Leto IV., šiev. 74. V Cetju, lorek due 4, iulftja *922. Poftnisa fllatera v ecfoflini. 5lane icaio 'IS Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Dm. — Ogiasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med teksiom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posaraezna Stevilka staue 50 p. Izhaja vsak tore&, četrtek in soboft®. Urednostvo Sirossrnajerjevu ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 55. Upravničtvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon št. 65. t=a Račun kr poštnega čekovnega urada stev. 10.066. =3 Zakon iu sloboda. Veličina današnje geiieracijc pred zgodovino bi bi!a v tcm, da po.kaže ilo- volj stoicizma, da preboli v sebi vsc, kar jc zgrajeno s tradicijo, a kar ne od- govarja novemu časii. To je naloga ge- iieracijc, ki se nahaja na preloimi dveli \ ekov, dveh časov in nazorov. Ko je kar preko noči liastalo novo /ivljenje. ki ruši vsc, kar je bilo današnjim ljudi-m veepljeno z odgojo, tradici.io in z dosc- Janjim življcnjcm in iskustvoin. Pod lu- jo vlado smo v borbi za ideal narodnega oslobojenja mogii vršiii le destruktivno i!e!o. Država, v kateri snio živeli. nam m mogla nic nuditi za nase slobodno naroilno življenje in razvoj. V tein ru- scnju z vsakirn pojavom, tudi če je izšel 'z pretirane in ncrnogoče slobode. Kar iiain je bilo pri delu rušcnia ostrejj, te- o narodni slobodi, ne da bi mogli v delu rušenja istočasno odgojiti v sebi sinisel za državo :n za bodočo gradnjo naše narodne sknpno-sti. V lakem nu- položenju je prišla tudi v našo narodno tiržavo ena generacija. ki ic bihi vzgo- jeiia v destruktivnem delu. A ravno s postankorn naše narodne države je nr,- stopila doba velikega konstruktivnega dela- Casi so se naglo sprcmenili, a nc mi. Po rnncnjii nckaterih bi najbolj odgo- varjala država, v kateri bi ne bilo nobc- ne objasti, nobene.ua pritiska na posa- meznika. v kateri bi posaniezni ne pla- ca! nobe-nega davka državi, ki rnu oma- ^očuie življenje in varnost. Zato se naj- tlejo pri nas ljtidje, katerim jc najsimpa- tičneje hujskati liudstvo k nezadovolj- nosti in s tcm k revoluciji. Fe vrste iju- dje mislijo, da ie to sveto narodno in nslobodihio delo. Red v državi. izvrse- vanje zakona in močna vlada se jirn zdi največja reakcija. A ravno to je prvi POÄOJ slobode m napredka. Ti l.iudje lio- čejo, oklcr bodo casopisi go-jili hajdiištvo. dokier boao skušali listi moralno ubiii svojega nn- ¦sprotnika na najnesrarvme.isi jiaein, clo- kler bodo rovali med -larcdom zoper c- dinost in skupnost, a za sebe zaiitevali, naj jih euva ustava, še ü'olg(J ne bo slo- bode. Doba romantiko, iunaških pesmi in vsimpati'enega hajdukovanja je prešla. V naši narodni državi je nastopila doha organizaeije in dela. Mesto, da se toliko mrmra in kaže nezadovoljnost, naj bi se raje delalo s požrtvovalnostjo za sknp- iiost. Mesto praznih fraz naj stopi smisel za red in spoštovanje zakona. Ker le na ta liaein bomo zgradili državo zadovolj- nih državljanov in državljanske slobode, !e tako lahko stopimo v vrsio kuliurnili iiarodov, kot sodelavci v vclikem ljnci- skein dein za napredek elovestva. EM. LILEK: NAPREDNÜ PRAVNO IN VERSKO, MORALNO IN HUMANO NAZJRANJE SREDNJ1VEŠKIH SRBOV, KAKOR SE TO ZRCALI V DUŠANOVEM ZAKONI- KU. — NJIHOVE CLOVEKOLJUBNE USTANOVf. 1. Dusaiiov zaKonik. Car Dušan je viadal od 1-331—1355. •Njegov zakonik se je izdclal na držav- nih zborih 1. 1349 in 1354. Na državni zbor so imeli pristop patriiarh. škofi in igumani (predstojniki sarr.osfanov) od1 duhovniškega in vlastela (plemstvo) od l>osvetneffa stau». Vsi ti elani slržavne.^a /bora so se skupaj v cni zbornici po- svetovali in skupaj zaključivali. Ker se Dušanov zakonik v mnogili svojih odredbali odlikuie s svojo na- prednostja. hočeni tukai našteti doiiCne naredbe ler na to primeriati ta zakonik z nekinij novejšimi nemškimi zakoniki. Napredne naredbe se v srbskem jeziku glasijo: !. »U mome earstvu sile nigde ni- k'akvc biti ne sinije; nasilniku ima se sve ujegovo imanje oduzeii.-:- 2. »Svaki sudija da sudi po zakonu i ne ].k) strähn od eara ili polieijske viasti.« 3. »Ni earn ni kralju ni carier nije dopušteno, da silom körne uzme, kupi ili zamjeni baštinu.«* 4. »Ako se nadje vladalae, gospo- din i!i sveštenik, da uzima mito, da mu so oduzme sve što ima.« 5. :>Pristav ne smüe nistj drugo u- zeti osim onoga, što piše naredba. Ako •je drukeije načinio, iči če pred sud, da se pravda. Nadje li sud. da ie naredbu Dredrugaeio, odsječi ee mu se ni'ke i jc- zik.« 6. »xMitropoliti, episkupi i iguinani da se ne postavljaju po mitu.« 7. »Ono selo koje bi vadllo vampire ]';¦• grKa!udjeri i ka-ludjeriee da živu po i]Uinastirirna.<; Z odredbami, niištetimi' pod števll- ,';. i'i 3.. b/j no- daw: jiw.siaviti zakuu .-a>\ Mimvuega glavarja, kot pravega suverena v drža- vi. kiüert'jMii se ima pokorav.-ifi nidi car hi kralj. Z -odrcdbainii, na.štetimi pod 4., 5. in 6., je hotel prepreeiti p-odkuplji- vost upraviiih, sodnijskih in erkvenih organov. Z zakonskim člartkom, citira- nim pod 7, se je srbski zbor dignil proti praznoverju. s člankom citiranim pod 9., proti nemoralnemu življenju nun in mo- skih samostaneev (samostan sv. Klare v Kotoru so morali razpnstiü zaradi niz- uzdanega življcnja tamošnjih redovnie), s ei., citiranim pod št. 8, pa iioee iibogim zasigurati stalno prehrano od strani cerkev prema ustanovam. Stroge so kazni za pijancc: *' posestvo. »Da se pijaneu iskopa jedno oko i udsječe jedna ruka, ako drugcga okrva- vi; ako ga ne okrvavi, dai se kazni sa sto batina i da se na to baci u tamnieu (jeeo) i kad se iz tamnice pusti da se opet bije staporn.