V torek,
Četertek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto .	7 for. 60 Itr.
„	pol leta	.	3	„	80	„
g četert leta . 2 „ „
» mesec . . — „ 70 „
Po poiti:
Za celo leto . 9 for. 60 kr. g	pol leta	.	4	„	80	„
g	četert leta	.	2	„	60	„
g	mesec	.	.	—	„	90	„
«1. 104.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
V Celovcu v četertek 20. decembra 1866.
Oznanila.
>v
;/
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat Skr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat uatiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj; ra 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj II.
.. Ji^ši deželni zbori.
Koroški. 15. t. m. je imel naš zbor 10. svojo sejo. Pretresovali so se računi deželnih zakladnic za 1. 1866. Vse se je poterdilo, kakor je bilo predloženo in nasvetovano od deželnega odbora. Le to je dež. zbor sklenil, naj sc deželnemu odboru zaukaže, da denar, ki se je za posusenje Otočiškega močvirja posodil, hitro iztirja, ludi se je deželna vlada naprosila, naj si prizadeva, da to reč, ki se že toliko let yleče, skorej do konca dožene. Slednjič se Je sklenilo, naj deželni odbor preišče, ali bi Oe bito dobro, da se Dobajnica pri ilodiščah Poseka, in če so potreba spozna, naj se to Zgodi.
Sledeča seja je bila v pondeljek 17. !*• m. Sporočevalo se je o raznih prošnjah.
Goriški. V seji 11. t. m. je najpred Fposlanec Pa j er prošnjo zboru prednašal, 0aj bi se namreč za italijanske dijake, ki ?daj več ne morejo v tujo Padovo študirat *b, posebna pravna akademija v Primorju | Napravila. Koj za njim vstane slovenski posl. Črne ter predlaga, naj zbornica sklene, aa jo za Jugoslovane po Primorskem, Dalmaciji, na Kranjskem, Štajerskem, Koroškim h- t. d. jako potrebno, da se jim napravi Vseučilišče. Oba predloga sta bila posebnima odboroma izročena, ki naj nemudama napravita dotično prošnjo na vlado, ter se le se sklenilo, da se koj v prihodnji seji nene ta reč na dnevni reč. Pri obeh so “Hi tudi ravno tisti poslanci podpisani. —
Besednik.
Slovani — trpini!
(»pisal: D. Š.)
(Dalje)
Slovani so prav dobro vedeli, kje ? Hrvaško, in niso ničesar porajtali na ve-’Sodušnost gospoda žl. Rohav-a j z nekdanjostjo in prihodujostjo vred, ktere ste se jim jnilo8tljivo pustile, hotli so tudi sedanjost l0leti; privoščili so drugim življenje, pa tudi iami so hotli živeti, ne pa da bi hrana bili
mnogoglavno in mnogogoltno Nemčijo, in ^tičali so slovanski shod. V Austriji se je a shod od začetka rad videl; ko je pa za-H resno delati za Slovane, nehalo je to hinavsko namigovanje in mižurkanje z očmi: Sačeli so se boji na ulicah, kakor v Krako-in Levovu, in pokali so topovi kneza ''indischgratz-a.
Praga je padla, in nemški hegemoni so ?®selja vriskali. Gospod Wuttke je bil rado-*l1 pijan, da se vzhodnje meje tako krepko arujejo in branijo; in nemški parlament je P°alal zahvalno pismo zvestemu vojščaku, Oezu Windischgratzu, na ktero je on pozne j 1,8 smodnikom in svincem41 tako .rahločutni0 odgovoril, ko je Roberta Blum-a ustreli-1 dal.
Praga je padla, in Slovani so bili v b'ašni stiski. Preveč razkosani, preveč sta-
Proračun dež. zaloge se je potem po nasvetu dež. odbora sprejel, ravno tako tudi predlog dež. odbora, naj se za izdelanje vodnjaka v občini „Suta44 (?) pri hišnini in obrtnini 390% doklade naloži. Dalje je zbornica odobrila sklepe računov štipendijske in gospejne zaloge in zemljiško-odveznih za-stankov od 1. 1848, — Pritožba gorjanskega občinskega predstojništva zoper odločbo dež. obora glede vžitka občinskih pašnikov pri Ivanemgradu se je odboru za spremembo volitnega reda izročila. — Predlog za razvrstitev necesarskih cest in pa da bi se 2000 gld. za izdelovanje idrijske ceste dovolilo, izročil se je cestnemu odboru. — Slednjič je poslanec Fabiani predlagal, naj bi se zarad ces. pisma na gr. BelcreJija adresa napravila in vladi poslala. Tudi ta predlog pride koj v prihodaji seji na vrsto.
■ atrijmlaki. V seji 11. t. m. je najprej g. d <; S u s a n i vprašal dež. odbor, kako je s prošnjo, naj bi se koprska gimnazija (Capo d’ Istrija) povišala v 2. red ter tedaj tudi profesorjem plača. Dr. Lion odgovori v imenu dež. odbora, da je omenjena prošnja prepozno vložena bila in da torej ni mogla redno in o pravem času rešena biti. Sporočilo o proračunu dež. zaloge za 1. 1867 (poročevalec dr. Vidu lic) se je po posameznih točkah odobravalo. Da se zanjo potrebni denar dobi, naložil je zbor doklado: 9,/au/0 k neposrednjim in 50% kposrednjim davkom , vse tako, kakor je lani bilo. — Potem je prišla na vrsto vloga tržaške mu-nicipije, naj dežela plača blizo 70.000 gld. (od 1. 1853 do 1864) kot stroške za porodnice in najdence v Trstu. Zbornica se je
rega suženjstva va|eni, premalo pripravljeni in oroženi, niso mogli upati, srečno se vojskovati zoper trojnega sovražnika. Podvreči so se morali, in podvrgli so se avstri-janskemu cesarju. Upali so pri Avstriji naj-veče pripomoči, ako pomagajo rešiti jo, ki je takrat tako revna in slaba bila. Mislili so si, ako se Avstrija res ustavno vladati začne, bodo gotovo Slovani večino imeli. Slovani bi potem ne postali avstrijansko — nemški, ampak Avstrija bi postala slovanska in take Avstrije je bilo Slovanom treba, da bi se branili zoper Nemčijo, Rusijo iu Turčijo. In ko je.Jelačič zavpil: „Ako bi Avstrije ne bilo, morala bi se ustanoviti !“ ni govoril sirovo in abotno, ampak prav politično. In s tem so se le stara izročila ponovila ; zakaj že za časa ministra Meterniha se je slovanstvo naslanjalo na Avstrijo, da bi ga branila zoper krivične Madjare. Alije Meternih to upanje opravičeval? . . . Vse eno! zveza z Avstrijo je bila za Slovane edino rešilo! Kot zvesti Avstrijani so sedaj prišli Slovani v dunajski državni zbor; — toda šteli so se tamkaj, in tudi tukaj so našli, da jih je največe število. V imenu avstrijanskega cesarja je tukaj zbiral Jelačič svoje Hrvate, — toda vendar je k njim govoril tudi kot Slovan, in prvikrat so avstrijanski vojščaki slišali, da je on še nekaj več, kakor samo : „Kaiserlicher44 (cesarsk).
