^ vtttk dan ruen in praznikov. -4 « ' i ¡^ed daily except Saturdays. Sunday» and Holidays. PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Uredniški in upravniki prostori: 1*67 South Lawndslc Avs. Office of Publication: 2667 South Lawndalt Ave. Telephone, Rockwell 4994 Cena liata je |6 00 4 ¡fSÜÜ 'SU^J?**' iu>umr* »•• >•»• «»• (XMt-emc* •I Chle—o. Illinois under Ihr Act of Con«rof March S. 1BTS. CHICAGO. ILL« PONDELJEK. 20. APRILA (APRIL 20). 1642 Acceptance for mailing at special rate postage provided for in secUon 1109. Act of Oct 3. 1917, authorized on June 4, 1919 Subscription 96.00 Yearly STEV.—NUMBER 77 riprave za veliko ofenzivo iroti Japoncem na Pacifiku General MacArthur prevzel vrbovno povelj-itvo zavezniške oborožene sile. Čez 60 bomb nikov se udeležilo napada na Tokio in druga japonska mesta. Britske čete v Burmi uničujejo oljnake, da ne bi prišli v japonske roke. Rusija odredila splošno mobilizacijo ljudstva in atorila druge korsdce za odbijahje pričako vane nacijske ofenzive Melboums. Avstrsllja. 20. apr. taanskem polotoku in pri Cavi« »-Formalno naznanilo pravi, da ameriški general Douglas lacArthur prevzel vrhovno poveljstvo vse zavezniške oborožene sile v južnozapadnem Pacifiku in da. je bil instruirán,'naj lačne splošno ofenzivo proti Japoncem. Naznanilo je objavil avstralski premier John Curtin po posvetovanju z reprezentanti Velike Britanije, Holandije in Nove Zelandije. Vest, da so v teku priprave za veliko ofenzivo in da jo bo vodil kacVthur. je bila sprejeta z navdušenjem na znanje. Mnenje prevladuje, da bo šla zavezniška šla v akcijo na morju, kopnem in v zraku. Barn. Švica, 20. apr.—Sem do- tela poročila iz nemških in ja-nskih virov se glase, de' je 60 do 80 zavezniških bombnikov letalo bombe na Tokio, Jokoha-pio. Kobe in Nagoyo'zadnjo soboto To je bil prvi letalski na-J»d na japonska mesta od začetka vojne. Bombe so porušile več tovarn In zanetile mnego požarov. Radijsko poročilo iz Berlina pravi, daje jagonska vUdai začela zbi, qqqq ameriških vojakov. nïï sfcîad za nnanciranje'kon'- j * io ti, poroča vojni department. Ja ponski letalci so ponovno metali bombe na Corregidor, otoško trdnjavo, in na otok Caballo. Srdite bitke so v teku na otoku Panay, kjer so se v zadnjih dneh izkrcale nove japonske Čete. Ta otok leži 150 milj južno od utrdb ob Manilskem zalivu. Vojni department je prej poročal, da pogreša 65,000 vojakov in civilistov, ki so se nahajali na Bataanskem polotoku. Iz tega se sklepa, da so jih ujeli Japonci. Med temi je deset ameriških in šest filipinskih generalov. Po poročilu, ki ga je vojni department prejel iz Avstralije, je malarija, ne japonske čete, premagala ameriške in filipinske brambovce na Bataanskem polotoku. Deset tisoč vojakov je zbolelo in morali so jih odpeljati v bolnišnice. Malarija je začela kositi vojake, koj je zmanjkalo kvinina, zdravila proti tej bolezni. Tokio. 18. apr.—Časnikarska agentura Dome j pravi, da so Japonci ujeli 50,000 ameriških in filipinskih vojakov na Bataanskem polotoku.' Med temi je strukcije novih tovarn. Tokio, 18. apr.—Zavezniška letala so napadla Tokio in okolico danes popoldne, pravi uradno poročilo. Bombe so padale na bile, šole in bolnišnico, toda pomočena škoda ni velika. To je bil prvi bombni napad na japon-«ko prestolnico od začetka vojne Pacifiku. i Uradna časnikarska agentura Domcj poroča, da so letala me- kla bombe tudi na Jokohamo, flavno in največjo japonsko pomorsko bazo, kjer so velike ladjedelnice. Napadalci so pridrveli nad Tokio in Jokohamo iz več Jteri. Tri sovražna letala so M» sestreljena. Ntw Delhi, Indija. 18. apr.— «lijska bojna mornarica je od-tfjtla 40.000 Indijcev iz Burme, Pton so britske čete začele po-W in uničevati oljnjake na «emlju Yenang-Yaung, da ne * Pnšli v japonske roke. Po-JI)*tvo britskih čet je priznalo, I* I*»ložaj kritičen, f Britske /čete so se umaknile P Magweja, strstegičnega mesta *r«*« lrrawaddy, kot posledica Inbaka japonske oborožene sile. ^tajsko vrhovno poveljstvo da so kitajske čete pod Fjjtvom ameriškega generala K Stilwella prizadjale plike i/f{ul)e Japoncem v bitki ir«">ti pri reki SitUng. čez * Japonskih vojakov je pad- f* v 1<'J bitki. T8T Ar; , n .ki bombniki so bom L"! ul' ^ngoon, glavno burm ELmemo, ki »o ga Japonci o-11 pr«-d nekaj tedni. Bom-k niMie več militarističnih I " !r> zanetila ogromne po-v i **»mbniki so se srečno \' D- C. 18. apr -na obrežju ob Ma-f* ; , '*l>vu utihnili je Ike baterije ne Be London. 18. apr.—Radijsko po ročilo iz Moskve pravi, da sovjetske armade prodirajo naprej proti Smolensku kljub velikemu odporu Nemcev. Prvi vojaški oddelki so dospeli do De-midova, strategične točke, ki leži 40 milj severozapadno od Smolenska. V tem prodiranju so Rusi okupirali več nemških utrdb. Iz Stockholma poročajo o lju-tih bitkah med Rusi in Nemci fronti med Ladoškim in II-menskim jezerom pod Leningradom. Sovjetske čete sovo-fenzivi na tej fronti in so prizadjale Nemcem težke izgube. Moskvs, 18. apr.—Ruska bojna mornarica je potopila nemški vojaški transport ns Barenškem morju, pravi uradni komunike Rdeča zvezda, glasilo ruske armade poroča, da je 19.000 italijanskih vojakov padlo v bitkah na ruskih frontah. Kujblšev. Rusija. 18. apr —Totalna mobilizacija ruskega ljudstva je bila odrejena v zvezi s pripravami za odbijanje pričakovane Hitlerjeve ofenzive. Vsi prebivalci, moški, ženske in o-troci so prizadeti v mobilizaciji. Oni, ki niso sposobni za vojaško službo, bodo oprsvljsli pomožna vojaška dela. Vsa razpolož-ljiva človeška sili bo pomsgala v vojnih naporih Za dela na kmetijah in v tovarnah so mobilizirani celo otroci od dvanajstega leta naprej. Načrt za omejitev profitov zavržen Senator Taft predložil nov osnutek Waahington. D. C.. 18. apr.— Člani odsekov za apropriacije obeh zbornic so izločili amend-ment glede omejitve profitov korporacij, ki so udeležene v produkciji bojne opreme, na šest odstotkov, odobrili pa načrt, ki določa nadaljnjo vsoto $19,600t-000,000 za financiranje vojne in ojačanje oborožene sile na kopnem, morju in v zraku. Zadevni amendment je bil sprejet v nižji zbornici. Člani kongresa, ki skušajo preprečiti grmadenje vojnih profitov, so argumentirali, da bi sprejetje amendmenta lahko zavrlo produkcijo bojnega materiala in ustvatilo situacijo, kakršna je nastala po vstopu Amerike v prvo svetovno vojno. Senator Robert A. Taft, republikanec iz Ohia in nasprotnik načrta glede omejitve profitov, je v teku debate argumentiral, da lahko vlada dobi nazaj dp-nar od korporacij, če kongres sprejme njegov osnutek. Ta določa naložitev dodatnih davkov na previšne profite. "Ameriškega ljudstva ne zanima, ali kon-traktor naredi dvajset ali samo dva odstotka profila," je dejal. "Ljudstvo ho?e le, da vlada dobi denar rtazaj od korporacij v obliki dodatnih davkov." Ustvaritev umetne nemške rase Sugestija ameriškega znanstvenika Cambrldge. Mase.. 18. apr,— Povojno ustvsritfv "umetnegai plemena nemškega ljudstva, zmesenegs iz nenemških narodov," ki naj bi nadomestilo se-dsnji rod v Nemčiji, je sugerirsl dr. Ernest A. Hooton, antropolog na univerzi Harvard. Njegovo mnenje je, da bi edino to lahko preprečilo obnovo svetovnih konfliktov in vojn. "Zavezniška zmaga, ki jo vsi želimo, bi bila brez pomena, ako popolnoma ne uničimo sedanjega nemškega plemena, ki rodi in vzgaja le militarizem in nacionalizem," je dejal dr. Hooton. "Nemško pleme more nadomestiti nebojevita rasa. Antropolog je podal to izjavo ob otvoritvi zborovanja Ameriške zveze za fizično človeko-slovje. Prvi korak v procesu naj bi bil "dejensko uničenje" sedenjih nemških vojaških voditeljev in njihovih fanatičnih sledilcev, temu pa naj bi sledilo rszpršenje ostalih Nemcev po vlem svetu "Z ozirom ne sled- Waahlngton. D. Kongresnemu odi rične zadeve so dokazi o ogromni C.. 18. apr. -iku za morna-Pil i predloženi profitih kor- VELIKI PROFITI Kompamje zavlaiu- AMERtŠKIH KOR-HMH PORACIJ RAZKRITI T • Direktorji prejemajo mastne plače PODALJŠANJE DELOVNEGA TEDNA jejo produkcijo Predsednik avtne unije pri Rooseveltu Washington. D. C.. 18. apr.