« Kako blage so v leni pogledu kazni v avstrijskem, kazneiietn zakonu: 1—S üni zapora po § 524, 1—6 meseeev po § 523! Po § 2 istega zakona se ne sine de- janje. izvršeno v polui pijanosti presojati kot hudodelstvo; po § 236 pa se ima v naklučni pijanosti izvršenj hadodelsivo kazni ti samo kot prestopek. Takšni na- zori o kažnjivosti pijanosti in taksne lahke kazni za zloeinska dejanja, počl- lijena v pijanosti, iza^zivajo naravnoe na hudodelska dejanja. Sai venio, da se dostikrat tisti, ki namerava izvršiti kak- šno hudodelstvo, napije do oiianosti. da bi potern bil blažje kaznovan. Takšnl zakoni seitijo hudodelce, pa ne društvo pred hudodelskimi dejanji! Srbsko pravo no pozua postavljanja na sramoiui oder, kakor ie tn bilo obi- eajno v sosednjem nubrovni'ku, v /adru Avstriji in drugod. V Dusanovi Srbiii se nl vršilo obglavljenje, pae pa v Bo- sni. Srbski zakonik ne pozna mueenja (torture) pri sodnijski preiskavi pa tiicJI ne kot kazen, pac pa n. i>r. nemški ka- zenski zakonik cesaria Karla V. izdan 1. 1532 pod naslovoni «Constitutio en- minalis Caroli«. v eitatih eitiran s tremi C. C C. Tudi v prvi avstrijski ktuensKi zakoiuk, ki se je izdal /a eesarice M ' ie Terezije i. 176S. v t zva-no siano« je tudi bila tortura surejeta, ne .samo kat kazen, ampak tudi kot pravjio sredstvo pri preiskavi. V ?>rvi izdaji tega. zakonika najdemo narisane vse za mn- eenje uporabljene instrumente in vse načine, po katerih bi obtoženca miičili. Koliko so se tni'dili v XVIII. stoletju za odpravo torture nemški vseuč. prof. Thornasius, franeoski književnik Vol- taire in Talijan Beccaria! Od vladarjev ie prvi ukinil mučenje pruski kralj Fri- derik II. (1740—1786); to je bil njegov prvi vladarski čm pri iiastoprn viade 1. 1740. Pod uplivom dunajskega vseuč. prof. Sonnenfelsa jc tudr Marija Terezija ukinila porabo torture pri preiskavi I. 1776. V nemski državiei Gothi je bila še le 1. 1828. celo ukinjena. Konec prih. Catulle Mendes: Kamen preskušnje. (Iz francoščine ) (Dalje.) Strepetal je kakor bi ga bila že za- dela pušeica, priletela Da je le osa in ga pičila v stegno. Zaeel je bežati, osa ga .ie zasledovala kakor razjarjen bik, trnje ga je zbadalo v noge, katere si je otolkel ob štorih. Komaj se je z nogo dotaknn tai, je že odskočil, ker ga ie spekel poa- Plat, kakor bi stopil na razbeijeno plo- •-'eo. KoTieeno je začel skakati kar z eno iJOgo, kakor deeek. ki se igra. Sramota, da je nag pri belem dnevu. petje in po- smeli ptičev ga je bolj razburialo, kakor zbodljaji trnja in klofute vei. V dim je zapazil od dale: med ska- lovjein odprtino jaine, podobne žrclu vcKke pošasti. ki je kazaia orjaskc ostro zobe. Zevala je na široko, brado pora- sčeno z Tiiahom in rastliniem. Vendar jc našel pribežališče, Ovit od temc je prs čakoval noč. Vstopil JC Dvoje teles, ne (iivjih živali. se je pretnikalo v teini, ena drug! tako blizu, iz njihovih nst so pri- hajali vzdihi, sladke besedc so odmeva- le in zadovoljen smeh se ie Rlasil. Clo- vek bi misiil, da je v tern pošastnem žre- lu vgnezden zalju'bljen par. Slisal je te [ besede: »Drugega? Že dovolj predrzno ie imcti enega, nehajte!« »Povejte zakaj, Elys.« »Zakaj, zato ker jaz lako hoceni.« »Toraj. Elys me Ijubi 1j na pol.'< »Na pol, je preveč rečeno.« >Vee ni mogoee storiti. »Nehajte vendar, sem rekla. Ali res ne bodetc ubogaii?« »Kdo bi se ne jezil, ubogaj.« »Domislite Se vendar, kaka dania sein jaz.« »Kako bi se domislii, ko vas komaj na pol poznam?« «Pomislite, Raymond de Miravals, po igri, v kateri ste zmagali1, sem vain dovolila, da smete spati pri meni, a sa- mo v viteski opravi.« »Dobro obdržal bom oklep, a slekel bom golenice.« Nato se je dama smejaia in šepetala, :t ne d-olgo, ker ji je poljub zapr! zaljub- Ijena usta. Pierre je stisnil zobe. Drugi se Iju- nijo! Če bi bil le oblečen. Stopil bi k njej in ji zaklieal: »-Pojdifc na solnce, da- iua in nai bo ta gospoJ kdorkoli, znajte, da jaz vee veljam." !n res ji ie dokazai uekoliko pozneie. Obrnil se jc ter iskal druge samote. 1'cmv'ii gozd mu ie nudil cgodno prebl- žališče. Tekel je, sklonjen, da bi ne tol- kel z glavo ob veic, bolj nizke pa je prf- vzuigoval z ranjeuimi rokami. Sladek nc- pretrgan sum mu je udarjal na uho, mor- da je potoček, ki žubori po pesku. FBlizal se je studencu, ali morda eelo reki. Med biejem bi se lahko skril kakor rogati pol- bogovi, kakor jih popisuie Teokrit, sira- kirški pravljičar. Tekel je hitreje. !:akor bi plaval pc zelenem rastlinstvu. ?um ie postalal moenejsi in jačjk Začutil je hlad in dun po vodi mu je prihajal v nos. Kmalu je zapazil povrsino vode, na bregovih pa so povešale vrbe veje. Kakor dame raz- pletene lase. Ko je prisel na obrezjc, sc je Pierre ustavil, med ve.iami jc zapa^il konieasto poikrivalo. vso pokrito s ka- meneki. (»Sveta Marija,^ je zakrieal Pierre in sc prekrižrtl). bi'a je škofovska mitra. To sreeauje ni posebno ugajalo Pi- erru. Tak sveti irioz, kakor mora bit! .škof, se vraea najbrže :c romanja ter se gotovo hladi ob vodi Pierre se je približal vodi in se pri- pravljal, kako bi nailepše pozdravil sko- fa. ko jc zaslišal iilaJek in zopet osoren glas, ki ni bil podobe i moškemn služai)- niku božjeinu: »To so nesrece.« praviin, »kalerih se je treba izogibati.vx »Alaetta.« je odgovoril škof, »v Ro- man ino vom gradu je toliko gostov, koli- kor postelj in če r,e morem ležati v po- stelji svoje zene, grem spat v slamo na svisli, kar se meni popolnoma spodobi.« »Govorite resnico,« je Tekel sladeK glas, * ali vam ugaja, da objeroa kafc star in suh, naj bo kdorkoli, ponoči vašo ženo?