ki bodo spodbudili boljše gospodarjenje. Kmalu bo šlo tudi v parlamentu zelo zares in tedaj ne bo vseeno, tako kot zdaj, ali je nek ukrep obrodil sadove ali ga ni. Tako pa je tudi prav, kar po svoje potrjuje tudi tale misel iz programske listine nove stranke: »Za nas sta možnost za delo in delovno mesto pogoj za človekovo dostojanstvo in samospoštovanje vsakega posameznika. To je temelj človekove in delavčeve svobode.« Če je slučajno kdo pozabil: tudi zato imamo demokracijo in parlament! POGOVORI O BODOČNOSTI JUGOSLAVIJE SE SPET ZAPLETAJO Nova srbska ofenziva Zadnji sestanek na najvišji ravni, kako oblikovati nove odnose v sedanji Jugoslaviji, je bil v bistvu spet v slepi ulici. Tako kot že večkrat doslej, je Jovič tudi tokrat poskrbel, da se je že pred sejo dvignila temperatura. Tokrat naj bi hrvaški predsednik prišel na sestanek v bistvu kot veleizdajalec. Seveda ga ni bilo. Razlog, kot je pisal Joviču Tudman, so pritiski na hrvaško vodstvo. Ko je grozil na Hrvaškem spopad z JLA, se je Tudman obrnil s pismom na predsednika ZDA Busha, naj bi ta posredoval v Jugoslaviji, da bi probleme razreševali po mirni poti, brez uporabe sile. Zvezni javni tožilec, zatem pa Predsedstva SFRJ v ožji sestavi so, s preglasovanjem seveda, ocenili Tudmanovo ravnanje nič manj kot veleizdajo, kot klicanje Busha, da pride v Jugoslavijo delat red z vojsko. No, na razširjeni seji v Beogradu so tudi tokrat govorili o minimalnih pogojih za delovanje Jugoslavije v prehodnem obdobju. ZIS bo pripravil nove predloge. Če ne bodo sprejeti v zvezni skupščini, bo Markovič spregovoril delegatom ne-sporedno. Razveseljivo pa je, da Bosna in Makedonija vse bolj jasno povesta, da sta za zvezo suverenih držav. Na seji predsedstva SFRJ so sprejeli tudi nenavadno oceno, namreč, da je predlog Slovenije o razdružitvi, ki ga sprejema tudi Hrvaška, protiustaven. To je neumnost. Noben predlog ne more biti protiustaven. Delovne skupine Predsedstva SFRJ sicer še vedno ponujajo le federacijo, postopek o možni razdružitvi pa tak, da pride v poštev le za Slovenijo, saj bi za druge spreminjali meje. Ni treba pozabiti, da sta to v bistvu srbska predloga, tako kot je srbsko tudi stališče zveznega tožilca o »Tudmanovi veleizdaji.« Na prihodnjih srečanjih na vrhu bodo govorili o gospodarski ureditvi bodoče jugo združbe, o obrambi, zatem pa še o zunanji politiki in človekovih pravicah. Da je Srbija v ofenzivi, kažejo razmere v Bosni. Srbi v tej republiki nočejo niti slišati o samostojni Bosni in zvezi držav. Obrnili so se že na Joviča in Miloševiča, da zagotovita» kako bodo Srbi živeli v eni državi. Srbska ofenziva je tudi sklep sveta Krajine v Hrvaški, da se razdruži s Hrvaško. Miloševič je bil tudi boter referenduma v firmi INA v Srbiji. Delavci so se na referendumu odločili, da se osamosvojijo. Na ta način so preprosto ukradli Hrvatom črpalke, cisterne, skupaj v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Razmere v Srbiji tudi ne zagotavljajo, da bodo Slovenci in Hrvati dobili iz Goše vagone za vožnjo 250 km na uro. To bodo sodobni vagoni s TV, ozvočenjem in naj bi že letos vozili med Zagrebom in Miinchnom. •Zapleta se tudi v Črni gori. Besedo ima pravoslavna srbska cerkev. V njej so se zamislili, da bodo mavzolej Petra Petroviča Njegoša na Lovčenu odstranili, postavili naj bi piramido iz kamnov, nabranih v vseh srbskih deželah tega sveta. Vodstvo Črne gore, komuni stično, molči. V Sloveniji se obračamo h gospodarstvu, privatizaciji, služenju vojske, proračunu za leto 1991. Vse več je znamenj, da v Jugoslaviji bržkone ne bo državljanske vojne, zna pa priti, žal, do vojne med lačnimi in I " ' t \~~77~Z u u a ■ • sidrni Slovenija pri tem ne bo Blagajnik Neodvisnih sindikatov: ob v.sokoleteah razpravah ubadanje s povsem posvetnim, izvzeta.« I težavami. Koliko so dnevnice za delegate izpraznile sindikalno blagajno? Samoprispevek in avto V vašem časopisu ste objavili pismo bralke iz Žalca z naslovom Samoprispevek in avto. Svet krajevne skupnosti je obravnaval omenjeno pismo in ugotovil, da so organi krajevne skupnosti, finančna služba in režijski odbori za posamezne naloge sprotno spremljali izvajanje samoprispevka. Vsako leto so tudi poročilo obravnavali zbori krajanov, vendar ni bilo doslej nobenih pomislekov ali pripomb na izvajanje programa samoprispevka in redne dejavnosti. Finančno poslovanje krajevne skupnosti je redno spremljala tudi Služba družbenega knjigovodstva. Zato je sum bralke nerazumljiv, za vodstvo in organe krajevne skupnosti pa tudi žaljiv. Žal se bralka tega pisma ni podpisala, da bi ji lahko odgovoril, še vedno pa se lahko oglasi v pisarni krajevne skupnosti, kjer ji bomo pokazali dokumentacijo, ki dovolj zgovorno odkazuje, da so njeni sumi neutemeljeni. Za javnost želimo povedati, da takšno ravnanje anonimnih bralcev in občanov nikakor ne prispeva k razvoju kraja ampak na najbolj nizkoten način prizadene vodstvo in organe krajevne skupnosti. Skupščina in zbori krajanov so v mesecu februarju izrekli priznanje in zahvalo vodstvu za uspešno delo v preteklih štirih letih, ponovna izvolitev predsednika sveta pa to samo še potrjuje. Krajane Žalca, ki dvomijo v naše delo pa vabimo, da se zglasijo v pisarni krajevne skupnosti, kjer jim bomo dali željene informacije. Vašemu časopisu pa predlagamo, za dobro ime, da objavljate preverjene informacije, ne pa laži in natolcevanja, ki bodo bralce prej odvračala kot privabljala k branju časopisa. Tudi vam so vrata krajevne skupnosti vedno odprta za vsakršne informacije. FRAN SADNIK, predsednik skupščine KS Žalec Dobronamerna hritiha Že nekaj časa razmišljam, da bi se vam oglasila tako ali drugače, ker vaš časopis dokaj redno prebiram. Ko ste začeli »nenadoma« izhajati, sem bila nad vami navdušena, kajti izpolnili ste pričakovanja glede resnosti, kar je Argument bralce nesramno izigraval s praznimi obljubami. Torej, vi izhajate redno, dovolj ste zanimivi, da človek časopis rad kupi in ga prebere, pohvalno. Pa vendar je nekaj, kar ni najboljše. Berem vaš časopis, pa se vprašam: Ali je to res ali samo klevetajo? Pa saj ti novinarji stremijo samo za senzacionalnostjo! Tu se izkaže, da imate vi prav, pri drugem članku je stvar nepojasnjena, pri tretji stvari ste se zmotili. Si lahko to dovolite? Večina bralcev ne želi krink v svojem časopisu, želijo pravi obraz in če ga ne dobijo, odidejo... Ne jemljite to kot nauk ampak kot kritiko. Prav gotovo vam želim čim daljše in kvalitetno izdajanje Nove dobe. Kolikor se spominjam, ste obljubili, da se boste v eni od naslednjih številk predstavili, vendar tega še niste storili, zato menim, da ni napak, če se tudi jaz ne podpišem, čeprav mi to ni najljubše, vendar, če imam tako pomanjkljivo informacijo o tem, komu pišem, potem tudi ni važno, kdo piše. Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše. Dobri ste, ampak... Bralka, Ljubljana Izkoriščanje Moja zgodba se začne pred enajstimi leti, ko sem prevzela dela snažilke pri TTG Celje. Po desetih letih kolikor-toliko normalnega dela se je lani začelo zapletati. Čiščenje je prevzela firma SERVIS ZA ČIŠČENJE PROSTOROV IN POVRŠIN BOJAN ČEH iz Dobrne in s tem sem dobila novega delodajalca. Od takrat opravljam 3 ure dnevno delo snažilke, ostalo sem kurirka. Od takrat so se številke na mojem izplačilnem listu znižale, kljub temu, da se zahtevnost dela ni zmanjšala. Na koncu meseca si prislužim beraško vsoto 2.883,20 din. Kljub temu, da delam ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ko ugotovim, da na priloženem izplačilnem listu za december 1990 manjka 7 ur, ki sem jih opravila, mi delodajalec odgovori, naj kar grem, če mi ni prav! V osebni stiski se obračam na vas, da kot demokratični časopis, glasnik nove dobe objavite to krivico in mi s tem vsaj malo olajšate mojo bolečino. Težko sem sprejela, ko se je izkoriščanje začelo, a sploh ne morem sprejeti, da se ne bo nehalo. VERICA NIKOLIČ, Celje Zobozdra vstvo Je zapostavljeno Zobozdravstvo omogoča predvsem kvaliteto življenja, posredno pa tudi zboljšuje zdravje in počutje. Družba zato ni imela posluha za drago in zahtevno dejavnost, kot je zobozdravstvo - stomatologija. Zobozdravstvo je poleg tega fizično naporna dejavnost, ki zahteva veliko podrobnosti in natančnosti. Ker je to seštevek kompletnega medicinskega znanja, govorimo danes raje o stomatologiji kot enakopravni stroki drugim medicinskim strokam. To spoznanje še ni splošno, čeprav je s hitrim razvojem stroke in uspešnim zdravljenjem prodrlo v vse medicinske veje, s katerimi sodeluje. V današnjem času spoznavamo in občutimo vedno bolj žalostna dejstva našega razvoja. Ko smo nekateri v poštenosti in humanizmu upali in se trudili, da bi bilo naše življenje lepše, nismo niti slutili, zakaj stvari ne gredo na bolje. Tisti, ki smo po srečnem naključju in več ali manj s potrpežljivostjo uspeli v upanju na bolje nekako preživeli, danes spoznavamo skoraj neverjetne resnice o temeljih in praksi tega zlaganega komunizma in socializma. Namesto da bi ustvarjali družbo enakih možnosti za osebni razvoj in čim večje možnosti za ustvarjanje dobrin, smo živeli v socializmu partijskega terorja in privilegijev. Monopolna oblast si je z obljubami in zavajanjem ljudstva prisvajala dobrine in ugodja. Ker je to osnovni cilj monopolnih oblastnežev in želja pri tem čimdlje ostati, morajo poskrbeti tudi za svojo eksistenčno varnost. Na splošno velja še vedno prepričanje, da medicina dostikrat odloča o življenju in smrti. Glede na to so oblastneži skrbeli za medicino ne iz spoštovanja, ampak toliko, kolikor je bilo potrebno za njihovo varnost. Iz eksistenčnih razlogov pa so posameznikom omogočali normalni razvoj. Na splošno je medicina uspela do določene mere ohranjati ravnotežje s poudarjanjem vitalnih indikacij, kar so oblastniki zaradi strahu upoštevali in dostikrat ugodili tudi širšemu krogu zdravstva. Zobozdravstvo tega argumenta nima, ampak z mukotrpnim delom omogoča predvsem boljšo kvaliteto življenja in za razgledane tudi boljše zdravje na splošno. Ker kvaliteta življenja vseh ljudi ni bila osnovni problem partijskih oblastnikov, ampak ohranitev oblasti in svojih privilegijev, jih zobozdravstveni problemi niso prizadeli na splošno in so bili gluhi ali tolerantni za razne anomalije, ki so bile v stroki zaradi nerešenih problemov zobozdravstva. Tako je stroka celih 25 let neuspešno opozarjala na probleme in koristnost zobozdravstva za zdravje in dobro po- čutje. Ljudje so bili prisiljeni živeti v čakanju na usluge, zobozdravstveni delavci pa v eksistenčnih problemih. Eni in drugi pa zaradi obojega iskati izhod v črni praksi. Takoj se tu najdejo ugovori, ki imajo pozitivni in negativni predznak. Pozitivni so v delnem razvoju stroke, kot so povečanje kadra, boljši opremljenosti ambulant, možnostih specializacij iz stomatološke dejavnosti in preventivni usmerjenosti stroke (dokazi so v upadu prizadetosti zob pri otrocih tam, kjer je organizirana fluorizacija — jemanje tablet in želiranje in kjer se dela po dispanzerski metodi z upoštevanjem preventive in vzgoje), češ to je dovolj, več se pa ne more storiti. Toda nepravilno pri tem je, da je bilo to omogočeno samo nekaterim varovancem in zobozdravstvenim delavcem. Tu nastopijo negativni ugovori, kot je črna praksa, samo kurativa in protetika, neupoštevanje preventive. Večina je bila dejansko izkoriščena in zapostavljena in tako prisiljena iskati izhod v črni praksi. Tako prakso so tolerirali, obenem pa kritizirali. Argumentacija je bila etika, delaj več, ne drži se norme, delaj več preventivo in manj kurativo, in seveda vitalne indikacije ter pomanjkanje denarja. Lahko rečem celo neetični poskus zapostavljanja starejše populacije, češ da je ni možno vzgojiti in motivirati za preventivno ravnanje in je zato škoda časa in stroškov. To je bilo čisto neupoštevanje dejanskega stanja in nepoznavanje problematike. Velika krivda gre seveda tudi posameznikom iz stomatoloških vrst, ki so se po partijski liniji uveljavljali s tem, da so prikrivali celo svojo osnovno strokovno usposobljenost - stomatologijo in postajali vodje zdravstva, kjer se je dalo malo boljše živeti z manj napora ali pa si pridobiti možnosti za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Tako se je tudi stomatologija lahko le privilegijsko razvijala. Kolegi, ki so si take možnosti pridobili, so bili dostikrat v praksi v vlogi policajev za dušitev nezadovoljstva zobozdravstvenih delavcev in ljudi, ter za ožigosanje tistih, ki so iskali izhod v črni praksi. Vse to nazoro potrjujejo dejstva. Iz tabel se vidi kadrovsko upadanje, znano je slabo zdravstveno stanje ljudi, slabe možnosti za zadovoljevanje potreb in zahtev s še vedno krutim normativizmom, ki ene zadovoljuje druge pa ne in slaba slika strokovne, prostorske ter delovne organiziranosti. Stanje je takšno, da je nemogoče vpeljati tako zaželeno zasebo prakso v duhu strokovne urejenosti in znanja, ki je v svetu in Evropi normalna stvar, kopirati prakso in izkušnje iz tujine in začeti urejati temelje za stomatološko stroko, ki je v razvitem svetu samostojna panoga ne zaradi privilegijev, ampak zaradi specifičnih potreb in zahtev ter pogojev delovanja. Gibanje kadra je evidentno v disharmoniji z gibanjem prebivalcev in potrebami, zahtevami, ter pogoji dela. V mladinskem zobozdravstvu kader narašča, populacija pa upada; v odraslem zobozdravstvu pa kader upada ob tem, da populacija narašča. Delo pri mladini je bolj vzgojno, konservativne usluge, ki so v večini, pa dražje kot pri odraslih, čeprav so enako zahtevne. Poleg tega pri odrasli populaciji nastopajo drage in zahtevne protetične rešitve. Vse to za enako plačilo in enako normo. Vpogled v prikaz storitev kaže na učinek normativizma, saj ni velikih sprememb. Primerjava ni možna, ker ves ta čas niso analizirali statističnih podatkov. To pogojuje tudi prej omenjeni stihijski razvoj kadra in nepravilen način usmerjanja v mladinsko dejavnost, zaradi želje po preventivni dejavnosti in njeni nepravilni stimulaciji. Tabela, ki prikazuje kader v svetu, ima še starejše podatke, toda lepo prikazuje, da tam, kjer imajo preventivo kot kurativo lepo organizirano (Norveška, Švedska, Švica) imajo večje število kadra kot tam, kjer tega ni ali nam vsaj ni tako znano (Japonska, Nova Zelandija, Velika Britanija z Irsko). Mi spadamo v povprečje med tistimi, ki imajo dobro organizirano zobozdra v- stvo in onimi, ki po tem ne slavijo. Pri tem je treba upoštevati velike razlike v možnostih in stimulaciji zobozdravstvenih delavcev v za-padnem svetu in cenah zobozdravstvenih storitev. Tam je stomatolog. kakor zobozdravstveni delavec spoštovan in cenjen kot zdravnik in zdravstveni delavec. Zaradi velikih stroškov, ki jih ima stomatološka dejavnost in zaradi zgrešene iluzije, da je preventiva cenejša in da vodi v dejavnost z dosti manj stroški, je bila stomatologija pod nadzorstvom in zapostavljena. Problem je tudi, da je v ceni stomatološke storitve v celoti vključen strošek zobozdravstvenega . materiala, katerega del bi morali jemati kot zdravila. Ves material pa je iz uvoza in je bil podvržen tržnim cenam in zakonitostim. Pogosto so bili plačani samo materialni stroški ali pa še to ne. Izjeme potrjujejo pravilo. Svet in praksa potrjujeta, da s preventivo, ki ima tudi svojo ceno, ohranjamo zobe za čas življenja človeka in zmanjšujemo stroške za kurati-vo, oziroma potrebe po rehabilitaciji. Kljub temu pa ostaja stalna skrb in nega z zahtevnimi manjšimi popravili v mladosti, kot odraslem obdobju, poleg konstantne ortodontske in paradon-tološke oskrbe mladine in odraslih. Spoznanje in dejstvo je, da s preventivno dejavnostjo ohranimo zobe in boljše počutje človeka (zdravje), stomatološka dejavnost pa ima še vedno mnogo zahtevnih opravil in stroškov. Z dosedanjim varčevanjem smo samo še povečali stroške in zgubljali pri hitrejšem razvoju stroke v kvalitetno in preventivno smer, kakor tudi v možnostih, nuditi zadovoljive storitve vsem prebivalcem Slovenije. Nujno je torej dati stomatološki stroki avtonomijo v strokovno organizacijskem smislu, ljudem pa možnost socialnega zavarovanja za pokrivanje stroškov zdravljenja po prioritetni lestvici zdravstvenih storitev z upoštevanjem tržnih zakonitosti in omogočiti vpogled v realne ekonomske cene storitev. Tako bo tudi Slovenec doma lahko rekel, kot mi je pred leti rekel ameriški Slovenec, da si ne sme dovoliti imeti bolnega zoba in tako ravnal preventivno in racionalno (ekonomsko) v osebnem in družbenem interesu, kajti vsako zdravljenje je dražje kot preventivni ukrep. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur gospodinjah Takoj vam bo jasno, da je to delo, ki ga poznam — in opravljam - kakor hitro boste prebrali stavek DELO GOSPODINJE JE BILO, JE IN BO OSTALO NAJMANJ CENJENO (a še kako potrebno). Pred leti sem se zavestno odločila, da ostanem doma in skrbim za družino. Svoje delo opravljam z ljubeznijo, plačilo pa sta mi zdrava sinova in nasmejan možev obraz, ko pride z dela in ga čaka kosilo. Za ta članek sem se odločila zato, ker se vseh deset let ni nihče spomnil na nas, ki smo ostale »za štedilnikom«. Kadar pa nas je že kdo opazil, smo bile deležne zavidljivih opazk v stilu Kako je tebi dobro, zate je vedno nedelja, ti ne potrebuješ bolniške, saj si doma.. Zdaj pa že lep čas slišim in berem, naj bi še več žensk ostalo doma; oblast si želi večjo rodnost ... Nikjer pa nisem zasledila (niti me niso obvestili), kakšne so, bodo naše pravice. Ta trenutek vem samo to, da imam dva sinova (šoloobvezna), napol zgrajeno hišo, moža rudarja (za katerega ne vem, če bo imel jutri še delo) in kredite za hišo. Kot vidite imam kot gospodinja vse razloge za optimizem in za še enega otroka. Upam samo, da mi med tem časom ne bo kdo v družini zbolel (ker je zdaj drago biti bolan) ali da se ne bo mož znašel na zavodu za zaposlovanje. Prepričana sem, da se lahko oblast še tako trudi ženske »privezati na dom« (evropski delovni čas) in piše še takšne zakone, ko se bo vendar vse znašlo na rame- nih narodovega bogastva — otrocih. Mamice bodo še naprej hodile v službo, pa čeprav bo otrok cel dan brez nadzorstva in ob kaj veš kakšni hrani. Tako je že danes. Morda bi bilo dobro pokukati v šolske jedilnice ob času kosila. Koliko otrok samo malo »premeša« po krožnikih in pospravi samo poobedek?! Tako iz dneva v dan. Doma si vzame kos kruha z marmelado in že ga vidiš divjati okoli bloka. Starši smo presenečeni in zgroženi, ko izvemo na roditeljskem sestanku (za 3. razred), da so na osnovnih šolah razne skupine, ki ustrahujejo nižješolce, jih učijo (prisilijo) krasti po trgovinah; v garderobah zažigajo, režejo bunde, čevlje, grozijo učiteljem, ki pa so nemočni brez pomoči staršev... Vendar, to so naši otroci. Tako posameznik, kot družba smo odgovorni za njihov razvoj. Dokler žene - matere ne bodo imele najosnovnejših pravic, tudi če bodo doma, tako dolgo bodo vsi poskusi prisile šli na račun mladine. Meni osebno bi bilo dovolj, če bi mi priznali, da kot gospodinja opravljam prav tako pomembno delo za narod, kot tista, ki dela v tovarni. . . MILOJKA MOHOR, Velenje Kaj se je zgodilo v šentjurskii f v- v • • o skupscim? DEMOS-ova koalicija v šentjurski skupščini je praktično razpadla ob prvem vetrcu; ne ob dilemah razvoja občine, ali ob proračunski debati, temveč že ob vprašanju plače predsednika IS. Na zadnji skupščini se DEMOS-ovi odborniki niso odrekli le svojemu predsedniku Komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja in predsedniku SO, ampak verjetno tudi kakemu temeljnemu načelu DEMOS-a. Kar nekaj očitkov šentjurske LDS in Večer-ove komentatorke o prilizovanjih, oblastni drži, rušenjih, ki sem jih še prejšnji teden v javnosti prav odločno tudi sam zavračal, se je pokazalo upravičenih, tista ljudska o zarečenem kruhu, pa se je prekmalu uresničila. Za kaj gre? Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanje je v skladu z zakonom o funkcionarjih v RS napravila pravilnik o plačah ob-činskh funkcionarjev. S tem pravilnikom bi ukinili izjemno plačo predsednika IS, ki mu jo je šentjurska skupščina dodelila ob prevzemu mandata in je dvignila toliko prahu po vsej Sloveniji! V krogu okrog predsednika IS, zlasti sta to oba podpredsednika IS, ki sta hkrati tudi predsednika SDK in SDSS je zaradi tega zavladalo nezadovoljstvo. Na razne načine, odkrito ali prikrito so poizkušali preko sprememb pravilnika. ali sistema stimulacij za vsako ceno zagotoviti svojemu šefu to plačo. Predsednik komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja, dr. Zabukošek na pritiske ni pristal in je tudi na Skupščini vztrajal, da je treba spoštovati zakon. Izjavil je, da ne bo podpisal sklepa komisije, ki po njegovem mnenju ni v skladu z zakonom in predvsem ne v skladu z njegovimi moralnimi načeli! Skupščina ga je gladko odstavila. Menda sem edini v skupščini podprl stališča predsednika komisije, saj sem prepričan, da ponovno potrjevanje izjemne plače v šentjurski občinski upravi ni le nezakonito, temveč pomeni tudi globoko nerazumevanje današnjega političnega trenutka. Skupščina ni razpravljala o delu predsednika IS, čeprav je bilo več govorcev nad njegovim delom navdušenih in je predsednik SKZ-LS imel zanj celo pripravljeno pravo hvalnico, temveč bi se naj odločala o sprejemljivosti predloženega pravilnika! Povsem očitno je bilo, da sta SKZ-LD in SKD, brez vednosti ostalih DEMOS-ovih strank, svoj nastop predhodno uskladile. V »udaru« pa je sodeloval celo ves zbor KS, ki ga je, izgloda predvsem v ta namen sklical brez vednosti predsedstva skupščine njegov predsednik, tudi vodilni iz SKD! Ostalim odbornikom je ves »cirkus« bil menda kar všeč in, ko je predsednik IS v svojem zaključnem govoru, očitno užaljen, da smo si nekateri dovolili razpravljati o zakonitosti njegove izjemne plače, dejal, da sva midva s predsednikom komisije bolj Hitlerja in Stalina, kot demokra ta, so se muzajoč razšli, ne da bi nama dovolili odgovoriti! Razmišljal sem o takojšnjem odstopu, toda po začetni ihti sem prišel do prepričanja, da je moja odgovornost kot nosilca DE-MOS-ove liste na zadnjih občin skih volitvah vendarle širša in sem dolžan o dogajanju v Skupščini obvestiti šentjursko javnost in preko javnosti poizkušati vzpostaviti tudi v ŠENTJURSKI SKUPŠČINI take odnose, kot smo jih v DEMOS-u pred voli tvami obljubljali! FRANC KOVAČ, predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★■A** *★*★★ + ★★*** ♦ TRGOVINA JASMIN ♦ * * -K •K -K * * -k * * -¥ -k * M * * M ■¥ * * -K -K ISULajGULkSUUUULSUigJlJLSUtJtJLkJtJULAJLllJLj^^ O IZDELOVANJE IN PRODAJA NABOŽNIH PREDMETOV Šlandrov trg 6, Žalec BLIŽA SE 8. MAREC, ZATO NAS OBIŠČITE IN Sl OGLEJTE NAŠO ŠIROKO PONUDBO - Verski tisk, SVETO PISMO, pesmarice, MOLITVENIKI, nabožni okraski, SLIKE IN KIPI, rožni venci - VIDEO KASETE, DISKETE ZA RAČUNALNIK - oblačila za SVETI KRST (s svečo in platnom, OBHAJILO in BIRMO - CVETLIČARNA za nakup nad 200,00 din - PRESENEČENJE Sprejemamo tudi naročila za kipe nad 1 meter. Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. VABLJENI! Vabimo Vas v GOSTILNO INTIHAR Levcu Postregli Vam bomo z okusno hrano in dobro kapljico. VABLJENI jnroinrrinroTTtro'rBirrsTrrvvTirirvTrsTonnn parfumerija godec Mali Pariz v Celju Prostor, poln diskretnih vo- Palome Picasso, hčerke zna- — Lokal, v katerega sta vlo-njav, za oko mikavnih embalaž menitega slikarja, oblikovalke žila velike denarja, postaja zla-v okusnih vitrinah. Urejena mednarodnih razsežnosti, ki je goma pretesen. lastnica Alenka Godec kupcu ______. ..--------------------------------------------- zavija izdelek v lastno originalno vrečko, narejeno po najvišjih evropskih standardih. V Parfumeriji Godec v Zidanškovi ulici v Celju je vse brezhibno in takšno mora biti. Francoski koncern PBI Pariz ne pozna milosti — dovoljenja za prodajo ponuja pod zelo strogimi pogoji. In ustrezajo jim le redke slovenske trgovine, med katere se niso uvrstile pred časom precej razširjene brezcarinske prodajalne. Parfumerija Godec je v Celju edina takšna. V njej zakonca Alenka in Uroš Godec nudita blizu štiristo različnih artiklov preparativne in dekorativne kozmetike ter parfume, znamenitega pariškega koncerna in nekaterih naših proizvajalcev, vendar ne tudi dnevne potroš-ne robe, s katero bi sicer lahko dobro zaslužila, vendar bi potlej izgubila pravico do svoje eksluzive. Sta namreč eksluziv-na prodajalca s posebnim dovoljenjem za domači trg za pre-parativno kozmetiko Lanco-me, v tej kolekciji je, denimo, znamenita krema Niosdme s substanco, ki ohranja mladostno kožo in najnovejši kozmetični dosežek za nočno rege-niranje kože Noctosome. V njuni trgovini je na voljo po sorazmerno ugodnih ocenah kolekcija istega koncerna Plenitude L’Oreal z znanim izdelkom Liposomes, nato linija preparativne in dekorativne kozmetike Gemey, med domačimi firmami pa izbirata LEK kreirala tudi lasten parfum. Potlej parfumi in seveda vse izpeljanke firme Cacharel/ Anais Anais, Loulou, Cacharel pour 1’homme/, Lancome, Guy Laroche Paris in parfumi nežnih priljubljenih vonjev Glorie Vanderbilt po zelo dostopnih cenah. »Dragoceni izdelki imajo seveda svojo ceno, vendar lahko zagotovim, da so cene na enaki ravni kot v tujini,« pravi Uroš Godec. »Želeli bi jih prodajati v manjših 30 miliiitrskih stekle- Ljubljano, Krko Novo mesto, Zlatorog Henkel Maribor in Bayer Pharmo Ljubljana. Tudi v dekorativni kozmetiki so na voljo najkvalitetnejši izdelki francoskega koncerna. Parfumi, razporejeni na policah, predstavljajo vrh evropske parfumerijske umetnosti. Dišave so v nizu od čistega parfuma, preko parfumske in toaletne vode do parfumskega dezodoranta. Za vsak originalno zaprti izdelek bodisi v parfumeriji bodisi v preparativni in dekorativni kozmetiki prodajalec zagotavlja obstojnost do petih let in doslej se niti ena stranka v trgovino ni vrnila, nezadovoljna. Parfumi so za vsak okus, vse starosti in seveda tudi žepe, med njimi tačas nedvomno najekskluzivnejši parfum, ničkah, tako da bi bili ljubiteljem parfumov še dostopnejši, a jih je v zadostnih količinah veliko teže nabaviti. Čeprav so kvalitetne kolekcije kozmetike in parfumski izdelki pri nas še vedno luksuz, in temu primerno tudi visoko obdavčeni, moram reči, da sva z ženo s prvim poslovnim letom, parfumerijo sva odprla lani februarja, zelo zadovoljna. Tudi zapletena devizna zakonodaja v začetku tega leta naju ni prizadela, normalno, po legalnih poteh trgujeva naprej in za takšne, kot sva midva, se razmere niso bistveno zaostrile. Drugače je seveda s tistimi preprodajalci, ki so na črno v vrečki iz tujine prinesli robo in jo tukaj prodajali. Takšnim so časi šteti in prav je tako.« »Res je, ponudila bi lahko še mnogo več, a prostor naju utesnjuje. Iščeva novo lokacijo še zlasti zdaj, ko sva za nekaj velikih firm, na Monteil, Chanel, Ives, Saint Laurent, Cartier, dobila eksluzivno prodajo kot veletrgovca za Slovenijo, Hrvaško in Istro, hkrati pa širiva tudi asortiment kvalitetnih in priljubljenih ročnih ur Hermes, Citizen in seveda program ur Swatch, ki so danes med najbolj cenjenimi. To je ura, ki dopolnjuje način življenja in Za ženske v mesecu marcu - kolekcija parfumov Glorie Vanderbilt toaletna voda, 15 ml 240 din toaletna voda, 50 ml 450 din parfumski deodorant 170 din darilni set parfumov Paris 600 din življenjskega ritma, ura z mikavnimi oblikami in barvami, ki združuje figurativne elemente, učinke, igro svetlobe. Vsaka ura je izdelek in izpoved priznanega dizajnerja dvajsetega stoletja. Od leta 1983 do danes je njen domišljije poln design navdušil nad sedemdeset milijonov kupcev. Ob vsem tem ponujava tudi izbor italijanskega nakita Piggeli in druge luksuzne izdelke.« swatch n Nekdo bo rekel, čemu tolikšno razkošje v teh hudih časih. Morda res - a kako prijetno je imeti doma delček očarljivega Pariza. KDO JE MIŠ IN KDO MAČKA V SLOVENSKEM JEKLARST\ l Pobiti delavci ob mrtvih strojih Za delavci in vodstvom železarne v Štorah je še en mučen teden, teden negotovosti in dvomov in občutka zavrženosti. Do zadnjega dne, ko so si izgovorili odlog plačil prispevkov in davkov, pičle januarske plače ni bilo. Delavci so nekaj dni pred tem prekinili delo, pobiti stali za mrtvimi stroji in čakati na garancijo republike, na osnovi katere bi bila ljubljanska banka - Splošna banka Celje 614 milijonov dinarjev) posoditi 15 milijonov dinarjev, potrebnih za izplačilo osebnih dohodkov delavcem tega 3000 članskega industrijskega giganta. Delavce je zajeto mrtvilo in Želeli so k še to. da mejo. ali namerava slovenska država podpreti proizvodnjo jekla gospodarstva m da st gospodje v republiških foteljih zanje ne nameravajo vzeti časa. V Celju so napravili zanje vse. kar je btio v njihov,h močeh, na vrhu pa z njimi ne želijo zapravljati c.r-a Kot smo izvedeli, ni bilo čisto tako. Ministri so v teh mučnih desetih dneh zasedali, sc sestajati. Resorni minister voljni. Ko je prišlo jamstvo celotnega izvršnega sveta, so podjetij, torej so zahtevah akceptne naloge vse osmerice ne gleda na to, da se je čas za možno izplačilo iztekel. Po ostri «°**° ***«"»*■ 'f direktorja Petra Privška. ker je iz države skušal odnesti sto skupščinskih in drugih razprav celjskih gospodarstvenikov, je vest iz Zagreba padla na pravu tla. Se preden N lahko m^Zki^aJ^ahnaUmo!! dirSrPnvIS oTZ ki je potrebno za iznos tuje valute. Carinik je zadevo po svoje razumel, n., koncu s,, se zedinili, da naj direktor to potrdilo pridobi pri bank,, k, posluje i letališki starti. Toda bankirji niso hoteti sprejeti in spet izdati PrivškoMh 500 mark. Prišlo je do zapleta, katerega odmev smo omenili na začetku. Adijo posel in adijo Hongkong, če imaš v žepu lastnih petsto mark SO CELJSKEMU INGRADU ŠTETI DNEVI Zidarji brez cementa Slovensko gradbeništvo poka na vseh šivih, stanovanjska gradnja je usahnila, gradnja za trg postaja iz meseca v mesec zaradi silnega padca kupne moči bolj negotova, investicijska vlaganja so zdesetkana in v podjetjih napenjajo vse kriplje, da se ena bolj druga slabše držijo nad vodo. Konkurenca je neizprosna in v njej GIP Ingrad Celje očitno vleče najslabši konec. Po letu 1981, ko je krmilo zapustil direktor Marjan Prelec in je na njegovo mesto sedel dipl. ekonomist Janko Golob, gre krivulja strmo navzdol, danes pa je Ingrad tik pred razsulom. Nemočni delavci se soočajo s propadanjem. Za januar so dobili simbolična dva tisočaka plače. Kdaj bodo dobili razliko do štirih, petih tisočakov osebnega dohodka, jim direktor ne zna povedati. Za plače, občinske in republiške prispevke bi potrebovali okoli 25 milijonov dinarjev. Delavci ne morejo razumeti, da vodstvo plava s tokom in ničesar ne ukrene, razen da samo sebi z občasnimi potovanji v tujino, na Poljsko, zagotovi dodatek k slabim mesečnim prejemkom. Pripombe na račun vodilnih delavcev so vse ostrejše. Direktorju, ki se je pred kratkim ojačal s pomočniki, pomočnikom glavnega direktorja, komercialnim direktorjem in tehničnim direktorjem - take nazive so menda dobili, da so jim lahko navzgor korigirali plače — očitajo nesposobnost. Prej je bil en direktor, zdaj so štirje, rezultatov od nikoder. Nikoli doslej še niso pripravljali toliko ponudb, med gradbenimi podjetji so najcenejši, delo pa poberejo drugi. V drugi polovici februarja je bilo odsotno celotno vodstvo in velik objekt je šel po zlu, saj so se investitorji pripravljeni pogovarjati le z direktorji. To se jim dogaja domala redno in delavci ne morejo več razumeti, da prav GIP Ingrad tako v celjski občini kot v celjski regiji ostaja brez posla. In da so v tem 2400-član-skem kolektivu v zadnjem desetletju zapravili toliko možnosti. V letih 1983 do 1986 so doživljali pravo reorganizacij-sko farso, katere dirigent je bil na povabilo direktorja Goloba mag. organizacijskih znanosti Viktor Opaka. Ljudi so mešali, premešali, prestavljali iz pisarne v pisarno in hoteli po principu kovinsko-predelovalne industrije gradbeništvo spraviti za tekoči trak. Rezultatov seveda ni bilo, a eksperiment je trajal kar tri leta. Leta 1989 so uvedli nov sistem internega obračuna v smislu nagrajevanja organizatorjev proizvodnje, tako imenovani IPP, »integralni poslovni procesi« to pomeni. Po tem sistemu naj bi vsi organizatorji gradbišč imeli ne glede na ceno prevzetega dela, na katero ne morejo v celoti vplivati, enako štartno pozicijo, ki bi jo potlej po tržnih principih plemenitili. Tudi ta reorganiza-cijski princip je ostal v predalu. Doslej niso niti enega novega projekta obračunali v skladu z njim. Malha v Ingradu je prazna in delavcem je povsem jasno, da ni kje jemati. Avansi so porabljeni za plače, denarja, denimo od Babe, ki so ga skasirali lani, že davno ni več. Poslovni krogi so pretrgani in v Ingradu zna zdaj zdaj počiti. V 2400-član-skem kolektivu nekateri že glasno zahtevajo stečaj, v vodstvu pa menda vlečejo ne posebej uspešne poteze. Nekaj delavcev so poslali na čakanje, vendar z njihovimi 70-odstotni-mi plačami mase osebnih dohodkov ne bodo kaj prida popravili. Tisti, ki so bliže informacijam, trdijo, da so na pragu katastrofe in da ima Ingrad bore malo možnosti, da bi se pobral. Slaba volja delavcev začenja pluskati čez okvire firme. Želijo, da javnost izve, da je podjetje prišlo na boben, saj štraj-ka zaradi narave gradbeniške- ga dela ne morejo tako kot na primer v štorski železarni organizirati na tovarniškem dvorišču. V tej splošni krizi naslavljajo na vodstvo tudi konkretne očitke, ki bi jim v drugačnih poslovnih razmerah sploh ne prišli na um. Dvomijo v poslovna potovanja vodilnih delavcev na Poljsko, kjer je Ingrad preko Genexa iz Beograda gradil poslovni objekt, sedaj pa njihovi vodilni brez uspeha iščejo novo ustrezno delo. V matični službi v Celju pripravljajo dokumentacijo in ponudbe, s katerimi vsak mesec izmenjaje po dva in dva hodijo vodilni delavci za devizne dnevnice na Poljsko, ne da bi v firmi od njih dobili povratne informacije o morebitni pridobitvi dela. Govorice o nakupu stanovanja bivši ženi sedanjega komercialnega direktorja dobivajo silne razsežnosti, ki elektrijo ozračje splošnega nezadovoljstva, v katerem se ljudem hudo kolca po direktorju Prelcu. Celjsko gospodarstvo ima po dveh velikih bolnikih, železarni in EMO, še tretjo hudo problematično firmo, o kateri smo doslej v javnosti le malo vedeli, a o njej zaposleni pravijo: »Nimamo nobenih možnosti več.« Dolgovi so ogromni, iz Anhovega in Trbovelj jim niti cementa ne dobavljajo več. Strokovnjaki v celjski občini pa pravijo, da podjetje, ki ima na tri proizvodne delavce enega režijca — v gradbeništvu je normalno razmerje ena proti sedem — ne more obstati. Nujni so takojšnji radikalni rezi. ii JELOVICA H BODITE GOSPODAR NA SVOJEM n ZA GOTOVINO % ^ POSOJILO ^ VGODMCEM ORGANIZIRAM PREVOZ MONTAŽA,,. JELOVICA, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka tel.: (064)631 241, lax:(064) 632261,tlx: 34579 Yu lijel najrazličnejše šivan - ihkshc, ki »ejm i**i sponunjamo. uanasnjl lm pagvsyvuj<; »wdili od enega do drugega in rejemali »plačo« v obliki na-uralij. Dobili so tudi nekaj de-arja, vendar je izplačilo zad-■je plače nekako spominjalo na . stonjkarsko deljenje hrane velikih kotlih. Manjkale so mo velike zajemalke ... Ob teh dogajanjih se je izkazal v zelo čudni luči tudi Center za socialno delo v Kranju. Ljudje v stiski pač prihajajo tja. Po pomoč, morda samo po nasvet po dobro besedo upanja. Kaže, da na kranjskem Centru ne morejo računati na prav nič, da jim pomenijo ljudje v težavah neko odvečno sitnost. Krivično bi bilo, če bi sedaj kazali s prstom na vse delavce Centra v Kranju, Verjamemo, da so tudi oni ogorčeni nad načinom, kako se je vodstvo odločilo odgnati »sitneže«. Na vrata Centra za socialno delo so namreč obesili napis: Obvestilo delavcem TEKSTILINDUSA Izrednih sredstev za socialno-skrbstvene pomoči v proračunu občine NI! Del osebnega dohodka boste po zagotovilih predstavnikov Tekstilindusa prejeli v tednu od 18. 2. 91. do 22. 2. 91. Za nadaljnje informacije se obrnite na svojo delovno organizacijo. _________ Na Centru bodo imeli sedaj verjetno mir, v Tekstilindusu pa se nadaljuje obup odpisa- IZ REGIJ Radlje ob Dravi: Radeljski izvršni svet je pripravil odškodninski zahtevek, po katerem občina od celovškega Kelaga zahteva 60 milijonov šilingov enkratne odškodnine, rento en milijon šilingov na leto pa naj bi občini zagotovila Republika Slovenija. Velenje: Velenjski rudarji so na razpotju, saj lahko zmanjšajo izkop premoga le dolgoročno. Ostalo pomeni likvidacijo rudnika. Velenje: Velenjski rudarji so na razpotju, saj lahko zmanjšajo izkop premoga le dolgoročno. Ostalo pomeni likvidacijo rudnika. Koper: Novinarji zahtevajo svojo kolektivno pogodbo. Lenart: Prve razprave o denacionalizaciji kažejo, da je ta problem težak že v eksperimentiranju. Ljubljana: Marca naj bi se odkupna cena mleka dvignila za tri odstotke. Kmetje bodo za odkupljeno mleko dobili 5,15 dinarja. Koper: Strokovnjaki svetovne banke in Fao so se v Kopru seznanili s projektom gradnje oljarne, s katerim se Agraria poteguje za posojilo. Šentjur pri Celju: Vsi Alposovi programi so uspešni in gredo v izvoz. Cevarna in orodjarna nameravata letos povečati izvoz za polovico, za štirikrat pa želijo povečati na tujem tudi prodajo kovinskega pohištva. Maribor: Študentska zmaga v Mariboru. Njihova zamisel o gradnji športnega centra je dobila prednost pred ostalimi. Ljutomer: V Ljutomeru še zdaj ni jasno, kdo bo lastnik večine kapitala, ki ga bodo iz starega Tehnostroja prenesli v novega. Štore: V štorski železarni delavci nadaljujejo stavko, ker niso dobili plač. Celje: LB Splošna banka Celje je lani dobro poslovala. Dobiček 44 milijonov dinarjev bo banka v celoti vključila v razvojni sklad. Šempeter v Savinjski dolini: Člani Turističnega društva Šempeter so zaradi pridnosti dobili turistično priznanje. Veliko zlato priznanje pa je prejelo gostišče Štorman. Murska Sobota: V želji, da bi privabili čimveč gostov, namerava soboški hotel Diana zgraditi zaprti bazen. Velenje: S prodajo poslovne stavbe so Velenjčani prišli do razvojnega sklada, z njim pa bodo podprli razvoj drobnega gospodarstva. Prednost bodo imeli obrtniki, ki izvažajo in širijo dejavnost. Ruše: Štajerske obrtnike je šokiralo spoznanje, kako minister deli denar za investicije. Sprašujejo se, od kdaj je butik širjenje proizvodnje? Fernetiči: Finančni stražniki sd na mejnem prehodu Fernetiči v turškem tovornjaku odkrili kar 56 kilogramov čistega heroina. Vrednost zaplenjenega mamila ocenjujejo na približno 50 milijard lir. Idrija: Medobčinski inšpektorat je prepovedal uporabo rib iz Idrijce od topilniškega jeza do meje s tolminsko občino. Ugotovili so namreč, da so ribe tod preveč onesnažene z živim srebrom. Trst: Novinarji Primorskega dnevnika pozivajo vse Slovence k ohranitvi Primorca. Zavračajo načrt podjetja, ki vidi rešitev zgolj v odpuščanju delavcev in krčenju strani, pozablja pa na kakovost. Kranj: Tudi na Gorenjskem je prišlo do sporazuma, tako da je mogoče na vseh poštah dvigniti denar s čeki LB Gorenjske banke. Školja Loka: V občinski proračun nameravajo dati prednost pomoči za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest. Kranj: Že od leta 1974 obstaja skupnost za gojitev jelenjadi v Karavankah. V edini skupnosti, ki sega čez državne meje je 180 lovcev s Koroške in 310 z Gorenjske. Gorenja vas: Člani PD Gorenja vas se dogovarjajo s planinskima društvoma Sovodenj in Žiri o organiziranju tradicionalnega pohoda na 1.563 metrov visoki Blegoš. Tržič: V Tržiču so odprli enoto Slovenske hranilnice in posojilnice, ki ima sicer sedež v Kranju. nih. Ob tem je odveč trkati na vest Kranja, ker gre za tovarno, za industrijo, ki je omogočila izgradnjo vse kranjske industrije. Gre, preprosto, za ljudi, ki ne morejo več zaupati nikomur. V tovarni jim pripovedujejo, koliko jih je odveč. Na občini, da niso več pravi naslov za reševanje socialnih problemov. Na Centru za socialno delo jih odpravijo z velikim napisom že na vhodu. Markovič (bivši direktor) jim ni pomagal. Za se- danjega v. d . direktorja Milana Hudobivnika nekateri pravijo, da je pustil delavce »na cedilu« že ob prvem štrajku, ker da se je umaknil iz stavkovnega odbora. Morda mu delajo krivico, vsekakor pa je odveč od njega zahtevati, da bi rešil tovarno. Težko je verjeti, da je kje takšen strokovnjak, vendar bi delavcem le lahko poleg Sveta kranjskih sindikatov še kdo kaj svetoval. Sedaj so prepuščeni tako zelo sarriim sebi, da so pred obupom. HRASTNIK Gradbinci jočejo Pred desetimi leti so v Zasavju »po naročilu vodstva zasavske zveze komunistov« povezali v skupne centre zdravstvene delavce, učitelje srednjih šol, bančnike, rudarje in gradbince. Že v času združevanja so nekateri jasnovidci poudarjali, da to ne pelje v svetlo prihodnost in napovedovali »pogreb«. Vsakoletne izgube zasavskih gradbincev in vse bolj občutno pomanjkanje del so gradbince pripeljali do razdružitve in osamosvojitve. Tako so hrastniški gradbinci lanskega aprila postali samostojni in se registrirali kot družbeno podjetje. Imenovali so tudi novo vodstvo in vse sile napeli za boljše rezultate. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da nimajo kadrov, ki bi znali poiskati delo, organizirati gradbene ekipe, nabavljati material. Že sredi poletja so se znašli v težavah. Denarja za osebne dohodke ni bilo, izguba je naraščala, z manjšimi deli v občini so zapolnili le delovne zmogljivosti. Vse slabši položaj je pripeljal 300 članski delovni kolektiv v odpuščanje delavcev. Nekateri so v začetku letošnjega leta izrabili letni dopust, drugi so dobili delovne knjige, nekaj delavcev je na čakanju. Januarskih in februarskih plač zaposleni še niso prejeli. V februarju so dobili le vrednostni bon v višini 1500 din, vnovčljiv pri Mercatorju Splošnem trgovskem podjetju Hrastnik. Samski delavci iz drugih republik so se razjokali. domačini, ki imajo družine, so osupli. Sestanki z vodstvom podjetja so se vrstili iz dneva v dan, obtoževanja in prerekanja niso nič pomagala. Služba družbenega knjigovodstva Trbovlje bo pripravila predlog za stečajni postopek. Hrastniško gradbeno podjetje ne bo edino, ki bo šlo v stečaj. Vendar ob vseh posledicah je treba pogledati na delavce, na tiste, ki so jih pred leti vabili v Hrastnik in jim obljubljali delo, zaposlitev, stanovanje, skratka »med in mleko«. Politika je neizprosna in ubira svoja pota. Občinska vlada je letos v svoj program med drugim zapisala, da morajo podjetja prevzeti odgovornost, pravico in dolžnost za lasten razvoj. Pripravljen program dela izvršnega sveta ni dovolj. Malce več odgovornosti od posameznikov, ki sedijo v občinski vladi bi lahko pripomoglo k ublažitvi težav hrastni-škega gradbenega podjetja. Vsi v izvršnem svetu in v občini dobro vedo, da je hrastniška Steklarna pred večjo investicijo. Ker je bilo lani zaradi požara uničeno skladišče, bodo letos zgradili nove prostore in gradbena dela so prevzeli zunanji izvajalci. Prav je, da tržnost kroji usodo gospodarskih firm. Vendar so tudi domači gradbinci pred 20 in več leti želi uspehe po Sloveniji. Odlikovala jih je kvaliteta, danes pa jim v lastni občini ne dajo kruha. In prav ti gradbinci so pred leti v občino prinašali lepe denarce. ZASAVJE Črni rdeči revirji Zasavje sodi med zelo onesnaženo območje. V zimski kurilni sezoni postavljene ANAS postaje v vseh treh revirskih občinah v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju ob Savi vsakodnevno zabeležijo povečane koncentracije žveplovega dioksida v zraku. Zaenkrat v treh zasavskih dolinah, kjer je doma premog, cement, apno in steklarstvo v ozračju merijo le koncentracije žveplovega dvo-kisa, zagotovo pa uhajajo v zrak še dušikovi oksidi, prašni delci, aerosoli in druge škodljive snovi. Zdravstvena analiza, ki so jo pred leti izdelali v zasavskem zdravstvenem centru in razpravljali o njej le vodilni ljudje, ki so takrat sedeli v skupnosti revirskih občin je jasno pokazala, da Zasavčani kronično obolevajo na dihalih, da se stopnjujejo rakava obolenja, da je tudi umrljivost večja v primerjavi s slovenskim povprečjem. Dokazani statistični podatki in zdravstveno stanje sta bila le opomin, da je z ekologijo v Zasavju marsikaj narobe. Med večje onesnaževalce sodijo hrastniška Kemična tovarna, Steklarna, trboveljska Termoelektrarna in Cementarna. Te štiri tovarne tudi vsako leto skupaj poravnavajo obveznosti in lastnikom zemljišč poravnajo nastalo in ocenjeno škodo. Z izvensodno poravnavo dobijo nekateri lastniki-posestniki denar na roko. Vendar ta denar ne odtehta nastale škode, kaj šele davka ali drugih stroškov, ki jih ima kmet. 12.000 dinarjev je, na primer, prejela kmetica, ki poseduje okrog 4 ha zemlje. Z vsakoletnimi in vsakodnevnimi izpušnimi plini pa hira drevje, pridelki so vse slabši, gozdarji pa pravijo, da zdravih bukev skoraj ni. Onesnaženost je prisotna tudi med živalskim svetom. Lovci trdijo, da je srnjadi vse manj, lov na divje zajce je skoraj izumrl. Vso umazano industrijo imajo v Zasavju. Črni revirji so zares črni, iz časov revolucije pa so bili ti revirji znani kot rdeči revirji. Tam je bila zibelka revolucionarjev. Kaj pa imajo danes? Umazano industrijo, področja industrijskega geta, slabo infrastrukturo, pro-ftietne zveze so podobne najbolj zaostali deželi na svetu. Se dobro, da je v času vladanja Marije Terezije v Hrastnik pripeljal prvi vlak in da je bila zgrajena železnica, da so lahko premožni Hrastničani in Zasavčani odšli v svet. Prav zares je Zasavje osamljen otok sredi naše Slovenije. CELJE Vsi bomo plačevali stanovanja EMO Žarko Mrovlje, finančni minister celjske vlade, sedanji in prejšnji, ne odneha. V proceduro je dal dokument, po katerem naj bi občina Celje plačevala nakup stanovanj za EMO iz občinskega proračuna. Izvršni svet pobude ni sprejel, bo pa odlok poslal SO Celje v obravnavo in sprejem, vendar za eno leto. Desetletje še ostane. Kot je znano je prejšnja, nedemokratična oblast na nedemokratičen način, vodstvo EMO je na primer grozilo z ostavkami, sprejela odlok o nakupu stanovanj EMO, da bi rešila firmo pred propadom, podpisala pogodbo z EMO, oziroma banko, denar pa zagotovila iz povečane stopnje za solidarnostna stanovanja. Potem je ustavno sodišče RS take posle razveljavilo. Nova oblast, s starim ministrstvom, zdaj poizkuša drugače. Pri tem pozablja, da občina ni več pristojna za reševanje firm, zlasti iz proračuna ne, saj bi sicer morala reševati na ta način tudi druge firme. (To se bo tudi zgodilo, saj ni malo firm, ki bi prodala stanovanja, da bi prišle Ho nrenotrehnepa denarja.J Kar zadeva solidarnostna stanovanja, so ta opredeljena v posebnem zakonu. Takšna stanovanja bo občina zagotovo še potrebovala. Da bi jih prodala, ne bo šlo, saj potem ne bo imela takih stanovanj. Da bi jih kupili stanovalci, bi bilo neresno. Če imajo namreč pogoje za solidarce, zagotovo nimajo denarja za nakup. Pričakovati je, da v skupščini z odlokom, z novo barabijo, ne bo težav. Tudi sedanja oblast zna tako kot prejšnja brenkati na strune socialne varnosti, češ ali naj EMO zapremo? Rečeno bo najbrž, da se je EMO, kjer vsak mesec komaj spravijo skupaj denar za plače, opomogel, da ima perspektivo, kot to zatrjuje že 10 let. Vodstvo v EMO je sicer bistveno spremenjeno in ne želi odgovarjati za poteze prejšnjega. Da ne bomo le kritiki, predlagamo, da Železarna Store, Aero in Metka takoj ponudijo občini v nakup svoja stanovanja. Prepričani smo, da bi znala dobro porabiti, celo boljše kot EMO, ki je, na primer, večino denarja tako dal banki, kateri je bil dolžan, in se tej pravzaprav ni poznalo, da je dala občini namenski kredit za nakup stanovanj. Raču- naite! ,ob ŠEaS;a“.Ji: na vsotica, ki pravzaprav opravičuje, da bi dobili za ta znesek kar delnice EMO! In še to — letos bi naj v postavki sredstva za stanovanjsko in komunalno dejavnost namenili za odplačilo posojila za nakup stanovanj EMO Celje 31 milijonov dinarjev, kar je skoraj tretjino več kot lani. To je na primer za 2 milijona več kot je v proračunu za kulturo, to je 40 krat več kot za varstvo okolja, to je dvakrat več kot za varstvo pred požari, to je skoraj 10-krat več kot za vse politične stranke v občini, to je 30-krat več kot je občinska proračunska rezerva, to je skoraj polovico sredstev, ki jih v enem letu porabi celotna celjska občinska uprava, to je 7 krat več kot bo šlo za raziskovalno dejavnost . . . Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje LJUBLJANA Sporna ministrica Potem, ko je ljubljansko vlado in javnost dodobra pretresla afera s podjetjem Snaga, se je taista vlada zapletla že v novo afero. Tokrat je na udaru Jasmin Držanič, mestna sekretarka za stanovanjsko gospodarstvo, ki ji njen šef, predsednik mestne vlade Marjan Vidmar očita nakup 19 računalnikov za njen resor, nakup službenega avtomobila in nespoštovanje kriterijev pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj za potrebe mesta Ljubljana. Vidmar je že januarja zahteval razrešitev Držaničeve, vendar so takrat ljubljanski zeleni, katerih članica je Držaničeva, zagrozili z izstopom iz vladne koalicije. Ob tem velja še omeniti, da je vodja Zelenih Ljubljane Srečo Kirn, ki je tudi direktor podjetja Mikrohit, pri katerem je Držaničeva kupila sporne računalnike. Vidmar svoji ministrici očita nesodelovanje in samovoljno 'delovanje, vendar pa mu tudi Jasmin Držanič ne ostaja dolžna. Očitki torej letijo na obe strani, poslanci v mestni skupščini so nezadovoljni z delom mestne vlade in njenega predsednika, očitno jim gredo na živce tudi neprestane afere, v katere se zapletajo mestni oblastniki, medtem ko postaja Ljubljana vse bolj zasvinjana, dolgočasna in pusta. Zato so nekateri nestrpno pričakovali zasedanje mestne skupščine, ki se je zgodilo na zadnji februarski dan. Slišati je bilo govorice, da bo odletela tako Držaničeva kot tudi komunalni minister Lesar, ki se je »proslavil« v aferi Snaga. Poslanci so na klop sicer dobili predlog za razrešitev Jasmin Držanič, vendar pa je postala mestna skupščina nesklepčna še preden je prišla »zadeva Držanič« na vrsto. Tako ostaja vse po starem, Ljubljančani pa lahko samo ugibajo, kako lahko vlada in njeni ministri učinkovito delujejo, če se šef vlade in njegova podrejena ministrica pogovarjata le še preko časopisov. ZADNJI OSTANKI FEVDALIZMA Kmet obrača, lovec obrne Nekateri pravijo, da predstavljajo naše lovske organizacije zadnje ostanke fevdalizma. Lovci so si razdelili gozdove (seveda tuje), sedaj pa zagotavljajo, kako so skrbni, kako da ohranjajo naravno ravnovesje. Žal to počno predvsem sebi v korist in v škodo kmetov. Nobena lovska družina ne naredi pregleda, kdo so njeni vodilni člani. Med ljudmi se govori. da so to predvsem bivši visoki partijski funkcionarji, ki so se želeli čim bolj približati Titovi poti (zagotovo je bilo to prijetneje in koristnejše kot pa ustanavljati ključavničarska društva). Drugi na spisku so bili direktorji večjih socialističnih podjetij (seveda rdeči - drugih ni bilo niti za seme), tretji pa tisti bogatejši obrtniki, ki so se tako lahko približali centrom oblasti in si ustvarjali pogoje za oplajanje svojega imetja. Seveda ni bilo vse točno tako, kot je sporočala in sporoča govorica ulice. Marsikateremu ljubitelju narave s puško v roki lahko delamo tudi krivico. Morda se mu niti sanjalo ni za opisano »visoko« politiko, ampak mu je šlo za povsem preprosto pobijanje. Bili so tudi takšni, ki so divjad samo krmili. Krmili, da se je lahko razmnoževala, uničevala polja, da so kasneje lahko prišli rešitelji-lovci, uprizorili iztrebljanje ali pa - še bolje - pripeljali svoje zamejske kolege z debelimi denarnicami. Saj niso potem naši vrli lovci dali vsega denarja v lasten žep. Tudi kmetom so dajali po lastni presoji zasluženo odškodnino... Kmetje pa so kleli. V začetku so verjeli in se obračali na dobrotnike-lovce po odškodnino. Ko so spoznali, da o sporih odločajo po občinah ljudje, ki so bili tako ali drugače odvisni od volje lovcev, ki so se preoblekli v civilne obleke, so odnehali. Tako se je začelo dogajati, da so posebno na višjeleže- FOTOREPORTAŽA Ko bom velik bom lovski pes čih kmetijah prenehali obdelovati zemljo. Krompirjeve njive so razorali merjasci, pšenica je bila velikokrat rezervirana za srnjad, ajda je izginila z njiv, od divjih prašičev razorani travniki niso dajali več sena za domačo živino. Lovcem to ni bilo dovolj. Želeli so džunglo. Ker v civilizirani Evropi to ni tako lahko, so želeli vsaj delček. Začeli so naseljevati rise, ščitili medvede, ki so klali krave in ovce po planinskih pašnikih, reklamirali volkove. Ko je npr. lovec na Jezerskem »izgubil živce« in ubil medveda, ki je uničeval vse na svoji poti, se je znašel pred sodiščem. Ko je medved napadel nabiralce gob, so bili ljudje deležni časopisnih podukov, kako napačno so se obnašali, da so praktično sami krivi, ker napad na človeka sploh ni v naravi zveri, kot je medved. Človeka iz gozda! V primeru lovstva so se znašli na skupnih okopih kmetje, obiskovalci gozdov in gozdarji. Za lovce so bili preslabotni. Zaradi nekaj vršičkov smrekic pa res ne gre uničevati živalskega bogastva, ki nam ga zavida ves civiliziran svet.. . V zadnjih letih so lovci še posebno stopnjevali zavzemanje svojih gozdnih fevdov. Tako je prišlo celo do predloga, da naj bi zakonsko prepovedali množično pohajanje po gozdovih. S tem so mislili na sprehajalce, nabiralce gozdnih sadežev in tudi planince, ki zahajajo izven označenih poti. Takšni ljudje povzročajo kaos v gozdu, preplah med divjadjo, ki ne more mirno vzgajati mladičev in postane tudi napadalna, če gre za zveri. Da bi še bolj po-lastninili fevde, so predlagali prepoved gibanja po gozdovih v določenih časih... K sreči dlje od tega (še ni) prišlo. Tudi lovce je prehitel čas. Tega sicer vsi,še ne vedo. Na seji SO Škofja Loka je bila pred kratkim postavljeno naslednje vprašanje: »Kmetje neprestano opozarjajo na škodo, ki jim jo povzroča divjad na njivah. Opozorila lovskim družinam ne zaležejo in ljudje vprašujejo, kam naj se obrnejo na pomoč.« Predlagali so naj bi ponovno pretehtali Zakon o lovstvu in ga oblikovali tako, da bo zaščiten kmet in ne le divjad. Lovci so na to reagirali po svoje. S svojo resnico. Predsednik LD Škofja Loka je bil kratek in pojasnil, da zakon določa, da v primeru, ko kmet in lovec ne najdeta sporazumne rešitve, imenujejo na občini posebno komisijo. Opozoril je, da »v preteklih letih ni bilo v občini niti enega takšnega primera, ker so vse rešili kmetje in LD sporazumno«. Bravo! Manjka samo nekaj malenkosti. Preden pride kmet do takšne komisije, mora napisati toliko prošenj, obrati toliko pisarn in kljuk, da sploh nima več časa za svoje normalno delo. Zaradi tega so kmetje raje pristajali na izsiljene kompromise, da so dobili vsaj nekaj . Zato ni bilo v občini nobenega »takšnega primera«. Mar misli predsednik LD Škofja Loka, da so kmetje postavili delegatsko vprašanje samo zato, ker je pač moderno nekaj sitnariti? »Velikodušni« lovci Lovska družina Poljane (zanimivo bi bilo vedeti koliko njenih članov je iz Poljan) očita, da večina krajanov ne pozna njihove dejavnosti. (Kot, da bi bila škoda potem kaj manjša). Zato so se lotili poduka. Pravijo, da že desetletja sodelujejo s kmeti, KS, osnovno šolo in turističnim društvom. Pojasnjujejo, da so vložili v svoj lovski dom »nemalo prostovoljnega dela in sredstev« (seveda upamo, da svojih). Dom je na razpolago tudi krajanom. (Le za kaj naj bi ga imeli? Lovci pravijo, da za »zaključne slovesnosti«.) Kmete vabijo na družbabna srečanja (Kaj pa če kmetom ni do idiličnega kramljanja v lovski koči, ker imajo delo?) LD Poljane pojasnjuje koliko delovnih ur so porabili lani (3.029) pri ravnanju kmetijskih površin, ki so jih razrili divji prašiči (Očitno bi jim morali biti kmetje za to hvaležni in lovci niso le delno popravili posledic svojega »ljubiteljstva«). Pohvalno naj bi bilo tudi, da so kmetom povrnili za 30.569 dinarjev škode zaradi divjadi (Seveda ni jasno, koliko škode je zares bilo, ostane pa tudi vprašanje, če je res potreben svetniški sij tistemu, ki omogoči tolikšno škodo). Zaslug je še več. Vaščanom Dobja so prispevali pri asfaltiranju ceste 3.000 dinarjev, prispevali so 2.600 din za okvire dveh Šubičevih slik v poljanski cerkvi, otrokom v osnovni šoli so pokazali nagačeno divjad (kot da ne bi videli otroci sami nenagačene takrat, ko uničuje njive staršev), namenili so 1.000 din za poplavljence (res višek humanizma), reveži pa so celo sami utrpeli škodo v svojem domu. Kako dolgo še? Sicer pa lovci pojasnjujejo nevednežem, da »škode po divjadi ni mogoče v celoti preprečiti«, ker jo bo povzročala, dokler bo obstajala. Tisti, ki tega še ne vedo, morajo vedeti, da obstaja v naravi odvisnost med človekom in živo naravo. »Če divjadi ne bo več, tudi človek ne bo imel pogojev za svoj obstoj.« (!) Izvršni odbor LD Poljane poučno zaključuje svoje sporočilo, da »se moramo vsi skupaj zavedati, da je divjad z ekološkega vidika naša skupna last in odgovornost.« Konec sprenevedanja! Ali to velja samo v Poljanah, samo v Sloveniji, ali tudi v Evropi? Ubogi Angleži, uhodi razviti civiliziranci! Ne zavedajo se, da nimajo več pogojev za svoj obstoj, ker pač nimajo naših lovcev. Revežem ne more takšnih in podobnih modrosti nihče pojasniti. Saj ni potem nič čudnega, da so si morali vzeti za predsednika svetovne (ali evropske?) lovske organizacije kar našega Marka Bulca. Vsekakor bi bilo koristno in prav, če bi naši lovci usmerili svoje vzgojno delovanje tudi preko meja. Res škoda, da nimajo.časa, ker morajo biti strnjeni na okopih in braniti svoje fevde doma. Kako dolgo bodo še ostajali ti zadnji ostanki fevdalizma? OČI IN UŠESA VOHUNSKE SLUŽBE 15. 2- 1991 so v Celju prvič v Jugoslaviji zaradi onesnaženega zraka razglasili alarm II. stopnje. Zaprli so mestno središče za ves promet. Celjske vlade očitno alarm ni vznemiril, saj vse do danes še ni razpravljala, kako so ukrepali ob alarmu inšpektorji, kako industrija, kako kurjači v večjih kotlovnicah . Demokratična Hrvatska premore tudi prvaka Hrvaške stranke pravice, Dobroslava Parago. Naš magnetofon je zabeležil naslednjo njegovo izjavo: »Še letos ho Hrvatska obsegala celotno ozemlje med Sotlo in Drino' Razen Velikosrbov imamo očitno tudi Vehkohnate. ★ Saši sodelavci so v republiškem proračunu, predlogu, zaman iskali kakšen dinar za ureditev grobišča na Teharju. Oblast se pač načelno zavzema za ureditev, denai pa naj da kdo drug. V Celju SO vendar namenili nekaj denarja. Zal je to dvorezna poteza, saj bodo v Ljubljani rekli: Zakaj bi dajali denar mi, če ga daste vi! k Novinarka Dela Lada Zei je dobitnica radijskega Viktorja za lansko leto. Čestitamo! Precej pa smo bili zmedem, ko smo lahko prisluhnili njenemu pogovoru na radijskih valovih Takole je modrovala: Viktor mi pomeni toliko kot novinarjem Gorjupova nagrada.« Novinarka z 20 let staža je pri tem zamešala dejstva. V Sloveniji ni Gorjupovth predvsem od Demosa. Saj veste, Tomšič ni bil samo novinar, bil je tudi komunistični sekretar. sečnika KZ-LS: »Socializma ni več, kapitalizem pa je grda j stvar,« * Dirkač Dagmar Šuster je minuli teden »predirkal« tudi Ljubljano, Polzelo. Celje Ne rečemo mu zaman, daje 110-odstotni športnik. lOOodstotniprofesionalec na delovnem mesni. Dodajmo, da je vsaj 50 odstotkoi tudi ženska Ima namreč žensko ime. V naši kartoteki smo izbrskali, da je v času, ki je bil sekretar ZSMS, dobival za S. marec čestitke. * \ naši Vohunski kartotek, začasni■ zapiramo dosje Sih i-stra Drevenška, ki je zdaj krščanski demokrat V spis smo dali obvestilo njegove prejšnje stranke. Dne 19 2. letos mu nega članstva v strankah S tem ti prenehalo vse funkcije in članstvo v naši stranki.