In ta slovanska politika menda ni tako slaba bila, ker so se je nemški hegemoni tako prestrašili, da so od svojih kurulskih stolov odskočili, in ker se je Madjarom ta-
pa zoper to tirjatev izrekla ter dokazala, da je nobena postava k temu povračilu ne veže in da je prav, če se tista zibelka pri tržaški bolnišnici enkrat za vselaj odpravi, da pa tudi dež. blagajnica ni v takem stanju, da bi mogla čez potrebo kaj izdajati. — O predlogu, naj se vlada naprosi, da bi kako postavo zastran ribštva na morju izdala, dokazoval je poreški škof dr. D o brila dobro in točno, da ne pričakuje od tacib paragrafovaDih zapoved, ki jih vladini teore-tikarji brez kacega znanja djanskih pomer izdelujejo, nič prida, in zato naj bi se raji kaka druga pot nastopila, da bi vse početje kaj zdalo. Ker ni sam nobenega predloga nasvetoval in je tudi vladin zastopnik zboru prigovarjal, naj sam to reč v roke vzame, bo se iiajbrže tudi tako zgodilo — Predlog o konkurenciji dež. zavoda pri cestah se je na zdatni govor g. posl. R o c c o zavrgel. — 13. t. m se je zbor s trikratnimi živio-klici na cesarja sklenil.
Iz Gradca------------i (Adresna debata —
Konec.) Gospodu Mosdorferju, kteremu pa se ni nikakor videlo, <ia je tako hud mo-žiček, dozdeva se adresa se premalo ostra, ker ne šiba dosti oktrojiranja sedanjo vlade. Posebno se mu dopadajo kupoijske pogodbe, ktere hoče vlada z Francosko in Angleško skleniti, ker so jako ugodne, kar dokazuje iz nekega članka stare „Presse44, kte-rega se je na pamet naučil bil. Govor njegov je grozno dolgočasil zbornico, ki tudi ni kaj pazljivo slušala njegovih besed.
S tem je bila debata končana, in sedaj poprime poročevalec Kaiserfeld za besedo. Oziraje se na nasledke nesrečno vojske, ne
ko mešalo, da so na vrata cerkve sv. Pavla potrkali. Toda le prazne besede jim je nemški parlament ponujal, slabe besede omilo-vanja, ki ravno tako ponižujejo tistega, ki jih sprejema, kakor tistega, ki jih daje ; in Jelačič je silil zrairaj dalej naprej, ... že je stal pri Blatnem jezeru in blizo Pošte ; . . . zdaj so Madjari vrgli svoj zadnji atut — in s pomočjo nemškega radikalizma so finski aristokrati vžgali punt na Duuaju.
Ta punt ni ničesar blagega, ničesar resničnega v sebi imel; punt se je vzdignil v imenu svobode le zato, da bi Slovane podjarmil. „Dunajski punt44, pravi nek Francoz —„ imel je pravičnost, resnico, zdravo člo-ve ko pamet, pravice narodov in politično vero celega roda zoper sebe44 — in Poljaki niso imeli ne dolžnosti ne pravice, „v avli ') biti“-
Toda vi nemški hegemoni ste imeli pravico, vi ste imeli dolžnost, neogibno dolžnost tamkaj biti! Dunajčani in njih punt bili so meso od vašega mesa, kri od vaše krvi ! Na Dunaju je bila Nemčija, tista pristna, resnična Nemčija, ktera v imenu sv. križa na križ pribija, ktera v imenu omike kazi in kvari, ktera v imenu svobode v sužnost spravlja in v železje kuje! Vas, samo vas je zdaj zadevalo, Dunaj braniti, — in ako ga niste branili, niste tega opustili niti zavoljo boljše sprevidnosti, niti zavoljo prevelike srčnosti!
(Konec pride.)
') v učni dvorani na Dunaju.
zdi se mu zguba Beneškega tolika nesreča, ker upa, da bode zanaprej prijateljstvo med Avstrijo in laško vlado. Pa bolj mora žaliti Nemce ,kterim se, kakor pravi, tudi on prišteva, vsaj če bi mu novejša geografija ne priznala te pravice — kot zvest in hvaležen posinjenec, *) da je Avstrija morala stopiti iz nemške zaveze. Pa on se ne obupa, ker zaupa na genija nemškega naroda. Tudi Nemcem mora biti dosti ležeče na tem, da se ohrani Avstrija; kajti po njenem propadu lahko bi prišli med dva vojaška velikana, ktera bi jih pohrustala. Prvo mesto in vodstvo nad vse druge na-narode gre v Avstriji Nemcem, ne le zarad moči omike, bogastva in delavnosti, ampak tudi zarad veličastnosti naroda in posebno jezika, vendar noče, da bi se tlačili drugi narodi. **) Ako bi se pa ne storilo, kar želijo, veselili bi se Nemci, če propade država, kajti v tem bi se znebili sničastih podplatov, kteri njih prosto gibanje ovirajo.
Prva pogodba, da se ohrani država je mir z Ogrsko, kteri se mora kakor koli doseči. Da se Avstrija ko ustavna država ohrani, treba je pred vsem ožega državnega zbora takraj Litave in deželnega zbora za dežele ogrske krone unkraj Litave. Kajti sirji državni zbor bi le imel samo narodne stranke, s kterimi bi vlada lahko napravila, kar bi jej bilo drago. —
Adresa se je z veliko večino „en bloc“ sprejela. Herman in Razlag še zahtevata opiraje se na §. 39 opravilnega redovnika, da naj se zaznamova v zapisnik, da ne pristopita k zborovemu sklepu.