« »To je za krotenje mesa,« je odgo- voril škof. V legendah beremo, da je ve- liko svetnikov za pokoro položilo poleg sebe okostje rnrlica. Za suho ženo se spodobi, da je njen inož. kot eerkvena oseba, Ijubljen od debelc dame. Pri Kv- doksi bom delal pokoro, kar sem zagre- šil pri Alaetti.« «Premotiti me hoč-ete z vašimi po- kloni, jaz s iemi še niseni zadovoljna. ^e vam ugaja nagota. greste iahko spat v drugo posteljo.« »Ali niso te vrbe lep.se kakor vsa- ka soba? Ta zelena blazini je prijelnel- ša, kakor vse postelje na svetu, ni lepo, da tako nebeško lepa usta, kakor so va- ša, govore samo trpke besedc?« »Oh. Hoard,« je odvrnila Alaetta. »kadar bodete prišli pred nebeška vrata, se vam bodo kljub vai5im grehom odpr- la, tako govorite pren:etcno in zapc- Ijivo.« (Daije prihodnjie.) Danes v torek 4. jul.ob pol 9.uri zveč. kres na Starem gradu. Stran 2. »NOVA DÜBA« \-t. 74 0 islamu. (Pr^edavanje Ed. Shnnica na celjskem Ljndskem vseučiliščiO (Dalie.) Abu Sofjan pa ni rnirovai. Leta 624 je sei prori Medini z 10.000 rnožmi moc'- iio armado. Mohammed ie obdal po na- svetu perzijskega sužnja Medino s ši- rokim okopom. Težava preskrbovanja amiadc, izvrstna diplomacija Mohamime- da in mrzlo zimsko vrem-e ie prisiHlo Mckkance, da so odšli. iWohammedova moč je pa vsled tega zelo pridobila. Po sestl'etni odsotnosti iz Mekke se je od- ločil tjakaj romati z 15(XJ možmi-, ki so bill oboroženi samo z meči. se je podai na pot. Mekkanci ran pa niso zaupali in so mu šli oboroženi nasproti, tako da se jim je moral umakniti v Hudeibijo, kjer so sklenili desetletno premirje in je Mohammed dobil dovolienje, da sine prihodnje leto obiskati Mekko za 3 dni. Ceprav jc bil v pogodbi imenovan Ie kot Mohammed, sin Abdallah in ne kot prerok, je bil vendar v te.i listini prvie imenovan kot samostojna oblast- Pri- hodnje leto je prišel za tri dni po dogo- voru v Mekko, a med tern easom so se od'stranili Koreišiti iz nresta. Vedno bolj se je širila njegova vera in oblast. Islam naj bi' bila svetovna Teligija. Bizantln- skemu cesarju, Perziiskemu kralju. Abe- siniskemu negušu in drugim vladarjem je poslal pisma, v katerih jih je pozvaT, da ga priznajo kot božjega ooslanca. Ca sprejmejo islam tcr da se podvržejo nje- govi oblasti. Njegove poslance so spre- jemali s preziranjem in zasmehom, toda se v istem letu je poslal armado do Mrt- vega morja, kateri je načeloval Seid, kl je padel, vendar so druga podvzetja n3 sirskl meji Mohammeda zopet povzdig- nila. Mekkanci niso držali pogodbe, zato je §el proti Mekki v Ramadanu 630 z vc- liko močjo, Koreišiti so se morali vdatl in prevzetni Abu Sofjan je prišel k Mo- hanrmedu prosit za milost in potrdil, da bodo Mekkanci sprejeli islam. Moham- med se je, čeprav ztnagovalec, pokazai zelo milostnega. Obljubil jim je, da iim bode odpusti'l. Ko ie prisel v Mekko, Je jahal sedemkTat okrog Kaabe, vstopll van jo, jo očistil malikov in molll. V Mek- ki ie razglasil splošno amnestiio. Naslednje leto je bib leto deputacij. Od vseh strani so prihajali poslanci be- Quinskih rodov in se mu kkmjali. V Mekko je pa poslal to pot s karavano Abu Bekra, ker ni hotel stopiti v mesto, dokler ni poganstvo popolnoma iztreb- Ijeno. Določil je, da se ne smc nobcdcn pagan več udeležiti romanja. Na ta na- čm je bilo poganstvo v Arabiji hitro | vničeno, vendar so sc tolerirali kn- ; stjani in Judje. Svoje poslovilno romanje je nasto- pil Mohammed marca leta 632. Iz gore Arafat je govoril več kot 40.000 brojeCI množici romarjev, kjer jhn je še enkrat razložil postave islama in sc dodai ne- kaj novih med njimi tudi, da se čas ste;e po luninih letih z 12. meseci. Cutil je, üa ie to njegovo zadnje romanje v Mekko, iz njegovih poslovilnih besedi odseva zavest. da je dokončal svoie zemcljsko delo: »Danes sem d ok one a! svoio vero m izpotnil mcTo svoic Ijubezni do vas, mo- ja volja je, da je islam vaša vera. Do- polnil sem svoje poslaništvo, zapust:! sem vam knjigo Allahovo in jasne po- stave, če se jih hoste drzaü. ne boste nikdar zašli.« V Medini jc še ¦einkrat nastopil v mošeji, s smrtno senco na čelu in nav- dušeno govoril vernikom. V naročju svo- je ljubljene soproge Aiše ie zasniva! večno spanje opoldne 8. juni.ia leta 632. m-ož, ki je ljubil svoj narod. ga zedinH, zapustil pcxljarmljeno Siriio in dull pod- jarmljenja celega sveta. (Dalje prihodnjic.) Paiifiöne lresfi« Obisk Ijutiljaiisklli zauDii'tkov JDS pri inuiistru dr. Žerjavu. 2(). junija so o- biskali ljubljanski zaupniki ministra 2erjava v Bcgunjah. Njim so se pri- družili tudi zastopniki JOS na Ooren]- skem. Na vrtu vile, kjer stannie dr. Zqv- jav, se je zbralo nad 100 zastopnlkov iz vseh slojev. V njihovem irnenu sta go- vorila za Ijubljansko nkrajno organiza- cijo ravnatclj A. Jug, za txveii ¦Ijii'bljan- ske nadučitelj I. Lapajnc iz Cerkclj. Dr. Žerjav se jim je v polurncm govont za- - i.vUui za ncomajaUw- •.uwa...^ c.\ ,.w.