289. številka
i jiibljana, v torek 16. decembra
XVII. leto, 1884
lih« j h vsak dan «ve«er, izimši oedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., Jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec t z\<\. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. Kolikor poštnina umi*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če Be oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat bi po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vn i štv o je v Ljubljani v Fmna Koknana hiši, ^Gledališka stolba". UpravniAtvii naj se blagovolijo pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse fcdndnittratiVTMJ Ktv.irs.
po
Zavarovanje proti nezgodam.
Poglavitna določila iz osnovanega, sedaj v obrtnem odseku državnega zbora obravnavanega zakona O zavarovanji delavcev proti nezgodam so naslednja: Vsi v obrtnostuih zavodih postavljeni delavci in drugi služeči, ki imajo plače največ 800 goldinarjev na leto, morajo biti zavarovani proti nezgodam, vsled katerih se dalj časa ali za /mirom ničesar prislužiti ne more, brez vprašanja, ali je nezgodo ponesrečenec sam zakrivil ali ne. Za zavarovanje se ustanovijo posebni zavodi, stoječi pod nad zorom države, njih moč se bode raztezala Črez določena okrožja in osnovani bodo na podstavi vzajemnosti. Zavarovalnine plača zavarovanec 25 °/0, ako povprek nad jeden goldinar na dan zasluži, 75 % pa je plača tisti, ki delo daje. Za učence, volonterj« in prhktikante plačuje podjetnik obrata, kateri se je zavarovati dolžan. Država ne došteje ničesar. Kako visoku ima biti piemija, to se ravna po tem, kakor je obrat obrtnosti več ali manj nevaren za delavca io zavarovalnina ho torej ustanovlja iz dveh obzirov: 1. iz ozira na st< pinjo plače zavarovančev« io 2. u Ozira na „nevarnostni razred", v kateri je uvrščeno to ali ono podjetje. Ako se nezgoda pripeti, potem ponesrečenca pet tednov (karnnca) po i pira krajevna bolniška bltigajnicu, obča usmiljenoat itd. ČJj se pa po petih tednih pokaže, da ponesrečenec ne more več služiti, za to dobiva vse svoje žive dni 60 odsotkov od svojega delovnega zaslužka. Ako deloma več služiti ne more, daje se mu le pomoč, ki je umerjena po danem slučaji, ki pa vender ne sme znašati nad 50 odstotkov od njegovega poslednjega delovnt ga zaslužka. Ako vsled nezgode umre, dobijo njegovi zapuščenci poseben prihodek. Zavarovanje je prisilno, nadzor nad njim ima država in kdor se po tem zakonu ne ravna, se kaznuje.
Kolikor se dosedaj more posneti iz obravnav obrtnega odseka, videti je, da članovi zjedinjene levice v odseku želijo važn'h prememb v osnovi zakona, ki smo jo naslikali z malimi potezami. Predlagali so namreč, da se nemajo zavarovati samo pravi tovarn-ki delavci, nego tudi tisti, ki služijo v kmetijskih in gozdarskih obratih, ker tudi le-ti gonijo stroje in jim strežejo. Tega predloga pa večina odborova ni potrdila in za to je pričakovati, da bode levica v zbornici dokazati skušala, da bi bilo pravično,  če bi se zavarovanje zaukazalo pri
vseh obratih, kateri po svojstvu svojem morejo biti nevarni življenju in zdravju poslujočib.
SoglaBJa tudi ni v tem, kar se tiče karence. Kakor je iz gore dane slike jaBno, ni v tem oziiu zakon pomanjkljiv, nego stvari v življenji tako na našajo, da na vprašanje, ali naj karenca traja tri tedne ali deset tednov, zakon popolnem odgovoriti nr more, kajti to je zavisno od tega, kakšna je nezgoda in koliko kvare. Druga pa je z vprašanjem, kdo naj oskrbuje za časa kaience delavcu, ki ga je nezgoda zadela, ker prihodek ali renta daje se mu stoprav po preteku karence. Znto bi bil odgovor le pripravljen, ko bi organizacija bolniških blagajnic bila v Avstriji splošna. To pa Se ni in zategadelj so članovi manjšine v obrtnem odboru mnenje izrekli in vladni zastopnik je temu pritrdil, da bi bilo prav, če bi se ukrenil zakon o bolniških blagajnicab, preduo se uzakoni zuvu rova nje proti nezgodam.
Tretjič križala so Be v odboru mnenja glede tega, kako jc ustrojiti zavarovaluice. Da ta podjetja ne smejo gledati na dobiček in da jim je obsezuti samo nezgode, o tem nihče ne dvoji. Toda jasno že ni bilo vprašanje, kako je z državnim dokladom in potem, koliko imata zavarovalnine plačevati delavec in najemnik, uaj večja nasprotja pa so se, kakor smo dejali, pokazala pri posvetovanji o organizaciji zavarovalnih uradov. Osnova zakona predlaga sodružja, ki bi obsezala vse čiharne obrate jednega okrožja, n. pr. okrožje zbornice trgovske. Manjšina pa je predlagala organizreijo na podstavi svojstva obratov, j>o pravilu: svoji k svojemu, tako da bi n. pr. vse sladkorne, železne tovarne, steklaruice, vsi rudniki itd. iz vsega Han tva delali sodružje vsako k sebi, organizacijo, ki se da odobravati z zavarovaiuega, tehniškega stališča, ker je po tem razpregled o relativnem številu nezgod pri posamičnih obratih laži in jasnejši. Bila bi taka ustrojba primerna tudi že postojećim organizacijam interesentov. Tudi v državni zbornici nemški bil se jo boj zaradi teh dveh principov, konečno je zmogel princ'p o sodružji isto-vrstu h obratov. Kaj pa ukrenejo naši socijalni reformatorji, kako se izravnajo protivja mej njimi ali čegava bode obveljala, to utegnemo videti kmalu. Želeti je, da bi politično, strankarsko nasprotje ne vplivalo na taka vprašanja, da bi dobri stvarni razlogi poslancu ne bili samo zatega delj prazni in ui-čevi, ker so prišli iz drugega kota zbornice in ne ravno iz njegove klopi. M.
Obravnava proti „krvavcem" v Celovci.
(Dalje in konec.)
Zasliši se priča Lavoslav Ko štelac.
Priča se za|>riseže. Priča je bil član društva, v kater; ga je ustopil drugipot 1884 I. in je bil namestnik predseduika in po Krieglu predsednik. Zaznamuje Šturma in Turno in pOBlednji Čas tudi Žele*.-nikarja kot govornike v društvu. Poaebnega v političnih zadevah v društvu ni zapazil. Pri volitvah je pa bil v društvu narodni razkol; pevci so bili narodni ; Šturm, on, Zr.dnik, Justin in dr. so pripadali slovenskej stranki; Železnikar je od 1878 leta bil slovenski agitator. Turno in Kriegla je on imel za Nemce. Pevec je bil izmej zatožencev samo Dhii.
Doslej poročali smo, kakor smo že povedali po „KlHgenfurter Zeitung", katero bi morali izžemati še nadelje, da nas je volja, poročilo še na|>rej tako nadaljevati. A ker bi to bilo preobširno, ker nas je mej tem obsodha prehitela in je vsled tega obravnava sama izgubila mnogo zanimivosti, zaradi tega bodemo le v glavnih črtah obrisali to pravdo.