« Poduka za pritožbo ni. Najbrž tudi, m potreben, saj je Silvester odšel po lastni želu it > tem, kako bodo o njem sodili krščanski demokrati in o tem. kako se bo obnesel v celjski sladi ipd., pa dosje še daleč ni zaprt I Janez Pergar ima očitno -Jošt: nove slovenske oblasti Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je slovenski vladi sporočil, da bo če mu ne bodo dali miru, sedež Kompasa, čigar glavni direktor je, preselil v - Liechtenstein. Zvedeli smo še. da v sladi nimajo nič proti in so veseli, da sedež Kompasa ne bi selil v Beograd. * Naša vohunska služba je odkrila, da zdravila, ki so jih peljali v Šoštanj, niso naložili na dva tovornjaka. Da bi jih tam sežgali, so jih peljali v enem tovornjaku in enem kombiju. Krumpak izhlapel iz svoje banke__________ V petek so se sestali naj večji delničarji Štajerske banke in se odločili, da Nacetu Krumpaku /nekoč pobudniku in soustanovitelju/ prenaha članstvo v izvršilnem odboru Štajerske /Krumpa-kove/ banke. Zapleti okrog članstva in vloge Naceta Krumpaka v tej banki, ki bi naj odločujoče vplivala na razvoj podjetništva in obrti, so se vrstili že od vsega začetka. Nace Krumpak, v začetku idejni vodja ustanoviteljev posebne banke za razvoj obrtništva in drobnega gospodarstva, po mnenju nekaterih naj ne bi opravičeval zaupanja in bil pravi človek za razvoj tega bančništva. Zamera bi naj bila tudi v tem, da naj Nace Krumpak ne bi v začetku lovečal banke od svojega podjetja YU STIP, katerega ustanovitelj in delničar je. Po zaključku zaupanega projekta o ustanavljanju omenjene banke so se, kot rečeno odločili, da preneha tudi njegovo članstvo v vodstvu banke. Po (kmh...) domovini Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije meni. da je predlagani proračun previsok, zato pa trpi slovensko gospodarstvo. Beograd: V kratkem naj bi se pocenili naftni derivati na domačem trgu. Sod surove nafte stane trenutno v Evropi 17,30 dolarjev, v jugoslovanskih rafinerijah pa 29. Sarajevo: Tudi Bosanci in Hercegovci želijo popolno državnost. Strankarsko neopredeljena skupina bosansko-hercegov-skih intelektualcev je pripravila alternativni osnutek republiške ustave. BiH naj bi bila demokratična, zasnovana na človekovih pravicah, državljanskih svoboščinah, vladavini prava in socialni pravičnosti. Ljubljana: Zvezna vlada želi, da skupščina po hitrem postopku spremeni dva predpisa: zakon o prehajanju meje in opravljanju notranjih zadev. Ljubljana: Trend je v stečajnem postopku. Žiro račun je blokiran v skupnem znesku 51 milijonov dinarjev, švicarsko podjetje pa je pripravljeno dostaviti celotno količino avtomobilov. Ljubljana: Na borzi slednjič tudi delnice bank. Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so se pojavile delnice Abanke, LB in Stanovanjsko-komunalne banke. Kragujevac: V upravnem odboru Crvene zastave so ugotovili, da imajo v tovarni presežek 4000 delavcev. Beograd: V januarju se je v 113 podjetjih v Srbiji, v katerih je zaposlenih 61.766 delavcev, začel stečajni postopek. Zagreb: Vojaško tožilstvo je vložilo tožbo zoper ministra Špeglja in še sedmerico zaradi »utemeljenega suma, da so zagrešili kaznivo dejanje oborožene vstaja.«. Ljubljana: Kdo bo gospodaril z gozdovi? Gozdarska stroka lahko priporoča poseke, vendar pa po novem zakonu ne bi smela imeti pravico do odkazil v zasebnih gozdovih, menijo kmetje. Skopje: Makedonska ustavna komisija je predlagala, da bi namesto jugoslovanska državna skupnost uporabljali termin jugoslovanska skupnost suverenih držav. Ljubljana: Slovenski in hrvaški minister za informiranje sta sklenila, da ne bosta podpisala dogovora o nemotenem poteku informacij. Beograd: Gospodarska zbornica Jugoslavije je podjetjem svetovala, naj ne plačujejo prispevkov. Tako naj bi ustrezne organe prisilil k razbremenjevanju gospodarstva. Beograd: Zvezni in republiški finančni ministri so predlagali, da naj bi bil nadzor javne porabe v rokah republik in pokrajin. Priština: Na Kosovem naj bi v kratkem zaprli nekaj višjih šol, češ da je preveč izobraženih Albancev. Hkrati odpravljajo pouk v albanščini, učitelji »nevarnih« predmetov pa ne dobivajo plač. Beograd: Predsedstvo je obsodilo sprejem obeh resolucij o razdružitvi. Proti sta glasovala Stipe Mesič in dr. Janez Drnovšek. Zagreb: Zvezni tožilec bi rad Franja Tudmana obtožil za veleizdajo. Sporno se mu zdi njegovo pismo Bushu. Franjo Tudman pa je izjavil, da v okoliščinah nenehnih groženj ne bo sodeloval na pogajanjih. Knin: Hrvaške stranke v Kninski krajini burno protestirajo zaradi srbske napovedi o odcepitvi. Zagreb: Srbija je spet na roparskem pohodu. Tokrat je zaplenila črpalke Ine in jo oškodovala za 150 milijonov dolarjev, s Srbijo pa je tudi popolna blokada poslovanja. Priština: Prebivalci Lipljana albanske narodnosti so bili izgnani iz šole. Izgon utemeljujejo s tem, da predavatelji in učenci niso delali po učnih načrtih srbskih temveč kosovskih oblasti. Skopje: Makedonski minister za izobraževanje je odstopil, ker meni, da bi smeli Albanci kot manjšina imeti le omejen pouk v materinščini. ZAKAJ JE RAZJAHAL REKTOR MARIBORSKE UNIVERZE? Visoko šolstvo v stresu Rektor »štajerske univerze« je sit drobtinic. Odločitev o odstopu je padla med potjo iz »slovenskega cesarskega središča«. Utrujen od preteklih trdih časov in sedanjega kaosa se je odločil. »Žal vam moram sporočiti, da sem zaradi peobremenjeno-sti z rednim pedagoško-znan-stvenim delom ter zaradi utrujenosti od preteklih trdih časov in sedanjega kaosa ravnokar odstopil z mesta rektorja Univerze v Mariboru«, je nagovoril novinarje profesor doktor Alojz Križman na tiskovni konferenci, ki so jo zadnjega dne februarja na hitro sklicali v rektoratu mariborske univerze. Na mizo pred presenečene novinarje je nato osebno položil kratko odstopno izjavo, naslovljeno Svetu univerze ter pismo slovenskemu izobraževalnemu ministru doktorju Petru Venclju. »Med včerajšnjo potjo iz slovenskega cesarskega središča sem se spomnil, kako je Ivan Cankar med drugim pisal o slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi« je napisal doktor Križman v pismu doktorju Venclju — ob tem se lahko samo vprašamo ali se je profesor Križman odločil za odstop na Trojanskem klancu ali pa na kakšnem drugem odseku nevarne in »žalostne« poti iz »cesarskega središča« do »province«. Potem v pismu rektor navaja Cankarjev citat: »Tlačanstvo je vedno slabo vplivalo na moralo slovenskega naroda, ki mu je vzgojilo servilizem, hlapčevsko ponižnost pred gospodo, kar je umevno, ako se je med graščinskimi uradniki nahajal oskrbnik, ki se je bahal, češ jaz sem četrta božja oseba na zemlji«. Kdo so oziroma koga ima doktor Križman dandanes za tlačana se da iz tega citata razumeti, toda komu pripisuje vlogo »graščinskih uradnikov, ki se imajo za četrto božjo osebo na zemlji«? Pismo je treba čita-ti naprej. »Johannes Scotus Erigena, filozof devetega stoletja je podpiral zagovornike svobodne volje. Trdil je, da sta razum in razodetje neodvisna vira resnice, ki si med seboj ne nasprotujeta in se ne prekrivata. Zdi se pa, da moramo razumu bolj zaupati kakor razodetju, če pride v določenem primeru do spora«, piše rektor Križman ministru Venclju ter dodaja, da naj prevzame »odgovornost in časti na Univerzi takšen »modrijan«, ki bo znal prisluhniti prostovoljni nesreči«. Temu sledi še nekaj fraz in lep pozdrav! Priznati je treba dokaj nejasno!? Kdo komu krni svobodno voljo? V katerem sporu bi moral imeti prednost razum? O kakšni nesreči teče beseda? To je bilo vse, kar je bil pripravljen povedati (pokazati) doktor Križman ob svojem odstopu. Vendar, novinarska radovednost je vrtala naprej in tako je rektor mariborske univerze moral ob svojem odstopu povedati še nekaj misli, čeprav si očitno ni želel nakopati novih polemik. Preloženi razvoj Po Križmanovih besedah se je v Sloveniji v zadnjem obdobju zvrstila vrsta dogodkov, ki niso v prid razvoju mariborske univerze. Razvoj univerze in delo na njej morata biti dolgoročno načrtovana, pri nas pa poteka visokošolsko življenje od stresa do stresa. Križman poudarja, da ima mariborska univerza jasen koncept, ki je usklajen z možnost mi v njenem okolju — zato je Univerza v Mariboru tudi pripravila prenovo programov, česar druge visokošolske ustanove niso storile. Razgovor pri slovenskem izobraževalnem ministru pa je pokazal, da letos še ne bodo razpisani prenovljeni programi, kar po Križmanovih besedah za univerzo ni dobro. Nihče nima pravice za eno leto preložiti razvoj takšne ustanove in za nacijo tako pomembne institucije kot je Univerza. Križman smatra, da je morala mariborska univerza ostati pri starih programih, ker jih na ljubljanski še niso uspeli prenoviti. Vztrajanje na poenotenju pa pomeni nadaljevanje stare politike, meni Križman in dodaja, da se mora mlajša univerza pač prilagajati, poenotiti in biti vedno zadovoljna z drobtinicami, čeprav bi za njen razvoj bila potrebna večja stopnja samostojnosti, Nenazadnje so tudi starši veseli, ko se otrok osamosvoji in ne hodi več za vsako stvar po nasvet spraševati staršev... Vse to postavlja pod vprašaj postopno uresničevanje razvojnega koncepta mariborske univerze — to pa sproža tudi vprašanje ali univerza brez razvoja sploh potrebuje rektorja ali pa so ji dovolj samo študentje in profesorji. Križman je tudi povedal, da njegov odstop ni povezan s problemi ob sprejemanju slovenskega proračuna, v isti sapi pa je dodal, da je za narod »nesreča« če v proračunu zmanjšuje sredstva za izobraževanje, povečuje pa za delovanje organov za notranje zadeve, vojske in mednarodne diplomacije. Sicer pa presojo o upravičenosti takšnega proračuna prepušča Križman drugim, pristojnim... Pokončni štajerski jezdec Novinarskih vprašanj kar ni hotelo biti konec, zato je profesor Križman kritično pripomnil, da tudi ni jasno kakšna je koncepcija razvoja Slovenije. Ob tem, ko se Slovenija bori za osamosvojitev, kar profesor Križman podpira, pa nima jasnega koncepta lastnega razvoja — ali se bo razvijala policentrično ali monocentrično. Po Križmanovih besedah prihaja danes do centralizacije Slovenije in monocentrizma, kjer ne velja nič tisto, kar ni v republiškem središču ... Zato je tudi razvojna problematika mariborske univerze sekundarno vprašanje v republiki... Križman, nasprotno, smatra, da Slovenija nima nikakršne druge možnosti kakor smotrn regionalni razvoj z jasno opredeljeno vlogo središča. Kljub odgovorom, ki kažejo na to, kje so izviri nezadovoljstva doktorja Križmana, pa o neposrednih razlogih in povodih odstopa z rektorskega položaja ni bilo mogoče nič več izvedeti. »Pokončni štajerski jezdec«, ki je bil zaradi neposrednosti in dosledne - demokratičnosti mnogim »trn v peti« je razjahal in nehal naskakovati »slovensko cesarsko središče«. Morda se bodo tega razveselili tudi nekateri, ki jim je s svojimi liberalnimi nastopi in zavzemanjem za demokracijo v »preteklih trdih časih« pomagal na oblast. Vprašanje pa je seveda, če je »razjahal« za dolgo... ■■: — pisala kot O «3» pametni .poarantadii, h se je že vnaprej pela Lala mnog,m obJiajodm u^hom ptidesen, (lede prilika Ldi tovrstni srednji C* » M-*i Soboti. poklicne šole ter na tehnične 4-letne sole. Izkušnje so pokazale, da bo bolje in lažje delati, če bodo šole ločene. ■le v občim, čeprav je znano. -----------d.....■ pod enotnim upravljanjem le osnovne šole deti se tolažijo s tem, da bodo izkušnje pokazale zmotnost tudi KONČNO PRAVA SLIKA Celje, eno grobišče Vojna je vedno kruta, nasil- zetke prvih ugotovitev o možna, nesmiselna. Padajo vojaki, nih lokacijah in številu pobitih civili, otroci, starci. V Celju so med vojno in po vojni. V Celju stekli postopki, da bomo konč- naj bi bilo kar 22 novih grobišč, no, več kot 45 let po vojni, ki jih doslej ni bilo moč niti na dobili pravo sliko in uredili glas omenjati. V grobiščih je po grobišča, skladno z normami prvih ocenah pokopanih nad civilizirane Evrope. V več na- 35.000ljudi,različnihnarodno-daljevanjih bomo objavili pov- sti, političnih prepričanj, voja- (1) samo kov, sovražnikov, starih in Ije, drugi pa je objavljen v pomladih, žensk, otrok. sebni brošuri, ki jo je izdal Mu- zej revolucije, avtor pokojni Objavili bomo tudi povzetek prof. Jože Vurcer. Gradivo iz iz Vodiča po pomnikih NOV prvega dela je sestavni del gra-1941-45 v občini Celje. Prvi diva za javno razpravo o spredel je rezultat večmesečnih pri- membah celjskih načrtov, ki zadevanj posebne komisije in bodo omogočili zakonito ure-Geodetske uprave občine Ce- janje. IUK0VŽIM E L } E Dolg je seznani... V celjski občini je po doslej zbranih podatkih in pričevanjih, ki so zagotovo še nepopolna, 22 grobišč. Objavljamo jih po vrstnem redu iz gradiva: 1. Grobišče Bežigrad-Gaji-Čret, 2. Grobišče Mlinarjev Janez, 3. Grobišče Stari rudnik Pečovnik, 4. Grobišče Košnica, 5. Grobišče razdelilna trafo postaja Selce, 6. Grobišče Mestno pokopališče, 7. Grobišče Šmarjeta — Tumova ulica, 8. Grobišče Tudrež, 9. Grobišče Babno, 10. Grobišče Konjsko - Hraški vrh, 11. Grobišče Trnovlje pri Socki L, 12. Grobišče Trnovlje pri Socki II., 13. Grobišče Žepina - Čatrova hosta, 14. Grobišče Sončni park, 15. Grobišče Bezovica, 16. Grobišče Vojnik, 17. Grobišče Višnja vas, 18. Grobišče Hmezad — Šmarjeta, 19. Grobišče Medlog - Slovenijales, 20. Grobišče Medlog - Lipovškov travnik, 21. Taborišče in grobišče Teharje z okolico, 22. Grobišče Zgornja Hudinja — Nova vas. Lokacija je na območju Bezigrada-Creta, pokopanih jv med 6.000 do 8.000 ljudi r obdobju maj-julij 1945. Grobišče jc pozidano, oziroma je na njem industrija. Pokopani, če temu lahko rečemo pokop, so slovenski \'smrek, •vem gaju pod Bežigradom, kjer so sedaj industnj- takrat komandir srra"/c */0 V, grobiščih s., seda; stavbe Cinkarne (piritna linija J. postaje čret ,e bilo gradbišče nekaj dni zaprto, ker so irssr. zbirališče žrtev od vseh strani, Celjanov, Srbov (15 Srbov je s trem, otroki, enega jc nosila na rokah, je bila prebičana, ker je ljudi prosila za hrano m vodo. Po dolini pod Bežigradom so se kolone vile ves teden. Kmečki vozom, izgubljeni SS253S3SSS ALI RES ROJSTVO NOVE REGIJE? Nov območni sindikat V Velenju je bila ustanovna skupščina območnega odbora sindikatov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Za prvo predsednico je bila izvoljena Mira Videčnik, doslej predsednica občinskega sindikata v Velenju. Novo območje združuje sindikate velenjske in mozirske občine, o priključitvi šentjurskih sindikatov pa še teče razprava. Nova organiziranost sindikatov velenjskomozirskega območja bi naj temeljila na večji strokovni pomoči članstvu. Gre za skoraj dvajset tisoč delavcev, ki so ponekod že zdrsnili na rob socialne varnosti ali pa so potisnjeni v stečaj, ki ga vodilne strukture pridno uporabljajo za to, da se rešijo — delavcev. STRAN 12 13. STRAN NOVA W DOBA DOBA RES JE ... - da je na ekološkem forumu v Murski Soboti politolog Evgen Emri očital književniku Tonetu Peršaku, kakšna škoda je, da je iz dobrega književnika postal slab politik. Po še nadaljnji Emrijevi šaljivi razpravi pa se je slišal glas iz občinstva: »Ni pa nobene škode, da je Evgen iz slabega politika postal dober humorist.« - da naš prijatelj, veliki komentator Jože Volfand, iz Celja odhaja iz Dela. Tam je bil velik šef v časih komunistične vladavine. Zdaj mu je malo neprijetno, ker so ga vprašali, zakaj je dobival denar za ločeno življenje tudi v času, ko je bil že razvezan. Najbrž bo držalo, da je jemal stvari dobesedno, kajti če je bil razvezan, je bil kot rečemo ločen, pa je zategadelj upravičeno prejemal dodatek za ločeno življenje. - da so zahteve po lastni vojski ministra Janše vse bolj jasne. Mirovnike, ki jih je v Sloveniji že več kot polovica vseh državljanov, še vedno šteje za sanjače. Pri tem Janša pozablja, da tudi v primeru, če bi oborožil vse Slovence, ne bi spravil skupaj vojske, ki bi se lahko uspešno branila. Primer iraške armade je dovolj zgovoren. - da je gospodarstvo preobremenjeno. Zanimivo bi bilo vedeti, za koliko bo razbremenila gospodarstvo njegova slovenska zbornica. Zdaj le ugotavlja, da je draga zadeva, da pa je pravzaprav še vedno takšna kot za časa dogovorne ekonomije. Zvezna zbornica je bolj zgledna, saj bo zmanjšala število zaposlenih s 560 na 360. Bodite sam svoj karikaturist! M Na spodnjih slikah povežite zapovrstjo številke s črtami. Videli boste, kaj so Iračani dejansko dobili od obljub Sadama Huseina. Opozarjamo, da je leva rešitev le za odrasle, za otroke je primerna desna. Če vam bo naša igrica všeč, bomo objavili še kakšno. Tudi iz domačih logov. ZA ODRASLE ZA OTROKE NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ANTON I. DROFENIK Kdo je slovenski kralj ? 22. novembra lani je dotlej širši javnosti povsem neznani Anton Drofenik oznanil, da se je v njem predramil triglavski fantom, duh kneza Sama, karantanski duh in duh Hermana II. Celjskega. Preiskujoč svoje korenine bi naj njegovo veličanstvo odkrilo vejo Svete Heme in direktno potomstvo celjskih knezov. Na osnovi teh ugotovitev je prišel do spoznanj, da njemu in samo njemu pripada slovensko kraljestvo. Zatorej se je odločil in se razglasil za kralja Slovenije. Ustoličenje bi naj bilo na knežjem kamnu pri Gospe Sveti, krono bi naj izdelali celjski zlatarji, za sedež in prestol pa se še ni odločil. »Zdaj sem že trdno odločen, da bo sedež Kraljevine Slovenije v Celju,« pripoveduje njegovo veličanstvo, ko v uredništvu Nove dobe podpisuje svoj knjižni prvenec Ring - ljubezen moja. Težka odločitev njihovega veličanstva kralja Njegovo veličanstvo kralj Anton L Drofenik, njega dni Anton, Jožef, Tonček, Tonči, Tunč, Toonch ali Martin in Janez, je »kot lačni volkec sesal mamino mleko.« Lačen pa sem bil vedno. Rodil sem se v znamenju škorpijona, 10. novembra, kot nekdaj reformator Martin Luther. Tistega leta je Gaudillo Franček začel vojno v Španiji, Ado Hitler je dvigal glavo in svojo armado, Benito Mussolini se je šopiril in širil, Stalin Džugašvili pa se je odločil za še hujše čistke...«. Starši njihovega veličanstva, zdaj kralja, so stanovali na otoku Šolti. Tam se je njihovo veličanstvo dvakrat srečalo z Matildo, belo gospo. Med igro je na njih brat Janez, zdaj živi v Mariboru, vrgel gorečo vžigalico, svilena obleka se je vnela, veličanstvo bi skoraj dogorelo kot baklja. Zdravniki so jih že odpisali. Dve leti zatem je njihovo veličanstvo na obrežju nabiralo školjke, se preveč nagnilo in štrbunk v morje. »Potopil sem se kot kamen. Morje me je požrlo. Nekaj časa sem bil mrtev. To je bilo moje drugo srečanje z belo gospo.« - Po vojni ste se preselili v Maribor? »Da. Brat in sestra še danes živita v Mariboru. Tudi študiral sem v Mariboru. Zgodovino in zemljepis.« - Ko smo lani iskali podatke o vas, smo nekje naleteli na podatek, da ste tudi učiteljevali. - »V Selnici ob Dravi, na Rodnem vrhu sem bil ravnatelj, v Kobaridu, v Ljubljani, na Gerbičevi sem bil ravnatelj internata...« - Vaše veličanstvo dobro pozna tudi Celje. »Nekoč sem srečal neverjetno mladenko, Celjanko Inge Šerbelj. V tistem ljubezenskem opoju naju je zaneslo pred oltar. Nekaj mesecev sva bila poročena, avanturista, potem sva spet jadrala vsak na svojo stran. Jadra so bila razpeta ...« — Ali ste se zato odločili za sedež kraljevine v Celju? »To bo težka odločitev. Del upravnih in državnih organov naj ostane v Ljubljani, zdaj se mi zdi, da je vse več argumentov za to, da bo moj prestol v Celju. Vsaj v okolici, v Novem Celju ali morebiti na Žovneku, če bi ju uredili. O tem se moramo še pogovoriti...