(8. seja.) V imenu deželnega odbora odgovarja dr. Stremayr Hermanu in Razlagu na njuno interpelacijo. Deželni zbor je sicer nabiral gradivo za prenaredbo volilnega reda za deželni zbor, ter ga oddal dotičnemu odboru , da bode pa svoje mnenje še le povedal, kadar bodo okrajna zastopništva o tej reči svoje misli izrekla. ***)
Prof. H lube k podpira svoj predlog, naj se izvoli poseben odsek, ki bode pre-tresoval postavo v povzdigo živinoreje.
Dr. Stremayr poročuje v imenu do-tičnega odbora o osnovi posilne delav-šnice.
G. Herman se čudi, da poročuje deželni odbornik v imenu odseka, ki se je izvolil, da pretresuje predloge deželnega odbora in da se je v ta odsek volilo več odbornikov, tako da je deželni odbor v istej reči sodnik in stranka. Pri tej priliki je grajal tudi to, da je v deželnem zboru neka stranka, ktera zmiraj določuje, kdo se sme voliti v kakšen odbor kar je zbornico jako razjarilo. Nadaljevaje svoj govor reče , da ne more priznati tolike potrebe in hasna takega zavoda, da naj se bolj skrbi za učilnice, ker ravno zarad njih pomanjkljivosti treba je posilnih delavšnic.
Postava se je sprejela z majhnimi spremembami. Živahna debata se je vnela samo pri §. 5, po kterem ni treba dovoljenja občine, da se sme kdo spraviti v to delavšni-, co, in pri §. 8, ki naklada občinam in eventualno okrajnim zastopstvom dolžnost plačevati za svoje medobčince zavarovanje v delavšnici. Po predlogu g. Lohnin-g e r j a spustila so se okrajna zastopstva iz postave. Ravno tako se je tudi sprejela postava o volilnem redu za graško mesto sko-rej brez ugovorov.
1% (• nulra. Kakorkoli se oberno govor na polajšanje ali poboljšanja stanja slovenskih prebivalcev, imajo že dvom in izreke
*) Varuj se mati germanija takih posinjencev, kte-rim je več mar za tvojo dedačino, kakor za tvojo slavo!	Pis.
**) Ne vem, ali razumd Kaiserfeld svojih besed; vsaj drugi jih ne morejo. Vodstvo brez tlačenja! Ali mar misli, da bodo drugi narodi kar na krožniku prinesli Nemcem svojo svobodo ?
Pis.
***) Kakor je videti, okrajna zastopstva nimajo dru-zega namena, kakor da se zarad njih pravične zableve Slovencev odlagajo, morda — ad calen-das graecas ali do svetega „Nikoli
— 418 —
v ustih oni vitezi, kterim še zmirom mogočna Nemčija po glavi roji in kterim je več mar za zvezo z neavstrijanskimi Nemci, zdanjimi protivniki naše deržave, nego za terdno zvezo av8trijanskih narodov, več za hegemonijo nego za razvitek in pospeševanje notranjega blagostanja. Sram naj jih bode, da se bojč slovenske konkurencije v takem zboru, v kterem Slovenci nikdar ne morejo imeti večine. In ta bojazen se je sijajno spet pokazala pri zadnji seji 14. t. m. Sporočevalo se je namreč o prestrojitvi §. 12 in 14 volitvenega reda. G. dr. Razlag je jasno dokazal, kako krivična je razdelitev v volitvenem redu Slovencem, pri kterik pride na 33.000 duš le en poslanec,v med tem ko na čisto nemškem zgornjem Štajerskem na 17.000, in v srednjem Štajerskem na 23.000 duš že en poslanec pride. Zoper tako sijajne dokaze se ve da nimajo drugih besed nego predsodke in prazne kvante. Tako je moral tudi g. dr. Reehbauer pripo-znati, da je jako treba prcnaredbe, pa za zdaj se ne da spremeniti, češ, ker bi vlada premembe ne poterdilal! On je menda pozabil, da zdanji minister ni Schmerling, ki je ta volitveni red oktrovhl; timveč se da iz njegovih besed soditi, kakor da bi vlada htela tako pravične želje izpolnjevati. Še dr. Mulley je danes podpiral g. Razlagov predlog ter je povdarjal, kake težave se kažejo voliicem, ki morajo od Zolcpaškik planin in hervaške meje k volitvam v Celje potovati. Kakor navadno je Razlagov predlog tudi danes najbolj podpiral naš ueustraš-ljivi poslanec g. Herman v krepkih besedah, v kojih je dež. odbor grajal, da še dozdaj ni prevdarii in svetu naznanil statističnih razmer in iz tega vira tekoče potrebe, da se kaj prenaredi, če ravno so mu je že v 3. seji dalo to povelje. In s čim se odbor zagovarja? S .praznimi besedami. A oni dobro vemo, za kterim grmom zajec tiči 1 Pa s tem si nasprotniki naši le sami sebi škodujejo, ker nas silijo po drugi poti pravice iskati. Da pa to manj v oči bije, tajč, da se bode smel dež. zbor o deržavo-pravnih prašanjih razgovarjati; zato mislijo, da ni tako neobhodno treba izrekovanja javnega mnenja, ker dež. zbori samo malo važne stvari obravnujejo. Tudi se čudimo, kako nedosledno nekterigospodje počenjajo, postavim g. dr. Eleckh, kojemu je g. Herman dokazal, da je letos v tem odboru čisto nasprotno govoril nego lani, ko je sam rekel, da je angleška ustava posebno zatega-voljo tako dobra, ker se pogreški, kakor hitro se zapazijo, naglo odpravijo. Da pa šlovencem nikakor ne zraste greben, ne sme obveljati g. Razlagov predlog, namreč da ee ta stvar še enkrat izroči odboru, naj ga natančneje pretresa. To niso moje misli, ampak izustil jih je eden od protivnikov in imam za to priče. Obveljal je tedaj odborov predlog, namreč da se prenaredita §. 12 in 14 tako, da bodo po večih mestih imeli tud oni v 3. razredu glasove, ki 15 gld., in po manjših mestih, ki 10 gld. plačujejo neposrednega davka, in da v občinah, kjer ni treh razredov, tudi pervi dve tretjini po stopinjah davka glasujete, da se imajo tem voliicem še pridružiti častni udje, meščanski in občinski, in h koncu, da se naprosi vlada, da ostane pravica nasvetovati prena-redbe še za prihodnjo dobo pod enakim pogojem. — Razun teh predmetov se je tudi sporočevalo o vodnoj pravici. Pri tej stva-rici je pa vendar obveljal g. Waserjev predlog, da se še enkrat odboru v natančnejši prevdarek izroči.