Za prisegale in zaslišavale so se potem piiče Stegbautr, Trampuš, Kune, Justin, Perdun, Cerar, Železnikar, Haderlap, Suhadobnik, Bizjak, Brand-stiitter, Petrovčnik, Baje v javnej, Jarnej Žitnik, Dzimski, Arko, Klein Armič in Brenkviir pa v tajnej seji.
Najdalje izpraševala se je priča M. Kune, ki je delovanje zatožencev najbolje osvetlil in zagovore iku na njegova pikra in lokava vprašanja tako vrlo odgovarjal, da mu dr Elbogen z vso svojo židovsko premeteuostjo ni bil kon, ampak je bil, kakor se pravi, v kozji rog ugnan.
Vse priče dobile so vprašanja o razmerah v delavskem izobraževalnem društvu, o prepovedanih časnikih in tiskovinah, o »Ljudskem glasu", o katerem je bilo v tej pravdi sploh veliko govora, o odnošaj'h zatožencev nasproti drugim delavcem in strankam itd. Prve priče, ki so na vrsto prišle, bile so vse vprašane tudi o svoje j narodnosti, to pa zaradi tega, ker je hot^l zagovornik, kakor tudi zatožeuci vso pravdo spraviti trn narodno stališče, trdeč, da so vsi spori navstali le zuradi narodnih nasprotstev, da so ?.atoženci le žrtev prenapetih Ljub-Ijunskih narodnjakov itd.
Ta taktika imela bi uplivati na koroške porotnike, ki so vsi trdi Nemci, kajti izmej  vseh 12
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. (Dalje.) IV.
Že davno nekurjena in prazna NikolaJ3ka hiša, je z nova oživela, pa ni oživelo vse to, kar je bilo v njej. Matere ni več bilo in bila sva sama. Pa sedaj nama ni bilo več treba samote, temveč še celo presedale je nama. Zima je tem slabše minula zame, ker sem bila bolna in sem se še le popravila, ko se je rodil drugi Bin. Najini odnošaji so bili še vedno hladno prijateljski, kakor ko sva živela v mestu, pa na deželi me je vsak strop, vsak zid, divan spominjal tega, kaj je on bil popred zame in kaj sem izgubila. Kakor bi bilo neko neodjmstljivo razžaljenje mej nama, kakor bi me on kaznoval za nekaj, pa bi se delal, kakor bi sam tega ne vedel. Prositi od-
puščanja ui bilo za kaj, ko sama nesem vedela, česa sem kriva; kaznoval me je s tem, da ni dajal meni vsega sebe, vsega svojega srca, kakor poprej; pa nikomur in ničemur ga v\ oddajal, kakor bi ga več ne bil ime). Včasih mi je prišlo na misel, da se on le dela tucega, da me muči, da je v njem še živo prejšnje čustvo in skušala sem je priklicati. Pa on se je izogibal odkritosrčnosti, kakor bi bil sumil, da se hlinim in bal se pokazati vsako občutljivost, da bi se mu ne posmehovala. Njegev pogled in ton sta govorila: vse vem, vse vem, nič ni treba praviti, vse vem, kar hočeš povedati. Vem celo, da ti jedno govoriš, drugo pa vlelaš. Z začetka me je žalilo, da se on tako izog'blje odkritosrčnosti; pozneje sem se pa« privadila misli, da to ni neodkritosrčnost, ampak le pomanjkljaj potrebe v odkritosrčnosti. Jaz ne bi bila mogla obrniti jezika, da bi mu povedala, da ga ljubim, ali ga poprosila moliti z menoj ali pa poslušati, kako igram. Mej nama so bivali že znani pogoji priličja. On se je bavil svojimi deli, za katere se jaz nesem brigala in se tudi brigati nesem marala, jaz s svojo lenobo, katera ga ni jezila in žalila ka-
kor poprej. Otroka sta bila premajhna in nestu mogla zjediniti npju.
Prišla je pomlad. Katija in Sonija sta prišli na leto na deželo, našo hišo v Nikolskem so začeli predelavati in preselili smo se v Pokrovsko. To je bila še ista Pokrovska hiša s svojo teraso, z mojo nekdanjo p:sa!no mizo in glasovirjem v svetlem salonu, z mojo sobo z belimi zastori na oknih, in mojimi, rekla bi, tam pozabljenimi sanjami. V tej sobi sta bili dve postelji, jedna, ki je nekdaj bila moja, v katerej sem zvečer prekrižala svojega okroglo- in rudečelicega KokcŠo, in druga majhna v katerej je iz pernic gledal Vanijev obrazek. Ko sem ja prekrižala, ostala sem včasih v sredi te sobe, in zdelo se mi je, da so se začele prikazovati izza okenskih za-grinjal pozabljene mladostne prikazni. In kaj je bilo iz teh prikaznij ? iz teh milih, sladkih pesuij ? Sj)ol-nilo se je vse, česar sem se le mogla nadejati. Nejasne sanje so postale istina; pa istina je postala težko, trulno in otožno življenje. A vse to: ta vrt, ki se vidi skozi okno, ta prostor, ta steza, ta klop, te pesni slavcev,  ki  se slišijo iz gaja, ta
Pot'ska, M hlarja in Trosta ni bilo brez zanimanja. Izpovedovali so prav dobro, deloma celo premeteno in drastično je h I o, ko so pripovedovali, kako so na stopnjicab na Žibjaku čitali puntarsko tiskovino, „Maharuf au das VoU.u, katero je bil Potisk svojemu mojstru Turni izmtknil. Kako bi se bili iz te tiskovine radi k .j poučili, kako so potem šli pit itd. To je pač nadobudna mladina !
Velika večina prič odgovarjala je nemški in j tu tako dobro, da so se koroški Nemci kar čudili, da priče, deloma pripadajoče delavskim krogom in prišedše iz ultra-sloveuske Ljubljane, boljši nemški govore, nego marsikateri koroški Nemec. Le b prif'- ni bilo nemščine zmožnh, a to nikakor ni zadržavalo obravnave, kajti predsednik Scbn y je tako bitro in dobro tolmaču vprašanja in odgovore po rotuikom, da bi tega niti pričakovali ne bili.
Kakor smo že rekli, na dan se ie spravila ogromna množina dokazilnega gradiva in ne mogli bi še danes dokončati tega poročila, kakor smo se namenili, ko bi hoteli navajati le glavne momente. Zato bodemo zabeležili le to, kar se nam prikladno rdi, kar sicer ni baš odločilno za pravdo, a vender osveti i uit- naše razmere. Ko se je zaslišavul »Ljudskega glasu* urednik, čital se je iz tega lista članek z napisom „Laž moderna moč" in notica „Kaj je „mobu ? Čudom smo se čudili, da ta članek in ta notica nesta bila konfi-kovana; v našem listu bi se niti četrtina te vsebine ne smela tiskati. Gospodje sodniki sami so se spogledovhli, ko je tolmač ta članek preložil na nemški jtzik, kajti v njem bil je nhud tabak", a gosp. urednik Suhadobnik t lanka niti poznal ni, o notici pa je rekel, da jo ie zato v list. potisni', ker mu je manjkalo gradiva. Možu je sploh bilo jako tesno pri srci in v svojej zadregi pripovedoval je celo, da je iiit-nj<ca, katero je podpisal g. Regaliju, bila izstavljena na tri mesece, a se je pozneje spremenila v meiijico a v ista in mu se takoj Čez osem dnij prtzentovala.