- daril, da se nasprotnilkom ne bo posre- 0i!o razdvojiti dem. stranko, dokler sio- jijo organizacije tako trdno in sklenjc- uo kakor kažejo zborovanja zaupnikov in danasnja krasno uspela manifestacija. Ce bi demokratske organizacije samo malo dvomi'e o njegovi poitenosri in nc- bebičnosti, bi bil on takoj pripravljen, oJ'loziti poverjena rrui oolitična mesta. Pot em se je s posanicznimi zaupniki Sc pogovarjal. Pred odhodom so zapolr Lepo našo domovino. Marinkovjcev »asleUuik. — Minister dr. Žerjav ostaiie. i\a Scjl nun. sveta 30. junija se je razpravljalo tudi o spopolnit- vi praznih ministrskih niest. Ministri ra- dikalne stranke so podaii izjavo. ki naj služi kot demanti v javnosti razsirjenili vesti, da zahteva ministrstvo notranjüi zadev radi'kalna stranka za sebe. Pre- puščeno je demokratom, da sami po svoji volji zasedejo to mesto. Glede mi- nistrstva soc. politike so izražali članl viade rnnenje, da z ozirom na možnosr, da se minister dr. Zerjav Id. julija vme na svoje mesto, ni nobenega razloga. da bi se v tern resortu izvršila kaka izprc- meinba. Pop. se ;e v dem. klr.bu nada- ljevala razprava o zasedbi praznih nn- nistrstev. Splošno mncnje je, da naj q'r. Zerjav, ako mu zdravje dopusča, zadrži svoj resort. V slučaju. da bi minister MarinkoviC- ne hotel prekiicati svoje tje- misije, se imenujeta kot kandidata zu njegovega naslednika posL Pečič ter bivši minister Timotijevič. Politični položaj v narodni skupš^i- ni. V skupščini so se vrsüi 1. tin. neob- vezni pogovori o raznih vprasanjih, ki so na dnevnem reuu. Kreditna debata ac bo končala v prilog inozemskemu poso- jilu, ker bodo tudi radikalci glasovali zanj. ülede clanov klerikalnega kluba se trdi, da bodo še naprej v opoziciji. ki bo imela značaj obstrukcij^. Hocejo o- virati delo vlade pri vsakem koraku in jo komprornitirati pred L'udstvoni. Ministrov in poslancev obisk na za- grebškem velesejmu. »Jutro- porocu: Poslance narodne skiipščine, ki so ods'i v Zagreb na poset velikega sejma, so Ze v Sisku sprejeli odposianci velesejma. v Zagrebu pa so ifti sprejeli ookrajinski namestnik Demetrovič. ministra i>. r. Krizman in dr. Alaupovič, podpredscd- nik velikega sejma dr. I"ranges, odbor krajevne organizacije demokrat. stran- ke, demoikratski obcinski svetniki. kra- jevni odbor radikalne stranke. Sokoli .In številna druga pub'lika. Prišla sta minf- stra dr. Kumanudi in Omerovic in 74 poslancev in sicer -U demokratov s predsedni'kom Davidovidovieem na Cc- lu, med njimi dr. Kukovec in Reisner. 16 ra'dikalccv. poslanci SKS Drofenik, JVlr- molja, Majcen, od socijalistov Ctbin Kri- stan, republikanec Ojonovič. 2 poslancn seljaškega kluba, 3 od narodnega ru-»- slinianskega kluba, 3 zemljoradniki. 16 novinarjev in 3 uradniki narodne skup- ščine. Ob 11. uri so se zbrali gostje na seimu. kjer jih je pozdravil predsedniK Ratkovič, odgovoril pa mu je predsea- nik nar. skupščine dr. Ribar. nakar se je začelo ogledovanje sejma, ki se je na- daljevalo tudi pop. Ob 19.30 je bila slav- nostna predstava v nar. gledališču, ob 22. pa večerja v Jugoslovanski kazini. Na sejmu je bil posebno navxlusen sprc- jem, ki ga je priredilo gostom Oospodar- sko društvo. Tu jih je pozdravil pretf- sednik grof Miroslav Kulrncr, odgovorli pa je zopet dr. Ribar. Za njirn je govoril poslanec Gjuričič, ki je nazdravil Za- grebti. V globokem govoru je predscdnik demokratskega kluba Davidovič nagla- šal. da1 kar je Zagreb Hrvatom, ie tudi Srbom. Beograd pa da mora biti Hrva- tom, kar je Srbom. Mesto Zagreb mora biti ognjišče nacionalne kulture, nacio- nalne kulture. nacionalne zavesti in go- spodaiskega napredka. Za njim je po- ndaril posl. dr. Kukovec, da se nikomur ne smc zdeti čuden protest parlameu- tarcev na gospodarski ustanovi, ker je zelo potrebno, da se mora^o poslaiic1- povsod spoznati z vscm in da moramo skupno pomagati drug drugemu. Mo- mentani razdor je malenkost z ozirorr. na zgodovinsiki razvoj. Poslanci ccio- kupnega naroda so prišli, da počastiio Zagreb. Srbijanci spoštuieio hrvatsko deLo in napredek, ki ga danes pozdrav- ljajo legitimni zastopniki celokupnega naroda. Potcm je govoril posl. Aleksa Žujovič, da morajo ne samo Sumadinci, teniveč tudi muslimanski Spaho in hr- vatski Radič upreti vse svoje silc za re- ! bitev po! milijona «lasega naroda, ki ži- vi v Trstu, Ciorici in Zadru. Ni'vduseno jc bil sprejet tudi govor poslanca Etbiua Kristana. ki je rekel, ;!a govori kot opo- zicijonalec, da pa nc račiina s tern, ila ga bo tudi tukaj i)rcdsednik narocine skupščine pozval na red. Vse, kar je tu na semnju razstavljeno. je delo jugoslo- vanskega delavstva, ki ie pokazalo svo- io zrelost, moe in dobro \oljo, da de'm v splošno korist, za odpravo težkoč, ki jih je povzročila vojim, da pa se vidi. da se i:aša država iz prunitivnega stanja evo- luciunira na bolje. Ta evolucija zahteva široko polje in zato se ue smejo cepiti v množico malih, teinvec prütvorit: v enn veliko zajednico jakih. Italija v finančniii stiskali. Ker znaša proracunski prinianjkljaj v Itaiiji 6 mi!i- jard lir. deficit železniške in tcleionskc uprave poldrugo milijardj, državni doig 110 milijard lir, od katcrih zahteva An- glija vračilo 100 niilijonov ziatih lir za oktober, je gospodarski odsek italijan- skega parlamenta obiavil ok lie na prc- bivalstvo, v katercm pozivlja. naj vsi ž!- ve stüdljivo in uradniki naj ne zahtevajo novih povišanj. ki povzročajo državi no- vih izdatkov. Revolucija v Turkestanu. Iz Pariza prihajajo vesti. da je v ruskem Turke- stanu izbrulmila revoiucija. Ustaši no zavzeli mesto Aškabo in obesili pred- sednika mestnega sovjeta. Po trditvi boljševiških listov vodijo vstaše carsTci oficirji. V Turkestan prihaiaio stalno nova ojačenja iz evropske Rusije. Celjske novice» 'Kres na Starem sradu. Kakor siiio že poročali. proslavira moška in ženska podružnica CMD spomin na sv. Cirila in Metoda danes, v torck dne 2. juüja. Prižgal se bo'kres okrog 'A9. tire: sodo- luje železničarska godba in CeljsKo pevsko društvo. Občinstvo se vabi, ua poseti pri tej priliki Sta;i grad v kar naj- večjein številu. Pevska vaja združenega iiioškega zbora za kresni veeer cine 4. tin. na Starem gradu sc vrsi dunes pondeljek 3. julija oh 21). uri v mali ovorani Nar. do- ma. Polnoštevimo! Priročni voznl red .ie izdala Zvezna tiskarna v Celju. Stanc 6 Din in se dobi v Zvezui tiskarni in knjigarni (loričar & Leskovšek. Podružnica družbe sv. Cirila in Me- toda za Oaberje prircdi v sredo 5. tn«. prijateljski sestaneik na vrtu pri g. Ce- čeku v (iaberju. Vsak zaveden Slovenec naj Sc udeleži sestanka, da tudi v Ha- berjih proslavimo dan sv. Cirila in Me- toda. Na vsporedu je godba. petje in pro- sta zabava. Začetek ob S. uri vveeer. Vstop PTo.st. Vajeniška pomo^niškn preizkusiiüa v Cel.iu. V nedeljo due 2. juüja dop. se Je vrsila pomocniška preizknsuja vajenccv obrtne zadruge kovinarjev in stavbenl- kov v Celju. Preizkušnji se je oodvrglo 14 vajeticev in sicer 3 kljueavnicarji, 3 kovaci. 