■k Prage. —n. (Adresna debata.) [Dalje]. Ko se je zopeten Nemec bil znosil nad sedanjim ministerstvom in končal hvalospev ustavi februarje vi, vzdigne se poslanec Zeit-hammer.
Iz krepkega in krasnega njegovega govora, ki je budil pri privržencih in nasprotnikih enako senzacijo, povzamemo to-le :
Kdor le za ped deleč pred sebe vidi, priznal bo, da mir, sklenjen v Pragi, ne more biti stanoviten. Le presilno se vriva
vsakemu rodoljubu prepričanje, da klopČič evropejskih homatij se ni izmotan in da je Avstrija zavoljo svoje zemljepisne lege in svoje obstave v nevarnosti, da bo v svojo škodo potegnjena v ta vertinec. Obdana od treh velikih držav, ki nimajo nobenega dobička od njenega obstanka in izmed kojih ste dve jo ravnokar z orožjem napadle in tretja žugaje opazuje vse njeno delanje in nehanje — meji tikoma na starosti in slabosti bolno turško cesarstvo, ko-jega vedno množeča se slabost oznanuje novo dobo, tako imenitno in strašno, da se je zbojč največi politikarji sedanjega časa in pri kteri Avstrija ne bode mogla samo gledati sč založenima rokama.
Pa v tacih vnanjih pomerah je Avstrija znotraj tako zmedena in razvetrana, da nam državna zgodovina ve povedati le malo ena-cih izgledov. Politične, socijalne in narodno-gospodarstvene razmere države — vse so zelo zel6 bolne, izviri bolezni se pa vedno še množijo. Očitno se že govori o razpadu Avstrije, slišati je žalibog tacih besed že tudi od narodnih zastopnikov v očitnih zborih in zunaj se je goyorilo in se še govori, kako se bodo sosedje delili z bogatim plenom.
Pri tacih pomerah nastopa na prvo mesto prepričanje: „Domovina jevnevar-n o sti“, v nevarnosti je njen obstanek. V tacih razmerah vidi zastopništvo Češkega kraljestva državo, ko mu je po časih , polnih strašnih nasledkov, prvikrat dana priložnost obrniti se k svojemu vladarju ter čutila naroda izreči.
V tako resnobnih trenutkih je pa po mojem mnenji malo pomagano, ako le pregrehe prejšnjih časov svetu odkrivamo. Ni čas prepirati se o tem, kar je minulo, ko gre za obstanek Avstrije. Tu treba rešiv-nega djanja, skrbi za prihodnjost. Tudi zastopniki češkega naroda bi se imeli marsikaj pritožiti. Zgodovina tega naroda je zgodovina trpljenja. Tudi mi imamo vzrokov dovolj pritoževati se čez sedanjo vlado, ki po našem prepričanji pogojev obstanka in moči države še zdaj ne uznava. Drugod se opira ministerstvo na stranke, naše pa zavrguje stranko, pri kteri b: si lehko pridobilo simpatije in misli naposled , da je najbolje, na nobeno stranko se no opirati.
Toda v tožbah in presojah ni rešilnega djanja, ampak v resnobnem premišljevanji, kaj bi deržavo ohranilo in jo pripeljalo k njenemn poklicu. Ena zvezda nam predvsem sveti na tej temotni poti:	Vera v po-
trebo Avstrije1*! Večna previdnostjo tu združila narode, ki bi, premajhni po številu in obdani z mogočnimi narodi, ne mogli živeti v državni samostojnosti. — Toda to so narodjo zmožni in silni bogati sč zgodovinskimi spomini iz časov, ko so že bili .v avstrijski deržavni zvezi. Uničite te narode in potem še le boste zamogli pogubiti njih spomin! Vera v to potrebo, da obstane Avstrije, ima še le tam svojo mejo, kjer Avstrija svojega poklica: „biti močna bramba za vse narode v različnem, enakopravnem razvoju** — ne spolni.
češko ljudstvo zlasti jo zel6 avstrijansko, češko ljudstvo noče biti prusko, in ko bi ga še s tako vabilnimi razglasi „slavnemu kraljestvu češkemu** lovili: Ono hoče biti avstrijansko, noče pa zategadel iznebiti se narodnih in pravičnih pogojev svojega obstoja. Dežele češke krone so pripravljene prepustiti ko splošne zadeve državi to, kat* tirja edinost in mogočnost Avstrije — toda le samo to. Za to se držimo oktobrove diplomo , za to smo proti nasilni centralizaciji.
Še bolj odločno pa smo proti kakoršni koli dualistični razdelitvi Avstrije. Bil bi dvalizem grob monarhije, grob za pravice naše krone, grob našega naroda ! Nam ni mar, da bi spodbijali zgodovinsko opravičene tirjatve Ogrskega, toda te tirjatve so omenjene s pogoji obstoja vskupne države
in s krvj6 zapečatenimi pravicami trojedine kraljevine.
Mi sprejmemo z zadovoljnostjo zatrditev ogrskih državnikov, da Ogrsko ne misli pravic in političnih razmer neogrskih dežel prejudicevati. Mi se bomo sklicevali na te besede in izrečemo le še prepričanje, da vkljub veliki važnosti, ki jo imajo ogrske zadeve, vendar niso, ako so te uravnane, še uravnane zadeve Avstrije.