Zrtslišavanje prič — katenb je bilo 40 — trajalo je nad štiri dni, vse so kolikor toliko izpovedovale obteževalno, dasi je bilo pri nekaterih videti, da neso popolnem proste bojazni, iu da so pod uplivom terorizma. Kakšen bode iz<d, o tem se jfl ugibalo marsikje, najbolj pa v Celovci samem. Javno mnenje v Koroakej metropoli nagibalo je bolj na stran zatožencev in ćuli so se glasovi: da treba za-tož^nce izpustiti, na njji mesto pa posaditi priče. No, izid bil je v istiui tak, da je marsikaterega presenetil, posebno pa tiste gospode, ki so pri tem najbolj prizadeti. Ne pristaje nam, kritikovati ali sploh kaj črbniti o tem, kar so porotniki za pravo spoznali, predmet našemu poročilu tudi ne sme biti obsodba sama, a to pa smemo vsekdar povedati, kar smo sami opazili in čuli.
Ta pravda imela je že s početka svojo posebno zgodovine. Postopalo se je popustljivo, deloma tudi malomarno. Najprvo jo je nekdo v roke dobil, ki je vso stvar korenito zavozil in še Ie preiskovalnemu sodniku Ecklu se je z izrednim trudom posrečilo, da je stvar zopet spravil v tir in rešil, kar se je še rešiti dalo. KorakteristiČno je tudi to, da je nekoliko preiskovalnih aktov mej potom iz Ljubljane v Celovec izginilo, da n. pr. mej preiskovalnimi listinami ni bilo niti jednega izvoda „Zukuuft". Je še več jedoacib stvarij, o katerih bi se dalo govoriti, a bojimo se, da smo itak že preveč povedali in prekočljivo  dozdeva  se nam vpra-
šanje, je li bilo treba vso pravdo postaviti pred porotnike v Celovci.
Izid te pravde, ki je vsacega paznega čita-te! j a poučila o tem, kar se godi in nahaja v delavskih krogih in katera je razpršila marsikatere preoptimistične nazore, ni bil nekaternikom — kakor dobro vemo — po godu, pričakovali bo kaj dru-zega, m mnogo jih je, k; jim pritrjujejo, češ, nevarnost je mej nami, zakaj se m postavil svarilen vzgled. A pomisliti je treba, dn so zatoženci itak dolgih osem mesecev sedeli v preiskovalnem zaporu in mej tem doma pri svojih pod.etjib in rodbinah trpeli vel ko škodo, da so uzdi mnogo neprilik to strahu, iu da jim bode prestana preiskava gotovo v vedno sv-rilo, kako nevarno je, spuščati ae v protizakonita podjetja, da še sedaj ne morejo prosto dihati, ker visi še vedno nad njimi Damoklov meč v podobi ničnosti pritožbe, katero je uložil g. državni pravdnik.
Upajmo torej, da bode ta pravda dobro upliva 1 ;i kakor na zatožence tako tudi na njih somišljenike, da bodo prepričani, da jih le redno vztrajno delo, ne pa anarhistične spletke in zarote, dovede do zboljšanja gmotnega stanja in da se le na podlagi zakonov more kaj doseči, da bo vsa druga stranska pota in ovinki pogibeljni, ker drže naravnost le na — zatožno klop.
Ako bode to prepričanje zavladalo v delavskih in obrtniških krogih, potem se bode vsaj lahko reklo, da je pravda Ljubljanskih krvavcev imela vsaj jedno dobro posledico.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16. decembra.
Kakor „PokrokM poroča, je predsednik zbornice poslancev državnega zbira obiskal grofa TaaflVja, da se ž njim dogovori, kdai naj se zopet snide drživni zbor po Božiči. Desnica Želi, da začne državni zbor zopet zborovati že v 10. dan januvarja, bajti sicer bi državui zbor ne mo»el rešiti še najpotrebnejših predlog. Minister poli-deljstva bode še v tem zasedanji predložil nov rib 3ki zakon. Lani predloženega je namreč moral umakniti, ker so desničarji v njem videli rušenje avtonomije posamičnih kronovin. Sedanji 'zakon pa bode obsegal samo splošne določbe in puščal večji delokrog v tej zadevi deželnim zborom. — Včeraj je državni zbor vsprejel zakon, da se še nadalje ustavijo poroto za Dunaj in Korneuburg. Pri debati o tej stvari sta govorila pravosodni minister dr. baron Pražak in poslanec Sturm.
Organ nemških konservativcev zahteva, da bi se jedno že obstoječih nemških vseučilišč, ono v Ino-mostu ali pa ono v Gradci pri osnovalo v svobodno katoliško vseučilišče. Posebno katoliško vseučilišče samo s prostovoljnimi doneski osnovati v Solnogradu, bilo bi jako težavno. Po-Bebno bi se mnogo let ne moglo preskrbeti s potrebnimi učnimi pripomočki. nVaterlaniu misli, da 18 milijonov avstrijskih katolikov ima vender pravico zahtevati, da se jim d ti jedno vseučilišče.
„Reforma" priporoča, da se osnuje patrijotična poljska liga za varstvo poljske narodnosti in poljskih interesov. K tej ligi bi mogel pristopiti vsak Poljak, in bi moral uplačevati 2 odstotka svojih letnih dohodkov v skupni narodni zaklad. Tako ligo bi se priporočalo osnovati tudi pri nas. Vsakdo si lahko predstavi, kako bitro bi naraščal tak zaklad, v katerega bi po dva odstotka svojih dohodkov plačevali vsi slovenski domoljubni odvetniki, beležniki, profesorji, uradniki itd.
ni znal niti jeden besedice slovenske. V koliko so zagovornik in zatoženci s to taktiko prodrli, razvidno e i/, obsodbe.
Kar se tiče obtožencev samib, opomn'ti nam je, da veČina prič zatoženih Kriegla in Dhil-a niti poznala ni, in da je venna dokazilnega gradivt bila obtežujoča le za Seleznikarj* Turno in Srurma. leznikar si j« veliko tudi s tem škodoval, da )e priče napadal in psoval. Posledica temu njegovemu ravnanju bila je ta, da je marsikaj prišlo na dan, kar bi 10 sicer ne bilo povedalo, ker bi ne bilo pravega povoda.
Iz vse obravnave in iz vseh izpovedeb prič je bilo jasno, da je Železnikar bd s cer prepričan o svojih anarhističnih idejah, a da ga je pri ti m vodila brezmejna uičemernost, nebrzdana monomanija, vsled katere bi bil, kako. je dobro opomnil priča M. Kune. z istem veseljem prevzel predsedstvo kake ljudovlade, kakor predsedstvo kake katoliške družbe.