3 elektrotehniki, 2 kleparja, 2 kolarja in 1 zlatar, od katerih je napra- vilo izpii 8 s prav dobrim, drugi pa z dobrim uspehom. \'ajenci so predlozüi komisiji samostojno izvrsene izdelke \- jako lepi in interesantni obliki, iz ka- tere je bilo posneti, da rokodelska o- brt v vajeniškem in strokovnem oziru znatno napreduje. Ob prisolnosti ucnin mojstrov tcr deloma vajeniškili staršcv je končal preizkušnjj s poučnim in stro- kovnim nagovorom na oproščence s:. z-adruzni predstojnik in predscdnik prc- izkusne komisije. Umrl je v Ljubecni pri Celju gosp. Anton Juteršek. trgovec. gostilničar in veleposestnik. F^IP-! Oijaška kuhim i v Celju »e sprejeln od 1. — 30. junija razun >'c objavljenlh daril se sledeče pnspcvke: po 1000 K: Zadružna Zv^eza v Celju; po 400 K: abi- iurijenti drž. realne gimnazije v Celji; od čistega dobička cbit. vcselice; po 80 K: g. prof. Rud. Kraniec, nabral na izle- tu; po 68 K: namoščenci davč. okr. o- blastva v Celju (prispevek za junij): po 60 K: g. Cop - Križanič. najdenina; po 40 K: %. prof. Pavel Holeček v Celju; po 24 K: g. Fr. Skaza, učitelj v Velenju; po 20 K: g. Jos. Gunčer, župnik v Šmi- lielu nad Mozirjem. V živilih so darova- li: g. I. Goričan, sadjerski nadzomik v Višnji vasi kis v približ.ii vrednosti 780 kron in g. Urbančič. incsar v Celju, 6 kg pljuč. Iskrena hvaia! Prijavni urad išče: Fadežnik Mar- tina, Lukač Frančiško. Povisclil Jožefa, 1. Radakoviča. kateri nai bi bival v Fraii- kopanski nl. 4, Dragico Cevna, katera iiaj bi bivala v Benj. lpavčevi ul. 14 in tma sorodnika Antona Cevna pri Ma- riboru, h"any Habjan. ki ima znanko icio Lock na Dunajii VIII, Krotenthalberg 4. Natalijo Seršen. ki je svoječasno bivala v Aškerčevi ul. 7 pri Rudoliu Stanic, katera je znana s Silvijo Pirc, Ano Ja7r- bec, katera je znana 7. .lankotom Solcr iz St. Jurja ob j. ž. in Miliko Koželj, ka- tera je bivala svojecusnö na Krai«a Petra cesti 7. Sokolstvo. Zlet Savhi]sko - Šalešhega okrožja CSŽ v Žalcu due 2. julija. Po krasno u- spclih zletih Gornje - posavskega okroz- ja v Radecah, celjskega v Šmarju pri Jelšah, jc vceraj Savinjsko - šaleško okrožje zaključilo v Žalcu letošnje okro- žne prircditve. Nasiop jo bil dostojeii in za sokolsko stvar časten. Po prihöfiii vlakov se je vršiia povorka sokolstva po trgu, na kar jt pozdravil žalski župan g. Vabič pred občinsko hišo zbrano So- kolstvo; odgovorili so: za žalskega Sokola brat Vilko Kukec. župni sta- rosta in za okrožjc brat Kurnik. Po- vorke se je udeležil jezdn: odsek CSŽ pod poveljstvom brata Bernardija, 61 članov v kroju. 56 članic. naraščaj in deca. Pri javni tclo/adbi popoidne na prostoru brata Robleka pod vodstvom br. Kukca je nastopilo 6v^ članov z ljub- ljanskimi prostinu vajaiih, 23 gojeuK ženskcga naruščaju iz Ceüa s prostimi vajaimi in moški naraščaj iz Cclja in Pe- trove s prostimi vajatni. Nato je sledila skupiua iz Zalca na lestvi, katero je iz- vajalu 14 bratov, na kar je nastopila žen- ska deea iz Vranskega in St. Jurja on Taboru. (24), nato možka deca iz 2alca (2\) s palicami. Proste vaic ic zakljuetl nastop 67 clanic, na kar ic slediia orosl- na telovadba. Mnogo hvaie so želi žen- skadeca iz Vranskega in St. Jurja ob Ta- boru, nioški naraščaj iz Celja in Petrovc in ženski narasčaj iz Celja. Sploh je bila izvedba vaj vseh oddelkov tako preclz- 11a, da je težko dati prednost enemu all drugüinu odck'lku. Po koncani telovadbi se je vršila poleg tclovadišO.i na ualaSC zato prireiencin vcseiičnem prostoru ze- lo dobro obiskana ijudska zabava, pri ka- teri so marljive Zalske dame stregle v raznih bufetih. Ob prireUitvi je svirala železničarska goJba iz Celja. Dobro u- spela prireditev ostane vsem udeležni- koin v lepcin spominu. Na svidcnje Tia župnem zletu v Celju! Zdruvo! Sokolsko društvo v Kou.ik"ah prireüi v nedeljo, dne 9. iulua javno telovadbo >; vrtno vcselico ter vabi s ten» vse pri- jatclje Sokolstva k obilni udeležbi. Turistika in sport. Otvoritev avtoniobilne ceste iz Sol- cave v Logarjevo dolino se }c izvršila na Vidov dan zjutraj. Ccsta je scdaj po- polnoma dosrajena in za vozovc in av- tomobilc, ki niso pre-dolgi ali pretežki, povsem dobro in brez nevariujsli vox- Ijiva. Prvo vožnjo so napraviH avtomo- bili gg. Frana Roblcka, Petra Majdiča m Antona Kuneja. Prisostovab sta pri o- tvoritvi zastopnika Savinskc podružnlce SPD predsednik I"rune Kocbek in pod- predsednik dr. Kalan. Za novo cesto si je predvsem nridobil velike zashige ocf- boniik SPD g. !rranj) Roblek. od kaie- rega je izhajaia incijativa zn ce'io akcijo in ki je vodil tudi nabiranje prispevkov ter delo same. Poles mega seveda nc- iwnorni predsednik Savinskc podružnice g. Kocbek. Pa tudi doinacinoin grc veli- Iva zahvala. da so stvar sprejli s pravil- nirn razumevanjem važnosti nove ccste tako za turistiko kakor zi\ gospodarstvo prizadetega okoliša in so pri delili krep- ko in z veliko /nemo ter naglo sodelo- vali, tako da je bila cesta zgrajena ta- kore'koc v par iednih. Na čelu domači- nov sta