« Kraljevski blišč bo Slovencem povrnil sijaj - Naj veličanstvo oprosti, da smo nevljudni. V Mariboru smo izvedeli o njihovi nesreči z bombo... »A o tisti, ki je padla na našo hišo? Verjetno imate v mislih nesrečo z vžigalnikom od bombe, ki mi je odnesel Vojna in mir 2. prste? Satan me je premagal in iznakazil. Nekaj prstov je odletelo proč, enega je mimogrede pobral lačni cucek in jo pobrisal. Dva prstka sta še visela na kožici... Zbudil sem se v bolnišnici, še danes se spominjam zadnjih krikov umirajočih otrok iz moje sobe. Nuna je prižgala svečo, trupelce so odnesli in takoj položili v tisto posteljo novega ranjenčka...« Obe roki sem imel poviti, kot boksarske rokavice... Ničesar nisem mogel prijeti, ne žlice, niti lulčka...« - V vaši knjigi ste zapisali, da vas od takrat ni nihče ljubil. Toda v isti knjigi ste zapisali, kako ste s peresom božali po popku prijateljico, ljubili Inge, Jerico .. . »Tedaj sem imel devet let in ostal brez treh prstov na desnici, brez polovice zapestja in treh prstov na levici, s poškodovanim obrazom in desno nogo; zato šepam. Hotel sem biti ljubljen, hotel sem tudi jaz ljubiti. Satan me je iznakazil. Le kdo mara pohabljenega »medveda«? Od takrat me nihče resnično ne mara in sam tudi ne morem več zares ljubiti. Ali vi tako ljubite? Če lahko ljubite, ste najbogatejše bitje na svetu ...« V Ljubljani so nam znali povedati, da ste poročeni, da imate dva lepa otroka, sina in hčer... »Žena me sploh ne razume, je sitna... To pustimo. Gre za večje reči. A boste vi pristopili v mojo rojalistično ložo? Pa to pustimo. Zdaj gre za veliko stvar. Moj kraljevski blišč bo Slovencem povrnil sijaj ... A bi vi lahko poklicali v Zlatarno in naročili izdelavo moje krone? bi? To je že nekaj...« Pokličemo že lahko, vendar krone ne moremo plačati. Ali misli vaše veličanstvo mogoče samo na predračun? Kakšna pa bi naj bi bila njihova krona? »Imate prav. Najprej si moram narediti skico, potem pritegniti umetnike. Da, to ne gre kar tako. A poznate koga v gledališču? Za začetek bi si v gledališču izposodili krono in opravo, da bi stopil med Celjane. Kaj pa, a imate kakšnega konja? Lahko uredite to s konjem, da bi se zavihtel v sedlo...« - V Cankarjevem domu ste se prvič predstavili slovenski javnosti. Tam so vaši gnadi ploskali. Kako pa idejo o Kraljevini Sloveniji sprejema oblast? Vlada... Njegovo veličanstvo kralj Anton L Drofenik: »Moj oče Jože se je rodil v prejšnjem stoletju, leta 1896, pri Poljčanah pod Bočem na zelenem Štajerskem pod brkatim cesarjem Francem Jožefom to je v stari habsburški monarhiji - veliki Avstriji. Slabih trideset kilometrov južneje, v Kumrovcu, je tedaj štiriletni Jožek lovil muce. Hitler pa je takrat že obiskoval prvi razred osnovne šole. Habsburška monarhija je razpadla. Ob koncu prve svetovne vojne se je Jožek pridružil generalu Maistru. Mladi Maistrovi petelinčki takrat še niso vedeli, kaj se bo izcimilo iz tega. Maribor je prišel iz dežja pod kap. Dunajsko krono je zamenjala beograjska. Oče je postal prevoznik - s konji je tovoril celo na Dunaj in tja do Trsta, največ pa okrog Celja. Pa mu je lepega dne zdravnik priporočil morski zrak. Leta 1933 je zapustil kmetijo na Štajerskem in se zaposlil kot financar v Splitu. Povsod je iskal nevesto — in nazadnje jo je staknil v Splitu. Tam sem 1936 privekal na svet. Tistega leta je Garcia Lorca pod streli padel, jaz pa sem se rodil. Morda pa živi Lorca še naprej v meni, čeprav nisem ne pesnik ne literat...« »Najprej konja in krono! O tem se bomo pogovaijali jutri...« Prihodnjič: Kaj meni slovenski kralj o slovenski vladi, koga bi veljalo takoj zamenjati, komu dati še eno priložnost. Formula za mir: Pobijmo se, pa bo mir! to BI SftPROJIll j fUF to ŠJ-oA (EDN0RODNO __ VJ K6R. src ) 0U.O. -PR (ZEirtCtW/ BODIMO 'tb goWUM ewaouui kr HJ«, TOTEM Bo T*č K fraeWRCRH NAŠO IgoTReBKO izRopiftri Jšsosevo , k Jen so JkwkTno tuŽMJOr-7/ rw nese-c imetj ŠIBKO -pRSftVO J ( -še L|6. DRŽflVfll /UDRK'. trenutno PROSi.BVi.JlWO IN SO j VSI TlJBNl! NfirflOJ-l VSOKO V ČRSU HftoKNj o3 0M.IČNO ItRKOJ NRPRDITE |W l-ZROPBJrcj SOSEDO,' ŠE PREJ J>A NBODITE PflMErF/VS POVOD 2A ZAČETEK VOOAe! CE ČEZ f TEDEN UNI NE BOH \H£L DENRKJft, J JM-ElBJ-e! gj-eJ,Sosedi spet - ^"Jbrjetho m fkfVPl VcoHO.^W. ?)***£s ** rusnva site* itvi.'i'iC HUMORESKA Rdečica vlako imenovanem parlamentu Če gospodje nimajo radi tovarišev, so pravzaprav krivi tovariši, ker tudi niso marali gospodov, ko so bili v resnici še sami gospodje. Kako se vse maščuje in pride prav — magari po petinštiridesetih, namesto po sedmih letih. To se je pokazalo zadnjič na zasedanju našega tako imenovanega parlamenta. Ko je prišel na govorniški oder predsednik odbora, ki so ga ustanovili še v prejšnjem režimu in bi naj poročal o opravljenem delu, je nepristranski opazovalec dobil vtis, da nekateri gospodje poslanci ne sedijo najbolj udobno. Svoje očitno nezadovoljstvo so izražali z zadnjimi platmi, ki so jih premikali zdaj sem zdaj tja. Spet drugi so se začeli muzati in si izražati naklonjenost z zaupnim prišepetava-njem. »Kaj boš ti, ki si rdeč!« jih je nekaj zagodrnjalo v en glas in mu skoraj ni pustilo do besede. »Ne biga smeli pustiti govoriti«. »On je že v prejšnjem režimu vse povedal.« »Kaj nas bo spet zavajal?« »In kako se je okoriščal!« »Gospodje, malo strpnosti,« se je oglasil predsedujoči. »Mi imamo na dnevnem redu tole poročilo, torej ga poslušajmo...« Predsednik odbora je komaj povedal, kar bi bil moral povedati. Za govorniški oder je prišel član odbora, ki je rekel, da ni član nobene stranke, zato tudi ne sprejema nobenih očitkov. Za njim je prišel drug član odbora. Predstavili se je in rekel: »Jaz sem član zveze borcev, ki je nadstrankarska organizacija in prosim, da nas ne žalite.« Požel je nekaj smeha in nekaj začudenja. »On je tisti, ki so ga po vojni večkrat zaprli, zdaj jim pa takole prizanaša,« je eden od poslancev prišepnil svojemu sosedu. »A ni neumen?« »Noče niti povedati, da je bil zaprt. Kaj takega!« »Sploh ne pokaže svoje barve. »Neverjetno!« Piko na i je hotel postaviti gospod poslanec, ki je vsem rdečim nalil kozarec rdečega vina, torej povedal, kaj vse so delali in kakšni so bili partijci. Tedaj pa se je dvignila gospa. »Oprostite,« je rekla, »ampak meni vse skupaj že preseda. Moram vam povedati, da sva z gospodom, ki je pravkar govoril, skupaj dalj časa delala v partijski celici.« Vsi so lahko opazili, da gospod alias tovariš še ni povsem izgubil rdeče barve, saj je zelo lepo pordel. NI RES... — da je že dogovorjeno, kako bo izglodala nova velenjska regija. Po zamisli Velenjčanov bi naj novo regijo tvorile velenjska, mozirska, slovenjegraška in žalska občina. Toda v Slovenj Gradcu so rekli hvala, odje.. - da je kmečka pamet zdrava pamet. Živ primer je predsednik kmečke zveze — ljudske stranke Ivan Oman, tudi član predsedstva Slovenije. Povedal je namreč, da »socializma ni več, kapitalizem pa je grda stvar!« - da se samo oborožujemo. V Celjski Avtotehniki vsak dan prodajo tudi po deset avtomobilov. V zadnjih nekaj tednih pa niso prodali niti enega — mopeda. Torej kaže, da bodo krenili v Evropo le prenovitelji s kolesi. - da se je Dagmar Šuster, nekoč »najhitrejši direktor« umiril, odkar je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Koliko vetra je dvignil, ko je sprožil pobudo, da gospodarske organizacije naj ne bi plačevale družbenih dajatev, dokler jim ne bi zmanjšali teh tajatev na razumljivo in sprejemljivo raven. - da so se pri VIZ Velenje na vsa štiri prosta mesta ravnateljev /ob polletju/ prijavili sami telovadni učitelji. Prijavili so se kandidati, ki že dolgo telovadijo z učenci in v politiki. - da gospod dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta na Glasovi preji v Kranju ni izjavil tudi tole: »V Sloveniji bomo imeli oblast v rokah že do 15. maja...« - da se poslanci pete občine nove velenjskogomjesavinjskokozjanske regije v Šentjurju niso tvorno vključili v troboj med njihove predsednike izvršnega sveta, občine in kadrovske komisije. Zapustili so skupščinsko dvorano... NOVA W DOBA STRAN 14 TUDI TO NAJ BI BILE INOVACIJE Komunalci so genialci Po predlogu Ivana Zabukovška so na delavskem svetu celjskega javnega podjetja Komunala Celje razdelili nekaj drobiža za koristne predloge in inovacije, ki so jih lani podali delavci komunale. Prepišimo nekaj nagrajencev: 8/90 Avtor predloga: JURKO BOŽIDAR Naziv predloga: Izdelava analize škodljivih delovnih mest v Komunali Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 9/90 Avtor predloga: JURKO BOŽIDAR Naziv predloga: Proučitev pravnih možnosti in uvedba denarnih kazni za spuščanje varnostnih ukrepov Nagrada avtorju 163.70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 11/90 Avtor predloga: MANDIČ MILISAV Naziv predloga: Ureditev parkiranja ob upravnem poslopju Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 12/90 Avtor predloga: MANDIČ MILISAV Naziv predloga: Zdravniški pregledi starejših zaposlenih nad 50 let Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 13/90 Avtor predloga: VALENČAK JOŽE • Naziv predloga: Vgradnja ventilov v pisoarje Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 14/90 Avtor predloga: VALENČAK JOŽE Naziv predloga: Opremljanje vseh pisarn z zavesami Nagrada avtorju: 163,7 0 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 15/90 Avtor predloga: VALENČAK JOŽE Naziv predloga: Nabava in montaža ozvočenja v stavbi S. S. Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. Avtor predloga: VALENČAK JOŽE Naziv predloga: Pleskanje zamenjanih radiatorjev Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 20/90 Avtor predloga: SRŠE BRANE Naziv predloga: Uvedba lastne vratarsko-čuvajske službe Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 21/90 Avtor predloga: SRŠE BRANE Naziv predloga: Oddaja čiščenja poslovnih prostorov zunanjemu izvajalcu Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 22/90 Avtor predloga: SRŠE BRANE Naziv predloga: Sprememba notranje organiziranosti v skladu s tezami v komunalnem gospodarstvu Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. 22/90 Avtor predloga: SRŠE BRANE Naziv predloga: Ustanovitev skupine za pripravo izhodišč za prehod na tržno gospodarjenje Nagrada avtorju: 163,70 din Predlog je priznan kot koristen predlog. Pri tem je treba vedeti, da [e BOŽIDAR JURKO v Komunali varnostni inženir, MANDIČ MILISAV uslužbenec skupnih služb, VALENČAK JOŽE vodja kadrovske službe, BRANE SRŠE pa pravnik. Sami genialci. Ko bi le imeli več tako uspešnih podjetij, ki zaznajo vsako, še tako majhno inovacijo svojih zaposlenih. NOV STANOVANJSKI ZAKON MORI NAJBOLJ OGROŽENE Stanovanje ali cesta Nova stanovanjska zakonodaja, oziroma njen predlog, že nekaj časa razburja slovensko javnost. Čeprav opozicija pravi, da je stanovanjski zakon prenagljen, se poslanski veljaki, posebno še republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, trudijo, da bi čimprej in tem bolje opravili svoje delo. Že lani septembra so predstavili delovni osnutek s tezami, ki je med ljudmi požel mnogo kritike, po obširnih razpravah in razgovorih, eden takšnih je bil tudi prejšnji teden v Celju, pa so delovni zakon dodelili in spremenili, tako da ga nekateri ocenjujejo kot zelo dobrega. ni stanovanjih ali pa so najemniki, saj so svojo prihodnost videli tudi na cesti. Čeprav predvidevajo, da na cesti ne bi smel ostati nihče, saj z novim zakonom želijo pomagati do stanovanj predvsem prvim prosilcem, pa so ljudje nejevoljni ob dejstvu, da bodo sedaj lahko živeli le v stanovanju, ki si ga bodo lahko privoščili, enostavneje, ki ne bo preveliko. In kdo bo živel v večjih, novejših in dobro lociranih stanovanjih? Pač tisti, ki si to lahko privoščijo — imajo denar. Z novim zakonom naj bi ukinili stanovanj- Seveda so bili najbolj zgrože-tisti, ki živijo v družbenih sko pravico in uvedli trajno najemno pogodbo, ki naj je ne bi razveljavili, razen... če motiš sosede, delaš škodo v stanovanju, ne plačuješ najemnine, ne puščaš lastnika v stanovanje ali daješ stanovanje v najem drugemu. Lastnik te sicer ne more vreči iz stanovanja kar tako brez pojasnila in odpovednega roka, na cesti pa si lahko že v petnajstih dneh. Negotovost ljudi zaradi stanovanjskih razmer, raste po drugi strani pa podjetja komaj čakajo, da s prodajo stanovanj rešijo likvidnostne težave. Še več. Tudi na občinah že računajo, da bodo s prodajo stanovanj rešili svoje finance, usoda najbolj revnih in socialno ogroženih pa še vedno visi v zraku. Sicer je res, da to na zahodu ni nič novega, stanovanja so draga, stanarine izredno visoke in dosegajo kar tretjino osebnega dohodka. Tam si tričlanska družina ne more privoščiti trisobnega stanovanja ali še kaj več. Res pa je tudi, da imajo na tako opevanem Zahodu tudi socialni fond stanovanj, pri nas pa pravijo, da je za to preveč socialno ogroženih. Predvidevajo samo subvencije, če denarja ne bo, bodo pač reveži na cesti, drugače ne gre. Ljudje menijo, da pri nas spremembe pripravljajo in uva- jajo preveč iznenada, pravijo pa tudi da, so si stanovanja kupili že s stanarinami in z osebnimi dohodki, česar na sekretariatu ne priznavajo. To utemeljujejo s tem, da stanarine niso bile nikoli ekonomske in niso zadoščale niti za amortizacijo, glede izplačil iz plač pa rečejo, da so to plačevali vsi, tudi tisti, ki s stanovanjskimi pravicami po novem zakonu ne bodo imeli problemov. Nekateri so pomislili na špekulacije, pa so na sekretariatu spet pohiteli in pripravili dva nova člena, s katerima bi to preprečevala. Prenovitelji imajo svoje predloge: del stanovanj bi bil stanovanjski fond, denar od prodaje stanovanj bi morali vlagati spet v stanovanja, predlagajo modelno občino. Na razgovoru v Celju je Primož Ha-inz, tajnik Socialistične stranke Slovenije šaljivo pripomnil: »Če vlade po svetu padajo zaradi dviga stanarin, ali to pomeni, da bo padla tudi naša, ko jih bo dvignila?« Ljudi skrbi tudi to, kaj bo z njihovimi osebnimi vlaganji, saj bo dokazovanje, posebno dokumentirano, skoraj nemogoče, nihče pa si ne želi, da bi to, kar so enkrat že vložili, morali pri nakupu stanovanja še enkrat plačati. Na sekretariatu predlagajo dejansko cenitev, seveda na račun prosilca, po možnosti s pričami. Zakon o stanovanjih bodo prav v teh dneh premlevali poslanci vseh zborov in če ne bo kakšnih prevelikih nesoglasij, ga bodo verjetno tudi kmalu sprejeli. Kljub vsemu pa bo pot do stanovanja dolga in moreča, saj bo individualnih gradenj vse manj, družbenih stanovanj pa tako ne bo več. R fax.: (063) 731-282 socc poeoooooooocooooooooooocccioe«oooooeeocooocooepOoocooc«c Avto BRANCE Laško vam nudi poleg že vpeljane prodaje osebnih vozil TAS - AUDI - VW - OPEL SE IZREDNO UGODNO PONUDBO vozil: ŠKODA FAVORIT 135 L, z garantirano ceno na dan vplačila Pri nakupu vozil ŠKODA FAVORIT vam d.o.o. AVTO BRANCE podari opremo za vaše vozilo po dogovoru. V vozila ŠKODA FAVORIT 135 L je možna vgradnja KATALIZATORJA. SE PRIPOROČAMO! 'F m wna*» tta Avto BRANCE Laško: tel. - OCCOOOOOCOeOOOOOOaOOOGCOOOOOOOCiOOOOetSOCOOOCOOCOOOOOCOOOOGOOOC« t,me Ut an) C C '-Kebuoljfiki tolretar C L7 Aleksandra Plavevska dopisnica, ki je bila tudi prejšnji slovenski oblasti izrazito nenaklonjena in je s svojimi skrajno negativnimi članki v Politiki ekspres veliko pripomogla k ustvarjanju negativne podobe o Sloveniji v srbski javnosti. Že v nekdanjem Republiškem sekretariatu za informiranje so se ukvarjali z vprašanjem, kaj narediti z »nesramno Saško«, pa je prevladalo mnenje, da očitno piše v skladu z uredniško politiko svojega časopisa in da se je do nje najbolje obnašati delovno korektno in nič več. Plavevska je tudi sicer zelo redko prihajala na tiskovne konference in seje republiške vlade. S tem, da jo je nova slovenska demokracija proglasila za nezaželeno, pa so Plavevski očitno naredili medvedjo uslugo. V Beograd se bo vrnila kot mučenica, ki so ji slovenski »demokrati« prepovedali delovanje in opravljanje poklica, s katerim se preživlja. Da bodo v Beogradu to dejanje spretno uporabili in spolitizirali, je tudi jasno. Novinarjem v Sloveniji pa ostaja vprašanje, kdo bo naslednji, ki ga bo minister Stanič razglasil za nezaželenega? Glede na stalne tožbe vlade o nenaklonjenosti medijev in novinarjev, bo izbira naslednjega nezaželenega novinarja najbrž kar težka. rm‘,tP„oS£ d ZalCtda Sc dva osebnih avtomobtlov. naselil v Avstraliji, je vozil po Sioveniki iz Aije vasi prot, Mariboru in pri kilometrskem kamnu št. 5 v Ljubečni nena- iz Domžal. V silovitem trčenju je Urbančičev avto preklalo na 90 "** * V nesreči so izgubili življenje voznika Urbančič in Gorjup, v Gorjapovem avtomobilu pa še 26-letna Martina Gorjup in avtombiia Vojka Zavrl, 33 let, iz ljubljanske občine Moste- Pismo ministra Staniča nesramni Aleksandri Plavevski. >Iv TRGOVSKO PODJETJE TEKO.. 63000 CELJE, GUBČEVA 1 20 LET VELEBLAGOVNICE »T« - KONFEKCIJA - TEKSTIL - PLETENINE - GALANTERIJA - PREHRAMBNI IZDELKI DARILNI KUPON S tem kuponom imate v mesecu marcu 5% popust pri gotovinskem nakupu blaga v vrednosti nad 1.000,00 din na vseh oddelkih veleblagovnice »T«. \y Iv! •M1 ::::: •X' v.; •Iv X#! •M V.' V.' S: Iv! •X s: Iv! •v. •Iv •X' \v Iv! Iv! Iv! M*! •Iv Iv! vi; vi; M*! .v. .v. M*! .v. •iS .v! .v. •X' \y •M* %v ••v a o o o o o o o o o o o o a o o o a oooaooaaooiiiio o_o_o_o ooooooooooo FRANCI PETER JE INVALID S pol človeka v moža in pol Po zgodovinskem uspehu na Svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Val di Fiemmu in prvi naši medalji svetovnih prvenstev je mladi skakalec z Gorenjske Franci Petek postal naj večja medijska oseba. Ne samo v slovenskem, ampak v jugoslovanskem prostoru. Telefonski klici, telegrami, intervjuji, proslave po prvi slovenski in jugoslovanski kolajni ne daju miru mlademu, 19-letnemu Franciju Petku, ki se, sodeč po »normalnem« obnašanju, sploh ne zaveda uspeha, ki ga je dosegel v Dolomitih. Mladost in razigranost mu za enkrat še ne dovolita, da bi dojel pravo vrednost prve slovenske kolajne in verjetno zadnje jugoslovanske kolajne. Njegov največji zaveznik sta čas in mladost. Pred njim je še veliko nastopov na velikih tekmovanjih in seveda veliko uspehov. (KAKOVOST IN PRIHRANEK S SLOVENIJALESOM) Gradbeni material od v A do Z na enem mestu Posebna ponudba original tegole in OBS plošč — uvoz iz KANADE za pod tegolo Vse, ki imate kritino že dotrajano, bodoče graditelje, polagalce tegole in ostale vabimo na predavanje in demostracijo pokrivanja s tegolo in ploščami, ki bo v prostorih »SLOVENIJALES-«-a Medlog 18, CEUE 13. 3. 