V to Bt»mo jnden dokaz, ko se je čital Želez-nikarjev dnevnik, ki ima mimogrede povedauo mnogo in gorostasnega grad va, od navoda, kako se dela dinamit, kako se zažiga, do najhujših izrazov, ka-keršuih v navadnem življenji ni niti slišati, niti čitati, prišla je na vrsto tudi neka nemška pesen, katero je imel v Bvojem dnevniku zapisuoo. Pesen je zložil znani anarhist Most in natisnil jo v svojej „Freiheit", od koder jo je Železnikar prepisal. A ko ga predsednik vpraša, od kod ima to pesen, ni povedal pravega vira, temveč rekel je, da jo je sam iz francoščine prestavil, in na nadaljno vprašanje predsednikovo: ali zna tako dobro nemški, odgovoril je ponosno, da se je nemšai po slovnici učil. Predsednik mu je potem s precejšnjim sarkazmom opomnil, da je jako veliko čudo, da sta Železnikarjev prevod in Mostova pesen do zadnje pičice popolnem jednaka. A Železnikar se je na to mirno usel, misleč, da je vender velik pesn'k.
Razen zaslišavanja pric je veliko časa vzelo pročitavanje lažnih pisem, kakor pisma Miroslava Hubmajerja iz Bukarešta, jako obširnega „expose" policijskega ravnateljstva na Duoaji, zlasti pa vele-izdajskih časnikov in tiskovin, ki so se čitale v tajnej seji, o katetej se pa ničesar poročati ne sme.
Zanimivo je bilo, kar sta pripovedovala priči Petrovčnik in Baje. Prvi je kot užitninski paznik v nPrulahu za nekim grmom na utraži ležal, kar prideta blizu njega dva moža, jeden okolu 60 let, drugi mlajši kacib 40 let iu se začneta razgovarjati, kako dolgo bodo ti še notri, na kar je mlajši odgovoril, da bodo v par mesecih že zvunaj. Na to je prvi zopet rekel: „Zaklada imamo dovolj, a kako bomo municijo notri spravili?" — To je iia,manjša skrb! itd. — Priča je to takoj objavil, mlajšega tud' pozneje v „Zvezdiu videl in dokazalo se je skoro z gotovostjo, da je bil to neki Fr. Br. — katerega pa nihče izmej zatožencev neče pozuati.
Bije pa je po noči mej 10. in 11. uro po-Blušal dva moža, ki sta se pogovarjala sede na stopnjicab pred njegovo hišo. Pripovedovala sta si, kaj sta opravila na svojih potovanjih. Jeden je bil v Celovci iu na gorenjskej, drugi na doleujskej strani. Dobila sta 80—100 mož, v 6 mesecih bode vse gotovo, pričelo se bode po vseh mestih. V Ljubljani bode se uajprej magistratnemu svetniku Peroni glave odrezala, potem pa vse z dinamitom kvišku pognalo itd -
Tudi  zaslišavanje   3  petnajstletnih vajencev
bezeg, ki stoji v vsem cvetji in ta mesec, ki stoji nad hišo, vse se je tako strašno in tako čudovito premenilo. Tako bladno je vse to, ki mi je bilo tako ljubo in drago ! Ravno tako kakor nekdaj sva tiho sami sedeli s Katijo v vsprejemni sobi. Pa Ka-tija se je zgubančila in postarala, njene oči ne blišče" več od veselja iu upanja, in izražajo sočutno žalost in pomilovanje. Ne navdušujeva se zanj tako kakor nekdaj, a le presojujeva ga, ne čudiva se več, da sva tako srečni, in ne pripovedujeva več vsemu svetu, kako sva Brečoi; mi le kakor zakleti Šepetava druga drugej, ter po stokrat poprašujeva druga drugo, zakaj se je vse tako premenilo ? In on je ravno isti, samo globoke gube mej obrvmi se mu kažejo, več sivih las ima po sencih, in njegov globok in bister pogled mi vedno zakriva nekak oblak. Jaz sem ravno ista, pa v meni ni ljubezni, ne hrepenenja po njej. Ne čutim nikake potrebnosti truditi se, in ničesar me ne veseli. Kako daleč in kako nemogoče se mi zdi prejšnje navdušenje in ljubezen k njemu, prejšnje polno življenje. Ne razumela bi sedaj tega, kar se mi je prej  zdelo tako jasno in pravično:
sreče živeti za druzega. Čemu za druzega, ko me še za sebe živeti ne veseli?
Popolnem sem bila popustila muziko, od kar sem bila se preselila v Petrograd; pa sedaj so se mi stari glasovir, stare sekirice zopet prijubile.
Nekega dne mi je bilo slabo in ostala sem sama doma. Katija in Sonija sta bili šli ž njim v Nikolsko gledat novo zgradbo. Čaj je bil pripravljen, jaz sem šla v salon in, pričakujoč jih, usela se za glasovir. Odprla sem sonato: quasi una fantasia, in začela sem igrati.  Nikoga ni bilo ne videti in ne slišati, okna so bila odprta na vrt, in znani, otožno slovesni zvuki so se razlegali po sobi. Končala sem prvi del in, ne da bi vedela, pogledala sem po sta-rej navadi v ta kot, v katerem je on navadno sedel, ko me je poslušal. Pa njega ni bilo; stol, katerega že davno ni nikdo premaknil, stal je v svojem kotu; skozi okno se je videl bezgov grm, svetilo se je na zapadu, in večerna svežost pihljala je skozi okna. Oprla sem se na glasovir, pokrila obraz z obema rokama in zamislila se. Dolgo sem sedela tako, z  bolestjo  se  spomiojala  starega  časa, ki
se več ne povrne in boječe mislila na bodočnost. Pa pred menoj ni bilo ničesar, kakor bi jaz ničesar več ne želela, ničesar več ne nadejala se. Ali je že zame življenje minulo! pomislila sem, začela zopet igrati vedno isti andante. Moj Bog! pomislila sem, odpusti mi, če sem kaj zakrivila, ali povrni mi vse, kar je bilo tako lepo v mojem srci, ali pa nauči me, kaj mi je zdaj Btoriti? kako sedaj živeti? šum koles zaslišal se je po potu in pred vrati, in zaslišali so se znani koraki in zopet utihnili. Pa ti znani koraki neso vzbudili v meni prejšnjega čustva. Ko sem končala igro, zaslišali so se koraki za menoj in on mi je roko položil na ramo.
Jako umno si storila, da si zigrala to sonato, rekel je.
Molčala sem.
— Ali še nesi pila čaja?
Odkimala sem z glavo, pogledala ga pa nesena, da ne bi zapazil sledu nemira na mojem obrazu.
— Kmalu prideta; kouj je začel malo skakati, zato sta šli rajši peš od velike ceste.     (Dalje prih.)
Vnaitjc države.
FrancuAkavlada neki misli od zbornic1 zahtevati, da bi jej dovolile provizorij za tri mesece, ker bodo posvetovanja o državnih potrebščinah v zbornicah še ie po Novem letu Posvetovanj a o dohodkih sta pa obe zbornici že končali. Zgoraj omeujeno namero ie vlada že objavila dotičuemu zborničnemu in senaiovemu odseku, ki jej nič nesU ugovarjala.