To porazumljenje je po našem prepričanji mogoče le na poti v septembrovem manifestu zaznamovanem. Druge poti, poti, na kteri bi dežele češke krone kot take bile kontumacirane ali zvrženo v nekako Oislitavijo, ne poznamo mi , ne pozna češko državno pravo, ne pozna Avstrija. To je izdelek neke stranke, ki premagana v svojih hegemonističnih prizadevanjih se je Umeknila na večo polovico. Ta stranka govori o „ustavni poti“, ko tirjn , da se snidejo zastopniki Predlitave. Kje je tk pravica, kje je ta ustavnost? V oktobrovej diplomi je ni, v februarjevih patentih tudi ne, ona je samo v njih želji! Ali ta stranka je pozabila, da sama za se ne zastopa Avstrije. Ona je pozabila na češko krono, na Galicijo, na jugoslovanske dežele. Iz Beča nam doni odmev divjih političnih orgij ; vedejo se tam, kakor da bi ondi govorili avstrijski narodje. Kdo je dal dolnje-avstrijanskim Poslancem pravico, govoriti v imenu tistih, bi iščejo vse kaj druzcga. Čem dalje, tem bolj očito bo to. Adrese ravno najveljavni-1 ših deželnih zborov bodo pričale o tem in vzemite od nas še kletev volilnih redov fe-bruarnega patenta in slišali boste še bolj razločne in odločne besede.
Jaz ne mislim nikakor, da je duh in *nisel, kakoršno podaja vlada v september-akem manifestu, prava; ali podkladni prir.-j^cipi ali pravila so edini pravi in za to se jib mi držimo ne glede na ministre in njihove razlage. Toda vse nesreče razpustitvi držav-3 bega, zbora pripisovati, to je brez vspeha.
Naj bi vsaj gospodje, ki tako mislijo, šli v r se in se poprašali, ali niso že ona štiri leta "! Smerling-Plenerjevega gospodarstva in njih ,d sodelovanja položila semena, iz kterega je ?. moralo vse to izkaliti ?
I. _ In pomislimo tudi, kake nasledke pak “ j bi imei0) ko bi se to dalo izpeljati, kar si želi n '< adresa menjščine. Jaz be vem, ali je bil ! Poslednji državni zbor	širji , ozkoširji,
g9 sli oži; tega pa vas smem zagotoviti, ij‘i bi bil zdaj sklicani državni zbor najoži. k £>ti nas, niti Poljakov bi tam ne videli. — Ner tedaj adresa večine vse glavne pogoje °bsega, povdarja potrebo, da obstaja mila nam j°i domovina Avstrija in njena celota, povdarja 1 ltrŽavnoPravn9 P°l°žaj Češkega in češke n°'fbrone in porazumljenje vseh narodov — jd»t Zatorej bodem glasoval za njo. Ideja Av-gO' strije jn moja domovina mi veljajo več, i ,v »ego Ja bi mogel pritrditi novi, nevarni in nf>' morebiti poslednji poskušnji. Avstrija bi** alj bo stala utrjena na enako-
ob'
ej(,i
.6n*
Pravnem obstoji vseh narodov, "ii pa jo ne bo več!
- 419 —
pa, da Ogri tako meni nič tebi nič vsa narodna prava teptajo in Avstrijo s celo močjo k prepadu silijo. Federalistični listi se ne morejo zadosti čuditi, da ravno Madjari, kterih je vendar komaj nekaj čez 4 milijone, tako silovito in termoglavno zahtevajo svojo nikdar v resnici izpeljano ustavo, ktera mora Avstrijo ob vse djati, in kaj potem Madjare čaka, je očividno. Out morajo enej ali dru-gej velevlasti pripasti, in djano je po njih narodnosti! Pa to naše inadjarske politi-karje malo briga, da si le v svojem zahtevanji dosledni ostanejo, inagari če se tudi hiša nad njih glavami razruši — to jim je vse eno! Skoraj bi rekel, da za Avstrijo ni zdravila več, pa upati hočemo, da se bode hiša še otela, ako lih že rudeči petelin okoli in okoli šviga. Mi Slovani ne bodemo ničesar krivi, naše geslo je zrniraj bilo : Edina, mogočna Avstrija z enakopravnimi narodi, in če so vse proti nam zakolne in zaroti,— mi ne moremo vsega varovati; pa naj pride, kar hoče: prihouujost je naša!
Pretečeno saboto je bila deputacija češkega zbora pri avdijenciji pri cesarju in jo izročila adreso češkega zbora. Cesar je poslance prav prijazno sprejel in na ogovor deželnega maršala grota Nostica (nemški) in njegovega namestnika župana Belskega (češki) odgovoril, da bode njegova skrb, rane, ki jih je ljuta vojska bila vsekala, celiti in se zahvaljuje, da tudi dežela to spoznava. Nadaljeval )e cesar češki dalje, da (e z obnašanjem češkega zbora jako zadovoljen in da upa, da ga bode češki zbor z veseljem, podpiral, svoje narode potolažiti. Cesar se je še razgovarjal z vsakim posebej o raznih zadevah, in zadovoljno se je podala deputacija od cesarja k ministru Belcrediju.
I,P “ • <
Avstrijansko cesarstvo.
»Ta Dunaju 17. dec. »-♦ (Ogrska
1 Mtesa.Česka deputacija pri cesar-
*	IM „Hungaria locuta est“, to je: Ogerska
*	*e govorila, mislil si je marsikdo, ko jo os-•' j*°vo adrese ogrskega zbora bral. Je pa res 1 zelo važna ta adresa, ki se bo gotovo l* deželnega zbora „en blocu sprejela in l* Potem cesarju poslala. Jedro cele adrese f že predzadnjič omenil, ostaja mi torej i'^Qao še povedati, kako so jo takraj Litave
*Pfejeli. Dvalištični in madjaronski listi n| gibajo dosti hvalnih besed in hočejo celi bi^črt kar v nebesa povišati; vsi so polni cC^ve in hvale izvrstenemu narodnjaku in po-j)|ll*karju Deaku. Drugači pa sodijo centra-pi'‘stični in federalistični listi; prvi se jeze, Ogri kar nič od ljubljenega februarnega yff^tenta vedeti nočejo, drugi — federalisti —
Slovenske dežele.