1991 ob 11. uri DEMONSTRACIJO BODO IZVAJALI STROKOVNJAKI IZ TOVARNE IKO KANADA, KI BODO TUDI ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA V ZVEZI S TRAJNOSTJO IN UPORABNOSTJI IPD. DO STREHE NAD GLAVO - »SLOVENIJALES« Mednarodno podjetje ;irinnfyinnnrvTnnro~innroTr&~tnriro~?roTnnr^ o p ^ Slovenke, Slovenci! \ iJLBJUUUUUL o a 3 3 o o o o o Srečko Krese NAPREJ ZASTAVA SLAVE 280 strani velikega formata 24 x 33 cm na umetniškem papirju, štiribarvno, preko 400 najzanimivejših (in najaktualnejših!) slovenskih domoljubnih razglednic in faksimile najvažnejših besedil, ki govore o prizadevanjih naših prednikov Slovencev za narodno samostojnost, (cena) 950,00 din (člani 750,00 din) UGODNO V MARCU! IVj/lOHORl EVA JVIdruz e a. j Y 0 p'Q 0 p Q 0 e 0 0 o o , Nacionalni junak dejansko nima časa za oddih. Po prihodu s Svetovnega prvenstva so mu njegovi Leščani pripravili nepozaben sprejem. Zlata pot ga je te dni spet peljala na Gorenjsko. Vrstili so se sprejemi in povabila, vsakdo je hotel pozdraviti in stisniti roko fantu, ki kljub mladosti tako pogumno in tako daleč skače. Po kratkem premoru, po prihodu iz Kulma, naš junak nadaljuje pot na Skandinavsko turnejo, na kateri se mora ponovno dokazovati v izredno močni konkurenci. Po kratkem premoru nadaljujemo s tekmovanji po Skandinaviji. Začeli bomo v Finskem Lahtiju, potem nadaljujemo na Švedskem v Ballansu in Falunu, končali bomo na Norveškem v Vikersundu. Vidite, zelo naporna turneja, vendar smo tega skakalci vajeni. Kaj pričakuje novi svetovni prvak od Skandinavske turneje? Situacija je sedaj malce drugačna kot prej. Sedaj me konkurenca sprejema in gleda povsem drugače. Nisem več anonimnež in samo obetaven skakalec. Z mano morajo sedaj računati na vsaki tekmi, zaradi česa se tudi sam drugače počutim. Nisem več tako sproščen kot prej, odgovornost je veliko večja. Pred Vami je zelo obetavna kariera. Ste eden od najmlajših svetovnih prvakov v zgodovini skokov. Ne vem, če sem najmlajši svetovni prvak. To me tudi niti preveč ne zanima. Pomembno je, da še naprej dobro skačem. Kdaj in kako ste začeli s smučarskimi skoki? Mama Marija pravi, da sem že kot leto in pol star otrok poskušal svoje letalne sposobnosti. Z balkona prvega nadstropja sem padel na tla pred hišo. Na srečo brez večjih posledic. Vendar so pozneje, po prehladu zdravniki ugotovili, da imam težave s srcem in pljuči. Od petega leta funkcionira samo ena polovica mojih pljuč. Na srečo so mi z operacijo pravočasno odpravili okvaro srčne aorte. S prvo resno vadbo sem začel v osnovni šoli; na skrivaj, ker je bila mama proti. Bala seje, da se ne bi poškodoval. Pozneje se je sprijaznila s tem. Vendar, ko tekmujem na pomembnih tekmah in TV prenaša, mama raje ne glede, ko skačem. Brat Tadej in sestra Eda ji pozneje pripovedujeta, kako je bilo. Tako je bilo tudi, ko sem postal svetovni prvak. Mama je v kuhinji pomivala posodo. Ko so iz spodnjih prostorov zavriskali brat Tadej in prijatelji, ki so skupaj gledali televizijo, je mama vedela, da mi je uspelo. Se, za razliko od ostalih »zdravih« športnikov, čutite hendikepiranega zaradi funkcioniranja samo enega pljučnega krila? Mislim da ne, ker so skoki šport, ki razen dobre telesne pripravljenosti, zahteva trdo osebnost, zbranost, umirjenost, pogum in občutek, da ujameš pravi trenutek za odriv. Kot mlad tekmovalec imate najbrž tudi svoje vzore? Seveda, moji športni idoli so Matti Nykanen in Jens Weiss-flog od tujih, in Primož Ulaga od naših skakalcev. Še enega športnika občudujem. On je tudi z Gorenjske, alpinist, Tomo Česen. Občudujem njegove podvige. To, kar je naredil on v zadnjih nekaj sezonah, je nepozabno. Kljub mladim letom, ukvarjanju z vrhunskim športom, ste imeli tudi veliko hobijev. Moja, sedaj lahko rečem druga ljubezen (pred Svetovnim prvenstvom sta bili v ena- M ,z ži«r;c. p^g, tei.ik, Rtoyfcke fakul- leta v Vangj osvojil srebrno kolajno in leto dni kasneje ; kem tretmaju), je glasba. Do odhoda treh članov skupine The Booms v JLA smo redno, lahko rečem z uspehom nastopali. Rad poslušam Rolling Stones, Zappelin in The Doors. Uživam tudi v skakanju s padalom iz letala. Vse kar je v zvezi z zrakom me zanima. Moj pokojni oče je bil tudi pilot. Najbrž sem ljubezen do višin od njega podedoval. Uspeh iz Val di Fiemma vam bo najbrž prinesel tudi materialno korist? Absolutno. Vse se že ve. Od ZTKO Jugoslavije dobim denarno nagrado. Od SZJ sem že dobil za tri leta avto Renault Clio, s tem, da ga lahko potem . ..... «F<‘ ! s •<; c 1 s T odkupim. In na koncu sezone po pravilniku Ski poola dobim denarno nagrado. Lani je znašala okrog 18.000 DEM. Letos bo sigurno malce večja. V kaj boste vložili denar, ko ga dobite? Zaenkrat še ne vem. V začetku sem razmišljal o avtu. Vendar sem ga dobil od SZJ. Veste kako je, do pred enim letom sem vozil sestrin stari jugo. Potem sva z mamo kupila Daihatsu Applause. Zdaj pa imam svoj avto, kar je za mladega človeka zelo pomembno. Kako je s študijem na filozofski fakulteti? Študiram geografijo in sociologijo. Vendar imam zaradi treningov in tekmovanj sedaj premalo časa za učenje. Kljub temu se bom potrudil in končal študij. Govori se, da boste podpisali pogodbo s firmo Rainbow? Stvar je že stekla, vse je urejeno. Ljudje iz Rainbowa so prevzeli vso skrb okrog marketinških poslov. Pri tem mi bo pomagal tudi moj dober prijatelj Primož Ulaga. Mogoče je, da v prihodnosti postane moj menedžer. Naše mlade bralke bi gotovo zanimalo ali ste že oddali svoje srce? Zaenkrat še ne, ni veliko časa za ljubezen. Vendar bo tudi to kmalu prišlo na vrsto. 17. STRAN NOVA W DODA ŠESTDESET LET CELJSKE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE V steni nisi sam Pokopališče na Golovcu Celjska sekcija gorske reševalne službe edina v Sloveniji deluje na območju petih občin. Trideset aktivnih gorskih reševalcev, med njimi je pet zdravnikov, brezplačno odhiti na pomoč. Na leto pride v povprečju do osem nesreč, ko morajo planincem pomagati gorski reševalci. Prihodnjo soboto se bodo na Golteh s tekmovanjem šestnajstih naših in desetih ekip gorskih reševalcev iz Avstrije, Nemčije in Češke začele prireditve ob praznovanju šestdesetletnice Celjske gorske reševalne službe. Gorski reševalci so ob tej priložnosti izdali bilten o svojem požrtvovalnem in brezplačnem delu, na jesen pa pripravljajo razstavo o razvoju gorske reševalne službe. Pod pokroviteljstvom predsednikov izvršnih svetov celjske, žalske, velenjske, laške in mozirske občine, bodo gorski reševalci s tekmovanjem v tur-, nem smuku in v reševanju s čolni »aki« začeli obeleževati visok jubilej. Predsednik častnega odbora je Janko Mimik iz zavarovalnice Triglav. Vsi, ki smo tako ponosni na naše naravne danosti, na naše gore in jih s spoštovanjem obiskujemo, vemo, da tudi v najbolj samotni steni ali na najbolj samotni gorski poti nikoli nismo - sami. Da je tam nekje organizacija nam neznanih ljudi, ki v primeru nesreče prihitijo na pomoč. »V gorski reševalni službi se bojimo, da nam sedanje eko- nomske razmere niso naklonjene. Kot je znano, gre za prostovoljno organizacijo, v katere ekipah so najbolj izkušeni alpinisti. Pri tem ne gre samo za kondicijsko sposobnost, temveč za celo vrsto zahtevnih sposobnosti, ki jih morajo naši člani obvladovati. Da je to izredno zahtevno poslanstvo, potrjuje tudi podatek, kako morajo naši gorski reševalci vsake dve leti opravljati zahtevne teste, pravi Danijel Kopušar, na- Nekateri Celjani znova načenjajo vprašanje primerne ureditve že opuščenega pokopališča na vrhu griča Golovec. Gre za nekdanje tako imenovano okoliško (slovensko) pokopališče. Tam so tudi grobovi nekaterih znamenitih oziroma uglednih mož iz celjske in slovenske zgodovine. citev tega projekta. Za parkovno ureditev območja Golovec stanovanjskih in drugih poslopij, je sedaj za dokončno uredi- —- •»*od liilll 1 čelnik celjske gorske reševalne službe, ki je to funkcijo prevzel < I JI I! < I I! ;» j ► |» ; - — 10 kg sladkorja 100,00 din j* - zaboj olja 200,00 dion — zaboj piva 224,00 din !; - zaboj radenske 66,00 din I) I > SP. REČICA I 63270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 UGODNA CENA KRMIL IN DETERGENTOV Skupaj z nami -uspešna in cenejša gradnja Članstvo v stanovanjski zadrugi Graditelj vam omogoča: Brezplačno pridobitev dovoljenja za izvedbo manjših gradbenih del Brezplačno svetovanje in strokovna pomoč v vseh fazah izgradnje Ugodni kreditni pogoji Obročno odplačevanje gradbenega materiala OBIŠČITE NAS, NA ENEM MESTU UREDITE VSE! Dodatni popusti pri nabavi gradbenega materiala Možnost blagajniških vplačil brez provizije Prizadetim ob poplavi nudimo še dodatne ugodnosti KOMPLETNI INŽENIRING: PRIPRAVE, PROJEKTIRANJE, IZVEDBA IN GRADBENI NADZOR MIERX '\J1\ STANOVANJSKA ZADRUGA GRADITIEU 63000 Celje Ulica 29. novembra 16 ‘ ‘ ' “"I 21-352 telefon (063) 5 telex 33513 yu merxee od Staneta Veninška, skoraj legende celjskega alpinizma. Moža, kateremu gre zasluga, da so naši gorski reševalci danes vsaj za silo opremljeni za svoje poslanstvo. »Kriza, ki je na pohodu, nevarno ogroža naše člane, saj gre za ljudi, ki so redno zaposleni, delovne organizacije pa vse težje pogrešajo svoje delavce in jim odmerjajo nadomestila za čas, ki ga prebijejo v reševalni akciji,« dodaja Marko Gabrovšek, blagajnik celjske sekcije gorskih reševalcev. Znano je, da v zahodnem, bogatejšem svetu delovanje gorskih reševalcev temelji na profesionalnem, drago plačanem delu. Pri nas še nismo tako daleč, vendar je tudi naša družba zaradi okoliščin prisluhnila potrebam in o tej službi začela drugače razmišljati. Gorski reševalci so se zvečino-ma sami uspeli opremiti postojanke z radijskimi zvezami, država pa jim pomaga s helikopterjem RSNZ. Zdaj ostaja upanje, da bo z reorganizacijo varnostne službe, teritorialne obrambe in ljudske obrambe dan tudi večji finančni poudarek tej stotniji požrtvovalnih ljudi, ki so ob vsakem trenutku pripravljeni pomagati in izpostaviti tudi svoje življenje za življenje drugega. ram ž £< issssssass^-1' - varjai stališče, da je potrebno skra gom. Navidezno, kajti v resnici gre morda le za preveč več, za vprašanje, ali je lahko dramatik angažiran kot tvorec ST***k0"t"“ ’'xmm Kaže, da je za nekatere Slovence to težko razrcšljm, vprašanje. V svetu ni tako, vendar nekateri, kot kaže. ne želijo pozabiti na samopomilovalno opevanje slovenske izvzetosti, majhnosti, posebnosti. Zato naj bi tudi na tem področju Slovenci poskušali odkrivati smodnik. Zakaj ne, če se to osebno splača? Nagrade Žirija za 'rija za Nagrado Slavka Gruma je soglasna sklenila, da nagrado za najboljše dramsko besedilo preteklega leta dobi Milan Jesih za En sam dotik. Soglasno so podelili tudi Grun-Filipičevo primarne za dosežke v slovenski dramaturgiji Slovenskemu mladim *~**m.*m<~*'»*~»-.*«*e.* Kranjsko filmsko gledališče_______ Podjetje Kino Kranj že nekaj let izvaja zanimivo in privlačno Filmsko gledališče. V različnih ciklusih izberejo filme in jih po vnaprej določenem razporedu ponudijo abonentom. Na ta način so dosegli, da so kino dvorane manj prazne, na drugi strani pa tudi omogočili gledalcem ogled nekaterih filmov, ki sicer redkeje pridejo na sporede. Te dni so začeli z letošnjim prvim ciklusom Filmskega gledališča. Filme bodo predvajali vsak teden v dvoranah Kina Center Kranj (ob četrtkih in petkih), Kina Železar Jesenice (ob petkih). Kina Duplica (ob sredah) in Kina Sora Škofja Loka (ob torkih). Ciklus prvih devetih filmov: ameriški kriminalni film Dobri fantje, drama Akire Kurosawe Sanje, ameriška ljubezenska drama Divji po srcu, francoski triler Nikita, ameriška sodna drama Nedokazana krivda, novozelandska avtobiografska drama Angel na moji mizi, ameriški vohunski film Park Gorkega, angleški zgodovinski film Ffenrik V. in ameriški pustolovski film Beli lovec - Črno srce. ySOQOCOOOOOOOOOCOOCOOSOQOOOCOOQCOGOCCOOa PETROL, | z vami na poti jj iooooeooccocccocoocooccoGOBoeccosoceoooo^ OD VOLFANDA DO ŠELIGE Kritični so in pisano gleda j o Zadnjič je na HTV dr. Simon Kruno pripovedoval, kako je dr. Stipe Šuvar z ženo stopil v cenzurno dvorano sredi Emanuelle Ena, in ko so morali potem film prepovedati za javnost, pa čeprav ga je njen mož gledal do konca. V Sloveniji se kaj takega ne bi bilo moglo zgoditi, saj si na Delu že pet let zaman prizadevajo, da bi izvedeli, ah je Jože Volfand poročen ah ne. Pa ne zaradi filmov, ampak zaradi stroškov, ki jih imajo z omenjenim gospodom znabiti po nepotrebnem (dajejo mu mesečno stimulacijo za ločeno življenje). Vsak ima svojega Volfanda, ne samo mi, Celjani. Tržačani, na primer so se v preteklosti proslavili z Bogom Samso, človekom, ki se je na višku svoje kariere (bil je šef Primorskega dnevnika in tržaškega Stalnega gledališča, depozit se mu je zdel pa sploh čudovit) odločil pasti dol in zdaj kot dopisnik Primorskega v Ljubljani nosi vsak dan kožo naprodaj tja, kjer bi mu jo lahko ustrojih, a kdo se bo ukvarjal s takšnimi drobnarijami. Tako je Samsa pravkar zastavil vso svojo avtoriteto, ostro pero in dopisniško čast za to, da bi ne uničili nečesa, česar ni uspelo zasrati niti njemu. Namreč Primorskega dnevnika. Tržaško gledališče, ki je v njegovih časih vsak drugi dan en teden štrajkalo, češ, če mi nehamo igrati, bo to genocid nad slovensko manjšino, je zdaj že nekaj časa solidno tiho. Delo je bilo zaradi prijateljskih vezi, ki so se spletle med takrat eminentnim hrvaškim in prav takšnim slovenskim umetnikom (Stipetom in Jožetom) široko pristajališče idej, kot je bila tista, da bodo ljudje samoupravno, socialistično in svobodno zaživeli takrat, kot bodo vsi do poslednjega delavca za tekočim trakom in nekvalificiranega zlagalca časopisov Mlejnik prvič v Celju V petek ob pol osmih zvečer se bo v celjskem Narodnem domu celjskemu občinstvu prvič predstavil Miloš Mlejnik, izvrstni slovenski čelist. Izvedel bo deli Haydna in Boccheri-nija. Koncert v Mozartovem letu Zavod za kulturne prireditve Celje pripravlja v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim inštitutom iz Zagreba koncert v Mozartovem letu. V četrtek, 7. marca ob 19.30 bosta v dvorani Glasbene šole v Celju nastopila violinistka Joanna Madroszkiewicz iz Poljske in pianist Manfred Wagner Artzt iz Avstrije, ki bosta ob Mozartovih skladbah igrala tudi dela Beethovna in Sarasateja. Gre za imenitni glasbeni dogodek, za koncert dveh mednarodno priznanih mojstrov, ki navdušujeta občinstvo povsod po velikih evropskih odrih in odrih Združenih držav Amerike. — umetniki. Medtem ko je Primorski dnevnik objavljal dopise, s katerimi je naš vrh Celjan pripravljal atako na Matevža Krivica tako, da je o njegovih vmešavanjih v Delove zadeve obveščal Slovence zunaj naših meja. Potem ti pa pride vmes en Lojze s Capudrom in vse pokvari. Ker je Krivic zdaj zelo visoko nekje na sodišču, se mu je Jože Volfand gotovo že opravičil, ker mu je, nevedna in mehka duša, svojčas kar naprej nagajal. Spomenki Hribar je že zdavnaj napisal pismo, v katerem se je razcedil od obupa nad samim se seboj , kajti prišel je bil do spoznanja, da je sprava prava stvar, on je pa to prepozno zavohal. Pa pustimo zdaj naše junake, naj v miru delajo naprej pa kar koli že to je. Teden slovenske drame v Kranju ni potekal gladko. Kar je bilo pričakovati, saj kaj pa sploh še klapa. Slovenski kulturni delavci, ki že dalj časa brusijo svoje nože ob dr. Capudru, na otvoritveni večer niso poskakali na oder, da bi kot kakšna ostra zima pokazali zobe Lojzetu Peterletu, ampak so v mirnem in dostojanstvenem ozračju sprejeli nagrade, ki jih je potalal, in lekcijo, ki jim jo je dal. Pravzaprav je tale časopis tu edini, ki si drzne komentirati predsednikov slavnostni govor, kajti razen mene v njem nihče ni prepoznal capudrjanstva. Ki ga je Peterle, surov, kakršen je, zanalašč vštulil med svoje besede. Kar je sledilo, namreč na festivalu slovenske drame, so bile same drame in nekaj bolezni vmes. Protislovja današnje slovenske dramatike in zavesti v kadilnici ob desetih zjutraj so minila brez dr. Tarasa Kermaunerja pa tudi sicer se prisotni niso strinjali z njim. Lahko je njemu, ki na samem, po nekih vikendih pisari o čemer že pisa- ri, in briga njega TVS, pa poglejte Rudija Šeligo, saj že ni več sestanka, na katerega bi ne prišel okajen. Kadilnica se je skratka zoperstavila izhodiščnemu traktatu o tem, da bi slovenski pesniki in pisatelji, ki so zdaj trumoma zastopani v najvišjih državnih telesih, nehali biti svobodni in kritični. Saj poznate tisto, imam platfus, križem gledam, ampak sem kritičen. Samo da Šeligo frene s TVS gospoda Bajžlja, pa bo sedel in napisal Voljčji čas ljubezni drugi del. Tudmanovi intelektualci so ga s knjigo o Špeglju prehiteli. Komaj smo se v Celju rešili festivala slovenskih filmov, že so ti falotje izbruhnili v Gorici, kjer imajo Slovenci svoj video festival. Ja a bo že enkrat mir ah ga ne bo. Upam, da bodo tam za igralko leta izbrali Sašo Pavček, mater doloroso iz Cvetličnega medenjaka. Kajti celjska žirija je s svojim Radkom Poličem povzročila ljubljanski Drami travmo pa konec. Ni namreč fer, da v njeni izložbi visi Rac, igralka pa nobena. Ne visi. ""lir" tl 1 iV/wu: Mii oco KI oooeooooocosccosocooooccosoooosocosc asS TURISTIČNA AGENCIJA TURISTIČNA AGENCIJA ŠENTJUR TEL: 741 035 * POČITNICE: - COSTA DEL SOL (ŠPANIJA) od 3 do 9 dni (LETALO) ODHODI OD 29. 3. dalje - UGODNE CENE ZA POČITNICE V DOMOVINI * POTOVANJA - RIM 5 DNI (ROMANJE) odhod 2. 4., cena 1000, din + 370 DEM - ŠPANIJA IN PORTUGALSKA odhod 20. 5. (letalo), 15.900,00 din - V PRIPRAVI POČITNICE IN SAFARI V TUNIZIJI * POTOVANJE ZA SKUPINE: - UGODNE CENE ZA SKUPINE OD 20 OSEB DALJE - ENODNEVNI, DVO IN VEČDNEVNI IZLETI PO DOMOVINI IN TUJINI - ZAKLJUČNA POTOVANJA ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE * UGODNO: ŠPANIJA ZA.MATURANTE 8 DNI CENA 340 DEM * SPREJEMAMO NAROČILA AVTOBUSNIH PREVOZOV ^ ★ UGODNO:PLANICA 23. in 24. 3., cena 230,00 din § acoooeoGooooocooecoooosococooeoeoeooocoGooooooaoeooocoeooooocow 19. STRAN NOVA W DOBA Drobne dragocenosti v Izbi Slike, grafike in plastike so tačas v prodajni galeriji Izba v Celju dopolnili še z dragocenimi malimi izdelki, unikatno keramiko celjske oblikovalke keramike Mete Plevnik in mičnim unikatnim nakitom Anite Planinšek, Ivana Zupaneca in Antona Žigona. Z razstavljenimi eksponati dopolnjujejo svojo ponudbo, kupec pa ima jamstvo, da bo za svoj denar dobil res nekaj izvirnega, kvalitetnega, zanj privlačen unikat s trajno umetniško vrednostjo. Razveseljivo je, da so v razstavo vključili keramiko Mete Plevnik, ki doslej v Celju še ni pokazala svojih arhaičnih, rustikalnih keramičnih malih plastik. MUZIKA JE BIZNIS Prepovedane stvari so najslajše. Tega bi se v teh dneh morali zavedati veljaki na BBC-ju, saj so pred nedavnim svojim sedemintridesetim lokalnim postajam poslali okrožnico, s katero »odsvetujejo« predvajanje 67 pesmi, katerih spisek so sestavili kar po Guin-ness-ovi knjigi hit singlov. Razlog: vojna v Zalivu. Ker ne bi želeli prizadeti svojcev vojakov, ki se trenutno nahajajo oziroma so se nahajali na vročem divjem Vzhodu, so na spisek uvrstili vse, kar ima le malo opraviti z vojno, smrtjo, Arabci ipd. Uradna obrazložitev sicer zanika, da bi šlo za cenzuro, samo poslovni nasvet pač, toda ni potrebno biti preveč bistroviden, da bi ugotovil, koliko je ura. Rad bi videl urednika ene izmed teh postaj, ki mu je služba pri srcu, predvajati katero izmed »odsvetovanih« pesmi. Seveda lahko mi, ki te stare, »moralno-politično neoporečne« štose dobro poznamo, jemljemo politiko BBC-ja kot nekaj relativno pričakovanega in celo ne preveč ekscesnega. Tisto, kar daje celi zadevi pridih mračnega čudaštva, je avtocenzura, na katero se zdaj »šlepa-jo« nekatere skupine. Tim Si-menon je, naprimer, izdal novi album pod svojim pravim imenom in ne kot Bomb The Bass. Obrazložitev: Bomb The Bass je pravzaprav hip-hop izraz, ki pa lahko narobe razumljen prizadene svojce vojskujočih se v Zalivu (»bass« se v Angleščini bere enako kot »base«, kar z besedo »military« daje pojem vojaško oporišče). Upajmo, da mu bo ta cirkus vsaj malo pomagal dvigniti številko na žiro računu. Ce že delaš cepca iz sebe, potem vsaj imej kaj od tega. Massive Attack (v prevodu: množični napad) so opustili zadnjo besedo in se po novem imenujejo le še Massive. Njim pa ni bilo po godu, ko so »morali vsak dan poslušati, da so zavezniki sprožili množični napad«. No, če že nič drugega, vsaj piše se spet o njih. Se bolj hecni so The KLF. Ta bend, ki je v zadnje pol leta iz skoraj anonimnega benda prerasel v »numero uno« angleške ACID scene je samo-cenzuriral začetek enega izmed neštetih mix-ov njihovega kil-ler-ja »3am Eternal«. V izvirni verziji se komad začne z nekajsekundnim strojničnim ognjem, kar pa se je fantoma (Jimmy Cauty in Bill Drummond) zdelo preveč moteče za občutljiva srca ponosnih angleških mater. Verjetno sta čez strojnice posnela kakšne Dunajske pojoče dečke ali kaj podobnega. Vojna v Zalivu je oklestila tudi turneje nekaterih glasbenikov in skupin. MC Hammer je odpovedal svoj februarski nastop v Angliji, ker ne želi leteti z letalom v teh nevarnih in s terorističnimi grožnjami nasičenih časih. Tudi Donny Osmond se strinja z njim. Devetindvajsetega januarja bi namreč bil moral nastopiti v Londonskem klubu Marquee pa si je premislil. Strah pred letenjem. Sicer pa vsak dela tisto kar pač hoče. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kako se počutijo tisti, ki so jim prepovedali radijsko predvajanje ene ali več njihovih'pesmi in kakšne bodo njihove reakcije. Bruce Springsteen zaenkrat še ni komentiral BBC-jeve prepovedi njegove ljubezenske pesmi »Trn On Pire«, medtem ko se Phil Collins (»in The Air Tonight«) in Elton John (Saturday Night’s All- »OUT:« — Bernarda Jeklin z neumestno kritiko SOVE, oziroma njenega termina. ISšSIBKt Dee-Lite: Groove was in the Rio! right For Fighting«) strinjata z odločitvijo šefov na BBC-ju. Ob vsem tem cirkusu pa se je kar precejšnje število glasbenikov odzvalo na poziv Yoko Ono in njenega sina Seana, da ponovno posnamejo Lennonovo mirovno himno, »Give Peace A Chance«. Na MTV jo zaenkrat še predvajajo, na BBC-ju pa verjetno ne, saj je original na črni listi. In medtem, ko so eni diskretno patriotizirali, drugi pa pozivali k miru, je Jello Biafra, eden izmed politično najbolj aktivnih rock glasbenikov, izdal talk-single z zgovornim naslovom, ki ga je naslovil kar direktno na vojake v Zalivu. Imenuje se »Die For Oil, Sucker!« (Umri za nafto, cepec!). Verjetno bo večina zavednih Američanov gledala nanj kot na narodnega izdajalca (Iračani pa kot na imperialističnega hlapca), kar niti ni tako čudno, saj so uradni mediji poskrbeli, da se zgodovina ne bi ponovila. Zavezniške sile se namreč zavedajo da so ZDA vietnamsko vojno izgubile doma in ne v Vietnamu, zavedajo se tudi, kolikšen vpliv na javno mnenje so takrat imela necenzurirana poročila in fotografije z bojišča ter politično angažirana pop glasba. Takšne napake si seveda tokrat niso smeli privoščiti. Pa še nekaj novic o neodvisnih. V eni izmed prejšnjih številk smo lahko brali o novih izdajah in načrtih založbe Blind Dog Records, tokrat pa bo govora o novostih pri Search & Enjoy. Pred kratkim so izdali single obetavnega zagrebškega benda Gregor Samsa, za poletje pa načrtujejo LP ljubljanskih Quod Massacre. Pripravljajo tudi drugi LP Novosadčanov Obojcni program, hkrati pa lahko kmalu pričakujemo 12 EP skupine Revolver iz Zagreba. Velika Britanija (MM) - singli 1. THE KLF - 3 am Eternal Live At The SSL 2. THE SIMPSONS - Do The Bartman 3. 2 IN A ROOM - Wiggle It 4. QUEEN - Innuendo 5. RICK ASTLEY - Cry For Help Velika Britanija (MM) - LP 1. STING - The Soul Cages 2. ALEXANDER O’NEAL — All True Man 3. ENIGMA - MCMXC AD 4. MADONNA - The Immaculate Collection 5. JESUS JONES - Doubt Velika Britanija (MM) — neodvisni singli 1. THE KLF - 3am Eternal 2. SPACEMEN 3 - Big City 3. NIRVANA - Silver 4. CARTER USM - Blood-sport For All 5. BIRD LAND - Everybody Needs Somebody Velika Britanija (MM) — neodvisni LP 1. FRONT 242 - Tyranny For You 2. SILVERFISH - Fat Axl 3. HAPPY MONDAYS - Pills’n’Thrills And Belly- 4. CARTER USM - 101 Damnations 5. NED’S ATOMIC DUSTBIN - Bite Velika Britanija — video filmi 1. TOTAL RECAL 2. BACK TO THE FUTURE PART III 3. PRETTY WOMAN 4. THE PUNISHER 5. INTERNAL AFFAIRS Medtem, ko smo na našem kontinentu bolj ali manj zmrzovali, so se svetovni pop zvezdniki (Prince, Guns’n’Roses, Billy Idol, Dee-Lite, Happy Mondays) sončili v Braziliji, mimogrede pa še zapeli kakšno na znanem festivalu imenovanem Rock In Rio. Tim Pope je režiser filma skupine The The, ki se imenuje The The Versus The World in predstavlja 15 pesmi z vseh štirih albumov. Matt Johnson, srce in glava te skupine pa že pripravlja material za nov album, ki naj bi predvidoma izšel jeseni. Če boste imeli priložnost ogledati si komedijo »The Adventures Of Ford Fairline«, (pri nas prevedeno kot »Rock’n’Roll detektiv«) in vam bo všeč, si boste lahko omislili tudi album s filmsko glasbo. Soundtrack je izšel pri založbi Elektra, na njem pa prepevajo Billy Idol, Tone Loc, Andrew Dice Clay in drugi. Nova plošča skupine Motor-head z naslovom »1916« je po ocenah nekaterih otoških kritikov »drugačna od prejšnjih, toda popolnoma v njihovi maniri«. Komentar k tej izjavi verjetno ni potreben. yestj; XENOPHOBIA, naš najboljši death metal bend so posneli Rehearsal tape in se pripravljajo na snemanje nove kasete. EPIDEMIC ZONE oziroma zadnje primerke njihovega izdelka Touch Against Normality lahko naročite na naslov VUCAR TOMAŽ, Čopova 1, Žalec, njihov T-shirt pa na telefon 714-375 — Gregor. Danielle Dax: ne bodi no tako skromna, Danica, saj imaš joške! Danielle Dax: »Vsekakor so najlepši del mojega telesa moji lasje. Pravzaprav sem jih pustila zrasti tako dolge, da se ne bi videlo da nimam nič jošk.« Little Steven: II grande mafioso! Little Steven o ponovnem snemanju pesmi Give Peace a Chance: »Skoraj bi bili pozabili name. Skoraj so me pozabili povabiti. To bi bila velika, velika napaka. Imam namreč dogovor s sindikatom glasbenikov. Ni Little Stevensa, ni protestne plošče.« Slapshot: hokejisti s kitarami. ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti A-HA-The Sun Shines On TV Pred 10. leti Always — Izkoristiti še zadnje ugod-ne dneve za smuko in si morda ABBA—Mamma Mia zlomiti nogo. »IN:« Bart Simpson Pred 20. leti GEORGE HARRISON-—My Sweet Lord Pred 25. leti THE ROLLING STONES—19th Nervous Breakdown TOP 10 DISCO CIBBY 2. m^LBANFEATuT&YEIL^K. - Hello Africa 3. ROBERT PALMER & UB 40 - I’ll be your baby tonight 4. 2 BROTHERS ON THE 4TH FLOOUR - Can’t help Mvself 5. SCOTCH - Take me up 6. BELINDA CARISLE - The same thing 7. LONDON BEAT - I’ve been Thinking About \TlUCAP- Electric Live V. 81 AC K BOX - Fantasy (remix) 10. PUNCHY ANDERSON - T Need Green Discoteka Cibby je odprta vsak petek in soboto od 21. do 3. ure zjutraj. ALI TUJCEM RAZPRODAJAMO DRUŽBENO PREMOŽENJE? Zmešane mešane družbe Ali je doslej kdo kontroliral privatizacijo podjetij in ustanavljanje mešanih družb? Po kakšni ceni »se prodajamo«? Z(a)vita pota privatizacije. Velikokrat se nam postavlja vprašanje, kako so v mešanih družbah urejeni odnosi med tujim in domačim partnerjem — skratka kdo je kaj plačal in kdo sedaj pije. Zanimanje javnosti za te odnose ni nenavadno, saj gre pravzaprav še vedno za odnose med »našo skupno družbeno lastnino« ter tujim privatnim kapitalom. »Nova doba« je za svoje bralce vpogledala v statut ene od največjih inozemsko-sloven-skin mešanih družb na Štajerskem. Imena te mešane družbe ne bomo navedli — pa ne zaradi tega, ker bi se bali konflikta ali zamere, pač pa zato, ker v času vsesplošnega gospodarskega kaosa in zloma ne želimo povzročati kakršnih koli težav in škodovati dobremu imenu te družbe, ki čeprav ni več »naša«, daje kruh več kot tisoč »našim ljudem«. Zato bomo v tem tekstu ime tuje firme zamenjali z imenom »TUJA FIRMA«, ime domačega podjetja pa z »DOMAČE PODJETJE«, novo ustanovljeno mešano firmo pa bomo imenovali »MEŠANA DRUŽBA. Statut »MEŠANE DRUŽBE« pravi, da je ob ustanavlja- nju nove družbe »TUJA FIRMA« prispevala 30 odstotkov vrednosti osnovnega kapitala. »TUJA FIRMA« je teh 30 odstotkov osnovnega kapitala prispevala tako, da je »vložila« za 10 odstotkov osnovnega kapitala knov-howa, 20 odstotkov osnovnega kapitala pa je plačala v devizah neposredno pred vpisom »MEŠANE DRUŽBE« v sodni register. »DOMAČE PODJETJE« je prispevalo novi »MEŠANI DRUŽBI« 70 odstotkov osnovnega kapitala v obliki celotnih osnovnih sredstev in obratnih sredstev z vsemi pravicami in obveznostmi — kdo je ocenil vrednost osnovnih sredstev iz statuta ni razvidno, pa tudi iz časopisnih poročil o ustanovitvi »MEŠANE DRUŽBE« ne. Skratka »DOMAČE PODJETJE« je prispevalo v »MEŠANO DRUŽBO« - po domače povedano - celotno tovarno in vse kar ima. Pomembna je tudi prehodna določba, ki pravi ^ da z dnem ustanovitve »MEŠANE DRUŽBE« stopajo v delovno razmerje z »MEŠANO DRUŽBO« vsi delavci »DOMAČEGA PODJETJA«. »TUJA FIRMA« pa je s sta- tutom prevzela obveznost, da v dveh letih poveča svoj kapital v novi »MEŠANI DRUŽBI« do večinskega deleža 51 odstotkov v osnovnem kapitalu. Kapital bo povečale tako, da bo prepustila »MEŠANI DRUŽBI« delež dobička, ki ji pripada. Dodatno plačilo bo izvedla le, če delež dobička za preteklo leto ne bo zadoščal. Po dveh letih bo tako »TUJA FIRMA« postala 51-odstotni lastnik »MEŠANE DRUŽBE«. Kako pa glede na vse tp poteka odločanje v »MEŠANI DRUŽBI«? Načelno pripada enemu odstotku v osnovnem kapitalu en glas v skupščini »MEŠANE DRUŽBE«. Kako pa glede na vse to poteka odločanje v »MEŠANI DRUŽBI«? Načelno pripada enemu odstotku v osnovnem kapitalu en glas v skupščini »MEŠANE DRUŽBE«, ki odloča o vseh bistvenih vprašanjih, vendar sta se »DOMAČE PODJETJE« in »TUJA FIRMA« strinjali, da ima »TUJA FIRMA« že ob ustanovitvi »MEŠANE DRUŽBE« 51 odstotkov mandatov v skupščini. Po domače povedano - »TUJA FIRMA« je s tem, ko je obljubila know-how ter plačala 20 odstotkov očitno interno ocenjene vrednosti osnovnih sred- stev, postala 51-odstotni lastnik in upravljalen ene od naših tovarn in vseh zaposlenih v njej. Morda se bo komu zdelo, da je »TUJA FIRMA« prišla poceni do večinskega deleža in upravljalske pravice nad doslej »našo« tovarno, ki se bo v bodoče imenovala »MEŠANA DRUŽBA«. Vendar tega na tem mestu in v tem članku nihče ne trdi. Pri nas imamo namreč tudi tovarne in podjetja, ki jih dobri menedžerji na Ža-padu ne bi hoteli imeti in prevzeti niti zastonj — oziroma za eno marko kot se temu reče. Dejstvo je, da bi ustanavljanje takšnih in podobnih »mešanih družb« morala kontrolirati država, po potrebi pa tudi strokovna javnost, česar doslej nismo zasledili. Odslej bo to funkcijo imela Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo v Republiki Sloveniji. Ali ne bi bilo pametno, da bi takšna agencija ali kakšna druga ustrezna telesa slovenske vlade malce pogledala tudi za kakšno ceno in pod kakšnimi pogoji »smo« prodali oziroma privatizirali naša podjetja v preteklem obdobju. Saj to ne bi imelo no-vene pravne veljave, bilo pa bi blagodejno - ali pa tudi ne — za »naše duše«... -Pulita Glava i Nemci usbqtiQV Cj« ' ''kneŠono- druib&i' Oni priskrbi \cr, posei Th i>o-bi , cUUmcA tkanine in konfekcija Celje, p.o. vas obvešča, da V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI na Ipavčevi ulici v Celju lahko kupujete od 9. do 17. ure TKANINE, POSTEUNINO IN NOVO POMLADANSKO KOLEKCIJO KONFEKCIJE BIK BOK IN POCO LOCO Jakne, plašči, srajce, majice, hlače, bermude in joggingi so za vse, ki se udobno, mladostno Vodic po perspektivnih službah najvišjim inborn .4.3r“ dtriS irsčs* Jrav„, *. državna Jtta. Najm Errz:' Navedem lahko le nekatere podatke, ki bodo služili za st^Sr nnlm l rfJi Iro v dnnv^žas. DENACIONALIZACIJA BURI DUHOVE Hlapci pa ne bomo! Delavci »Agro Lenarta« ne dajo zemlje za denacionalizacijo. Povojne krivice je treba popraviti, vendar ne na hrbtih nič krivih delavcev. »Nova vera« v družbeno lastnino. »Zemlje in tega kar smo na njej ustvarili ne damo iz rok. Tudi mi znamo biti lastniki, hlapci pa nočemo biti in ne bomo! Strinjamo se, da je treba povojne krivice popraviti, vendar ne na naših hrbtih in v škodo naših družin, saj za povojne krivice ne nosimo nobene odgovornosti - za to smo konec koncev tudi premladi.« To je le nekaj misli, ki jih je bilo mogoče slišati na protestnem zboru delavcev »Agro Lenarta«, na katerem je 200 delavcev tega agrokombinata odločno izrazilo svoje nasprotovanje »lenarškemu vzorčnemu modelu denacionalizacije«. Na »vročem« zboru v agro-kombinatovi hladilnici so se delavcem pridružili tudi lenarški župan, predsednik občinske vlade, poslanci v slovenskem parlamentu s tega konca, predstavniki regijskega in republiškega sveta Svobodnih sindikatov ter predstavniki predelovalne industije, ki jih, kakor so povedali, tudi skrbi usoda lenarškega agrokombinata. Vabilu delavcev se začuda ali pa tudi ne — niso odzvali samo predstavniki slovenske vlade in pisci zakona o denacionalizaciji, ki so očitno ocenili, da je ta »denacionalizacijski eksperiment« bolj varno opazovati od daleč... Seveda pa atmosfera na zboru ni bila »nevarna«, pač pa prej svečana in odločna — delavci so se iz oči v oči srečali s svojim županom, da mu povedo, kaj mu zamerijo. »Gospod župan, motijo nas obljube, ki jih v zvezi z denacionalizacijo dajete bivšim lastnikom na pamet in nepremišljeno,« je odločno spregovoril predsednik sindikata v Agro Lenartu Jože Štraus. »Na razgovorih z 2200 bivšimi lastniki po vojni odvzete zemlje ste obljubljali tudi razdelitev premoženja Agro Lenarta - zemlje, farm, hladilnice, nasadov, mehanizacije — že v letošnjem letu, čeprav zakona o denacionalizaciji — žal — še sploh ni. S tem vnašate nemir tako med tiste, ki pričakujejo vrnitev zemlje, kakor tudi med nas, ki sedaj to zemljo obdelujemo. Delavci Agro Lenarta ob tem moramo vedeti, kakšna je naša socialna varnost. Ne bomo dopustili, da bi čez noč postali hlapci na zemlji, za katero smo skrbeli 45 let ter vanjo vlagali in se na njej znojili...« Sindikalnega predsednika Štrausa so prekinjali burni aplavzi. Zazdelo se je, kakor da delavci še nikoli niso tako »z dušo in srcem« sprejeli družbene lastnine za svojo, kakor ravno sedaj, ko jim jo poskušajo vzeti. Besede sindikalnega predsednika je s številkami in argumenti podkrepil še direktor Jože Šuman, ki je povedal, da delavci Agro Lenarta vzorno obdelujejo »svojo veliko kmetijo« (zopet buren aplavz!) ter na njej pridelajo za trg več hrane. FOTOREPORTAŽA Ob jajca... kakor vsi lenarški kmetje skupaj, čeprav razpolagajo samo z 10 odstotki kmetijskih površin. Konec skupinske odgovornosti »Čeprav sem tukaj ,grešni kozeP, vas najprej vse skupaj lepo pozdravim,« je v strumni drži začel svoj nagovor župan Lenarta, sicer okoli 60-letni kmet Jože Škrlec, nato pa je s klenimi besedami v grobih obrisih predstavil »lenarški vzorčni model denacionalizacije« (Nova doba je o tem pisala v prejšnji številki). »Krivice je narta je obljubil pomoč in podporo v tej bitki do konca ... Terjal je, da se dosledno spoštuje načelo pravne države. To pomeni, da ne smejo v Lenartu v zvezi z denacionalizacijo storiti ničesar, dokler ne bo sprejet zakon v republiki. Predstavnik kmečke zveze se je strinjal s tem, da je treba spoštovati načela pravne države, nastopil pa je proti »novi veri« v družbeno lastnino. »Poglejte izkušnje v Sovjetski zvezi in Romuniji ter jih primerjajte z Zapadom ...« je dodal. Sindikalisti so žolčno ugovarjali. »Pri nas ni bilo nikoli »Osebna izkaznica »Agro Lenarta____________________________ Lenarški agrokombinat ima 2700 ha kmetijskih zemljišč na katerih 200 zaposlenih (od tega 18 agronomov, 4 ekonomisti in 2 pravnika) pridelajo 2400 ton pšenice, 8000 ton koruze, 6000 ton silaže, 3000 govejih pitancev, 5000 ton jabolk in 2000 ton drugega sadja. Kombinat ima sodobne hleve v Verjanah in Šetarovi, sodobno hladilnico za 4500 ton sadja, poslovne zgradbe ter sodobno mehanizacijo. Povprečna plača v januarju je bila 7.017 dinarjev. Po besedah direktorja Jožeta Šumana proizvede Agro Lenart na okoli 10 odstotkih površin v občini več tržnih viškov kakor vsi zasebni kmetje skupaj... V kombinat so velika nepovratna in povratna sredstva vložili tudi delavci iz Lenarta, Maribora in vse Slovenije, zato kombinata ni mogoče enostavno razdeliti... treba popraviti — brez tega ne moremo v Evropo,« je bil odločen župan. »Ko bomo vrnili po krivici odvzeto zemljo, bomo poskrbeli tudi za socialno varnost delavcev agrokombinata. Nihče ne sme biti ogoljufan. Novih krivic ne smemo delati!« Iz vsega, kar je pripovedoval župan, je bilo videti, da verjame bolj v privatno kakor v družbeno lastnino. »Danes so drugačni časi. S skupinsko odgovornostjo je konec. Postati bomo morali lastniki in s svojo lastnino odgovarjati za svoje delo...« Nato je župan še malce potarnal, da ga niso povsod dobro razumeli. »V Lenartu je dovolj družbene zemlje. Ko jo bomo vrnili bivšim lastnikom, je še vedno ostane dovolj za agrokombinat — potem pa vi naredite z njo, kar želite...« Župan je bil prvi govornik, ki mu niso ploskali, pač pa se je nanj vsula kopica kritik in vprašanj. Župan naj si »gor piše« kar govori, da ne bo govoril »kmetom eno, nam pa drugo«, je zaklical nekdo iz publike. Kaj pa zemlja vikendašev? »Nam pustite zemljo. Raje poglejte, koliko je imajo v Lenartu vikendaši!« je zaklical nekdo. »Nobeden naj ne govori, da sem boljševik, ker sem katoličan. Toda zemlje ne dam!«, je ponovno priletelo iz dvorane. Že tako in tako vročo atmosfero v hladilnici so nato »podkurili« še predstavniki sindikatov iz Podravja in Slovenije. »Ne gre samo za vašo usodo,« je dejal republiški sindikalist. tako kot v Romuniji in SSSR...« S številkami so dokazovali, da na »družbenih« zemljiščih proizvedejo več kot razdrobljeni majhni kmetje ... Nekdo mora biti prvi Čeprav je bila razprava na zboru še dolga in vroča, ni bilo nobenega dvoma več — model denacionalizacije, ki je dobil vso podporo pri 2200 razlaščencih, je naletel na ostro nasprotovanje celotnega kolektiva Agro Lenarta in sindikatov. Vračanje zemlje da - samo od kod dobiti to zemljo za vračanje ...??? To je postal osnovni problem. Kljub razhajanjem so se vsi strinjali, da je bil razgovor koristen in da je dobro, da so si povedali vse »iz oči v oči«. »Nas je izpostavila republika — nekdo konec koncev mora biti prvi,« je ob koncu dejal direktor Šuman in izrazil upanje, da bodo kmetje, delavci in lokalna vlada našli skupen jezik. »Pri denacionalizaciji bomo spoštovali samo republiške zakone,« je na koncu poudaril predsednik občinske vlade Avgust Zavemik. Dodal je, da je občinska uprava že pregledala osnutek zakona o denacionalizaciji ter izrazil bojazen, da je neuresničljiv. Ljudi je pozval, naj delajo tako kot doslej, ker z denacionalizacijo verjetno letos še ne bo nič. Ali je to že napoved, da se lenarški denacionalizacijski eksperiment končuje, so se spraševali mnogi. Kakorkoli že, lenarško eksperimentiranje je pokazalo, da bo proces denacionalizacije mnogo bolj zapleten in konflik- »V Lenartu je na preizkušnji ten, kakor pa je to videti iz usoda 11 tisoč slovenskih de- vladnih in strankarskih pisarn lavcev v kmetijstvu in 16 tisoč v Ljubljani... Škoda samo, da delavcev v prehrambni indu- je ob Ljubljane do Lenarta ta-striji...« Delavcem Agro Le- ko daleč. Zaplenjena posest STA RA V Xs 54 - SSa , Štirimi mi mrn* ŠHSSSSSSS ........ STARA VAS 57 - smoirita hiša z v„„„ - l,„mk vanjska hiša z gostinskim lokalom in žaga-lastnika Jože in "“vla Cvikl “vred- VELENJE 45 - hotel s kmetijo in gospodarim poslop-iou. - k socooooeccococcoooseocoeccoeosooooococf; Zunanja trgovina p. o. Celje, Mariborska 7 Poslovni predmet našega podjetja obsega: - izvoz in uvoz črne in barvne metalurgije, kovinsko finalnih proizvodov - uvoz in izvoz bele tehnike in široke potrošnje - specializiran uvoz investicijske opreme vseh vrst - izvajanje investicijskih del v tujini - poslovanje v maloobmejnem prometu zastopanje tujih firm: - NEMČIJA: GMN, INTENSIV FILTER, ABIG-WERKE, BMC, BUDERUS - AVSTRIJA: FESTO, SCHINZEL, ARTWEGER, LANDIS & GYR, KLUDI - ITALIJA: OME.CEMB - BELGIJA: BINKS Poslujemo preko podjetij v tujini z udeležbo našega kapitala: CARMETAL, Avstrija, UNIMERCAT, Nemčija, RESCO, Italija, APRIMEX, Kenija in EURO PACIFIC, Hong Kong in predstavništev s sedežem v Moskvi in Minsku, v Pragi in Bratislavi, Bukarešti, Berlinu, Pekingu in Varšavi. sosoocososeoocoooGooooooooosoooaoooo 1 cooo? ste ljubitelj evergreen * GLASBE IN OKUSNE TAJSKE »BBggrae *IN»V IMKBi OB VSEM TEM LAHKO VSAK DAN UŽIVATE V NAŠI RESTAVRACIJI J GLASBA JE ŽIVA, ZELO 11 JBIISi KVALITETNA IN PRIMERNA ZA IZJEMNE TRENUTKE tel. (063) 723-311 NOVA W DODA STRAN 22 MALI OGLASI - YUGO KORAL 45, let nik 1/89, z dodatno opremo, prevoženih 24.000 km, odlično ohranjen, poceni prodam. Inf. (061) 575-970 (popoldan). ZASTOPNIŠKO DELO nu dimo zanesljivim in predanim oseba, po možnosti z lastnim prevozom in prostimi vikendi. Informacije po telefonu (063) 842-133 po 18. uri. ZEMLJIŠČE ZA VINOGRAD ali vikend — 30 arov, prodam. Kvalitetno vino rdeče ali belo menjam za les iglavcev ali hrastovino-žagan od 3—8 cm, ali pa hlodovino. Telefon (063) 781-043. SAAB, letnik 1973, vozen, prodam. Tel.: (063) 39-663. VOLVO 360 GLE, letnik 1986, prevoženih 55.000 km, prodam za 179.000 dinarjev. Tel.: (063) 731-046. LADO SAMARO, letnik 1988, registrirano do 26. 