Nedavno |o nemški kaocalar Bismarck se v državDem zboru jako laski-. 1 soci alnim demokratom. Skoro bi bili mislil', da ne poznamo kaucelarja, kako rad menja svoja politična mnenja, da se sedaj zakon proti i-oojalistom ne bode več upotreboval. A sedaj ie čujemo, da so iz Berohna pregnali socijalista Kvvaida, kateri je bd celo mestni odbornik Povod temu je bilo to, ker je nedavuo predsedovnl dvema shodoma, katera je razpustila polici/a. Pri j'dnem teh shodu ie prišlo do pretepa mej delavci in policijo. — Deficit znaša btos v Prusiji 22 m-lijonov. Govori se, da bode zaradi tega dal finančni minister svojo ostavko
Zdaj ko je afriška konferenca rešila določbe zastran svobodne plovbe po Nigru ip Gongu, ima rešiti še nevtrahtetno vprašanje. Francija in Portugalska želiti da bi se pojem tievtralitete preveč ne raztegnil Severnoameriški zastopnik Kasson je predlagal, da bi se boji, ki bi se vneli mej vlastmi, ki bodo podpisale pogodbo, ne smeli prenesti na nevtralno kolonijalno ozemlje. Kazal je na to, kako so razvoj   kolonij Ik>š v Ameriki ovirali   razni boji.
Po vs'-h evropskih državah so začeli premišljevati o zboljšanji kmetskega stanja. Iz Londona sedaj prihaja vest, daje angleška osrednja kmetijska zbornica sklenila prositi vlado, da se sestavi parlamentarna komisija, katera bi preiskovala uzroke tlabega stanja kmetijstva. Zlasti konservativci se začenjajo potegovati za koristi kmetskega stanu.
Četudi je Kitaj stavil take pogoj", da jih Francija ne more vsprejeti, vendar Anglija še vedno skuša u svojim posredovanjem poravnat? franco* ftko-ktta.iskl spor. Gr«nv.lle skuša na vse načine jiregovoriti Kitijce, da naj pri jenja jo. Pa tudi druge države neki hočejo posredovati Nekemu angleškemu listu se namreč poruča da so zastopniki tujih držav v Pekingu objavili kitaiske vladi, da se 22. t m. snidejo v posvet, da najdejo kako jiodlago posiedovanju mej Francijo in Sitarjem.
Na Horel |e i/brubni) upor in sicer mej ne kim banketom pri angleškem konzulu. Jeden kraljev sin in 6 ministrov je umorjenih ali so pa bežali v gore. Za varstvo Angležev prišla je jedna angleška topnjača pred glavno meato Korejsko Soeal. Upornik1 so požgali poslopje japauskega posluuištvu.
Domače stvari.
— (Preavitli cesar) podaril je šolski občini Dragatuš 30O gld. za zgradbo šolskega poslojija.
— (Odbor   prostovoljne požarne brambe Liubljauske) na čelu stotnik g. Do berlet  predstavil  se je danes dopolnilne g. Kuezo-škofu dr. Misiji in bil jako prijazno vsprejet.
— (Za „Narodni dom" v Ljubljani; daroval je občinski odbor v Ribnici na Kranjskem 10 gld. podpore. Znatne množine loterijskih sreček kupili so: občinsko poglavarstvo v Veliki Gorici na Hrvatskem in na Sušaku pri Reki. mestni za-Btop v Pfibramu. sladornica v /vole no v si na Češkem, „Sokol" Karlioski in „Slova nuka Beseda" na Dunaji. Slava! Ž'veli nasledniki!
— (Iz zapora izpustili) so včeraj v Celovci bivšega načelnika delavskega društva gospoda Kriegl a, ker je državni pravdnik v to dovolil, Thumja, Sturm in DhU pa ostanejo nadalje v zaporu, dokler najvišje sodišče na Dunaji ne reši državuega pravdnika pritožbe ničnosti. Železmkar-ja so baje že odpeljali v jetniđnico v Karlau, dasi je prosil na Grad v Ljubljano.
— (t Janez Wolf.) Poročali smo že, da je duhoviti in izredno izobraženi umeteljnik pretekli petek umrl. Danes nam je poročati, da je bil v nedeljo popoludne pokopan in da ga je več osobnih prijateljev spremljalo na poslednjem potu in mu na prerani grob položilo krasen venec. Iz njegovega življenja pa naslednje podrobnosti. Pokojni Janez Wolf porodil se je 1825. 1. v Leskovci na Dolenjskem. Bil je nezHkon.sk otrok in pisal se je s prva Pajer. Kdaj je ime spremenil, nam ni znano. Leta 1843 stopil je v vojake ter večino svojega vojaškega Življenja prebil v Italiji, bil v Benetkah, Rimu, Ja-kinu, kjer je imel priliko opazovati in študirati italijanskih mojstrov svetovno slavne umotvore. Dasi je postal nadporočnik in polkovni adjutant, ga vender kljubu prigovarjanju svojih tovarišev ni dalje trpelo mej vojaki in (kvitoval je 1851. 1. prostovoljno v Benetkah ter se odločil za unieteljuost. Poprijel se je z vso navdušenostjo slikarstva, a godilo se mu je hudo in sam je pripovedoval, da je čestokrat s piskerčkom hodil po hrano v frančiškanski ali kapucinski  samostan.   Pozneje risal je pri nekej to-
varni uzorce, da je mogel živeti. Ko se je dovolj izvežbal preselil se je v Ljubljano, kjer je kmalu zaslul kot pr.sten umeteljnk. Prve slike, katere je naredil imajo podpis „Janez iz Leskovca". Število n)egovih slik je jako veliko in cerkve, katere imajo kaj njegovih umotvorov, smej o biti po pravici ponosne. Ne le, da je bil pokojni Wof prvi slikar na Kranjskem, sme se tudi trditi, da je bd ume-tel'nik, katerega ime se bode ohranilo v povestnici slikarstva. Poznat in na glasu bil je tudi izven kranjskih mej in slavni Uanoo (Stašifipki) in An-selm Feuerbach bila sta mu osobna prijatelja. Slednji ga :e celo jedenkrat v Ljubljani obiskal. A dasi je imel taka znanja, se s tem ni prav nič okoristil, ker se ni mogel odločiti, da bi o stavil domovino in poskusil svojo srečo na tujem. Pri nas pa še ni tacih odoošajev, da bi umer.eljnik mogel obogateti. Umetelj-riost še nema pravih poznavalcev in često se prigodi, da se ne gleda, kdo bode naslikal kako podobo, temveč vpraša se: kdo dela ceneje? Vsled teh za umeteljnost neugodnih odoošajev in pa vsled nesreč v Bvnjej obitelji, prežil je pokojnik muogo nezgod in mungo bede, vse Življenje njegovo bilo je nej>restana borb.' za obstanek iu še zaduje duij za-rubil mu je trdosrčeu upnik celo barve, čopiče in vse slikarsko orodje. Smrt rešila ga je zemskega trpljenja, nam pa vzela slikarja, ki ga bomo teško pogrešali. Škoda posebno, da mu ni bilo dano, da bi nam bil deželni muzej „ R minili n um" okrasil s svojimi genijalnimi proizvodi, Blag mu spomin!