si stckla posebno zashige posest- nika iz Logarjevo dolir.e -t%. Plesnik in Robnik p. d. Logar. Vscir prizadetiin gre iskrena zahvala, katero iim s tern izreka vodstvo Savinskc podmžnicc. Ravnota- ko pa tudi vsem oniin. ki so z denax.nijni prispevki omogočili in podpirali napra- vo nove ceste. V turistovskctn oziru je ta cesta zelo važna, ker na prijeten nx- čin skrajša tako dolgotrajen dostop k Savinskinr Alpam iz Stajerske. strani, ka'jti razdalja med Soleavo in Piskerni- Ltev. 74. »NOVA D03A« St ran 3. rUA'o koeo, ki sicer ni prevelika jc kot i::krjuček dolgoirajne vožnje all pcshoic cxii Rečice na Paki do Soleave vendar neprijetno podaijšanje pota do vznožja Alp sainih, zlasti pa neprijefrno podaljša- nje psrčje prekrasnih Savinskih Alp sa- hi))i in vživajo tarn divnost alpskega sveüu Prepričani smo. da bo nova ces^a stevilo obiskovaicev planin in zlasti Lo- ,a:::rjeve 'doline snatno dvignüa. Jiugoslovanski gasilec. Prostovoljiio gasihio draslvo v Slo- vewi&radcu je praznovalo v nedeljo due II. jun. th 50-ktnico svojega obstoja -r. cz:rom na tnkajšnje raznierc dostojno. Izmect članov ob ustanovitvi društva ž\- viia le še oba brata Pruš. obrtnik:: In posestnika v Slovenjgradcu. Po oiicijel- n?h slavnostnih točkah na predveeer in dopoldnc je bila popoldan ob sviraniu ielez.nicar.sike godbe «Drave.< iz Maribo- ra jjudska veselica na vrtii tuk. osnovne §ok', katera jc donesla v dnistvene na- mene eistega prebitka okoli 20.000 kron. .Za'hvaia in cast vsem vrlim gospem in gospicam ter gospodom veseličnega otf- bo?a v šotorift itd., ki so z marljivostjo hi rodko požrtvovamostjo pripomogli k tkibremu uspehu. Omcniti je še, da so nekateri tukajšnii meščani iz /naletikost- nih osebnih motivov delali na to. da bi prireditev doživela fiasko. A v zadošče- nje prirediteljem osotnto pa društvene- niu načelniku g. Druškoviču se ta naka- na i>r posreeila. Zalostcn tak pojav zla- .sti r»ri 50-lctnem slavju tako obeekorisc- ¦K-fra društva. D a p i s i. Teharje. Na prijazno vabilo gosp. Fr. Sodina je priredila teharska šoia poueni- izlet na njegovo krožno cpekar- nico na Ljubečni. Ob tej priliki je g. So- dm kot stari prijatelj sole z nemalimt stToški prav lepo pogostil solska mladi- H€. Bodi njemu kot vsej njegovi obitelji prjsrcna zahvala! Ob šolskem sklepu pa -se z iskreno zahvalo spominiamo tudi g. Zatfravca, ki je ob mnogih prilikah v rm- nurern šolskem letu obdaroval naSo mla- tfe-o s pecivom! Dobrna pri Cefju. Na dan kraljeve pcrokc in na »Vidov dan« priredila je iuk. sola v topliški dvorani narodno sla- vnost z govorom, pct.fem in deklamacl- iairri. Topliški gosti so nabrali prosto- vo1j»e prispcvke za šol. knjižnico, za kar se jiin izreka prisrcna zahvala. Po- hvaJna omenitr nam je tudi topi godbo, ki je ;tares umetniško proizvajala izbra- r>e stovanske koncertne koraade. Rogaška Slatina. (Proslava Vidove- ga line.) Rogaška Slatina si je nadela pssAznično obleko že na predveeer Vi- dovega dne. Raz zdraviliskih his so pla- poJale zastave in v mraku so zasvetUe neštcvilne clcktrične luči v raznih bar- vah. Slika Rogaškc Slatine — iz raz- g-lednega stolpiča na Tržaškem griču — ie bfla prava »Beneška noč*. Ob K>9. uri zv-Ujedt- rjenjefc. \'iharno ploskanje in »živijo«- klici so zaključfli to najlepso točko pro- slave Vidovega dne. Iz Slovenjgradca. Pogrcb unirle go- spe Marijane Zelezmkar, soprogc zdrav- nika-primarija, staroste Sokolskega dri?- štva v Slovenigradc» itd. dr. Vinkota Železnikar v nedeljo dne ^5. junija tl. ob 4. uri pop. je bil nad vse slovesen m pravi izraz visokega spoštovanja, kaic- ro goji slovenjgraško prebivalstvo alt bolje celi okraj do rainice in cele rodb^ ne. 2e pred doloceno uro se ie zbrala pred hišo žalosti velika množica l]ud- stva. Po blagoslovijenju krste je zapeto polnoštevilno slovenjgraško pevsko dru- st\ro pretresljivo QregoTuiii - Aijaževo žalostinko »Oj težka pot. oj tožna pot*\ Nato se je pnčel pomikati žalni sprevoa proti pokopališču. Za križetti šolska nila- dina z učiteljstvom. prostovolino gasiina drustvo. Sokoli, Sokolice ter naraščaj, pevsiko društvo. duhovščina. mrtvašhl voz s krsto in na vsaki strani mrtvaškc- ga voza častna straža stirih Sokolov. Za krsio 3 otročiči rajnke v starosti od 3 do 8 let, soprog in sorodstvo, zastopnikt vseh oblasti in uradov. stanovski tova- riši soproga in nato nepregledna ninožica meščanstva in okoliC-anstva celega o- kraja. Milo in srce pretresujoce je bilo gledati nežne otročicke pokojne gospe. ki so korakali za roko se držcč za krsto svoje nepozabne jnamice, ki jih je tako težko zapuistila. Po običajnih inolitvau ob grobu je zapelo pevrsko društvo več- no lepo: »Vigred se povriie--« z dodat- kom posebej za slovo zložene kitice. ki je tako turobno in solze izvabljaioc po- lagala otročičem, se še ne popohioma jasno vellke izgube zavedajočim, v uste- ca sledeče besede: »Mamica preblaga, Kdo bo zdaj tako, Otročiče Tvoje Ljubfl presrčnor Z Bosom klieeino Ti zdaj Cuj naš zadnji glas, Glej z ljubeznijo na nas Ko prides v sveti raj.« Ob zvokili Ie. tako čustvcno zapete kitice in v poglcdu na zapuščer.e nialc- ke ni ostalo suho nobcno oko Bodi vr- lemu gospodu soprogu ob izgnbi srerio ljubljenc driižice in vscj visoko sposto- vani rodbini v dcino tolažbo tn veličast- jii sprevod in zagotovilo. da žalujcjo t njimi vsi, ki so pokojno gospo poznali. BUtgi pokojnici, ki je v svojem življenju toliko pretrpe-la vsled različnih bolczni. pa bodi zemljica domača lahka. Sv. Rok ob SotSi. Na Tetovo se je vršil pri nas shod klerikalne stranke. Dasiravno se je za shod že cele tedne r.