6. 1991, prodam. Tel.: (063) 823-291 BMW 2002, v odličnem stanju, registriran do 9. 12. 1991, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel (063) 711-523 126 P, letnik 1977, prodam za 7.700,00din. Tel.: (063)39-846 FIAT REGATO 100 S, letnik 9/86, prevoženih 65.000 km, centralno zaklepanje, el. stekla, vlečna kljuka, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 36-949 (Jure) k ZLATARSTVO KRAGL X/ ŽALEC TRADICIJA TREH GENERACU OD 04. 03. DO 08. 03. 1991 10% POPUSTA LADO SAMARO, letnik 1987, prevoženih 39.000 km, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 35-054, Cveto Zdolšek, Milčinskega 6, Celje VUGO KORAL 45, maj 1989, 27.000 km, dinitrol zaščiten, prodam za 7.000 DEM. Tel.: (063) 854-417 (Andrej) TOMOS AVTOMATIC, letnik 1986, ugodno prodam. Lenart, Murnova 20, Ljubečna, Škofja vas BMW 500 cm3, letnik 1954, odlično ohranjen, prodam. Arnšek, Studence 27 a, Ponikva/Žalcu CD 210 gramofon Compact Disc Player, znamke Philips, prodam. Tel.: (063) 732-037 PROSTOR za avtokleparsko obrt - Žalec, Gotovlje. Petrovče ali Šempeter, vzamem v najem. Tel.: (063) 711-047 (zvečer) STANOVANJE prodam ali menjam za lokal v središču Celja. Tel.: (063) 711-135 PARCELO, primerno za brunarico, sadni in vinski nasad, vodo na parceli, cesto do parcele, 100 m oddaljena asfaltirana cesta, na sončni legi, prodam. Tel.: (063) 745-266 (po 19. uri) Z-101, letnik 1979, prevoženih 87.000 km, prvi lastnik, prodam za 2.000 DEM. Tel.: (063) 854-856, Srečko Drame, Konovska c. 46, Velenje sosooc® occoososoccosocooooooocoso VILMA DOMICELJ partizanska 20 (NASPROTI OBČINE) SLOVENSKE KONJICE, tel. (063) 755-620 - OB PONEDELJKIH OD 15. DO 17. URE * OČESNI ZDRAVNIK - SPECIALIST OČALA IZDELAMO HITRO IN KVALITETNO * OKVIRJI IN DIOPTRIJSKA STEKLA DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH EXPRES OPTIKA NAMA LEVEC tel.: (063) 26-313 cooeooj 1 CENEJE OD NAJCENEJSEGA ŠIROK IZBOR DARIL ZA 8. MAREC — BODY že od 350,00 din naprej — različni parfumi — ženski usnjeni copati - ženski kompleti iz ČISTE SVILE - kopalke O IN ŠE IN ŠE 30000COCOCOGOCOOOOOOCOCO&SOCOCOOCCCCOCO? J KOBILO, staro 7 let, ujahano in vajeno vožnjo in žrebici, stari 2 leti in 9 mesecev, prodam. Tel.: (063) 888-217 VESPO PX, 200 E, letnik 1987, prevoženih 19.000 km, belo, prodam za 2.500 DEM. Prodam tudi TORI cros, letnik 1986za6.000,00din.Tel. (063) 32-772 ZASTAVO 128, bele barve, letnik 1989, registrirano do julija 1991, z dodatno opremo, prodam za 8.500 DEM ali 100.000,00 din. Tel.: (063) 37-939 TRAKTOR Ursus 335, sil-kombajn za lažje traktorje in kosilnico BCS, vse brezhibno, prodam. Kupim kosilnico Bus-her. Tel.: (063) 784-129 DVA ODBIJAČA ZA GOLF- a (letnik 1980-1985), nova in enega prednjega za isti tip, rabljenega, ugodno prodam. Viki Šelič, Huda jama 3, Laško GARAŽO, vrstno, na Hudinji, prodam za 10.000 DEM (v Podjavorškovi ulici)Tel.: (063) 36-160 (popoldne) PLETILNI STROJ Singer z motorjem in memomatikom, prodam. Cena po dogovoru, Marija Sedminek, Podlog 53 a, Šempeter STROJEPISNA DELA, nu dim. Tel.: (063) 34-077 <30 MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur pri Celju Ul. Dušana Kvedra 6/a tel.: 063/741-072, 744-149 - izdelava - predelava zlatega nakita — poročni prstani - popravila zlatega in srebrnega nakita — graviranje — odkup zlata - ugodna predelava zlata IZKORISTITE 10% POPUST DO 10. 3. 1991 ŠKODO 105 L, letnik 1980, registrirano do avgusta 1991, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 732-156 Sandi Stopar, Badovinčeva 12, Laško LADO RIVO 1300, letnik 1987, garažirano, registrirano do septembra 1991, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel.: (063) 826-020 od 8.-12. ure ZASTAVO 750, letnik 1983, bele barve, brezhibno, skupaj z radiokasetofonom, prodam. Registrirana je do januarja 1992. Cena je 2.000 DEM. Tel.: (063) 851-226 Z—101, letnik 1979, registrirano do februarja 1992, prodam. Tel.: (063) 32-563 ZASTAVO 750, letnik 1980, v voznem stanju, poceni prodam. Tel.: 063) 29-391 (dopoldan) Z—101, registrirano do 16. 6. 1991, s kasetofonom, v brezhibnem stanju, prodam za 1.500DEM. Tel.: (063) 24-439 ENDURO KROSER, originalen, unikat, 90 cm3, 5 prestav, brezhiben, izredno poceni prodam. Tel.: (063) 831-818 SKIF BRAKO PRIKOLICO, prodam. Tel: (063) 34-509 ETAŽNO PEČ 23 Call., novo, prodam. Ogled 13. in 14. marca od 8.-13. ure. Cilka Kregar, Vrunčeva 25 c, Celje KOVINOTEHNA /'\ \ ZIMA BOSE OPLETALA Z REPOM. NEBO VAM HLADNO, ČEŠE BOSTE ODLOČILI ZA IZREDNO UGODEN NAKUP TERMOAKUMULACIJSKIH PEČI »ELINO« 2,5 KW. KUPITE JIH LAHKO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT, PRI GOTOVINSKEM PLAČILU PA VAM NUDIJO ŠE 10% POPUST. NEMOGOČE JE MOGOČE KOVINOTEHNA Bazenski kompleks »Terme« i Za našo deželo doslej edinstven bazenski kompleks velikosti 2800 m2, od tega NS 900 m2 vodnih površin, nudi vsem ljubiteljem vodnih užitkov zares veliko^ izbiro. Podvodne, rimske kopeli, vroče vrelce, slap, bazen, namenjen otrokom, ................................. vodni prehod, ki omogoča plavanje iz notranjega dela kopališča v zunanji, prostor za počitek, del namenjen nudistom, solarij, finsko in turško savno ter prikupen »Bikini bar«, kjer se obiskovalci lahko odžejajo. Temperatura vode se giblje med 30 in 36° C. TERME SO ODPRTE VDAK DAN od 9. do 20. ure 23. STRAN NOVA W DOBA GREJEMO SE LAHKO TUDI CENEJE RUDNIK LIGNITA VELENJE OBVEŠČA - Pod najugodnejšimi pogoji lahko kupite premog v maloprodaji RLV Velenje na Rudarski 6 - Premog prodajamo že po ceni od 627,30 din za tono dalje - Koristite lahko tudi naš prevoz. V krogu 30 km skupaj z dostavo na dom stane tona premoga od 727,30 din dalje - Za kupce, ki so oddaljeni več kot 30 km od Velenja nudimo v mesecu marcu 20% popust pri prevozu - Preverite, če vam naša ponudba ustreza in pokličite po tel. 063-853-864, 853-312 in 855-231 GOSPODINJSKI SERVIS 0raDW[i[as0K] TEL: ( + 63) 24-184 Opravljamo naslednja dela ★ elektroinstalacije ★ telefonske napeljave ★ slikopleskarska dela ★ lesarska dela - montaža: stenskih in talnih oblog (ladijski podi) ★ parketarska dela ★ keramičarska dela ★ polaganje tapisomov, itisonov ★ čiščenje steklenih površin (oken) ★ čiščenje in vzdrževanje stanovanja ★ nega ostarelih ljudi TRAKTOR, »Pasquali«, starejši letnik, brezhiben, z dodatno vgrajeno elektro signalizacijo, nožnim gasom in hidravliko spredaj in zadaj, ugodno prodam! Vžig je na poteg. Cena je 1.500 DEM. Ivan Valenčak, Skale 120 E, Velenje AKVIZITERJE za prodajo zelo atraktivnega artikla, iščem. Jošt Zdravko, V. Vlahoviča 40, Velenje PEDIKERKE! Prodam strojček za pedikuro »Pedimen« Swiss made po zelo ugodni ceni, ter večje število uvoženih lakov in šmink. Tel.: (063) 857-017 »ŽVICE« za brajde, trsne sadike (Šmarnica, Jurka, Izabela, Kvinton), domače žganje, slivovko, teličko, simentalko za pleme, prodam. Adolf Lipuš, Zvodna 63, 63000 Celje NAROČILNICA NOVA Pl DODA Ime .................priimek naslov ........................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika vvvvv%\N\\N\WNNaNN\\N\\\\\\\\\\VVVVVVvvvvvvn.vvvv\\\\S\S\\\VS\NN\\\N.\\\\\\S\\\\V MOŽNOST NAKUPA NA ODLOŽENO PLAČILO, S ČEKI, Z ODLOŽENO VNOVČITVUO - PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 1.000,00 DIN VRNEMO 100,00 DIN TRGOVINA VAM PONUJA: MODNA OBLAČILA IZ PLIŠA od 365,00-1.650,00 DIN moške srajce, puloverje, nogavice, žensko in moško usnjeno galanterijo, rute, nakit, dekor, sveče, svečnike, albume, šatulje, NALIVNIKE, DEKORATIVNE ZVEZKE IN PISALA, KOMPLETE PIERROT, ROLERJE IN ŠE IN SE. TRGOVINA JE ODPRTA OD 9.-19. URE, OB SOBOTAH OD 9.-13. URE ZVESTOBO NAŠIH KUPCEV TUDI NAGRAJUJEMO! _lfe - STARA C. NA OSTROŽNO - INGRAD - ČOPOVA' - AERO ADUT 1 L □ - AVTOBUSNA POSTAJA \\\\\\\\\\\\\\\\\VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVW\\\N\N\XN\\N\\\\\N\V\\\V\\\\\\\\\\\\\\\V - >ocoog<»oos<>ocoo=o« CVETLIČNO ij DARILNI BUTIK 8 METKA PINTER 8 Ul. Leona Dobrotinška 5 ^ 63230 Šentjur pri Celju ČESTITA VSEM DEKLETOM, ŽENAM IN MA TEKAM ZA NJI HO V PRAZNIK ^cooooocccoooooooeoccocoecooooGOooooooooos^ HOROSKOP«* Oven 21. 3.—20. 4. V svojih zahtevah ostanite na trdnih tleh in ne dopustite, da bi prišlo do prerekanja s partnerjem. To bi lahko imelo hujše posledice, kot si predstavljate. Srečne številke ta teden 8, 17, 21, 34. POSPRAVLJAM, čistim ali likam perilo! Kristina Hlebec, Celjska 31, Vojnik V APRILU PRIČNEM s prodajo jarkic nesnic Isabrown, na celjski tržnici vsako sredo, petek in soboto. Na domu vsak dan v popoldanskem času. Drago Skočir, Kumerdejeva 3, Celje (pri glavnem vhodu Cinkarne) PSE - TERIERJE, brez ro dovnika, stare 7 tednov, prodam za 500,00 din. Tel.: (063) 36-938 STANOVANJE prodam ali menjam za lokal v središču mesta. Tel.: (063) 711-135 SLOVENSKI KRALJ vabi preprosto mladenko do 26 let za poroko —ohcet. Tel.: (063) 341-208 PLETILNI STROJ, dvoredni, star 10 let, še ne rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Srečko Drame, Konovska c. 46, Velenje Tel.: (063) 854-856 VLEČNICO TOMOS, nerab Ijeno s 400 m vrvi, ugodno prodam. Tel.: (063) 779-214 PRALNI STROJ Gorenje, nov mešalec za beton, moped Tomos Colibri ter še več malih stvari, uplinjač soleks, verige, prtljažnik, dve dobri gumi Sava, platišči 600/16 ter nove prevleke, vse za lado Nivo, prodam. Tel.: (0601) 81-891 KASETOFON JVC TD-W11, stereo, double kassette deck, prodam za 250 DEM. (063) 36-354, Matej Moderdorfer, Sara-novičeva 4, Celje REGAL, za dnevno sobo, ugodno prodam. Ogled popoldan na naslov: Golež, Kraig-harjeva 7, Celje OTROŠKI NAHRBTNIK, prodam za 600,00 din, angleščina 1. stopnja - 10 kaset, 3 knjige prodam za 1.500,00 din in otroški avtosedež — 6 položajev nastavljenih za 2.000,00 din. Tel.: (063) 26-008 (do 15. ure) ŠOTOR za 4 osebe, rabljen eno sezono, prodam za 500 DEM. Tel.: (063) 31-887 DVE OMARI za predsobo, prodam. Cena je ugodna. Tel.: (063) 34-509 VABLJENI TRGOVINO JOLLY TRGOVINA z ekskluzivnimi izdelki o'? J# VABIMO VAS NA OGLED IN NAKUP IZDELKOV AS0RTIMANA TRGOVINE »JOLLY« vi. NADSTROPJU MOTELA MERX V ŠENTJURJU - VINOTEKA različne vrste buteljk vrhunske kvalitete (Ormoško - Ljutomerski okoliš, Vipava, Radgona, arhivska vina letniki 1976,1982,1983,1985) - KATALOŠKA PRODAJA OZ. NAROČILA PO TELEFONU naročite lahko katalog artiklov za intimno nego po ceni 60,00 din in katalog intimnega spodnjega perila po ceni 140,00 din. Nudimo tudi dostavo po pošti za artikle iz SEX SH0PA. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 20, ure sobota od 9. do 13. ure tel.: (063) 741-326 (063)741-913 Bik 21. 4.-20. 5. Prihodnji teden bo zelo ugoden za podvige. Toda preden se boste česarkoli lotili, temeljito premislite, če se ujema s siceršnjimi drugimi vašimi obveznostmi. Previdnost v prometu. Srečne številke 7, 15, 22, 44. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Vaša pretirana želja po prostosti lahko povzroči, da se boste s polnim plinom zapeljali v napačno smer. Ne pozabite, da je s prehitevanjem le redko mogoče urediti kak problem. Srečne številke 3, 11, 33, 43. Rak 22. 6.-22. 7. Nepričakovane težave vas bodo za trenutek spravile iz ravnotežja. Toda ob koncu tedna bo vse spet v naj lepšem redu. Pri kakšni športni aktivnosti bo potrebna velika previdnost. Srečne številke 9, 18, 33, 41. Lev 23. 7.-23. 8. Naredili si boste slabo uslugo, če boste skušali skrivati svojo občutljivost. Morali bi vedeti, da ste trčili ob nasprotne simpatije. Ne bodite zadržani in pokažite, kdo ste. Srečne številke 14, 19, 41, 47. Devica 24. 8.-23. 9. Ne zanašajte se na druge, ampak samo nase. Tudi iz nerodnega položaja, v katerega ste se spravili, boste sami našli izhod. Zaupajte v svoje sposobnosti in bodite skrajno odločni. Srečne številke 6, 14, 29, 40. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Da bi bili kos nekemu problemu, boste morali zbrati vse svoje moči. Če boste doživeli kak nasprotni udarec, se ni treba takoj umakniti. Imate nekoga, ki se nanj lahko zanesete. Srečne številke 1,19, 22, 27. POSEBNA PONUDBA DARIL ZA 8. MAREC MALI OGLASI ZASTONJ KUPON3 MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim.naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne obljavljamo brezplačno. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Nimate razloga, da bi bili ljubosumni in bi se bali najslabšega. Partner tega ne zasluži. Če se nezaupanja ne boste otresli, boste zaigrali veliko priložnost. Previdnost v prehrani. Srečne številke 4, 23, 22, 48. Strelec 23. 11.-21. 12. Doma boste pred pomembno odločitvijo. Ravnajte po pameti in se ne zaletite. Morali boste natančno planirati. Finančne težave bodo vebke, a jih boste hitro premagali. Srečne številke 2, 20, 23, 39. Kozorog 22. 12.—20. 1. Poklicni in poslovni dogovori bodo v vaše zadovoljstvo. Uporabite vso svojo energijo in se vsega lotite odločno in brez oklevanja. Uspeh ne bo izostal, tudi ne denarne koristi. Srečne številke 6,15,24, 41. Vodnar 21. 1.-19. 2. Ne žalujte za človekom, ki si ne zasluži vaše naklonjenosti, saj vas je samo izrabil. Prej ko boste to spoznali, prej boste zajadrali v mirnejše vode. Morda ob koncu tedna. Srečne številke 11, 18, 25, 36. Ribi 20. 2.-20. 3. Srečanje v prihodnjih dneh bo poteklo čisto drugače, kot ste si ga predstavljali in razočarani boste. Toda tega ne pokažite. Tudi težave v službi skušajte modro obvladati. Srečne številke 5, 7, 12, 41. A * NOVA DODA STRAN 24 REPORTAŽA SPET EDEN, KI SLUŽI NA RAČUN POPLAVE Kraja lesa in ribja smrt Obrežje Savinje je po novembrski poplavi videti katastrofalno in na nekaterih mestih je pogled na strugo prav grozljiv. Iz nekoč prelepe Savinje je reka postala grda, obrežje je prepojeno z muljem, obrežna drevesa pa so polna umazanije in naplavin. Kmet Viktor Urlep iz Paške vasi pa je iz tega naredil velik biznis. Brez pogodbe, čeprav trdi, dajo ima, je pred približno štirinajstimi dnevi pričel pri Letušu odstranjevati »naplavine«. Vendar njegov posel ni dolgo tekel, ko so ga obrežni vikendaši že prijavili, saj se z njegovim »odstranjevanjem« niso strinjali. Njegovo delo namreč ni bilo odstranjevanje, temveč žaganje obrežnega drevja, nakar je ves odpadni material ostal na bregovih reke. Svinjarije pravzaprav sploh ni odstranjeval, temveč je poskrbel še za večje onesnaženje. Pa s tem bi se vikendaši še strinjali, negodujejo pa zaradi nekontroliranega in ekološko neutemeljenega podiranja. Viktor Urlep iz Paške vasi našega obiska nikakor ni bil vesel in je uspel povedati le to, da ima pogodbo z Nivojem in da naj povprašamo pri njih, češ da so mu to vse dovolili. Njegov sinje povedal nekoliko več, čeprav se je na začetku izdajal za drugo osebo. Povedal je, da so očeta na Nivoju prosili, če bi poskrbel za naplavine, po nekajdnevnem odstranjevanju pa naj bi se vikendaši pričeli razburjati. »Če si hočejo sami počistiti, pa si naj!« je jezno predlagal in ostal brez besed. V času velike brezposelnosti je Viktor Urlep poiskal še nekaj delavcev-Bosancev, s katerimi s pomočjo konjev pridno gozdar! ob reki. Natančno število njegovih pomočnikov je uganka, saj nam ga nihče ni upal zaupati. Zanje poskrbi s hrano, pijačo in cigareti, spijo pa v starem kontejnerju, kjer je tudi ves njihov bivalni prostor. Na mesec si prislužijo tudi do 8 tisoč dinarjev, pač glede na pridnost, v Sloveniji pa nameravajo ostati še kar nekaj časa. Pa to še ni bil takšen greh, če bi Viktor Urlep imel za svoje početje kakšno potrdilo. Vikendaši so razburjeni najbolj zaradi tega, ker Urlep podira kar vse po vrsti, ne pomisli pa na možnost erozije in odnašanja. Celotna zadeva je tudi že na mizi ustreznih organov pregona. Oblasti so se soočile V ponedeljek so se oškodovani skupaj z inšpekcijo, predstavniki Nivoja in policaji sestali na obrežju Savinje pri Letušu in se soočili z nastalo situacijo. Tone Delak iz Žalca, ki je med prvimi sprožil ta postopek, je nanj opozoril predvsem z ekološkega vidika. Povedal je, da se obrežni naseljenci bojijo, da se bo s sedanjim žaganjem še bolj razjedlo obrežje in s tem bodo omenjeni še bolj prizadeti. Opozoril je tudi na skrajno neurejene razmere v Nivoju, povedal pa je tudi, da premoženjsko pravno rečni breg sploh ni urejen. Predsednik Nivoja ing. Anton Kunej se je povsem strinjal z predhodnimi ugotovitvami in povedal, da Viktor Urlep sploh ni imel dovoljenja za svoj poseg. Dejal je, da je bila pogodba le pripravljena, podpisana pa ni bila ne z njihove ne z njegove strani. Razložil je, da bi se pogodba glasila na dela od Ljubnega do Zidanega mosta, vendar bi smel odstraniti samo ležeča drevesa in naplavine, nikakor pa ne stoječega drevja. V Nivoju so ga tudi opozorili, da pred podpisom pogodbe del ne sme opravljati, česar pa ni upošteval. Po prijavi so mu v petek tudi izročili prepoved nadaljnjega izvajanja del. Žalski vodnogospodarski inšpektor Franc Naraks je bil nad stanjem nekoliko pesenečen, stanje pa je označil kot »jugoslovanska navada, da se dela vse izven zakona«. Inšpektorat bo sedaj pisno opozoril Nivo, da brez odkazila in brez zahtevka ne smejo več posegati v bregove Savinje, zahtevali pa bodo tudi, da se počistijo vse naplavine. Civilnopravno pa se bo zadeva z izvajalcem urejala na sodišču. Ker je Viktor Urlep požgano drevje prodajal Glinu Nazarje, od prejetega denarja pa je 34 dinarjev od kubičnega metra plačal Nivoju, miličniki utemeljeno sumijo, da gre za tatvino lesa. Ker situacija še ni dokončno pojasnjena, se bo stanje še naknadno pregledalo, najverjetneje pa bodo proti Viktorju Urlepu podali kazensko prijavo zaradi tatvine, je povedal miličnik Iztok Rumpf. Da gre zares za neumesten in nestrokoven poseg zatrjujejo tudi ribiči, saj je območje okrog Letuša največji salmonidni vir za ribe. S tem, ko je Urlep požgal in odstranil drevje, se bo zmanjšalo tudi število mušic, ki so glavna prehrana, in tako bodo ribe najprej oškodovane. Vili Lončar iz šempetrske ribiške družine se zato pridružuje vsem navedenim obtožbam in pričakuje, da se tako več ne bo delalo. Kdo ima prav in kdo nima in kdo je za nastalo stanje najbolj odgovoren, je težko ugotoviti. Nekaj krivde je gotovo v Nivoju, ki sklepa pogodbe z nestrokovnimi sodelavci, večino krivde pa gre pripisati Viktorju Urlepu, ki se ni držal dogovorov in je prehiteval pogodbo in prekoračil svoja pooblastila. K sreči so bili ekološko osveščeni ljudje pravočasno na terenu in so preprečili še hujše neumnosti. V////S/////////////S/////////////////////{S///////////////////////////S///////////////////////////////////////////////// | mmum zavarovalnica triglav Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja Slovensko Ljudsko Gledališče m elje Ponedeljek, 4. marec ob 17.00: Samuel Beckett: ČAKAJOČ GODOTA, režiser Franci Križaj, abonma GIMNAZIJA POPOLDAN in IZVEN ob 19.30: Oder Herberta Griina, Svetlana Makarovič: KABARET 91, režiser Vinko Mbdemdorfer, gostovanje v Škofji Loki Torek, 5. marec ob 12.00: Samuel Beckett: ČAKAJOČ GODOTA. režiser Franci Križaj, abonma IV. MLADINSKI ob 19.00: Oder Herberta Gruna, Svetlana Makarovič: KABARET 91, režiser Vinko Moderndorfer. gostovanje v Šmarju pri Jelšah Četrtek, 7. marec ob 11.00: Ivan Cankar: HLAPCI. režiser Mile Korun, abonma VIII. MLADINSKI Petek, 8. marec ob 19,30: Oder Herberta Griina: »Ti hvali mene, jaz bom tebe, to je sijajna igrica-.. ,«nam pripoveduje KABARET 91 avtorice Svetlane Makarovič. IZVEN Sobota, 9. marec ob 18.00: Oder Herberta Griina: Svetlana Makarovič: KABARET 91. režiser Vinko Moderndorfer, predstava je zaključena Ponedeljek, 11. marec ob 19.30: Franz Kafka-Lojze Rozman: PREOBRAZBA PREOBRAZBA, gostuje DRAMA SNG Ljubljana