— (Vojaška imenovanja.) Kot poročniki v reserviso imenovani: V p e h o t i: Jedno-letui prostovoljci in podčastniki v reservi: Evgen Jaboruek pi. Altenfels, Eduard Det ter, Karol "SV i 11, m a n n in Rudolf Toman vsi pri 17. peš-polku; — Viktor Kočevar in Anton Bi a neb i pri 7. pešpolku j Vladimir Candolini pri 82. peš-polku; Friderik Bluok pri 31. pešpolku; Gustav Stedrv pri 65. pešpolku; Ivan Krisper pri 70., Vojteh V o da k pri 90., Josip Kržišnik pri 16., Karol Čibej pri 78, Friderik Ahn pri 96., Vladimir Jan/, e kovic pri 78, jiešpolku. Pri lovcih: Viktor Pesjak 8 lovskem batulijonu, A. II in te i-seber pri 19, Karol čermak pri 7. lovskem bataljonu. Pii konjici: Josip Kušar pri 10. polku dragoucev. — Pri topuičarstvu: Avgust F a lese h in i, Friderik Maver to Edmund Unger pri 12. polku, Ferdinand Alber pri 12. polku, Teodor Ko ruke, Herman vitez Rainer in Audrej Do-in i n k ii ■ pri 12. topničarskem polku.
— (Iz Krškega) se uam piše 15. dec. : Občni zbo ,e imelo včeraj naše bralno društvo. Obiskovan ni bil obilo, a se je vendar tako oboesel, da smemo z oz.rom na korist tega potrebnega društva zadovoljni biti. Veselo je bilo slišati iz ust gosp. blagajniku, da ima društvo obilo lepega iuventara iu še desta gotovine (75). Po volji je bil tudi predlog, da se zopet skrbi za petje in da se pri ntročevauji ozira na \ s e slovenske časopise. Posebno hvalevredno je pa to, da so prišle v odbor tri nove delavne moči namreč g. Bogdan Ko ba 1, g. Sun. Pa te most e r in g. Bož, Vale nt a. Zdaj se smemo nadejati, da nam društvo zopet kako veselico s petjem ali glediščem priredi. Res, naše bralno društvo je tukajšnje domoljube veliko stalo. Z »to ne sme zaspati; mora marveč biti ognjišče, kjer se omikani domoljubi grejejo.
— (Dober kup večerja.) Bergaotova krčma v Krakovem je na dobrem glasu zavoljo izvrstnega naravnega vina in tudi zavoljo okusnih jedij, zlasti pečenka je baje vsak večer kaj dobra. To so izvedeli tudi nekateri člani po vsem svetu razkropljene družine uzmovičev in so se hoteli prepričati, je li pečenka res vredna tiste hvale, ki jo uživa še daleč za mejami Krakovskimi iu Trnovskimi. Porabili so sinoč trenutek, ko je gospodinja zapustila kuhinjo, odrezavši prvi kos pečenke, da jo nese gostu na mizo. Ko se vrne v kuhinjo, zapazi, da je izginila vsa pečenka raz ognjišče, z njo pa tudi velika koza, v katerej se je pekla, ker sicer bi se bil tat polil in pomazal. Iz porcij, ki bi tjih bila dala pečenka, se sklepa, da je družina uzmovičev v tem predmestji zelo velika. Kako je teknila večerja, ali je bilo tudi kaj na jednak način pridobljenega vina zraven, se ne ve; samo to je znano, da krčmarica in nje gostje neso imeli povoda, zakucati tatovom: ,Dober tek!"
— (Napad.) Včeraj zvečer je blizu „Zele-nega hriba" graščaka To meka hlapca, ki je nesel mleko v grad, napal drugi hlapec. Tomekov hlapec je komaj ubežal.
— (Zgubila) se je na potu iz Strelišnih v Slonove ulice zlata ura, vredna 20 gold , na potu iz nunske cerkve pa srebrne vilice in nož.
— (Surovost.) Poštni nabiralnik na oglu Cojzove ceste so včeraj v noči neznani lopovi z blatom ometali in uložena pisma onesnažili.
— (Mrtvega) so našli v hlevu gostilnice pri Z dami moža, katerega so pripeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Umrl je baje naravne smrti.
— (V vodnjak) 14 metrov globok, v katerem je bilo še 2 metra vode, padel je na glavo danes opoludne tesar Brajar na Poljanah v Predovičevej hiši. Zgodilo se mu ni nič druzega nego, da se je malo opraskal ua obrazu in na rokah.
— (Pretepi.) Na Ilovci stepli sta ae dve ženski. Jedna je drugo razdrapala po obrazu iu jo suvala s čevlji v trebuh. Mož tepene ženske, hotel se je maščevati, pretepel je žensko zmagovalko, ranil jo z nožem na roki in jo sunil z nožem tudi večkrat v prsi, a je k sreči ni nevarno ranil. — Na Starem trgu pa bo napravili včeraj zvečer vajenci raznih strok, kar pravilen boj mej seboj in se ob-delavali po obrazih, da je kri kar cun la tz nosov.
— (Tatvine.) Pri sprevodu knezo^kofa v stolno cerkev zadnjo nedeljo ukral je neznan tat ženski i dežele mošnjiček, v katerem je bilo 12 gl. denarja. — V prodajalnici gosp. Giontinja ukral je včeraj nekemu tukaj4nemu knjigovezu nezuan tat velik zavitek že nakupljenih reči. —
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 16. decembra. Po končane j predstavi v Karlovem gledališči navstal je ogenj, ki se je še o pravem času zapazil in udušil, da se bodo predstave i nadalje nepretrgano vršile. — Načelnika „Giro-Cassenvereina" Baldava je policija prijela. V blagajnici baje manjka 166.000 gold.
Razne vesti.
* (Pamflet na srbskega kralja Milana.) Više mestno glavarstvo v Temes.varu zasačilo in ubranilo je pošljitev veliko tiskanih pam-fletov ua srbskega kralja Milana. Prijat Ij kneza Kurageorgijeviča sestavili bo te puntarske in proti kralju Milauu obrnene spise in jih dali tiskati v 2000 izvodih. Nekaj teb brošur poslali so tudi moister-skemu predsedniku Tiszi.