— R. J. Thomas, predsednik avtne unije CIO, ki se je oglasil v Beli hiši in konferiral s Rooscveltom, je povedal predsedniku, da so za zavlačevanje produkcije vojnega materiala odgovorne kom-panije. On je navedel več slučajev zavlačevanja in naprtil odgovornost za to kompanijam. Med drugimi kompanijami je omenil Brewster Aeronautical Co., ki ima svoje tovarne na Long Islandu, in Curtiss-Wright Co, v Columbusu, O. Med direktorji prve so ljudje, ki niso ameriški državljani. "O zavlačevanju - produkcije smo informirali vojni department in federalni detektivski u-rad," je rekel Thomas v razgovoru z reporter j I po konferenci z Rooseveltom. "Curtiss-Wright Co. stslno izpreminja metode in to je vzrok zavlačevanja produkcije." Thomas je pobijal trditve senatorja H. F. Byrda, demokrata iz Virginije, da člani avtne in drugih unij namenoma ovirajo produkcijo bojnih letal in vojaških motornih vozil. poracij, ki so udeležene v produkciji bojne opreme, in visokih plačah, ki jih prejemajo direktorji. Ti bo bili predloženi v teku zaslišanja o načrtu, ki določa omejitev profitov. Pred odsekom jf med drugimi nastopil Edmund M. Toland, odvetnik in pravni svetovalec A-meriške delavske federacije. On je povedal, da E. I. du Pont de Nemours & Ca, municijski koncem, dela 50 m več odstotkov profitov z izdelovanjem strelivs za ameriško armado. J. W. Mc-Coyju, podpredsedniku kom pa -nije, je bila plača zvišana za 375 odstotkov. Prej je prejemsl $45,000, zdaj pa dobiva $213,813. Druge kompanije In korporacije tudi grmadijo profite na račun ameriških davkoplačevalcev. Kongresni odsek je naznanil obnovitev zaslišanja o zakonskem načrtu glede podaljšanjs delovnega tedna rja 48 ur, "za-mrznenja" zaprte delavnice, plačevanja plače ln pol za čezurno delo in omejitev profitov. Avtor tega načrta je kongreanik Vinson, demokrat iz Virginije. !tyorazum je bil dosežen glede revizije zakonskegs načrta, ki ga je predložil senstor Joseph Bali, republikanec iz Mlnneso-te, med člani senstnega odseka za delo in vzgojo. Ta določa med drugim obdržitev štirideset urnega delovnega tedna. Zaslišanje se prične v pondeljek pred tem odsekom. Senstor Scott Lucas, demokrat iz Illinoisa, je dejal, da mora senat nekaj storiti glede delav-skegs programa, "o katerem se lahko vsi zedinimo. Mi se prepiramo zaradi malenkostnih |n židom. je okusil metode zeti stvari, ki nimajo nobenega po- r-nja( k| so tako običajne v naj-, # -mena, v času, ko Japonska raz- gVobodnejšl demokraciji na OSIŠČUP OOZe širja svojo dominscijo na Pael-jlll(« j* rekel nacijski komenta-| ireeea^ fiku in Indijskem morju." t,ir. »t«, metode se rabijo proti V senatnem odseku za delo in' vasarm. ki Imajo drugačne polltlč- vzgojo imajo zagovorniki Roo- ne *ot P" mogočSI vladar seveltove administracije glavno ^ Amerike Coughlin ima prijatelje v Nemčiji Duhovnik prevzel vso odgovornost New York. 18, apr —Berlinska radiopostaja je obdolžila predsednika Roosevelt a rabe «anfe- ških metod pri zatiranju magazine "Social Justice", zaeno pa je pohvalila "fathra" Charlesa E. Coughlina, "ker se pogumno bori proti boljševizmu ln lidov-stvu." Postaja je oddajala program s komentarjem o akciji ameriškega poštnega departmenta, ki je prejTovedal pošiljanje Cough-llnovega magazine po pošti, na Irsko. "Coughlin, ki je znan vsem Američenom zaradi svoje pogumne borbe proti boljševikom Domače vesti Is Kanaesa Had lev, Kans — Dne 16 aprila je umrla Katarina Dolar, stara 58 let in rojena v Trnovem na Gorenjskem, članica društva 72 SNPJ. Vzela jo je sladkorna bolezen, na kateri je dolgo trpela. Zapušča moža Johna Dolarja, pet sinov in hčer Angelino Oodina v Chicagu. Nov grob v Pennt Claridge, Pa. — Tukaj je 14 t. m. umrl Lovrenc Sturm, star 73 let in rojen v Osellci nad Skofjo Loko. Bil je član in u-stanovitelj društva Bratoljub št. 7 SNPJ, katero je bilo uata-novljeno U. maja 1904. Zapušča družino. Clkeška veei Chicago. — Dne 16. t. m. je v bolnišnici umrla Mary Petek, stara 58 let in rojena v Prugl pri Adlešičih v Beli Krajini. V'A-meriki je bila 35 let in tukaj zapušča moža, sina, dve hčeri, brata in sestro, Rojak tsvoljen Joliet. — Pri zadnjih volitvah je bil tukaj izvoljen rojak Josip Klepec za "committeemana" na demokratski listi. Med petimi kandidati je prejel največje število glasov. MUweuŠke veetl Milwaukee. — Helena Ivanič, hči znanega alovenskega krojača, je pred dnevi graduirala kot poklicna bolničarka (registered nurse). — Poroke: dr, Herbert W. Leibold (St. Paul, Minn.) in Mary KopušarrPheodore Krnske in Vilma Klopčič ter Fr, Komar in Eleanor Nowalis. Clevelsedske novice Cleveland. — Dne 16. t. m. je ift-Oeerg* Pepel, po domače Imškov, star 76 lat in doma Is Velike lipe pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriki je Ml 49 let in tu zapušča tri hčere, dva vnuka in osem pravnukov. Is Julne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 4. msrca je umrla rojakinja Evfe-mjja Frančeškln, roj, Vuk in do-ma iS Milj V Argentini je bila 10 let in zapušča moža In sina. Prav lahko rezu- Četniki napadajo Vroče bitke pri Sarajevu v teku besedo. Od njih se pričakuje, da bodo vztrajali pri zahtevi, da štirideseturnl delovni teden v vojnih industrijsh ostane. Naciji zastrupljajo hrvaškega voditelja London, 18 apr.—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu je dobila poročila o srditih bitkah med četniki in osiščnimi okupacijskimi četami na ozemlju pu Sarajevu in v črnogor val- London. 18 apr-Angleži Mijnje," je dejal dr Hooton, "mi-izvrtUMiove masne letalske na- alim ^ oade ns nacijska oporišča v za- ce, ki pa bi. če se Jih ne razprsi, ^enihSnahm vse obre J tvorili ^ je ns drug. strani Rokavskefa, vojnerodnčega nacionalizma prelive Šesto bojnih letal je ^ jr dalje rekel, de razprše-metalo bombe na pokrajine <*l Caleise. Francija, do Augsbur ga, mesu v južni Nemčiji, nega industrijskega centre Augsburg je oddaljen samo mnog0 pn»prvali 35 milj od Monakova. kj*r so velike letalske toverne. v katerih izdelujejo letala tipe Mes-serechmitt Angleški letele, so vrgli ns tisoče bomb ns miliu natične naprave, ki so povrnile ogromno škodo. London je naznanil, da se bo letalska ofen živa. ki se je pričele v velikem obsegu te teden nadaljevala memo, zakaj je Coughlin, ki ima talen! za širjenje prosvete med ameriškim ljudstvom, slabo zapisan v knjigah Židov in boljše-vlkov, Kooseveltovlh prijateljev. Očitno je, da se ga hočejo izne- biti In pri tem se poslužujejo j skih krajih Četniki so pod po gangeških metod, ki.so populsr- veljstvom generala Mlhajlovtča ne v Ameriki" izvršili več uspešnih navalov na London. 