Is Celovca. (Lepa prošnja) O novem letu, kjer se naročba ponavlja, so vreduiki kaj nadležni: vabijo in prosijo, naj bi si ljudje časnikov pridno in obilno naročali. „Slovenec11 je že in bode še prosil za se; danes pa le prosi za nekoga dru-zega. Vsak količkaj sprevideli človek mora poznati, da nam je na Dunaju, kjer stolu-jejo najviše naše oblastnije, kaj živo treba časnika, ki nam zagovarja in brani naše pravice v nemškem jeziku. In hvala Bogu! imamo ga in sicer tako moškega in izverstnega, da si ga boljšega želeti no moremo. Ta prepotrebni časnik je „Zukunft11, kterega smo že večkrat ljubim Slovencem priporočali. Nemcev je v Avstriji komaj 8 milijonov, nas Slovanov pa je najmanj 17 milijonov, in glejte! nemški časniki štejejo na Dunaju po 15, 20, «30 tisoč naročnikov; naši časniki, pisani tudi v nemškem jeziku, štejejo jih pa komaj 1—2 tisoč ! Koliko je med denarjem,1 ki gre na nemške, nam sovražne, nas Slovane zasramovalne in zati-ralne časnike tudi takega, ki so ga pridelale slovanske glave in roke ! To je prava neumnost, velika krivica in strašna nesreča: Glasnikov slovanskih je premalo in kar jih jo, ne vpijejo dosti glasno, nimajo dosti podpore od svojih ljudi. —
Novo leto je in naročali si bote tudi vi Slovenci spet novih časnikov, — oh! bodite vendar pametni in pravični, bodite zvesti svojej materi! Pustite, za božjo voljo, pustite časnike ptuje in sovražne, pa podpirajte domače in nam prijazne !
Prav v serce nas je zabolelo, ko smo za gotovo zvedeli, da izverstni naš časnik „Zukunft11 še toliko naročnikov nima, da bi vsaj škode ne bilo. Nesreča, škoda in sra« mota bi bila za nas Slovane, ako bi edini naš časnik na Dunaju spet moral zamreti zavoljo prepičle podpore od 17 milijonov Slovanov 1 Poskusite torej vsaj za eno če-tertletje, saj velja le 4., za mesec pa 1 gld. 40 kr. »Zukunlt11 donaša vse, kar donasajo časniki, ki veljajo 18 — 24 gld. in ki imajo
za nas Slovane le debele, lažnjive, sirove in krivične besede! Ne jemljite nam za zlo, da vam, ljubi Slovenci! tako živo in krepko priporočamo „Zukunft11 ; bojimo se, da nam edini naš časnik na Dunaju ne pogine. Po novem letu ima „Zukunft11 pripravljenih kaj imenitnih sestavkov: „Studien iiber die polnische Frage11, „offene Sendschreiben eines siidslavischen Patrioten an Freyherrn v. Beust11, „liber die Nationalitatenfrage11, „izvirne dopise iz vseh, tudi celo iz jutro-vih deželu, zraven pa tudi mikavno reči v tejletouu in novice o gospodarstvenik, kup-čijskih in obertniških zadevah. Gotovo prebogati so predali, in prežlnhtno je blago, — zatorej kupujte !
I * Ptuj«. (G. dr. Avg. Čuček f.) V torek 11. t. m. ob 11 ih po noči je gospod dr. Avg. Čuček, ravnatelj tukajšne čitalnice, po kratki bolezni umeri. V sredo popoldne je bil sijajno pokopan. Prišli so k pogrebu iz vseh bližnjih krajev znanci in prijatelji, kakor iz Maribora g. ravnatelj prof. Suman in ž njim cela deputacija, tudi nekaj gospodov iz slovenske Bistrice, nadalje domorodni gospodje duhovniki.
Prečestiti ptjuski gospod prošt in 12 duhovnikov se je vdeležilo sprevoda in spremilo svojega soseda in IG gospodov čitalničnih udov je svetilo. Spremil je rajnega na pokopališče celi odbor tukajšne Čitalnice, potem Mariborska in Bistriška deputacija, odbor tukajšnega mesta in neizmerno veliko ljudstva iz mesta in dežele. Ko rajnega v črni grob polože, zadonč glasovi 25 slovenskih pevcev in milo pojo žalostno pesem na grobu skazovaje tako ravnatelju zadnjo čast. Tudi nemški pevci so zapeli nagrobnico in tako očitno zasluge rajnega pred svetom ocenili. Malo jih je bilo nazočib, ki bi ne bili solz točili za rajnim.
Po dovršenem pokopu so se čitalnični udje, deputacije in gospodje duhovniki v sobah čitalničnih zbrali, kjer se je med drugimi sklenilo, rajnemu spominek ob letu postaviti.
Zgubila je tukajšna čitalnica enega od svojih ustanoviteljev, preskrbnega ravnatelja, zgubil je narod slovenski iskrenega branitelja in domorodca. — Večna mu pametka !
Odbor podpisani, cenijoč zasluge umrlega, izrazi pri tej priliki gospodom duhovnikom, gosp. prol. Šumanu, deputaci jama iz Maribora in iz slov. Bistrice, mestnemu odboru, slovenskim in nemškim pevcem, čitalničnim udom in celemu občinstvu svojo preserčno zahvalo!
Odbor čitalnice v Ptuju
Frl Celju. —n. (,,S 1 o v e n č e v e“ napake (?); — nov časopis; — Celjani in Jezuiti; — „N. fr. Pr.11) Poznamo nekaj gospodov (Mi tudi. Vred.), kteri sicer niso ravno tvoji nasprotniki, ljubi „Slov.“, ki pa vendar na tebi neko napako opazujejo. Ali pa veste, ktera je ta napaka? Pravijo, da si preveč odkritosrčen , da pre-rad resnico govoriš, ktera jim se ve da v oči bode, da vsako reč pri pravem imenu pri-meš in obznaniš. — To smo ti hoteli povedati, da se veš po tem ravnati.
Ob novem letu se bode nemška literatura zopet nekoliko pomnožila. Začel bo namreč tukaj — v slovenskem (?) Celju ! — nemški časopis — tednik izhajati. Kaj da bo prav za prav njegov namen, tega še nismo prav zvedeti mogli; pa kaj bo drugega, kot „zur Bildung und Aulklarung des Volkes11 ? Ne moremo tedaj tudi še ničesar o tem listu soditi. Mi Slovenci pa le pustimo te časnike, in podpirajmo svoje — slovenske, kterih imamo v Ljubljani, Celovcu in še drugod, da ti našinci veselo napredujejo.
Sovraštvo zoper Jezuite se je zdaj tudi v Celju očitno pokazalo. Kajti celjski poslanec g. Mulej (!) je o tej reči neko peticijo celjske občine deželnemu zboru izročil, ki se je pa vendar pod mizo vrgla. — Bog v6, kaj še ne bodo Celjani vsega počenjali !