* (Neverjetna marljivost nemških uradnikov.) Marsikomu, sosebno uradnikom je znano, da davkarije sestavljajo iu predlagajo račuu-sk m oddelkom fioanču h oblastev posumim h kro-no vi ii celoletne davkovne račune o direktnih davkih iu dotičnih dokladab v pregled. Človek bi mislil, da se taki računi pregledajo in rešijo v jednem ali vsaj v poludrugem letu. Da se pa kje v našem cesarstvu odlaša pregled teh računov iu kontrola poslovanja davkovnih uradov ua pet, deset, petnajst ali Ae celo šestnajst let, je skoraj neverjetno a resnično in žalostno. A z veseljem in z nekakim ponosom kou-sthtujemo, da se aaj tacega ne godi v nasej slovenskoj stolica in da slovenski državni uradnik stori o pravem Času svojo dolžnost, pač pa pri finančnem n cunskein oddelku finančnega deželnega vodstva v Dolenjej Avstrijskej. Tedaj nemški urudniki cesarske stolice, ki bi imeli biti uzor marljivosti vsem uradnikom druzih kronovin, tako uradujejo. Na ukaz predsedništva doleuje-avstrijskega finančnega deželnega vodstva sestavil se je sedaj poseben oddelek pri tem računovodstvu, ki bo mej drugim pregledoval grozne zastarele in zaprašene račuue ter potem nove vsakovrstne jednoletne davkovne račune moral rešiti v teku treh mesecev. Ker neso bili da v kovni računi rečeni, tudi umirolovljeni davkovni uradniki ali njihove udove in sirote neso dobili varščine (kavcije) po več, največkrat po 10 let po dokončanem službovanji nazaj. To bi bil vriše* iu krik, ko bi se tako po polževo poslovalo mej slovenskimi uradniki. Tako pa Dunajski listi o tem najnovejšem dolgoletnem škandalu nemških uraduikov mod.ostno molče, le Dunajska „Beamten Zeitung" nam poroča v nekem poslanem v št. 49 5. t. m. o tej res uzornej marljivosti nemškega računskega uradništva. Morda so hoteli nemški uradniki z lenobo kljubovati fite-dilnej komisiji, da bi ta vsaj na Duoaji ne skrčila števila uradnikov.
* (Dolgost podmorskega brzojava) znaša sedaj 111.000 km., žica je torej tako dolga, da bi se z njo dala naša zemlja trikrat ovrti. Vsak kabel je narejeu iz najmanj 40 žic, ki so vkupe tako dolge, da bi se ž njimi lahko naredila lOkratua zveza mej zemljo in luno. Lastniki tega brzojava so 17 podmorskih brzojavnih društev in 4 države: Francoska, Angleška, Ruska in Laška, ki imajo kablje večje dolžine. Od teb 17 društev jih ima 8 svoj sedež v Londonu in v Novem Jorku.
* (Nesreče ob angleškem morskem nabrežji.) Iz Loudona se piše 7. t. m.: Včeraj in predvčerajšnjem razsajale so strašanske nevihte po morji ob angleškem nabrežji.   Vsled tega pone-
are čilo mj je o'.ilo ladij. Pri Holvheadu, ne daleč od n:.bre7JH, zapazilo je rešilno moštvo parnik „Po-(har t . k< s prav blizu suhu zemlje potapljal, a ga ' ' or   lega morja grozovitih valov in neviht
ne- • ni •.>! teti pogina. Parnik bil je na potu iz h m ■ i Liverpool v Rotterdam. Nti jedna osoba v** '■ •'■ iz potniki in pomorščaki so utonili — N m obrežji  Oonvvalliskem potopil  se je
p -i: i - Albance" in poginili bo vsi ljudje. Po urad-i.i. lih zgubilo je od zadnjega petka vsled ne-
»ihl      angleškem nabrežji 56 osob svoje življenje.
(Take bo.)   Neko noč pozno pozvoni v IV'    ,adu   nekdo  na   hišne  duri zobozdravnika. /       >ik ustane iz gorke postelje,  gre odpirat in * d i   red seboj gospoda v kožuh zavitega  z neko <-" ; o.   .Gospod doktor!* nagovori  ne/.uani prišlec /. '  zdravnika,  „izderite takoj  tej  gospej tukaj-le ob!- in pokaže na trepetajočo in jokajočo lojio emljevalko.   Zdravnik odvrne, da mora prej zob i Jedati, morebiti bi se dala bolečina tudi drugače i dstranitL BNi treba," ugovarja neznanec, „kar iz-lujte jeden zob; je vse jedno, katerega; jaz Vam plačam za to 25 rubljev, i o fe bo gospo hudo bolelo, še celo 50 rubljev."   Zdravnik prosi  za pojasnilo.   „Pojasnim naj Vam to stvar? Pojasnim? Dobro, toraj čujte!   Ta gospa tuka;-le je moja soproga . . . Da, moja soproga . . . Nocoj   po noči skoči nsjedenkrbt ljube/njiva ženka kvišku, toži, da jo grozno boM zob in trdi.  da mora takoj k zobo zdravniku. Čudna in sumljiva se mi je dozdevula ta nagla bolezen,  ne ravno radi t^ga,  da  jo So neso nikdar zobje boleli, mHrveč radi tega, ker ni nikakor pustila, da hi jo r premija). „Ostani le doma pri otrocih na gorkem," nn je rekla,   „z menoj pode jedna služkinja1*.  Ko se. odp Ije, grem za njo in jo zasledujem.   Ob!  moja sumnja  bila je opravičena. Peljala  se je — čujte  in strmite g. doktor — k maskaradi!   Na stojmjicah |0  dohitim,  ptimem in hajd, moral« je za kazen — hočeš nočeš — k Vam. Gospod doktor, pojasnil sem Vam, kukor ste želeli, zdaj le hitro izd^nte mojej soprogi zob,  tu je de-ni»r!tt . . . Klubu zapeljivemu plaotlu ni hotel zobozdravnik dreti zobu,  rekoč,  da je on zdravnik za bolne zobe, ne pa rabelj,  kateri kaznuje zasačene zločince.
* (Doslednost.) Mala hčerka (brisaje prah po stolih k Odhajajočemu očetu:) „Papu, sedai sem Matička in brišem prah." — „Tuko", reče na to papa veselo smijoč, „ tedaj mi daj poljub za slovo, Marička!*4 — „0ho, papa!" ugovarja mala bistroumna deklica, ..hi šine ne smejo po ljubo vat i milostivega gospoda!" —
iMeteorologiciio poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanju barometra v mm.	Temperatura	V, trovi	Nebo	Mo-krina v min.
15. dec	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-02 mm. 789 26m. 787*66mm.	— 4-0° C + 5-7" 0 -j- 6-2° 0	si. 8VZ. si. jz. z. jz.	jas. d. jas. obl.	000 mm.
Srednja temperatura + 7-9°, za 3*7° nad normalom-
due 16. decembra t. 1.
(lavirno tolerančno porodilo.
Papirna r nta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta ...........
5°/o marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London ............
Napol.............
C. kr cekini..........
Nemške marke.........
4U,U driavne »redke Is I. 1864 2;"»o gld Državne srečke Is 1. 1964. 100 g\(L
4°/0 avstr. zlata rer ta. davka prosti Ogrski; zlar.a rentu H0,,,   .   . .
n n p        -.v ....
„     papirna renta 5fl/0.....
5°/„ Štajerske zemljišč, od/ea. obli;;. . Dunava reg. srečkr "■' „ ll.'O trlo
Zemij.obc.avetr.4Vi', »lati zast. listi . Prior. oDlig. Eliiabetiue /.upad. ielesuice Prior, ohlig. Per-.i"..uudove sev. zglesnlce
Kreditne srećke......100 gld.
Rudoliove srećko  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Traiuujway-driiit  velj.  170 gld. a. v.