- gitiralo ter se je v ta namen uporabljalo na dovoljen in nedovoljen način tuJJ prižnico, vendar se je zbralo ta dan ie 10 moških in 6 žensk na shodišču prea župniščem. Govoril je sam gosp. Krajnc iz Celja. Govoril je o previsoki kraljevi civilni listi, o vojaštvu, o hudih časih ter o zlatih časih, ki jih prinese Slovencem avtonomija. Izvolil se je tudi o-dbor kJe- rika'lne stranke, za kojega predsednika je bil izvoljen — Nemec Bamnan. Tako se skuša ob hrvatski meji utrjevati že itak zrahliani patrijotizem. Okrajno gla- varstvo bi naj take shodc v >^svobodnih krajih« bolje kontroliralo. Dnevna krönika. Cenjene naročnike, ki še also po- ravnali zaostale naročnine, orosinio, da isto vposljejo v najkrajšcm času, ker smo drugače primorani list ustaviti. Ka- terim pa je potekla. nai jo blagovolijo zopet vnaprej poslati. Kralieva dvojica v Selcih na Gorenl- skem. 29. jimija ob 4. popoldne sta se pn- peljala kralj in kraljica v Selca. Ko ie ljudstvo zapazilo avtoniobil mu je za- gradilo pot. Kralju je deklica poklonila šopek cvetlic, nadučitelj Mihclčič ga ]e povabil v solo k razstavi, s katero je bil kralj zelo zadovoljen, kraljici pa je po- darila Ela Orlova. učiteljeva o.,:,;\...-,a /. malini siiičkoni na rokah supek lepega cvetja. • Iz kraljevega dvorca na Bledu. Z Bleda nam ix>rocajo: V četrtek zvečer je kralj povabil ministra notranjih za- dev drja. Vojo Marinkovija in bivšega inmistra Antona Kristaita- tia večerjo. Kralj je zadržal svoja gosia pri sebi do 11. ure ponoči. — V sredo. na Vidov dan, sta bila pozvana v dvor na večerjo blej- ski župan gosp. Tome in kapelnik 2elez- ničarske godbe gosp. Bačar. — V petek sta kralj in kraljica v spremstvu prince- zmje Jelene z avtomobilom napravila izlet preko Ljubliane na l^oienjsko. Vlada in Hribarjev iulervju. ».lutro^ poroča, da so intcrpelirali ministr; vseh strank predsednika vlade Pasiča radi intervjuja. ki ga je Jal pokr. namestniK Iv. Hribar sotrudniku beograjskega lista »Vreme« in v katerem Je podal znano Iz- javo o razdelitvi Slovenije na oblasti. — Min. preds. Pašič je iziavil svoje veliko začiidenje, da podaja kr. namestnik iz- jave, ki so kakor ona g. Hribarja, tako zelo v nasprotstvu z be:>edi!om in duhoni listave ter s tendencaini vlade. Pašič je obliubil, da se bo izvršila preiskava in je poudarial, da bo treba. ako ie izjava r. Hribarja točna, izvajati vse konse- kvence. Pesek prodal »Jugoslavijo«. Kakor poroCajo ljubljansiki nedeljski listi, je Pesek prodal »Jugoslavia tiskarno in hišo »Jugoslovanskeiv.u novinskemu delniškemu druStvu« v Zagrebu za 15 «n pol miljonov kron. Razpisani mesti vetorinarskih nad- zornikov. V področju pokra.iiuske ttpra- ve za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo v Ljubljani, ste ra>zpisani dvc mesti vc- terhiarskih nadzornikov VH. čin. raz- reda in več mest uradnHi živinozdrav- nikov X. ein. razreda. Natančnejše do- iočbe so v razpisu v Ur. listu. Rathenauove morilce zasledujejo. V Schwerinu so aretiiali tajnika nekega nemskouacijonaln. udruženja, pri njem so našli pištolo, s katero jc bil ustreljen Rathenau. Vsako uro pripeliejo nove a- retirance v Berlin. Avtomobil, katerega so se poslužili morilci, k last dveh bra- tov, posestnikov prediinico v Freiburgu. inie jima je Küchenmeister. Enega teh bratov so aretirali na Tirolskem, drugc- ga. ki je izjavil, da ni nič vedel o innorr», so prepeljali v Berlin. KiJchcnmeistra so aretirali- v Otzu, kamor je dospel s svojo soprogo. Priznal je, da je posodil avto- mobil v politične namene. V New Jorku so aretirali na krovu nekega parnika Nemca z imenom Maks Petersen. Prt- znal je, da je pripndal Khrhardtovi ar- madi in mu je glede umora dr. Rathe- naua vse znano. Izjavii je, da se boji vr- niti v Nemeijo, ker je prcpriean. da ga bodo tarn obsodüi na snirt. Povišanje železniške tarife v Av- striji. V Avstriji bodo poviSali s 1. avgu- stom vse železniSke tariie. Kako visoko. še ni znano. Bivši predsednik kitaiske republike vjet. Bivšega predsednika kitajske re- publike so revolucijonarnc čete vjele. Nemika »Obznana« je hud poper za nase dcvmače socijaliste in klerikalcc. Zato po notah o njej molcijo »NapreJ«, »Novi Cas« In tovariši ter Taie polem'- zirajo proti — »Jutru«. ki ie ugotovilo, da vlada v Jugosiaviji drugačn-i politic- na svoboda nego- v NerHciii, katero vo- üijo' k sreči in blagostaniu rdečl in crni Sos pod je. Japonski prestolonaslediiik sc ženi. Iz Tokija porocajo. da .:e japonski cc- sar dovolil ženitev prestolonaslednika Hirohita s princezinjo Negoko. Nevesta je hčerka princa Kuničija. Prestolona- slcdnik je rojen leta 1901. Poročiti se hoče iz ljubezni, kateri .ie mikado dolgo nasprotoval, ker po japonskih tradicijatt ne odgovarja prestolonaslednikovemu stanju. Japonski narod pa ie držal s pre- stolonaslednikom ter priredil njemu v korist manifestacije in je vsied tega mikado moral njemu v prid popustiti. Ratifikacija češkoslovaško - ruske trgovske pogodbe. Iz Moskve porocajo v Berlin, da je vseruski contralnj izvr- silni komite ratificiral češkoslovaško - rusko trgovsko pogodbo. Krvave manifestacije v Hamburgu. V Hamburgu so imeli veliko zborova- nje za republiko. Ko se je množica, okoli 60.0(X) ljudi, začela razhajati, je prišlo do spopada s poli'cijo, ki je stala oboro- žena pred Bismarckovim spomenikom in je postavila velike table z napisi: »Kdor ne gre pd tod bo ustreljen.