Še nekaj! Že pred nekaj časom je ljubeznjiva „N. fr. Pr.“ o nekdanjem „zajčev-škem44 samostanu (pri Konjicah blizo Celja) nekaj prinesla. Popis je sicer prav lep in se v dobrem duhu pisan. Ali kakšne misli da imajo taki vitezi, kakor vredniki „N. fr. Pr.“ itd. o Slovencih, se zopet lahko iz tega sestavka razvidi. Kdo se ne bo precej k prvim besedam, s kterimi se omenjeni članek začenja, smejal: „Prvi samostan na n e m s k e j zemlji je dal sezidati Otokar VI. pri Konjicah4* itd. — Pozneje se pa o „windische Bauern44 bere, ki so iz okolice proti samostanu privihrali. Ja, od kod so pa prišli tisti „windische Bauern44, če je samostan „auf deutschen Boden44 sezidan bil? Menda iz važe „Utopije44? — Pisatelj omenjenega članka g. Wolf, ki je, kakor pravi, bil sam šel ogledovat podrtijo tega samostana, bi se bil vendar lahko na celi poti od Poličan do Konjic prepričal, da to ni bil nikoli „deutscher Boden44, in menda tudi nikoli ne bode! Sapienti sat!
Iz Ljubljane m. dec. — r— (Kranj-skahranilnicaindeželni zbo r ; dobra plača za pičle vednosti). Reč sila imenitna za naše družinsko življenje in narodno gospodarstvo je prišla v dogovor v našem deželnem zboru 23. novembra. Ljubljanski župan dr E. H. Costa je poprašal deželoo vlado, ali hoče poterditi nova pravila, ktera je na novo izdelala kranjska hranilnica, ktera pa so naravnost navskriž dvornemu dekretu 26. septembra 1846 st. 29.304. In na dalje, ker je hranilnica edini denarni zavod, tedaj za kranjsko deželo silo imenitna naprava, — ali hoče slavna vlada v nasvet predložiti deželnemu zboru na novo izdelana pravila? Gospod Dr. E. H. Costa, podpiraje to svoje prašanje, omenja dalje, da je deželna vlada zavezana, naj skerbi za korist vložnikov, ker sami s svojim denarjem ne gospodarijo, ter varuje vložnike škode, ko bi ravnateljstvo slabo hotlo gospodariti ter postopati pravilom nasproti, da se tu ne primeri, kakor se je zgodilo v najnovejši dobi pri zavarovavni družbi „Nuo-va societa comerciale44 in pri hranilnici v Milanu. Vlada pa je toliko več dolžna pokazati svojo veljavo kranjski hranilnici, ker so njeni ravnatelji že več let pravilom tedaj tudi postavam nasproti ravnali, in so sami za' se 30.000 gld. na posodo vzeli, dasirav-no se §. 12 še sedaj veljavnih pravil določno takole glasi:
„Osebe, ktere so postavljene za gospodarjenje pri hranilnici, tedaj tudi družbini udje, ako se gospodarstva ali oskerbništva udeležujejo, nimajo deležev iz koristi hranilnič-nih denarjev in ne smejo nikdar dolžniki biti temu zavodu44. — Na to vprašanje je obljubil dež. poglavar v kratkem dati odgovor.
Vse nastavlja ušesa kaj bo vlada odgovorila. Vendar mora vsak stermeti, zakaj da vladini zastopniki, ki so vselej pričujoči pri vesoljni seji, dosihmal še niso besedice čerhnili, ako je ravnateljstvo postavam nasproti ravnalo, dasiravno ti gospodje pri drugih društvih (n. p. pri zavodu v pomoč rokodelcem in obertnikom) jezika ne der-žijo za zobmi in radi ugovarjajo ! Ali mar tem gospodom pogled jemlje veliko premoženje tega zavoda, s kterim njegovi ravnatelji, ki se sami volijo, samovoljno gospodarijo ? Ali je morda vzrok temu ravnanju to, da prekanjeno ravnateljstvo izvoli vselej za pokrovitelja vladajočega deželnega poglavarja ?
Sploh se tudi graja ravnateljstvo, ker je v najnovejšem času svojim uradnikom plačo povišalo in število uradnikov pomnožilo. Sedanji ravnatelj pri tem zavodu, poprej niži uradnik pri c. k. davkariji, dobiva plačilo 2400 gld. a. v. in prosto stanovanje, tedaj več nego deželni glavar na Kranjskem ali pa župan ljubljanskega mesta. Ravno tako je bila tudi drugim uradnikom, od kterih se
420
ne tir ja kakošna posebna vednost, njihova plača zvišana za tretjino. Slavna vlada ima tudi po §. 27 „regulativa44 na to gledati, da niso stroški za uradovanje pri hranilnici primerno preveliki, tedaj bi bila tudi njena dolžnost ugovarjati samovoljnemu postopanju gospoda ravnatelja. Sicer se pa nadjamo, da se bo kmalo pokazalo, kako je s kranjsko hranilnico ali prav za prav z ljubljansko kašo, ker ljudje so sploh te misli, da vlada dalje ne bo pripuščala, da bi se zanaprej ravnalo pravilom nasproti, tedaj tudi ne odobrila novih pravil. Sedanji ravnatelji pri hfanilnici, ker vse sploh graja njih postopanje, sklenili so menda, da se vsi in corpore odpo-vedć tej časti. Ne bo napačno !
zboru v „Vancovers Is-
Ftuje- dežele.
Angleška. Ondotna vlada ima zdaj tudi dosti križev. Doma se na vso moč poteza ljudstvo za prenaredbo volilnega reda za parlament, kar za zdanjo konservativno vlado ni majhna zadrega; od zunaj pa žugajo „Fenijanci44 in Amerikanci, pa tudi na Jutro vem se ne godi vse tako, da bi vlada mirno počivati mogla. Govori se zelo o zvezi Francoske z Angleško, Avstrijo in Italijo zoper Ruse in njih zaveznike, če se kak veči ogenj na Turškem kje vname. — „Times44 je odsvetovala Avstriji Ogrom 1848 ietno ustavo podeliti. Dobrih svetov se res ne manjka!