Zahvalo
izrekam v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za milo sočutje in tolažbo, katero bo skazovnli o bolezni iu smrti mojega nepozabljivega soproga
JAKOBA PETRIČA,
posestnika v Vrdu pri Vrhniki,
Posebno se še prisrčno zahvaljujem za podarjene krasne vence, slav. Vrhniški Čitalnici, go9podotn pevcem za mile nugrohnice, kakor tudi po.-ami brambi v Vrdu, sploh vsem prijateljem, kateri so se tako obilno udeležili pogreba mojega soproga.
V Vrdu pri Vrhniki, dne 4. decembra 1884.
Marija Petrič,
soproga.
81 gld 80			kr.
82		90	
101	a	—	„
97	n	—	_
867	n	—	„
294	t»	50	r
123	n	35	r»
9	n	76	n
	n	78	„
BO	i»	20	n
125	n	75	n
171		75	
104	B	05	
124		—	r
95		75	
90	*	75	
104		50	
117		—	
198		20	n
110		25	
105		70	
180		—	.
IS		25	n
99	n	10	n
211		—	n
(797i
Tezani kozolec
z osmimi okni
proda se po nizkej ceni. Kdor ga želi kupiti, zve natančneje pri uprsvništvu tega lista. (782—6;
Razpis
dveh novih pazniških služeb II. razreda v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.
V prisilni delavnici v Ljubljani se bodet« oddali dve stalni pazniški hlu'bi II. razreda z letno plačo po 300 gld., s službeno obleko, s stanovanjem v delavnici in z 1 Va funta kruha na dun.
Proinjikl za ti službi naj svoje prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke po stave, neomad^žovanega življenja (prilično ludi znali ja kakega rokodelstva) in popolne zmožnosti slovenskega in nemškega |e/ika (zmožnost laškega je zika daje prednost) in z dOBtavkom, ali so z uradniki ali služubniki prisilne delavnice v rodu ali sva-štvu, izročijo (in sicer kdo more osebno)
do 5, Jamu arija I. 1%*.». upravniStvu deželne prisilne delavnice. (787—3)
Za Božične praznike!
Orehove, medene, mandelnove in cve-baste potice, šarkelne, mali kruh, orehove kifelce, kolače, podobe iz marzi-pana, razne vrste finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije
priporoča, zngotovljaje najizvrstnejšo postrežbo,
Ivan Foderl-a fina pekarija
Ling-ove TJLlico.       (8oi—i)
V „NARODNI TISKARNI"
v 1 i ju I>l,j;i ii i
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. ■— Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
TvLzi.GLl-r zi.Eišeg'SL časa.
Roman.   Spisal  M. Lcrmontor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2H4 stranij.   Cona 40 kr., po pošti 45 kr.
l>ul>rovski.
Povest.   Spisal A. S. 1'utkin, poslovenil J. P.       Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
tJa\\ xiiižtMio ceipo
se morejo še dobiti sledeča
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega : Stenografi,]«, spisal dr. Ribič.
— Žlvotopisje, spisal L'ajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Prešlren, si>is;il Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Cšlutin, — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr, J. l'nčnjak. — Ćegava bode, novelica, spisal J. Ogrittec.  Velja ...   .   15 kr.
H. zvezek, I-.: Qbs*g*d Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič,   \elja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. lierihme, poslovenil Davorin HoMnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. haboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži ie 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
V Švico, Francijo, Belgijo,  %m« riU<» n Anglijo najceneje
vi a Innsbruck-Arlaka železnloa.
1/oaj.i voznih listov (kart) za lelmlaa m parnike. Vsa po-jasnili o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah daje zastonj MO—1)
Innsbrnck, Etlerstrassu 13. Mejnarodna prometna pisarna.
RESTAVRACIJA NA JUŽNEM EOLGH70RU.
Ob <«»r» iii in <*r< <i;tii raznih vrst
klobase lastnega izdelka
(zadnji teden pred visokimi prazniki).
V |>«'t«»K  IfJ). <1 <-<•<■ mit rt
morske ribe in ribe iz sladkih voda, karpi iz Donave in ostrige.
Ako bi velecenjeno p. n. občinstvo hotelo za Božični teden Donavske karpe, prosim, da jih pri meni vsaj dO četrtka 18. decembra naroči.
Spoštovanjem
(798) R. Konig, restavratčr.
Velika partija    1 (788—72)
ostankov sukna
(po 3—4 inetrel, v vseh barvah, za polno uiožko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
■ i. Sioirli \ Hrnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 kr.
Brez te varstvene znamke, postavno zavaro-vne, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. MRlici
je odločno najboljše zdravilo zopi r protin ter revmntizeiii. trganje [>» udih, bolefiae v križi ter živcih, oteklino, otrple ude iu kite itd., malo časa ee se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zopei' trganje po dr. Malici" z zraven stojefim znamenjem; 1 steklenica 60 kr.pravega
prodaje samo lutorna „pri samorogu" JUL. pL TI!NK(K2Y-ja na Mestnem trgu it. 4 v Ljubljani.
Zalivala.
Gospodu JUL. pl. TRNKOCZY-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na jinitiiiskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila nrezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujši prihajala in že več d n i j neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Malieev protinski cvet za 50 kr. ter si tfa nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, dii so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jeduakej bolezni priporočani. — Vašej blagorodnosti pa izrekam liajprisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran Jok,
(702_T) posestnik v Šmariji p. Celji.
Naročila z d- žele izvrše se tak >j
v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZ Y-j a
na Mestnem tr^ii v LJulilJaiii.
= 5 = 3
w«n«» 5P F I • H S S-^CK-     % . »Si
• :•: . :•:      :-.-o •«
—^
<
C_i.
C—i.
3
t Dunajsko zavarovalno društvo g
— ^----" >f
M M
P. n.
S tom uljudno naznanjamo, da smo pretrgali pogodbo z gospodom Ja- J£ ^ kobom Dobrin-om in izročili naše zastopstvo v Ljubljani -r
Jj gospodu VlKTOR-ju SCHIFFER-ju, g
nasledniku Ivaua Ev. Wntsclier-a („pri Bačarji"). ^
Izrekamo svojo zalivalo za skazano zaupanje ravno tako prvej oger-skej občnej zavarovalnej družbi, kakor tudi Dunajskemu zavaroval-a«-..,.   n;..„„mn nriivnionu nasledniku in orosimo to zaupanje se na
mm  sKej o d ene) zavarovaiutsj uiuaui, »-v., ^m.......-----
TJ  nemu društvu, njenemu pravnemu nasledniku in prosimo to zaupanje se na
"v^   (bilje obraniti. , .      .. 0„r,;(r.„ :i VI
Ponudbe se radovoljno vsprejemajo pri gospodu Vlktor-Jl bcniner-Ji ^
v Ljubljani in pri gospodih krajnih agentih, kjer se tudi dajo s prijaznostjo ji
potrebi>a pojasnila. g»
V (Iradci, v 7. dan novembra 1884. ^v
Z velespoštovanjem /v
generalno-zaetopstvo v &radci rv
Dunajskega zavarovalnega društva na Dunaji. >^
Ci«-. >iicM)i*i. y^
•X M M M M
.zdatelj in odgovorni uredaik: Ivan Železnikar.
i        ......... ....L       XT..........u Tiulriiniii"
Lastnina tn tisk „Naroune Tiskarne'