« Ma- nifestante je to razkacilo hi se niso ho- teli odstraniti od spomenika. nakar je policija ustrelila v množico. Eden manl- festant Je mrtev, sedem jih je težko ra- njenih. Število laihlko ranjenih je ogrom- iio. Razburjenost delavskih mas je ve!l- ka in bati se je še v-ečjih nemirov. Velik požar v Stokhohmi. Berlinski listi poročajo, da je nastal v starem me- stu v Stokholmu velikanski požar, ki sc je bliskoma razširil v ogromne dimenzije. $koda znaša nad en million švedskih kron. Stavka kovijiarjev v ItalijL Razgo- vori med zavezo kovinarjev in pred- stavniki delodajalcev so se prekinili. — Zveza kovinarjev je proglasila stavko v celi Italiji, toda delavci v Neapolu In Genovi niso hoteli stavkati. Minister dela zahteva. da se razgovori zopet prično. Za Rathenauom — Ulrich. Hešk! minister Ulrich je prejel iz Mainza pi- smo, v katerem mu organizacija »C* grozi, da ga bode zadela usoda Pathe- naua. Dobiček francoske zuiianjjc trgovinc. Francosko trgovinsko ministrstvo je ob- javilo, da znaša dohoJek francoske zu- nanje trgovine po uradnih podatkih 378 milijonov frankov. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnlc. Zgublla se je v nedeljo zlata zapestnica od Čreta do poSte. Pošten najditelj naj jo vrne v ured- ništvu lista. Praktikanta all praktikantinjo kateri(a) je z dobrim uspehom dovršil(a) trgovsko šolo, in StrOJepisKO veščo slovenske in nem§ke stenografije, sprejme Zveza slov. trgovcev, Celje. 726 3-1 üWi ins ~ igče službe. — Ponudbe pod »Služba« na upravo lista. 725 Psss@stvo kupim ali vzamem v zakup. Zakupnina v zlatu. — Ponudbe na »Drevesnlca« Dolinšek, Št. Ilj - Velenje. 724 1 Sppejmem učenca kateri ima veselje do trgovine z lesom in deželnimi pridelki. Joslp Druškovlč Slovenjgradec. 727 2—1 Potrtim sreem naznanjam tužno vest, da je moj dobri soprog oziroma oče, gospod Anton Jutersek trgoveCf gostilsiicar* in velepasestnik mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se bode vršil v torek 4. julija ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališCe v Vojniku. Priporoča se v molitev in blag spomin. Ljubečna pri Celju, dne 3. julija 1922. Žalujoča soproga Neža Juteršek in otroci. m ^X3 1 Stran4. »NOVA DOB A« Stev. 74. Poštni ček. rač. 10.598 'Podružnica LJublJanske kreditne banke v Celiu CENTRALA V LJUBLJANB Telefon št. 75 in 76 I Delnieka glavniua 50,000.0081 kron. j RegppwwB fomfi nod! 60,000.000 kron. I Podpužnice v Brežicati, Gorici, Krasiju, BHariboru, Ptuju, Sarajewu, Spli&u an Trstu. 142 50-18 He«aistr«ov. ftreditna in »tatftoenfli **3f>uga x «m.««. ße|JM ^5*€»ernoYa uff. 85 w *b#**mjstmm "LASTNI DOM" obi»&sftuje g»o 41/2o/o ftftiri »n, po| & od sto, P^oti odpowedi (5%) pet od sto So too na cLeželi s hrano ali brez, v celjskem ali bre- žiškem okraju čez počitnice iŠČe sam- ski gospod. Cenj. ponudbe pod »J. M.« na upravo lista 728 2—1 Ppoda se radi preselitve po ceni kompletna medena postelja, medeni umivalnik s Črnimi ploščami, železna kompletna postelja, kuhinjska ura, žensko perilo, Čevlji in drugo. Gregorčičeva ulica 7, spodaj levo. 729 Na prcidaj je lepo, dobičkanosno posestvo s 50 orali zemlje, od teh je 18 oralov lepega gozda, z živim fri mrtvitn inventarjem. Ima lastno vodno rnoč 22 konjskih sil. Leži ob okrajni cesti v ravni legi v prijaznem kraju (Nova cerkev pri Voj- niku) dve uri hoda od Celja. Cena 2,500.000 K. Vpraša se pri zastopniku Jos. Sucher, Zavodna 61, Celje. 2-1 Učiteijica išče mesta za podučevanje otrok in to samo za 2 meseca. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 721 1 Mleko se prodaja v Medlogu pri Celju št. 14 (Forsthof). Istotam se proda tudi veČ ovčjih psoiTi» § V trgovino mešanega blaga se sprejme vajenec kateri ima posebno veselje do trgovine. Prednost imajo dečki brez starišev z vso oskrbo. Ponudbe na: Podlesnika naslodnlk 718 FRANJO ČRNE Radeče pri Zidanem mostu. Proda se beta lesena otrocja posteija z madraco, dobro ohranjena. Naslov v v upravništvu »Nove dobe.« (Aiislagekästen] proda Val. Schunko, Gaberje 9. StaiiovsnjB zemenjem v Zagrebu, 2 sobi, kuhinja s pritiklinami z enakim v Celju. Ponudbe pod »štev. 500« na tapravništvo »Nove Dobe«. 700 2 2 Išče se dobrega, starega 2—1 hočijožo in kuhonco. tovarna SCHÜTZ, Liboje pri Celju. Kupujem po najvišjih dnevnih cenah lipovo cvetje suhe gobe i raznovrstna zdravilna zelišča in korenine P. K. Mm Mom Učenca 701 sprejme takoj 2-2 elektrotehnična trgovina Karo! Florjančič. Gelje Cankarjeva cesta 2. P.n. S tem si dovolim Vam vljudno naznaniti, da sem kot dosedanji dru- žabnik tvrdke »Prvan« dr. z o. 7,. prevze/ indnsrijo kravat in drugih modnih predmetov />a iastni ra- čun v istih prostorih na 0/avnem trgu 17, ter se bode glasila tvrdka Drfljjo Cerlini, kar blagovolite vzeti na znanje. Obenem siusojam Vas opozortti na moje najno- vejŠe izdelke vseh vrst svilenih in polsvilenih kravat od najcenejse do najfinejše izpeljave. Vljudno proseČ, da ohranite dosedanje zau- panje tvrdkiv naprej tudi meni, se pn'porocam za VaŠa c. naročila ter Vas zagotayljam promptne in solidne postrežbe. Z od/ič. spoštovanjem DI^AGO CELLINI industrija ov rat nie Celje, Glavnitrgšt.17 Cerfo'tt i TuornicG. samco^ezmc in druqth rnodnih predmetev. \ I GJavn/ //L FxpQFs.______ExpWI. Riip veqo ioIo üdI irv. Ponudbe na: FRANJO KALAN, trgovec, Celje. čisto ima vedno v zalogi siospotolia zvcza, podružnica 1 Cdja. Istotam se prevzamejo baloni od kisove kisline, ter se plačujejo po najvi^ji 5—5 ceni. 650 ^RazširjaUe „Novo Dobo!M jadran5l(a bant(3 - Beograd Delniška glavnica: X>in. 3o,ooo.ooo-— Rezerva: Diix 15,ooo,ooo*~ Podpužnice : Celjef Cavtal, Dubrowwik, Ercegnovi, Jelsa^ Kor^cula» Kotor*, Kt*anj9 Ljubljana, Maribor9 Nletkovic, Sarajewo, Spiif, Šibenik in Z^gs-eb, Naslov za brzojavke: JT»ä:i^»>:ml»Js:sl* Afillir»»^ zavod Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street 26-12 New York City.