18 apr. — Uradniki Detrott. Mick.. 18. apr.—Rev. i*iščne baze in se potem vrnili jugoslovenske vlade v izgnan- Charles K Coughlin bo prevzel v svoja skrtvsliščs v gorovju, stvu trdijo, sda rfticiji počasi za- j vso odgovornost za magazin "So- ^ , strupljajo dr. Vlsdimirjs Mačka, ciel Justlce", če bo vlsda pred- <1 """ voditelje hrveške kmetske strsn- lotil« civilne ali kriminalne ob»;fn 0*Up#^?JP ",r ke, de ge prisilijo v preklic od- dolžitve proti publikaciji. Tako pora proti režimu premierje Pa- je izjavil Prewitt Semmes veliče, Hitlerjeve lutke. Urad- Coughlinov odvetnik Hladnjl niki previjo. da so se nacijski j« potem dejel: "Čital sem ftum-n a pori izjalovili in da Maček meeovo izjavo in jI nimam nI- ameriški poslanik v vichyju pozvan domov Napetost med Ameriko in Francijo narašča SVASTIKA NA FRAN-COSK1H LADJAH Weahlngton. D. Cm 18. apr — Amerika je pozvala Williama D. Leahy ja, svojega poslanika v Vichyju, domov in sturila korake, da bç zavaruje proti presenečenju In morebitni militari-stični akciji s strani po naeijih dominlrane francoske vlade pre-mierja Pierre Lavala. Združeni narodi, med temi Amerika, vidijo možnost vojne s Francijo. Laval bo morda na ukaz iz Berlina poslal bojno brodovje v akcijo, da oavoji strategične otoke in kolonije, ki so pod kontrolo svobodnih francoskih čet, ksterih vrhovni poveljnik je general Charles de Gaulle. Predsednik Roosevelt, držev-ni podtajnik Sumner Welles ter načelniki armade in mornarice so pripravljeni na vse, kar lahko pride. Skrbeli bodo, da Amerika ne bo spala, ako bo Laval poslal svojo silo v boj proti zaveznikom. Roosevelt je dejal, da Je pozval poslanika Leahyja domov v svrho posvetovanja. Dasl francoski dlplomatični krogi v Washlnglonu molče o raspletu situacije, je gotovo, da bo tudi francoski poslanik Gaston Henry-Haye odpoklican, če se napetost ne bo ublažila Welles je priznal, da ja situacija kritična in možnost preloma fftptomstičnlh odnolajev v Francijo nI (sključena. Neokuplra-na Francija je zdaj, ko Je Laval prevzel vodstvo vlade, Hitlerjeva lutka.' Vichy, Francija. 18. apr. —• Plene taval sestavlja kabinet, v katerem bodo Imeli zagovorniki poglobitve kooperacijo s na-cijsko Nemčijo vodilne pozicije. Član kabineta jsistane najbrž« general Henri Dentz, sovražnik' Velike Britanije in bivši vrhovni poveljnik francoskih čet v Siriji, kstere so Angleži premagali lansko leto, Uradni komunike pravi, da je Laval Imel dolg razgovor z maršalom Petainom o problemu formiranja kabineta Poročila o političnem preobratu v Franciji so pove/.sns z vestmi o sabotaži tn terorju. Neka vest prsvi, da so iisciji ustrelili 35 francoskih talcev v Parizu zaradi napadu na nemškega vojaka • -, London, 18. apr.—Radijsko poročilo iz Moskve prsvi, da vihrajo naiijske zastsve z znakom svsatike na 40 francoskih bojnih ladjah To pomeni, da je francoska iHijna mornarica pod Hitlerjevo kontrolo odklanja politične diskuzlje s sovražniki Jugoslavije. Pol funta sladkorja na teden za osebo Washington D C, 16 apr — Urad se kontrolo cen je nežne-nil, da bo vaeka oseba dobila ni Nemci, ki bt se moreli izselit^ v raslične drŽave, v katerih se _ kites nacionalističnega milita- pol funta sledkorjs na teden, ko "Z^/'aJlnUT ^ZL"" ^ i > TZZTZZiS'' riOBa ne more razviti bi lahko ^ ^ delitTv ^merkih ^^ mnoeo ortsDevali k svetovni kul- gist raci )a se bo prtčels 4. maja ITT/ TTT.______ ' . . česer dostaviti sedaj." "Coughlin ne bo sta! v orad ju in dopustil, da bi vleda piose-kutirele urednike, direktorje ali pa lastnike megazine," je rekel Semmes. "Ako bo podvzrts skrije. bo prevzel vso odgovornost " Semmes Je dalje rekel, da bo magasin še Izhajel, čeprav je med! razširja, so v svarilih, ki jih objavlja po naeijih kontroli* rani tisk v Jugoslaviji Ta svarila uključujejo grožnjo, da bo v*s srbski narod uničen, če se bo odpor nadaljeval ln če ne bodo četniki <>dldo muslimani naplačani s avtonomijo, to je r lastno samovlado Faktično bosta v Indiji dva doml-nijona. eden za muslimane In drugi za Hlndute To je edini način za ljudstva, ki ne poznajo nohtnih pravic za one, ki so drugačne vere V Indiji se meri svobodi» po veri ... Oendhijevl nacionalisti, ki verujejo v pacifizem in časte kravo, bodo vladali le sebe. indijski muslimani in drugi Indijci, ki verujejo v boj in imajo kravo le taradi mleka in mesa, bodo pa imeli svojo samovlad«; Tako bo Indija s svojimi 360 milijoni ljudi flBrdeljena in mora biti razdeljena toliko čaaa, dok let ne doraste sa svobodo in demokracijo ševanju v primeru zračnega na-juii še bolj iastitljivega. Polog pada< In s temi stroji so demonstrirali ali vadili. Ves program je vodil župan Lausche in sicer tako spretno, da so se ljudje okoli mene (in gotovo tudi drugod) čudili njegovi spretnosti. On je še bolj simpatičen radi tega, ker ima mehak, čist in prikupljiv glas. In spet se ml je zdelo, da smo nanj lahko ponosni ne samo Slovenci v Clevelandu, marveč vsi v Ameriki in v starem kraju, ako jih je tam še kaj. Pa tudi zavedni delavci ga lahko spoštujejo kajti do sedaj jim še ni bil in upanje Je, da jim tudi v bodoče ne bo v škodo. On je zelo skrben sedaj v tem razburkanem vojnem času. Toliko o tem. V soboto, U. aprila, pa je priredila Cankarjeva ustanova svojemu uredniku (Cankarjevega glasnika) Etblnu Kristanu jubilejni banket k njegovi 75-letni-ci. Ravno dan prej, 10. aprila, je Izpolnil 75 let. Rečem, da je bila zbrana velika in imenitna druiba različnih ljudi in njegovih prijateljev. Med njimi je bilo tudi več urednikov naših listov. Bili so Frank Zaitz, urednik Proletarca; Ivan Molek, urednik Prosvete; Ivan Jontez, pomožni urednik Cankarjevega glasnika; Anton Šabcc urednik Enakopravnosti; Anton Terbo-vec, urednik Nove dobe, glasila ABZ; Louls Rozman, urednik OUslla Slovenske dobrodelne zveze (elevelandske podporne organizacije). Dalje so bili navzoči sledeči predstavniki: Franc Snoj, minister jugoslovanske vlade v Londonu; dij. Furlan, dr. James Ma-Iv, častni konzul Jugoslavija; Janko Rogel, gl. predsednik ABZ in predsednik SND na St. Clalr-ju; župana Franka Lausclteta je zastopal njegov tajnik John Lo-kar ml. (Frank je bil zaposlen tisti večer z važnim poslom, drugače bi se Ml gotovo udeležil, ker sta s Kristanom osebna pri- njega je sedela tudi njegova soproga mrs. Kristan, ki mu je zvesta življonjaka spremljevalka, bodisi v dobrem ali slabem. Bil je prav lep, Še bolj pa pomemben večer. Udeleženci so bili zelo zadovoljni. Vesela družba se je potem zabavala do jutranjih ur. Moja malenkost ali "večni popotnik" je bil zopet od začetka do konca zaprt z kolibi pri pobiranju copakov—pri prodaji pivskih listkov. In šlo mi je še prilično dobro, tako da sem kljub dolgemu« programu