Italija. Novi posrednik T o n e 11 o je že potoval v Rim. Pooblaščen je dovoliti papeževi vladi, kar je koli mogoče, in delati v tem smislu, kakor francoski general Fleury, ki se v opravkih cesarja Napoleona že delji časa na Laškem mudi. Italijanska vlada je volje, škofov ne siliti k prisegi in tudi ne več pregledovati in potrjevati pastirskih in druzih cerkvenih listov; nadalje je volje odreči se želji in sklepu deržavnega zbora, po kterem naj bi bil Rim stolno mesto italijanskega kraljestva, Rimljani naj bi pa postali državljani tega kraljestva, vendar tako, da bi z&se in nekako neutralni bili. — Ali bo pa to tudi obveljalo, kdo ve? — 15. t. m. se je italijanski drž. zbor slovesno odprl.
Pruska. Hanoveranci nočejo nič s prusko vlado zadovoljni biti. Bismark jim žuga z obsednim stanom. — Kupčijska pogodba z Avstrijo se bo kmalo sklenila in upati je, da se bodo pri mnozih reččh kake polajšave vpeljale. Skoraj se začnć posvetovanja o zvezni ustavi.
Turčija. Na otok Kandijo prihaja po nekterih sporočilih tudi veliko tujcev, zlasti Garibaldincev, da bi kristjanom v boju zoper Turke pomagali. Turčija je tedaj v strašnih zadregah, posebno ker je Srbija zdaj tako močno in odločno na noge stopila. — Z ustavo pa menda ne bo nič, češ, da je preveč svobodna (?!) in nevarna.
Francoska. Cesarica gre med 19. in 20. t. m. v Rim. Ministerstvo je bilo neki zoper to romanje, ker ne ve, kaj bi zdaj počelo. (Jim bo že Napoleon povedal). — Francozi so menda kaj nezadovoljni in od dne do dne nemirniši.
Razne novice.
*	V državnem land-u44 govoril je oni dan nek poslanec celih 17 ur o enej in istej zadevi. — Res čuden mož! Pri nas bi ga k večemu kak madjarski „tiger44 pri enej ali drugej priliki posnemati utegnil!
*	Neko amerikansko društvo bode zdaj velikansko barko napravilo. Le-ta bode namreč 380 čevljev dolga in 50 č. široka. Imela bode tudi 16 peči in tako velik kotel, da bode v njem 22 ljudi prostor imelo. Imenovala pa se bo „Great Republic44.
*	Italijo stane letošnja vojska ne manj ko 550 milijonov !
*	Severoamerikanska vlada je poslala oni dan po morskem telegrafu do zdaj največo depešo (pismo) iz Amerike v Evropo in sicer v Pariz. Imela je namreč 4000 besedi in potrebovala 10 ur, da se je razposlala. Za to pa se je plačalo 2000 U šterlingov. To res ni kar si bodi!
Račun dohodkov in stroškov za Sloinšekov spominek.
Skupnina prejšnjega računa 2419 gld. 28 kr., dva cesarska zlata, 3% križ. tol. in 8 dvajsetič. — Dalje so darovali sledeči gospodje: Zbirka „Zgodnje Danice44 znaša 51 gld. 30 kr., en ces. zlat, 1 križast in 2 druga tolarja. Velcel Anton, kmet, 1 gld. Golnik posestnik, obd v Drvanji, Podreka Franc župnik v Solkanu, Hrast Janez dr. in profesor bogoslovja v Gorici, Ukmar Anton vikar v kanalski Idriji, vsak 2 gld. j V. C. O. O. J. V. T. H. S. na Kostanjevici j pri Gorici 3 gld., Kumar Janez župnik pri sv. Ignaciju, Legiša Andrej stolni vikar, oba v Gorici, vsak 1 fl. — Nekteri člani slov. čitalnice v Ajdovščini 6 gld. Kukovec J. kaplan pri sv. Jurju na Ščavnici 5 fl. Slavičeva Katreja 1 gld. Spindlarjeva Marija, Imerje-hova Katreja, vsaka 50 kr., vse tri pri sv. Križu nad Ljutomerom. Pivec Gregor župnik pri sv. Mihalu, Lipold Janez župan v Mozirju vsak 5 gld. Florijančič Antonija na Brdcih, Mozirska šola z učiteljem po 2 gld. Kakor M. 1 gld. 20 kr. Višek M-trgovec, Cesar And. podobar, Goričar Jož. usnjar, Humar J. trgovec, vsi v Mozirju Mlinar Ana posestnica v Ljubji, vsak 1 gld. Stular Janez, Končinik Janez, Vrankovič Liza, vsak 50 kr. Tratnik Anica posestnica 30 kr. vsi v Mozirji. Marinka Juri župnik v Dobju 5 gld. Člani Mariborske čitalnic« 10 gld. 90 kr. bkupnina vseh dohodkov. 2535 gld. 48 kr. Za poštnino smo potrošile 16. kr., tedaj še ostaja čistih duhodkoG meseca novembra 2535 gld. 32 kr., 3 česan ski zlati, 4 ‘/2 križ. in dva druga tolarja iu 8 dvajsetič.
V Mariboru 1. decembra 1866.
Matija Prelog,
denarničar.
* Sliši se, da je ljubljanski škof ves sve-tozor z gorenske gore „Stola44, delo koroškega malar j a Pernharta, za 4000 gld. kupil,.
. Viteški križ Franc-Jožefovega reda so med drugimi dobili tudi slov. rodoljubi, in sicer v Ljubljani: dr. Janez Bleiweis, dr. Costa; na Goriškem: g. Winkler, dr. Tonkli, dr. D o 1 j a k. Baron Anton Zois je dobil križ železne krone III. reda.
Dnnajska borsa 19.	decembra 1866.
67, metalike	. 8790
6°/, nacij onal	.	66.90
1860 derž. posoj .	. 81.30
Bankine akcije .	.	.	. 714.—
Kreditne „	.	.	.	. 151 9O
London	....	. 132.16
Novi zlati ....	. . . 626
Srebro	....	. 131.60,
Odperta listnica.
Gosp. m-* na Dunaju: Ta prememba ničesar pomenja, vse ostane pri starem; — gosp. J. P. P.( V. Nedelji: Je pomota; pošljemo, kar imamo in nekaj starih listov; zanaprej pa pojde vse v r« Ravno to velja tudi gosp. H. P. bogs, v Gorici.
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Berts chinger.