razprodal precej moje suhe robe. Živel naš jubilant—še na mnoga leta! Anten Jankovlch. O vseslovenskem kongresu Detrott. — Ideja za zedinjenje vseh slovanskih narodov je prišla na dan v Rusiji. Prvi kongres vseh evropskih Slovanov se je vršil lansko leto v Moskvi, in sicer v času, ko je Rusija že bila napadena od nacifašistov. Na tistem kongresu je bilo zaključeno, da se apelira na vse slovanske narodnosti v Ameriki, nakar je bil sklican prvi vseslovanski kongres za 1, oktobra v Pitts-burghu, Pa. / i Ker pa za ta kongres ni bilo dovolj pojasnila v javnosti, zakaj sploh gra ln kaj je cilj in program, zato je bil tudi fiasko, kar se odziva tiče in kongres se ni vršil. Ampak ker je bila ideja sprožena od največje slovanske dežele, ki se danes najbolj bori in krvavi v boju proti nad-fašizmu, radi tega ta ideja ni zaspala in tudi' se ne more prezreti. In ker nam trpeča in krvaveča Rusija proži svojo bojevito roko, nas kliče in vzpodbuja, naj ae zdramimo vsi zatirani, poteptani in podjarmljani Slovani, naj si podamo bratske roke in se o-tresemo okov nacifašlstične suž-nostl — radi tega je bil vseslo- venski kongres ponovno sklican. Vršil se jo 7. novembra 1941, ravno v času, ko ao Japonci napadli Pearl Harbor na Havajih, kar je dalo še večji povod za zedinjenje tudi vseh Slovanov. Na tem kongresu se je razpravljalo, na kakšne način bi bilo mogoče najbolj uspešno pomagati Rusiji in podjarmljenim narodom v Evropi — tedaj A-merika še ni bila v vojni, marveč je bila ravno zahrbtno napadena, kot že rečeno. Izvoljen je bil začasni odbor z nalogo, da skliče državne vseslovenske kongrese. In tako je bil vseslovanski kongres sklican v Michiganu. Vršil se je 15. marca v Detroitu v hotelu Book-Cadilac. Pozvana so bila vsa slovanska društva brez razlike na vero ali politiko. Odziv je bil zelo dober, kajti bilo je nad 300 društvenih zastopnikov navzočih. Detroitski Slovenci smo bili 100% zastopani — 15 jx> številu, tako da smo zastopali vse naše organizacije na društvenem polju. Nastopili so razni govorniki, ki so pojasnjevali in žigosali Hitlerjevo nečloveško početje. Govorili so o pomoči ameriški vladi za poraz fašizma in za pomoč Rusiji, da se premagajo nemški banditi. Prostovoljnih prispevkov je bilo nabranih nekaj nad $000 za kritje stroškov in za nadaljevanje tega pokreta.. Sedaj se bo pa vršil narodni vseslovanski kongres v tem mestu 25. in 26. aprila. Apelira se na vse slovanske narodnosti ši-rom Amerike, na vse slovanske podporne, kulturne, politične in verske organizacije, da pošljejo zastopnike na ta kongres. Prav tako se apelira tudi na vse slovanske časopise, revije in časnikarje, da javno pišejo in spodbujajo svoje rojake v korist tega kongresa. Upam in želim, da bo naše slovensko časopisje storilo svojo dolžnost. Priznati je treba, da je bilo do sedaj v našem časopisju nekako mrtvilo o tem pokretu; ni tudi nobene polemike. Ne vem, kaj je vzrok tej molčečnosti. Mar ta pokret nima nobenega pomena za nas Slovence? Mar se to nas ne tiče? Mogoče smo mi Slovenci premajhen narod, da bi se pridružili drugim slovanskim narodom? Ali naj še nadalje o-stanemo tlačeni in zasužnjeni od drugih narodov? Vseeno bi bilo na mestu, da bi javno in odkrito povedali, kaj je skriva v ozadju in ako Slovenci v Detroitu kozla streljamo s tem, da smo aktivni v tem vseslovanakem pokretu. Da smo za pomoč Ameriki in Rusiji za poraz fašizma in za pomoč našim* rojakom v starem kraju po vojni in da želimo, da se izdela program za ureditev mirovnih ]x>gojev po vojni, kakor tudi želimo svobodo in demokracijo za vse zatirane narode — vse to po moji skromni pameti ni nič narobe. Ne morem pa razumeti, zakaj glavni urad SNPJ čisto prezira in molči o tem gibanju. In prav tako molči ured nik Prosvete in vso stvar pušča na cedilu, kakor da se to nas nič ne tiče. Mogoče nisem na mestu s temi vprašanji. Toda ako je kaj narobe, prosim, povejte odkrito in brez vaake zamere. Kej nam bo bodočnost prinesla s tem vse- slovenskim združenjem, tega nihče ne ve. Radi tega bi bilo potrebno, da se za ta pokret zavzamejo odlične, vplivne in zmožne osebe, ki nekaj štejejo in zastopajo maso. Upam in želim, da postane med nami več aktiv&oeti, več zanimanja, več pisanja in vzpodbujanja slovenske javnosti za ta pokret. Za ta kongres, ki se vrši v Detroitu 25. in 26. aprila, je v teku velika agitacija. O njem bo tudi ameriško Čaaopisje obširno poročalo in oglašan bo tudi po ra» diu. Izdana bo tudi spominska ali programska knjiga. Zborovanje se bo vršilo v Masonic Templu, v največji dvorani v Detroitu. Priprave so v teku za kolosalen banket Najet je tudi State Fah- Coliseum za nastope raznih narodnosti. Toliko o teip za danes. Anton J ur ca. Italian priaonen front JudeU« fi al tke lull*ru. t¡ Glas s termo Clem Fatta. Wls. — Pošiljam naročnino za obnovo Prosvete in rtaj* čitateljem povem, kako se imamo farmarji. Kar se vremena tiče, tukaj vso zimo nismo imeli nič snega, marveč tople dneve; marsikdo je rekel, da )e kakor v Californiji, samo oranže ne cveto v Wisconsinu. Zdaj, ko je že pomlad tukaj, je začel pa sneg padati in mrzlo je tako, da je najbolje pri peči, toda ne pri mrzli, marveč jo je treba dobro kuriti, da te še pri njej ne zobe. Naj tudi povem, kako se "denar dela" na farmi, ker dosti slišim, da farmarju vse samo zraste in mu ni treba delati. Včasih pridejo iz mesta po jajca, pa me preklinjajo, ker jm nečem dati bolj poceni kot zanje dobim v trgovini. Pravijo, da me nič ne stanejo in da jih lahko dam poceni. Takim odgovorim, dfe je treba kokoši krmiti, pa pravi jo, da krma sama zraste. Seveda jim ne ostanem dolžna odgovora. Ampak naj tudi čitateljem povem, kako farmarski pridelki "sami rastejo". Imam moža, ki zna dobro kme-tovati, ampak včasih niti na najboljšem koncu nič ni. Moj mož je na primer vsejal 15 akrov koruze. Potem je šel gledat, če bo kmalu dobra za kultiviranje (okopavanje, bi rekli po nafte). Ko pride nazaj in ga pogledam v obraz, takoj vem, da nekaj ni prav; ni mogel niti govoriti, tako je bil jezen. Čez nekaj časa le pravi, da ne bo nobene koruze in kaj bo zdaj. Nekaj časa premišljuje, kaj naHiaredi, končno pa zapreže štiri konje v disk, predeska polja in zopet posadi koruzo. Spet je hodil gledat, kdaj bo za kultiviranje, ampak vsakikrat, ko je prišel na njivo, je bilo manj koruze, ker so jo vrane takoj naskočile in populile, kakor hitro se je prikazala iz zemlje. Vranam je sicer metal strupa, toda ni nič pomagalo in so jo do kraja adelale. Potem je še enkrst predeska! In posejal "melet" (neke vrste krma), ki je prav lepo rastel. Ampak prišla je slana in ga naredila, kakor bi bil prekuhan; nI bil ne za klajo, ne za suho krmo, ker ga krave niso hotele jesti. Tistih 15 akrov zemlje je imel v najemu ln plačal je od nje $60 najemnine, kar je bilo dovolj poceni, če bi bilo kaj zraslo. Za dva builja semenske koruze je plačal $16, za meletovo seme po $15, a vidite, kaj je dobil - nič drugega kakor mučil se je in denar trošil. Ampak to ni edini slučaj, da je koruzo po dvakrat sadil, marveč jo je moral že večkrat. To sem napisala zato, ker mnogi mislijo, kako dobro se živi na farmi, da farmarju vse samo zraste. Na tej fermi sem že 21 let in vem, kako samo raste. Dostikrat me žalost objame in pravim: Oh, farmar, ti si največji trpin na svetti ln kako malo si upoštevan! Ko je šel Anton Valentinčič na farmo, aem bila veeela in sem rekla možtf: »Zdaj smo pa dobili enega v naše vrste, ki bo povedal. kako se bogeti na far-mi" ln Valentinčič ae je kmalu prepričal, da ne bd greda. In teko je farmo ate**repusUl, sem P« j« prijel sa metlo in iel pometat v tovarno. Imaš prav, Valentinčič. Upam, da s metlo v tovarni več dolarjev napraviš kot si jih na farmi. Ampak izgleda. da ai tudi s metlo "bisT, ker so tvoji dopisi adaj tako redki. _ PONDELJEK, 20. APPTT. In njegove dopis© pogrekJ knkor zadnje čase tudi BarbE vevin Dušakove že precej c2 Nadaljujte z dopisi, ker ih^ da čitam, kakor tudi potonj; potovanju po Ameriki. Da," di to je lepo,kadar kdo ¿Z kraje, kod je hodil in kaj j/JJ Večkrat tudi berem, da „ znajdejy prijatelji, brat m a*lri skozi Prosveto. Tudi jaz sem* našla enega prijatelja in soiol« skozi dopise v Prosveti. ¿JJ izvedela še za eno prijateljico k je doma iz iste vasi kot jaz' njeno dekliško ime je bilo J02* fa Lukan, omožena Baloh. & bo brala te vrstice, jo pro«-naj kaj piše, bodisi v Prosv* ali pa pismeno na moj naslov (Clem Falls, Wis.) Rose Psullch. Vesti U Bridgeport« Bridgeport, O—V nedeljo po popoldne, 12. aprila, se je vršil tukaj v legle Auditoriumu shod jugoslovanske sekcije Civil D* fensa za okraj Belmont, na k* terem je bil gavni govornik mi. nister jugoslovanske vlade v pre. gnanstvu Franc Snoj. Pri vsek važnih priredbah ali shodih * daje nekomu priznanje, da se j« največ trudil; pri nas tega n< bomo dali nikomur. Glavno ji to, da je bil shod uspešen, če k ne po ogromni udeležbi, je bi! pa po učinku na poslušalce. Poleg Snoja so govorili tukaj, šnji župan Earl Knapp, sodnil Witten za Rdeči križ, sodnik Cli« ford L. Belt za civilno obrambe (on je njen okrajni predsednik] in Geore MiHer, Srb, ki je gov* ril za skupnost Jugoslovgiov \ prid borbe za zmago zaveznikov Snojevega govora ne bom op* soval. Govoril je slovensko in r» zumeli so ga tudi Hrvatje in Sr bi, kakor tudi Čehi in Poljaki oziroma njih voditelji, ki so bil navzoči na shodu. Snoj je opi< sal Jugoslavijo od rojstva do da< našnjih dni, kakor tudi straha vitosti, kip se danes tam dogaja jo. Njegov koreniti govor je pri tianil na sedeže tudi one, Id nt razumejo našega jezika, s onim ki so ga razumeli, so pa tekle iok ze po licih-marsikomu. To se« imel priliko videti kot predaedj nik shoda. Kar je bilo zelo važno, jt Uj lo to-le: Po zaključku Snojevtgi govora je stopil k njemu Georg« Miller, glavni odbornik Si> skega Saveza, ki izdaja Srbobr» na, mu segel v roke in dejal Minister Snoj, v imenu 100,001 Srbov vas prosim odpuščen ji kot glavni odbornik te organi zacije, ker se je v našem glad lu blatilo vas in vsše delo me Jugoslovani. V glavnem nisn* mi- tega krivi, pač pa urednil lista; ko smo spoznsli in se pr* pričali, da je vaše delo pošteno smo urednika takoj (zadnji te den) odslovili. In s tem vam o bljubljamo vso našo kooperaciji za zmago demokracije in Jug» slavije. Tukaj se vidi, kaj lahko eni osebe stori pri listu. Kadar ji največja potreba za skupno d» lo, pa hujska in dels razdor. T* ko je delal tudi Hitler v Juf» slaviji in vseh dešelsh ščuval narod proti narodu. Ravno rad tega je bil te shod velikega p mena za nas. Meni se je čud"* zdelo, zakaj nieem imel potrt* ne kooperacije. Vlsdslo je mrtvilo ln nekak prezir Ts disl pa nam je ugladil pot. Sevtü je Snoj imel že velike shode p slovenskih naselbinah. ^P1* Slovenci smo lojalni skupno* Jugoslovanov. . O našem položaju nisem M* prej nič omeniti. Kot pred*d-nik jugoalovanske sekcije kajšnjega Civil Defensa semBjj govarjal odbornike, naj ^ (Delia aa S. «tranD. Pr*d dvajsetimi leti (Is Prosvete. 20 eprila 1«» Domače vesti. V Pullma* 111., je vlak do smrti povonl Altona Oblaka is Zaplate v niki. D sls i ska veatL Stavku jo« ^ darji v Fswylvaniji leiiss—slis Znsmrrjs v £ novi so. de bi se Anglija Ujs pobotali s Rusijo, todsir^ cijs in Belg.js sta pi«»?i Ser letaka Rite gat lUkovBkijelsJavtUO^r da Rusija ne bo nikdar earskih dolgov Franciji nAMTlELJEK, 20. APRILA Vesti iz podjarmljene stare domovine da bi tu orga-iziral mnoge Jugoslovane io ričane jugoslovanskega po-ekla, ki hočejo maščevati napad njihovo domovino. General prihaja iz znamenite tare rodbine gorate Črne go- * dežele slavne po njenih ko-ijaskih in žilavih borcih. Mno-od teh se še danes upirajo emcem. Djukanovic se je boril za svo-domovino leta 1912 proti Tur-ji. 1913 proti Bolgariji in v svetli vojni proti Avstro-Ograki Nemčiji. Zadnja leta.je bil tveljnik topniške divizije v vnem mestu Črne, gore. Med jegovimi sorodniki v Združe-»ih državah je njegova sestdč-i Danica Nikcevich, <11 Eaat 30 Ireet) New York City. * BOLGARIJA V NACIJ8KIH MREŽAH Uodon. (radio JIC). — Te dni ¡ prišlo do nove krize v sofij-*> vladi. Na čelu vlade je Še »dno ostal ministerski predsed-I Filov, ki je znan po »voji pftanofilski politiki. Iz vlade izpadel zunanji miniater Ivan V' in še nekoliko mini«t.rov, i» bili v opoziciji proti pove-bolgarske usode z Nem-¥ Pri tej priložnoeti je goni Bolgarom po radiu iz Lon-Jugoslovan dr. Miloi 8e-«jič. ki je dejal: "Bogdan Filov je govoril 26. torca bolgarskemu narodu po »n dejal, da je sedej prišel m da Bolgarija izpolni svoje ez* do Nemčije. Boris in Fi-«ta najprej razlagala, da mo-■olgarijn podpirati Nemčijo prizadevanju za uresničenje reda" v Evropi Narod-■ poslanci, ki so v resnici pred-2Tn,kl B«"» in ne naroda, so •1 v svoja okrožja in te laži med narodom. Kaj eo go-Lagali sa, da je vse to •ritt bf.lgarskega naroda. Pri-*> teren za Borisa, da je J»vno nastopiti in podpi-"Hhi pakt. s katerim je bol-7r> **rod prikoval k osišču. ¿»i je /ačelo govoriti, da bo dobila nadomestilo za k, j,h je prej mora-F***t«r Naglaševalo ae je, * «zmerje med Nemčijo in P dobro, da bo Nemči-° ^«topiU Bolga- ruBke P"** A L, je nagonako ču- " M'l'ke liolgarije" ni mo-| brez prelivanja L\7 ^ da Nemčija ne r**1» viw,ke cene se Bori-(V' .t Na papirju Z ?anjl nova oze- * ^ k Vrri *> ji obljubili fte K J*10 zaslutila s svo- F<*¿T K. 'j« drago pla- > anje. Najprej Panjem nemš- Hn ,to,*«rijo. Nemška vojska pa se je Um ugnezdila in začela jesti. Res Je, za hrano je plačevala z denarjem — a kaj je s tem denarjem mogoče kupiti? Drugo: bolgarsko ozemlje je služilo Nemcem za oporišče pri napadu na Jugoslavijo. Čeprav se bolgarska vojaka ni udeležila napada samega, je Bol garija omogočila nemški napad Jugoslaviji v hrbet, Boris je to napravil navzlic paktu o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo DovolU je, da je Bolgarija ato-pila v pravo vojno z Jugoalavijo, čeprav je bilo na prijateljakem paktu z Jugoslavijo podpisano njegovo ime. Tako je bilo za začetek. Sedaj Hitler hoče, da bi Bolgarija na povedala vojno proti drugemu slovanskemu iiarodu, Rusiji . Bolgarija je gledala, kako se žrtvujejo Rumuni, Madžari in drugi prijatelji osišča in mislila, da bo sama ušla tej usodi. Sedaj pa je prišel čas aa napad. Sedaj mora tudi Bolgarija preliti kri za Hitlerja. Toda bolgarski narod ni mogel pozabiti, kako mu je Rusija pomagala, da se je o-evobodil izpod turškega jarn a Spomeniki po vsej Bolgariji pričajo o tem. Kaj naj stori bolgarski narod? Isto naj bi storil, kar je storil jugoslovanski narod dne 27. marca. Požene naj svojo zani-kerno vlado, kakor je Jug >s'jvi ja pognala svojo. Bolgarski na rod ne more in ne sme na ru sko bojišče. Če pa je že treba žrtev, evo, sedaj je priložnost zanje. Naj se zbero čete, kot jih e zbral Draža Mihajlovič in naj njimi začne boj proti sklepnemu sovražniku za skupno* stvar, slovansko stvar. Za nas so zgledi naših sosedov poučni, kajti pri njih vidimo, tam bi naa lahko pripeljal princ Pavel in kam bi prišli, če bi ga t>ili poslušali." e .. FO&PEFENSE Naciji in talna volna na Balkanu Carigrad, 11, aprila. — Jhe Christian Science Monitor — iz poročila Dereka Patmorja: "Po verodostojnih vesteh z Balkana ao se narodi na Balkanu začeli dvigati proti surovim metodam Himmlerjevega Gesta pa in zbirati v dobro organizirana tajna društva. Jugoslovanska četniška organizacija je sama po sebi tajna družba, ki je organizirana po vsem jugoslovanskem ozemlju in celo v Belgradu, ki so ga zaae-dle nacijske čete, mladi rodoljubi prihajajo v zvezo z agenti generala Draže Mihajloviča in se vpisujejo v njegovo narodno vojsko. Kvizlinški general Milan Ne-dič in nemške oblasti so napravili vse, kar je bilo mogoče, da bi zadušili četniško delavnost v Belgradu, a vse do sedaj so imena Mihajlovičevih agentov v Belgradu ostala tajna .. ." • Najbolj drag kraj v Evropi Ali veste, kateri kraj je najbolj drag kraj v Evropi? Hrvatska. Cena življenjskih potrebščin je poskočila za 200'/? za najnuj- BUY UNITED STATES VINGS ONDS * AMD! Domača fronta nejše potrebščine in 300% do 1000% za luksusne stvari. Za par čevljev je treba odšteti 20 dolarjev! "Tukaj se vse dobi — je pisal neki tuji dopisnik — pod pogojem, da imate veliko, zelo veliko denarja." • (La Victoire, 11. apr.) Poklicno štetje registrirancev Kakšna dela opravljajo registrirane! Washington, D. C.—Federalni odbor za socialno zavarovanje naznanja, da bodo vai moški od 20. do 44. leta, ki so se 16. februarja registrirali za vojaško službo, dobili posebno listino Occupational Questionaire" od tega odbora. Vsakdo mora napisati odgovore na vprašanja v tej listini in jo vrniti nabornemu odboru (Selective Service Board) teku desetih dni. Odbor za socialno zavarovanje in naborni odbor hočeta vedeti od vsakega registriranca, kakšnega poklica je, kaj je njegovo delo in kaj sploh zna ne glede na to, če je zdaj uposlen ali ne. Listina vsebuje 228 poklicev, ki so potrebni za produkcijo vojnega materiala. Registriran-ci naj označijo poklic ali več po-dicev, katerih so izvežbani in za katere ao najbolj sposobni. Vai oni, ki «enačijo važen poklie za bojno produkcijo, bodo poklicani v federalni urad za najemanje delavcev in če dokažejo, da ao res sposobni, bodo poslani na dotično delo. Namen tega štetja delavcev med omenjenimi registrirane! je, da bo vlada imela pred seboj popolen seznam vseh potrebnih delavcev za bojno produkcijo; da ne bodo vzeti v armado oni delavci, ki so bolj potrebni za delo doma; da ti delavci lahko nado-mfstijo one nabornike, ki ao bili začasno izvzeti od vojaške službe iz razloga, da so potrebni v Vojnih industrijah; da ae čim bolj povspeši bojna produkcija a premestitvijo delavcev z nevaž-nih del na važna dela. Ista listina bo poslana tudi onim, ki so se registrirali za vojaške nabore v letih 1940 in 1941, n poslana bo tudi onim v starosti 45-64 let, ki se bodo registrirali v kratkem čaau. Na ta način x> vlada imela seznam delavcev vsega moškega prebivalatva od 18. do 64. leta sUroati, katero šteje približno 40 milijonov oseb. WAR PROMOTION BOARD. Washington. D. C. Čez nekoliko tednov bodo imele Zdruiene države osredotočeno takorekoč vso industrijo na eno samo dalo—delo vojne. Večina delavcev v Združenih državah bo urno proizvajala orodje in skoraj vaa kovina, ki jo moremo izkopati ali zbrati is kovinskih smeti, nakopičenih v naših mestih, vaaeh in na farmah, se bo rabila za to orožje. Odredba War Production Boar-da, ki izpopolnijo to spremembo, ki ustavijo veliko gradbeno industrijo na njenem delu in konr čajo produkcijo vseh udobnosti in oprem, na katerih Združen« države slovijo, pomenijo« da ae bodo Amerikanet morali prilagoditi nižjemu standardu življenja. • . r Ni pa težko prilagoditi ae z dobro voljo začasnemu nižjemu standardu iivtyenja, če ae zavedate, aakaj je to potrebno. Zdaj je pravi ča«, da ae misli, aakaj naj se prilagodimo nižjemu stan dardu življenja, ker je nastopil čas nekaterih žalostnih obletnic. Ravno sedaj je nastopil čas nekaterih žaloatnih obletnic. Dan 9. aprila je bila druga obletnica nacijakega navala na Norveško in kmalu bomo imeli obletnico padca nizozemakih dešel in Francije in obletnico Dunkir^a, Vse te obletntoe dokazujejo, da ni zadosti biti pogumen, ako se človek mora boriti z osiščem. Da se borimo proti nad jem, moramo imeti stroje, da smo n«d-jem kos, kajti najhrabrejši junak s puško se ne more postaviti proti tanku.: v , t, Sedaj smo sačeli dobivati tanke in druge stvari, ki jih potrebujemo—topov« ln lsdje v pre-tresujočih količinah. Misec« marca smo potrošili več kot tfi milijarde doia*j«v v svojem vojnem naporu in od tega več kol dve milijardi in pol sa rountaijo in vojne gradnj«. To pomeni, da Združene države sedaj produciirajo orožje za svoje laatne vojake in pomorščake in one svojih zaveznikov v razmerju 30 milijard vrednosti na leto. Moramo pa storiti boljše kot to in tudi bomo storili še bolje, saj ž« sedaj ustvarjamo trikrat toliko, kot smo ustvarjali lani ... pa naj Hitler in Hirohi-to in Mussolini to premislijo! Najvažnejši problem, ki sloji pred nami na domači fronti, danes in vsak drugi dan. je problem produkcije. Ravno sedaj pa stojimo tudi pred tremi drugimi važnimi problemi. Ti problemi ao primanjkljgj nekaterega ma-terijala, nujno potrebnega za naš vojni napor, prevažanj« in inflacija. Prevažanje postaja vsak dan težavnejše in je polno razlogov zalo, da, ako se vozile z avtom vsak dan na delo, bi ae morali dogovoriti s prijateljem ali sosedom, ki se tudi vozi na delo, glede vzajemne rab« enega samega avtomobila. Na ta način bodo obodi trajali dalj«. Železniški promet bo s časom posojal čim reanejši problem: ¿«Jamice prevažajo stalno rastoče breme vojnega prometa. e e e Office of Price Administration Od lave na dee raw C. C- Wilsen. Town Hall of tka Air. ia Waller P. R*"tker Man se bori proti inftaeiji ia raat^ čim cenam. To je boj, ki g| moramo iz voj e vat i, ako hočemo biti uspešni v svojem vojnem na ru. V zadnjih dnevih je OPA dodala mnogo predmetov k 4olgt vrsti blaga, za katero je ustanovila na j vaš j« «en«; ti pr«dMi«-ti segajo dd železa aa kodranje las do praiUnika. a a « WPB je iadal naredbo. ki nalaga tovarnar jam oigaret, da po 1. maju n« smejo več rabiti ivtn čenth listkov «a zavijanja cigaret brez ozira na to, koliko avta-čenih listkov utegnejo še imeti na razpolago v to svrha Svinec je seveda snov, is katere se izdelujejo krogi«; rabi se tudi sa izdelovanje gaaolina Mišje vrste, ki goni naše bombnike. Svinec je med kovinami, ki so uključene v WPB-ovem pogonu aa nabiranje šara. WPB si prta* deva, naj se vsak najmanjši ko» ščak obrabljenih kovin povrne nazaj v tovarn« in livarne in v tem pogonu mor« akoraj v tej d«ž«li pomagati. Sedaj j« pravi daa, da a« poberejo stare kovina, stare ounje in «Ur gumij tn papir, ki Mi okoli hiš«, ker j« ča« pomladanskega čiščenja. Skoraj vsak ko-vinasti pradm«t, ki je slondj«a «U obrabljen, i$ dober ia rabo in bodite zagotovljeni, ko prid« v rok« startaarj«, bo na poli, d« služi s« dosego smage. e e e To j« prvič, da so Zdruften« države uporabil« o«loln«at svoj« ogromne indnstrialne maMneri-je za vojni napa» . . . Ustavili amo vao produkcijo avtomobilov m tedaj ae j« dovolilo industriji, naj zgotovi četrtino svoje normalne proizvodnje ta drugo lovieo enega l«ta . . . Parma traktorji, ki «6 bili že sd«vnaj prešli z železnih koles na gumt-j«ve obod«, bodo moraH1 Ki nazaj n« železna kolesa, kjerkoli a« morejo n«jti taka kolesa, kakor j« WPB odredit . , . Rado- MJMHU «IMILAMU MitJ. ------- - 1 mranje stauicorja prtoe naprej po programu ... Ne zavrtite starih pečnlh cevi to pomlad, ker bo prav malo novih eevl., ,In dobro pazite na svoi čistilnik preprog ... Jih n« bo v«č do časa po voirtl . . . Biclkll bodo tudi radonirani. M YOUR SECTOR novzhodn« Evrope jasno kažejo, kakšna zmeda je v tem delu zasedenega ozemlja, j« važno tudi dejstvo, da j« it vsega tega jasno razvidno, kako tgrešena je bila rumunska politika, ko je svojo usodo saupala Nemčiji. Navzlic vsem strašnim trtvam, ki jih j« Rumunija plačala, še sedaj nima sVojcg« lastnega otemlja zavarovanega. Kar se tiče Slovaške in ftrvstske, je njuno sodelovanje samo smešna ta brez vsake realne podlag« ekatera poročila pripovedujejo Idi, da je Nedičeva "vlada,r tudi prav tako pozdravila om«nJ«ni sporazum. Dejstvo, da oba isda-jalca, Pavelič in N«dič, potdrav-ta ali ne potdravljata neke pogodbe" in "aveze" med po-edinimi Hitlerjevimi tasedeniml ozemlji, pač ne mor« spremenili «tališča Jugoslavije, ki j« s svojo Itblro 2?. marca Jasno pokasala, da noč« sodelovanju s Nemčijo «U Italijo. Zgornje vesti kažejo vao težavo stanja na Balkanu, ki ga je povzročil jugoslovanski odpor. Zmeda v južno-vzhodni Evropi B«rn, ft. apr.—Po porošilih, ki so prispela U raznih kitfjev juft-novzhodne Evrope, j« v teku z«dnjih meaeoav prišlo do resnih sporov mod raznimi malimi državami, ki Jih Ja ustanovilo osišče protizakonito in proti vsemu nerodnemu in naravnemu pravu narodov, ki jih t« država predstsvljsjo. V prvi vmti je prišlo do «pora med Madiarsko in Rumunijo. V Rumunlj! je ljudstvo v hudi opoziciji proti režimu generala Antonaaea, Rumunska vlada j« poslala v«llko število vojske na rusko bojišče, n« da bi sa lo dobila taritorielne odškodnine. Vlada J« pHifkovs-U, da bo sa velike žrtve, ki Jih J« rumunaki narod plačal v službi n«mške politik« na ruskem bojišču, prišla nagrada v obliki teritorialne kompenzacij«. Vendar j« neizprosno stališče Madžarske ln Bolgarija še bolj kompromitiralo položaj Rumunijo in rumunsk« nscijske vlad«. Ns vzpodbudo Rumunlj« Je prišlo do pogajanj med predstavniki Rumunije, Slovaške ln Hrvalake, Po zadnjih podatkih so predstavniki omenjenih "drftav" Izmenjali spomenic« 10. marca v Bukarešti. Po izmenjavi «pome nie so vse tri držav« pudju..... tudi nekak sporazum. Vest o zvsls težak"vtk/v^BudtmpJit 1 in v Sofiji. Madžarski tisk imenu j« omenjeno pogodbo r«#oluclo Madžarska in Mgarske ta vložili v Rimu ln v «star proteet Vneti ki prihajajo is Budimpešto, foudsr K, da so madtersfci krogi rato-m «pri4» a srn Mil politik« "križarska vojaka' prati boljše-vtsmu Karaktertatičn« m vasti, da )e v pogodbi trn* tajna točka, U dopotfa metanol topne«» napada Rumunlj«, jlavlke in Hrvetefce na HiškMla Poleg tega. <*« ** vesti it Juž- nem«. Glasovi iz naselbin (Nadaljsvaajs s t. atranl.) na domove Jugoslovanov In Jih urgirajo, naj pridejo na ahod in delujejo v prid civilne obrambe. Od njih aom dobil poročila, da ljudje govorijo slabo o osebah kot je minister Snoj, češ, ds hodijo samo okrog ln kolaktsjo denar zase in ne vem, kaj še vse. NsJ bo javno povedano, da za ml-nistrs Snoja nismo niti centa skolektall ali zapravili. Yes, smo kolektsli, toda za Rdeči križ in nabrali $44, od katere vsote je prispevala $10 jugoslovanska sekcija Clvil Defensa. Vsi, ki so prlsp«vsli, so dsll prostovoljno in z dobrim nsmenom. Zato taki izrazi, kot ao jih naši zastopniki nekod slišali, niso v nobeno čast onim, ki so jih izrekli, Snoj nas je urglrsl, naj pomagamo Ameriki, kjerkoli mogoče, ker s tem pomagsmo tudi Jugo-slsvijl, kakor tudi našim otrokom ln otrokom naših otrok. Ako smo proti temu, smo proti Ameriki, in ako amo proti Ameriki v teh kritičnih ¿aeih, ko naa najbolj rabi, niamo vredni biti njeni dršavljani tn tudi na tega. da živimo v njej. Tocej ne rabite takih Izrazov, kajti to nI niti v vašo korist, marveč vam lahko la škoduj«. Sedaj Je čas sa delo, n« sa zabavljanj«, Ako bi bili vai t lati na tam shodu, sam prapruan, ds bi bili danes dru-gsčnegs mnenja. Tako se jih j« tudi več izrazilo. Skoraj sam tudi preprlčsn, ds nI šal ntkdo s shoda, ki bi danes ne bil pripravljen s nami kooperlretl aa čim prejšnjo zmago demokracije. Snoj J« bil malo posen ln tudi Ja moral takoj oditi, še časa nI imel, da bi jedel Tsko delajo nekateri, sa sahvslo pa doba sbadljivke Tudi ne banketu ja bil dober poaet sa t« kreja. Navzoča so bile 103 oeeba Torej naj bo ta shMÜM«4) VM ¿SteSt seal) le a df »«th «M •lik društev aa| s« a« paši- .....................................................................rrr-Trrr t rrrrr rrrr rrrnr jjjjjjjj IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA KVEDER KAPELICA 3V. JOŽEFA (Nadaljevanje.) — Ja vedo, gospod župnik, jaz sem že doktorju samemu dejala, da treba tudi za dušo skrbeti. Kaj telo! Telo umrje in izgine, duša je pa neumrjoča m večna. — Istina je to. Kaj ste se morda za maše odločili? — — Tega ne, gospod župnik, — je menila Meta nekoliko v zadregi. — Ali ta kapelica mi prav na duži leži, prav na duši. In tako lepo mesto bi tam bilo. Konec trga, Icjer je razpotje, kjer se gre na pokopališče. Koliko ljudi >bi šlo mimo in vsem bi bila v spodbujo. Ali glavno j|e zaobljuba, to se ve. — Župnik je Meto predobro poznal, da bi ne bil takoj spregledal glavnega vzroka, ki jo je priganjal k zidanju te kapelice. Ali drugače pa se spet ni hotel zameriti tej v nekaterih stvareh prav radodarni ženski. In nazadnje, — zakaj ne? Za pet sto goldinarjev je že lepa kapelica, lahko bi se napravila lepa svečanost pri posvečenju, misijon, sli pa . . . — Veste kaj, Meta, ravno sem se spomnil. Drugo leto bo pri nas birma. Lahko bi naprosili gospoda škofa, da nam. oni sami kapelico posvete. To bi bila velika čast za faro, — je dejal. Meta je bila vsa rdeča in zmedena od sreče. Da bi škof njeno kapelico posvetili, sam škof! — Čast bi bila za faro, res, — je pritrjevala goreče. In ne samo čast, kaka spodbuja bi bila to. Ljudje bi bili odpustkov deležni. Saj se dobe odpustki pri posvečenju, posebno, če sam gospod škof . . ? — — To se razume. Kako pa ne, -— — Seveda naš doktor bi vse razdal, — začela je Meta tolažiti svojo vest, ki se je vendar na tihem oglašala. — A ljudje so nehvaležni dandanes. Saj bi človek rad pomagal, ali kaj bi zaleglo. Da kupim Martinkovemu Jožetu kravo, kakor hoče naš gospod doktor, bi jo morda zapil in drugega bi ne bilo, kakor greh. Ali ni res? — Da res je to. Kaj se hoče, ljudje so pač slabi in lahko podležejo skušnjavi.---Ali kaj bova tako sedela. Čakajte, pokličem kapljo vina. —■ Gospod je pozvonil in naročil Rezi, ki se je takoj prikazala pri vratih, da prinese malo vina. — Tako, lažje se govori, če nima človek su-fiegs grla, — je dejal in nalival kozarca. — Kako pa mislite s kapelico?— — Kako naj mislim? Jaz ne razumem na take stvari, prcneumna sem Če bi oni ne imeli tako malo časa, bi jih proaila, da vse urede, — ali pa gospod kaplan. Kaj mislijo? — — Zakaj pa ne. V božjo čast človek rad kaj naredi. — —• Naš gospod doktor bo sicer godrnjal . . . — Človek mora vedno misliti, ali je Bogu všeč ali ne — in ne ljudem — Vem, vem, ali naš doktor je v resnici blag gospod Kaj mislijo, koliko on ra/da in bolniki, namesto, da bi oni njemu plačali, jim pa še on da: zdravila, juhe, vina. Kolikokrat! — — Dober gospod, da. Morate moliti zanj. Nesrečen je. Vere mu manjka, vere, žalibog. Nikoli ga ni v cerkev. — — V resnici, to je res. Ali drugače ima strašno dobro srce. Ko rne je danes popoldne nagovarjal, naj ne zidam kapelice, pa bi se bila res kmalu premislila. Kako govori; čisto od srca. Pomislite, kaj mi je še dejal. Naj ono slepo punčko od tiste vdove iz Podgoričan pošljem v (iradee, da bi potem videla. — Bog ve, božja pota so nam temna. In po- tem, kdo ve, če nI zdaj bolj srečna. Bog vse prav stori in njegovi volji se moramo ukloniti. Zadobila bi vid ali svojo dušo bi morda pogu-bila in .večno prokletatvo bi jo čakalo. — — Da, da, morda ji je v srečo. Bog že ve, kaj dela. In če bi hotel, bi tudi tako spregledala in ne treba bi jI bilo hoditi v Gradec. — In kaj mi je še povedal naš gospod doktor, da bi kupila onemu fantu od naše perice, — saj poznajo tisto staro Katro, ki pere po hišah, — da bi kupila njenemu fantu nogo, umetno nogo namreč. — — Kaj tistemu? Ali se ni učil prej v mestu za krojača. — Že izučen je bil, da. Saj še zdaj hodi šivat, samo na /oko seveda, na stroj šivat mu je doktor prepovedal. — — Ta fant ni dosti prida. Socijalist je in še druge pohujšuje. —• — Za božjo voljo, socijsliat?! No, saj je Katra njegova mati, ravno taka. Tak pogled ima, da človeka glava bok po njem. Socijalist?! — — Da, socijslist. Take podpirati je nevarno. Se bolj objestni postanejo. O ta fant je prava kuga za našo mladino. Prav bojim se. — t- To moram pa našemu doktorju povedati. In Katra mora proč, saj je vse polno drugih žensk za pranje, če se jim plača. — — Bolje, da doktorju nič ne omenite in tudi Katri ne. Vaš doktor je v nekaterih stvareh malo čuden. — — Da res. Saj sem že dejala. Kaj pomaga telo in zdravje in vse drugo, — duša, duša to je glavno. —• — Istina. Pa, da ne pozabim: jaz bom še te dni napravil načrt za kapelico, in ga vam potem predložim. Ali imate kako posebno željo? — Ne, ne vse prepustim njim. Samo, — ali ne pride v stranski zid taka kamenita tabla, kjer bo zapisano, da sem jaz zaradi zaobljube sezidala to kapelico v Čast sv. Jožefu? — — Vse pride kakor želite. — — Potem bi hotela, da bi bila črna tabla, — črna tabla se na belem zidu lepše vidi. In zlate črte, kaj ne? — — Vse, vse, kakor bodete hoteli. Ali to je še dosti čaaa, prej pride fundament in drugo. — Meta je to uvidela in se poslovila. Domov grede Se ni mogla premagati, da bi ne zavila ven iz trga na razpotje, kjer naj bi stala njena kapelica. Bil je cerkven svet in Meta je raču-nila: Za prostor mi ne bo treba ničesar dati, zato bo kapelica lahko tem lepša. Okno za svetnikom mora biti barvasto, tla pa pisana. In še dalje je razmišljala. 04 stropa bo visela luč, a na oltarčku stali svečniki. Spredaj pred kapelico bodo rože in ograja. Železna ograja. Vae bo moralo biti lepo in fino. — Če tudi še iz svojega kak goldinar priložim. Saj je v božjo čast — Ali nsjbolj ji je bila na misli tista tabla. Meta bo zapisana v zlatu za vse čase. In morda bi jo še pokopali pri kapelici, če bi želela. Lahko bi dala že zdaj uzidati grob pod tla. Kakor imajo velika gospoda v Ljubljani pri sv. Krištofu. In če bi še kaj denarja ostalo po njeni smrti, — seveda bo ostalo, kam bi ga pa dejala, — naročila bi si v oporoki štiftano mašo. V njeni kapelici nad njenim grobom bi se morala brati vsako leto na dan njene smrti. Srce je Meti zadrhtelo od sreče in ponosa, ali hkratu se je vstraiila. Nečimerne misli so to in pregrešne. Nečisti jo skuša ujeti v svoje zanjke. -t Varuj me napuha in skušnjav, o Gospod! — je zašepetala In smoli la še očenaš, da pride na pobožnejie misli. (Dalje prihodnjič.) PROSVETA PONDELJEK, 20. Seeking Refuge from Japanese Bombers APRIL* Dvonožec Naravoslovna pravljice Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje) "O . . . plin . . . plin!" Je vzdt-hoval koks in se premikal sem tei ija. kot bi gmil od bolečin, "/daj krm takoj gotov", Je re- ki-l premog. Ostanek moje zgodil ve svet. Kastel sem na zemlji kot najponoanejše drevo «Id, pniino so se pojavili ljudje, I'i c/ j »omoči ljudi sem poatal, K .«i M*iii. In ko so me odkrili, po» hi nI m-m jim večja pomot kot vse, k«i najdejo Jaz sem najimrni-tnejšc kurivo sveta, Gonim vse tov.iiiM- /He*nlce in parobrod«' remije liu.un toliko vročine v m bi ko m kdo drugi. Iz men«* izhaja plin " "IMin da plin." Zopet Je bil koks. ki )e tako jeeal. To je moja zgodba, Je rekel ' Mislim, da vaše pre- premog kaša "'1« gotovo Ja v vsaki drušiai nekdo. Id M rod Htel Usl vsak dan PoJasiUo:—Vselej kakor hitra kateri ceh članov preneh« biti ^ SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval «am »V°J tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki Je tako »kup"" naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniitvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto Ako tej« stori, tedaj mora upravništvo znižat« datum za to vsoto narodni Ceaa listu Proavets Joi Za ZdruL države to Kanada 0040 Sa Ctoero la Chtoego Je I tednik In._________4JO I tednik la 4 t tednika tn__________3.00 t tednika In S tednike fla.___________ 100 0 tednike la 4 tednike la___________ 1.29 4 tednika In I tednikov In I tednikov in »II 1* I.W Za Evropo Jo- 4an«r)a al' IspolnUa spodnji kupon priložite pot rebrn vse"» Money Order v pismu in al naročite Proaeeto. lisi. ki »e vsia la«»— P ROS VETA. SNPJ. MIT S«. Lawndalo Ava. % Chicago. LIL Priloženo pošilja "t aaroinino sa Ust Presvete vsoto S II Ime_______________________ 01. druživs 4t - Naslov--L,---------------------------- - s* Ostevtte tednik la ga pripišite k ¿tonov moje drutiae: 11 ^____S____________________ amp aar* ninj II 41 »I _________ ČL družtva ___________Čl družtva ________ČL družtva 4L _______čl društva 4L 41 ' Claai s v Ing unijo CIO deasoaetrtrejo pred ItTJUtf fcerporacljo ÇeoeraJ tf olvrs T Sou l h Oelu. Ind.